239. ttevlim.
I UiMiiL • to
{■tafa vtak dan avečer i«ra*jnfc! a«*1t!|o 1» $K| n pol teta 12 K, na Mit lata £ K, m m
leta sQ K. m »a narocbo oroa Ittoiosaoj ssjofjfrgpo, Bopiii saj ta taro I* iraško vati. - ftakepitl tt
ffjfcrfMitvs tel©fojs it. J§4>
Itr valja po patu II Kdor kodi
poni, »lata oa oso loto 22 K, aa pol
platoje od |o v Kaaflarlk
Aneksija Bosne in novi kongres velikih sli.
—nt. B e 1 g r a d , 11. oktobra.
V zmešnjavi, ki vlada v celi Srbiji in v Belgradu posebej, je res težko govoriti s kako vplivno osebo, ki bi časnikarju mogla dati dobrih informacij o vprašanjih, ki sedaj in-teresirajo ne samo Srbijo in sosednjo monarhijo, nego celo Evropo. Balkan je zopet predmet diskusije vsemu evropskemu časopisju, pa tudi evropska diplomacija je primorana, da se zanj živo interesira in si beli glavo z vprašanjem: kako preprečiti krvavo vojno, ki lahko vsak čas izbruhne na celem Balkanu s tako vehemenco, kakor se v Evropi že zdavnaj ni vo-ievala. Popolnoma naravno je, da so tudi merodajni krogi v Belgradu v takem delu kakor malokdaj in zato se ni treba čuditi moji trditvi, izrečeni v začetku tega dox^isa, da je težko, zelo težko dobivati o dogodkih natančnejše informacije od oseb, ki iz svojih položajev vplivajo na tok dogodkov.
Peti dan sem že v Belgradu in četudi imam mnogo poznanstev, mogel sem šele danes priti v dotiko s tako osebo, ki je vsled visokega položaja, na katerem se nahaja, natančno l>oučena o dogodkih. Tej osebi sem moral govoriti najprej o dogodkih na Slovenskem, ki so vzbudili v Srbiji velik interes in to priliko sem uporabil, da sem dotično osebo, — ki ne želi, da njene izjave pridejo v javnost pod njenim imenom — naprosil, da bi mi izrekla svoje mnenje o dogodkih, ki vzbujajo tolik interes v celi Evropi. Moji prošnji je bilo takoj ustreženo in na podlagi dragocenih informacij, ki sem jih v tem razgovoru dobil, podajam sliko fa-ktičnega sedanjega položaja in približno sliko dogodkov, ki bodo sedanjim dogodkom sledili.
Predvsem moram pripomniti, da se vojno razpoloženje v Srbiji niti za las ni zmanjšalo, nasprotno ono je vedno večje in lahko se reče, da cela Srbija zahteva vojno z vso odločnostjo, in ako bi kdo priporočal mir, temu se gotovo ne bi dobro godilo, ker bi bil takoj proglašen za izdajalca. To razpoloženje ne prihaja samo od velike samozavesti, nego tudi od silnega, nepopisnega ogorčenja, ker na Srbe je vplival glas o aneksiji Bosne in Hercegovine tako bolestno, kakor bi jih strupena kača ugriznila naravnost v srce. V splošnem klicu
LISTEK.
Hišo v dolini.
Novela. Spisal dr. Ivo Šor 11.
(Dalje.)
»To je ravno vprašanje .. . Toda, da se ne bova šele pričkala, čujte sami, kako se je bilo zgodilo.
Tisto menda že veste, da sem se bil dal po enoletnem prostovolj-stvu aktivirati. Konji so me bili zapeljali, in postal sem dragonec z dušo in telesom. Skornji so se prijeli takrat mojih nog. Pa sem bil tudi dečko, to vam rečem! Moj stari je imel denarja drugače nego danes jaz, ki sem v tistih časih sam zabil, kolikor sem le dobil, in je potem še dolga bolezen mojega rajnega brata pobrala lepe tisočake. Oče je bil nekoč sam vojak in se je pretepal s Pije-joontezi po Laškem. Pri tem je bil 12gubil nogo, a zato pridobil sveto Prepričanje, da mora imeti oficir, Posebno dragonski, denarja, ako hoče *aJ veljati. Skoraj bi rekel, da je bil tem bolj ponosen name, čimveč sem P°rabil, čeprav je brat vedno bolj Srdo gledal.
v Naenkrat dobim poročilo, da je •*» mnrl. Hitel sem k pogrebu, in *°tam smo odprli testament. Pustil
po vojni, ki se sedaj razlega po celi Srbiji, mora se gledati klic obupanega naroda, ki vidi, da mu je ugrabljeno ono, kar je njegovemu srcu bilo najbližje, najdražje, klic naroda, ki vidi, da je tudi njegova državna samostalnost postala samo fiktivna. »Vse stavimo na poslednjo karto in tudi če sama Srbija izgubi svojo sam ost a In ost.
S takim obupanim, na zid pri-tisnjenim narodom ne bi se bilo ravno lahko vojevati niti kaki veliki sili, posebno ako se pomisli na to, da je Črna gora ravno tako ogorčena kot Srbija, s to popolnoma solidarna in pripravljena na vojno.
To je resničen položaj in kake posledice nastanejo iz tega i
Na to vprašanje bi vsak pričakoval kategoričen odgovor: takojšnja vojna. In vendar postoji še mogočnost, da do tega ne pride, vsaj takoj ne. Evo zakaj: Velike sile se ničesar tako ne bojijo, kakor vojne na Balkanu, ki bi mogla imeti daleko-sežnejših posledic kakor se morebiti misli. Zate velike sile napenjajo vse sile, da bi Srbijo pomirile in jo pripravile na to, da čaka na rezultate kongresa velikih sil, ki se sestane v naj kraj šm času in na katerem se bodo upoštevale težnje Srbije, v kolikor bo to le mogoče. V Belgrad prihajajo neprestano specialni kurirji vlad velikih sil, posebno Italije, Francije in Anglije in danes se lahko pove že nekaj konkretnega o kompenzaciji, ki jo Srbija dobi na kongresu za aneksijo Bosne in Hercegovine. Ta kompenzacija bi se sestojala v tem, da Srbija dobi del Hercegovine ob novopazarskem sandžaku in Črni gori, tako, da bi se zvezala s Črno goro in tako dobila malo »zraka«, namreč izhod na Jadransko morje. Postojal je tudi predlog, da se Srbiji prisodi novopazarski sandžak, s čimur bi se tudi dosegla spojitev Srbije s Črno goro in z Jadranskim morjem, ali ta predlog je takoj v začetku moral pasti iz dveh vzrokov. Turčija se noče še bolj oškodovati in s tem dražiti, pa tudi Srbija ne bi na to pristala, ker noče izgubiti prijateljstva nove, ustavne Turčije.
Taka kompenzacija — da Srbija dobi del Hercegovino in se na ta način spoji s Črno goro — ne bi bila nesprejemljiva, ker bi Srbija imela od tega silnih koristi. Ona bi predvsem postala ekonomsko popolnoma neodvisna od Avstro-Ogrske, ker bi dobila izhod na morje in s tem pogoje na samostalen ekonomski razvoj. S tem bi takoj bilo rešeno za Srbijo
\UWOTOU
6 K 50 a, aa en mesec 2 K 30 h. Za L{abl|aao t pošiljanjem na dom za vse leto 1 K 00 o. — Za »tOBttjo eolo loto 28 K. Za vso druga tfetele in •saarflrsj tiska tokrat, po 12 h, če so tiska dvakrat In po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat, osafortolo potnfsH naročnino, roklamatffa, oanantta, t j. administrativne stvari.
PpraiMlitra telefon it 85.
tako važno vprašaKje donavsko-ja-dranske železnice, m. se »e bi takoj delala, nego bi tudi teklo iskljačno po tleh svobodne Spije In svobodne
njene posestrime Črnke gore in taka
železniška zveza Srtiaje z morjem bi imela za Srbijo mnoio večjo važnost, kakor železnica, ki hi tekla in se končala na turškem ozdhilju. Popolnoma naravno, da bi od/spojitve s Črno goro imela Srbija tuđi silnih, dalekosežnih, političnih koristi. Avstro-Ogrski bi bila potem odrezana pot za Solun in s tem bi bila ustvarjena meja Drangu nach Osten.
Večje kompenzacije za aneksijo Bosne in Hercegovioe Srbija ne dobi, to je gotovo, kakor je gotovo tudi to, da dobi vsaj to kompenzacijo. Sicer pa je vedno bolje »nekaj kot nič«, posebno ako je ta »nekaj« dosti velik.
Vprašanje je samo, ako bo srbska vlada mogla pregovoriti narod na to, da čaka na rezultate kongresa. Srbi namreč pravijo: Kako moremo pričakovati od velikih sil, da se zavzemajo za naše interese, ako teh interesov ne branimo mi sami? Zato se splošno zahteva,da se začne vojna takoj, ker vojna bo največ vplivala na sklepe kongresa. Vojna se bo težko preprečila tudi radi tega, ker so na Cetinju razbili demonstranti grb na avstro-ogrskem poslaništvu, vsled česar se je že začela pomikati avstro-ogrska vojska proti črnogorski meji. Zelo napeti so tudi odnosa j i na meji med Srbijo in Bosno in zato je upravičen dvom, da bi ostal mir do zaključka kongresa, ki se niti sestal še ni!
Počaka jmo!
Homatije na Balkanu.
Obsedno stanje v Bosni.
Sarajevo, 12. oktobra. Cela vzhodna železnica od Sarajeva do srbske, oziroma turške meje je zastražena z vojaštvom. Posebno pri mostovih, predorih, pa tudi po pobočnih gozdovih vojaštvo neprestano patrulira. Prva žrtev je že padla. V Medjedju pri Višegradu je v,pjak na straži ustrelil nekega Turčina, ki se je baje vojaku vkljub pozivu, naj se odstrani, bližal z nožem, rekoč: »Prokleti Švaba, kaj ima tukaj iskati.« Prebivalstvo je sicer mirno, vendar skrajno razkačeno na vojake, ki se vedejo izzivalno in oblastno. V predoru pri Prači so našli umorjenega nekega moža.
Bosanska deputacija pri cesarju.
Budimpešta, 12. oktobra. Danes je bila večja hrvaška deputacija iz Bosne in Hercegovine pod vodstvom sarajevskega podžupana dr. Mandiča pri cesarju v avdijenci. Dr. Mandič je rekel v svojem nagovoru, da je vse lojalno prebivalstvo Bosne in Hercegovine z velikim ve-sljem sprejelo vest o priklopitvi Bosne in Hercegovine k habsburški dinastiji, posebno pa zato, ker se je obenem dala ustavna vladna oblika, vsled česar se je prebivalstvo povzdignilo na visoko stopnjo političnega življenja. S posebnim navdušenjem je pozdravilo ta dogodek hrvaško (katoliško) prebivalstvo, ki je s hrepenenjem pričakovalo to uro. Prebivalstvo upa na srečnejšo bodočnost v okvirju mogočne habsburške dinastije, posebno hrvaško prebivalstvo vidi v aneksiji korak za uresničenje svojih narodnih idealov. — Cesar se je zahvalil za izraze lojalnosti ter naglašal, da mu je na srcu blagor naroda Bosne in Hercegovine.
Sporazumljenje  med Avstro-Ogrsko in Turčijo?
Pariz, 12. oktobra. Turška vlada je sklenila, da se strinja s sklicanjem mednarodne konference, ne da bi zahtevala, da bi se moralo na konferenci razpravljati o aneksiji Bosne in Hercegovine. Za Turčijo tvori glavno zanimanje bolgarsko vprašanje. Med Avstro-Ogrsko in Turško se je namreč pri pogajanjih zadnje dni doseglo sporazumljenje.
Pom i rje van je mohamedanskega prebivalstva v Bosni.
Sarajevo, 12. oktobra. Glasilo bosanskih mohamedanov je priobčilo poziv na mohamedansko prebivalstvo. Poziv pravi, da je aneksija naravna posledica okupacije. Sedaj šele je prišel čas, da bo mogoče iti na uspešno delo, ki naj ohrani mohamedauom njihovo dominu j oče stališče. Poziv zaključuje: »Procvi-taj in uspevaj mohaniedanski narod v novi ustavni Bosni in Hercegovini !«
Napetost v Srbiji.
Belgrad, 12. oktobra. Navdušenje razburjene množice za prestolonaslednika narašča. Danes so demonstrant je že celo klicali: »Zivio kralj Gjorgje!« Bojaželjni elementi so celo prepričani, da se prestolonaslednik ne bo oziral na skupščino, te-muč bo peljal prostovoljce k Drini ter izzval vojno. Baje se misli prestolonaslednik proglasiti za generala ter
si je že naročil generalsko uniformo* V resnih političnih krogih so vsled prestolonaslednikovega nastopanja neprijetne) presenečeni. Za svarilno prigovarjanje ministra zunanjih del, naj ne nastopa tako agresivno, se prestolonaslednik ne zmeni dosti.
Dunaj, 12. oktobra. »Allgein. Ztg.« poroča iz Belgrada, da je nastopanje prestolonaslednikovo v dveh ozirih nevarno. Prvič podžiga navdušenje za vojno, na drugi strani se je bati, da Avstrija ne bo mirno prenašala izzivanja tako odgovorne osebe kakor je prestolonaslednik. Nadalje pa se je bati, da bo prestolonaslednik proti volji skupščine nasilno izzval vojno ter provzročil prevrat tudi v notranjem delu dežele, ker razpoloženje proti kralju narašča.
Na Drino!
Belgrad, 12. oktobra. Včeraj je odšlo več čet po 00 mož proti Drini. Člani teh čet so večinoma stari bojevniki z macedonskih bojišč. Obenem prestopijo čete tudi v Staro Srbijo in Sandžak. Vseh vstašev, ki so odšli na Drino, je baje 500. V Belgradu so čete oborožili na stroške prestolonaslednika. Naloga teh čet je, da provzročijo na bosanski meji nemire. Vrhovno poveljstvo nad četami ima znani vodja vstašev Trifaj-lovič. Čez mejo čete ne mislijo korakati.
Srbska skupščina.
Belgrad, 12. oktobra. Vojni minister je predložil skupščini zakonski načrt za dovolitev 16 milijonov dinarjev za novo oboroževanje. Zakonski načrt se je izročil finančnemu odseku.
Protiavstrijske demonstracije v Črni gori.
C e t i n j e , 12. oktobra. Uradni list piše: »Črna gora se veseli prebujenja balkanskih držav, ker vidi v tem tudi svoj uspeh. Zato pozdravlja Črna gora radostno dan, ko se je Bolgarija proglasila za neodvisne, nadalje tudi priklopitev Krete h Grški kot zmago narodnostnega principa, v katerem je blagor srbskega naroda. Nekoliko tega veselja nam je vzela Avstro-Ogrska s svojim sklepom, da si prilasti Bosno in Hercegovino, srce srbskega naroda. Bolest in razburjenje tiščita vse srb-stvo in posebno Črno goro. Za ta težavni položaj ni besede in resni dnevi, ki jih preživljamo, zahtevajo od nas hladnost in pametno postopanje.«
Danes se je vršil pod vedrim nebom protest proti aneksiji Bosne i u Hercegovine.   Sprejela se je resolu-
mi je sicer še vedno lepo vsoto, a v glavnem je ostal vendar kmet: dom, hiša, dedič, to je prvo. No, nazadnje sem bil pa še dve leti nadporočnik in vnesel sem se bil tudi že nekoliko, da mi je moralo še vedno zadostovati, če sem hotel postati malo bolj pameten.
Ampak blagor vam, da se že v teh letih ne dolgočasite v samoti. Jaz pa nisem zbežal takrat že drugi dan po pogrebu zopet v svet le zato, ker sem bil rekel bratu, da ostanem še ves mesec tu in nisem hotel omanjkati besede.
Podil sem se za vaškimi dekleti, da mi je še danes sitno, če me spomni katera mojih starejših dninaric pri izplačevanju ob sobotah od daleč na tiste čase; večjidel dneva pa sem prebil na lovu. No, eno pa le moram reči na svojo korist: če sem stal tain zunaj, mi en sam zajec vendar ni bil več nego vse drugo. Jemal sem puško s seboj bolj v opravičilo pred pametnimi ljudmi, ki ne morejo umeti, kako se klati človek, tudi če nima drugega posla, po samih samotah.
In na enem takih potov sem prišel nad ono dolino in sem zagledal najbrže z istega mesta, kakor danes vi, hišo na dnu. Niti kot otrok, niti pozneje kot dijak nisem bil še dospel do tu sem, in zato mi je bilo vse novo. ,
Menda ga ni človeka, ki bi samo pogledal in šel, naj mu vzbudi potem ta slika že taka ali taka čuvstva.
Kar se tiče mene, moram reči, da s.' me je polotila sama žalost in potrtost. Kakor prime včasih človeka, če zagleda naenkrat odprt grob pred seboj ... In občutil sem vso krivico, da je zakopan en človek za vse življenje v takem kraju, kjer se vleče življenje mimo, kakor tista lena, umazana voda tam doli, ko je na svetu Pariz, Dunaj in sto veselili mest, kjer ne moreš povžiti niti stotine, kar ti nudi vsaka minuta.
Skoraj v tolažbo mi je bilo, da se ves ta čas ni zganilo nobeno živo bitje, in že sem mislil, da koliba spodaj samo še straši in da ni nikogar več, ki bi bil proklet živeti v njej, ko zagledam z daljnogledom naenkrat stopiti iz hiše visoko žensko postavo.
Kdo in kaka je, seveda nisem mogel razločiti, a ravno zato me je mikalo tem bolj; ker, da ni kmetica, toliko sem bil gotov. Šla je počasi proti uti, je sedla tam na bel stol pred njo in je odprla knjigo.
Čakal sem precej časa, a ko sem videl, da ne bo nikogar drugega, me je začelo mikati vedno bolj, da bi se spustil dol.
Saj vam pravim: časa sem imel dovolj, len človek nisem bil nikdar in za pol ure dol in eno uro potem nazaj gor, mi res ni bilo. Priporočil sem se svojemu angelu varuhu in sem jo udaril naravnost dol, res čez drn in strn, da se je valilo pol hriba za mano.
Mislite si lahko sami, kako je pogledala! Naenkrat, kakor bi zra-stel iz tal, stoji mlad, postaven voj-ščak pred njo, tu v tej grapi! Ampak prav gotovo, da nisem bil nič manj presenečen jaz. Bogme, za tako bi se bil tudi na Ringu dvakrat ozrl . . .
Imel sem pa vseeno toliko takta, da nisem klatil neslanosti. Spoštljivo sem se opravičil, da me je zanesla lovska strast v globino in da mi zato ne sme zameriti, če sem jo motil v njeni samoti.
Otresla se je kmalu vsake zadrege in govorila z menoj kot prava velika dama; tistih par besedi namreč, kar sva jih govorila. Zakaj, ko mi je bila prinesla iz hiše kozarec vode, za katero sem jo prosil, mi je pokazala precej jasno, da grem lahko zopet dalje.
Pa sem se bil že toliko izvežbal v svojem poklicu, da sem vedel kolikokrat se vedejo ženske le radi lepšega tako; in zato sem prezrl njene miglaje in sem se trudil izvedeti kaj več, kak vrag je mogel spraviti tako krasno, izobraženo in fino damo v to jamo.
— Pa vendar niste sami tukaj milosti j iva 1
— Ne. Moj mož je šel slučajno za nekaj ur po svojih opravkih. Sicer pa roparjev tu v teh krajih itak ni, ko vedo, da pri nas ne najdejo ničesar, nadležnežev se pa tudi ni nadejati.
To ni bilo le namigavanje vee, in že glede na svojo obleko sem moral biti kavalir in izvajati posledice. Priporočil sem se torej najvdaneje in sem odšel.
Vsakotoliko sem postal in sem gledal dol nazaj. Čitala je mirno dalje, kakor da se ni zgodilo čisto nič . . ali kvečemu, kakor da je šel kravar mimo. Lepa čast, kaj I
Pa je že tako na svetu: da bi bil našel mehko žensko in dobil par poljubov, bi me ne bilo mikalo več. Tako pa je stala neprestano pred menoj, s svojim hladnim, prezirljivim obrazom in s svojimi ošabnimi, odklanjajoč i mi očmi.
Ali nisem bil drugi dan že zopet vrh doline! Danes sem videl tudi moža. Bogme, kak mož! Čisto sive lase je imel in dolge, kakor jih nosijo nemški profesorji na vseučiliščih. On je v uti nekaj pisal, ona je nepremično čitala ob njem.
Saj veste, kaj si misli mlad človek, če vidi starega moža ob mladi, lepi ženi... Starec in cvetoča kraso-tiea, — oba na dnu pustega močvirja, med dvema golima stenama! Saj normalen nadporočnik si ne more misliti drugega, nego da sta aH oba malo prismojena, ali pa da je on ljubosumen in ona uboga zapeljana in zaslepljena žrtev, kakor je bilo soditi vsaj po njenem osornem vedenju z menoj, ko sem bil včeraj spodaj. (Daljo prihodnjič.)
cija na naslov Anglije, kateri se izreka zahvala za podporo Crni gori i a Srbiji, posebno v dnevih, ko je sosedna država kršila berolinsko pogodbo. Potem so šli zborovale i s črnogorskimi in angleškimi zastavami, na čelu s sliko kralja Edvarda pred knežji dvor, kjer se je pokazal na stopnicah knez s celo svojo rodbino. Knez je imel nagovor, ki ga je zaključil z živio-klici angleškemu kralju in angleškemu narodu. Končno je svetoval knez narodu mir, vendar pa je zborovalce pozval, naj natančno opazujejo dogodke na meji ter naj bodo oboroženi za slučaj potrebe. Med viharnimi kliei so priredili zborovale i nato ovacije pred francoskim in ruskim konzulatom.
Protiavstrijske   demonstracije v Carigradu.
Carigrad, 12. oktobra. Danes so bile srbsko - črnogorsko- - turške demonstracije z združenimi zastavami. Demonstrant je so šli pred razna poslaništva ter klicali: »Proč z Avstrijo!« Mohamedani so začeli nositi bele fese (felah), ker so rdeči avstrijske industrije.
Za vojno.
Belgrad, 12. oktobra. V Švici živeči Srbi so poslali srbski in črnogorski vladi brzojavko, v kateri pozivajo Srbe na sveto vojno.
Prerojena Bolgarija.
Carigrad, 12. oktobra. Kralj Ferdinand je izjavil dopisniku »Je-nigazete«, da je bil 20 let zvest prijatelj Turčije, a ni nikoli mislil na vojno, niti ne misli v bodoče.
Sofija, 12. oktobra. Danes je prispel v Sofijo kralj Ferdinand. Slovesni sprejem je priredila mestna občina. Vse ulice so bile v zastavah in zelenju. Slavolok je imel na eni strani napis »Dobrodošel car!« na drugi strani »Neodvisna Bolgarija«. Vsa garnizija je bila v paradi. Kralj je na zadnji postaji pred Sofijo izstopil ter pri jahal v mesto. Župan je za-klical kralju »dobrodošel« ter ga pogostil pa slovanskem običaju s soljo in kruhom. K sprejemu je prišlo z dežele nad 50.000 ljudi.
Kriza v avstrijskem mini-nistrstvu ?
Dunaj, 12. oktobra. Ministrski predsednik baron B e c k in minister Bienerth sfa imela danes daljše konference z ministroma Praškom in Fiedlerjem. Položaj v ministrstvu je postal zelo resen zaradi češkega deželnega zbora. V Pragi prevladuje prepričanje, da je sprememba v ministrstvu neizogibna, ker se nikakor ne more doseči sporazumljenje med češkimi in nemškimi poslanci v češkem deželnem zboru.
Il 'z ogrske delegacije.
Budimpešta.    12. oktobra.
V odborovi seji za zunanje zadeve je minister baron Aehrenthal dopolnil svojo izjavo o aneksiji Bosne in Hercegovine. Minister je rekel, da se je s to akcijo le nadaljevala politika grofa Andrassvja, ki jo je ta pričel leta 1878. Aneksija se ni izvršila zaradi zagotovitve novega pridobivanja zemlje, temuč zaradi ionzolidiranja razmerja, ki obstoji že 30 let. Pri celi akciji se gre za sa-moobsebi umevni pravni razvoj. — Predsednik pl. S z e 1 1 je nato prosil, naj delegacija ne razpravlja o tem, kako se uredi bodoča pravna pristojnost Bosne in Hercegovine, ker to ne spada v kompeteneo delegacij, temuč se uredi zakonodajnim potom. Delegacija je izrekla politiki barona Aehrenthala zaupanje ter je odobrila proračun za njegovo ministrstvo.
Koncesije Italiji.
Dunaj, 12. oktobra. Avstro-Ogrska namerava dati Italiji za njen molk k aneksiji Bosne posebne koncesije s tem, da se odpove pravicam, ki ji jih daje berolinska pogodba glede suverenitete nad obmorskimi kraji Crne gore ter prepusti vse pravice Italiji, ki si osnuje v Baru važno postojanko za mornarstvo, edino na levem nabrežju Jadranskega morja. V tem oziru se sklenejo posebne konvencije med Avstro-Ogrsko, Italijo in Crno goro.
Slovenci in Slovenke!
Pri obravnavah, kl se vrše radi zadnjih demonstracij pri tukajšnjih sodiščih, bi ee v premnogih slučajih z lahkoto dokazala nedolžnost obtoženih, ko bi se vedelo za razbremenilne priče. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se javi, če je bil pri kaki aretaoljl poleg. V nedeljo 20. m. m. zvečer Je bil na Dunajski oestl pri „Flgovcu" aretiran knjigotrški pomočnik g. Konrad Llsac, ko se Je vračal s svojimi z Izleta domov.
V ponedeljek 81. m. m. okrog O. ure popoldne Je bil v šelen-burgovlh ulloah blizu kazine aretiran postreiček Karel Orli h o teč Iti domov.
Kdor O teh aretaoijah kaj ve, se prosi, de se nemudoma zglasi v pisarni dr. Ivana Tavčarja.
Dnevne vesti.
V LJubljani, 13. oktobre.
— Tudi   orožniki   že izzivajo!
Včeraj popoldne so odhajali orožniki, ki so jih poslali s Tirolskega in Nižje Avstrijskega »mirit« Ljubljano. Ko so na kolodvoru čakali na odhod dunajskega vlaka ob 3. in gorenjskega vlaka ob tričetrt na 4., so ves čas, na peronu stoječ, ne oziraje se na slovensko občinstvo, kričali kakor da bi bili obsedeni »heil, heil«. Navzoči orožniški nadporočnik je z vidnim dopadenjem opazoval demonstrirajoče orožnike ter ni ukrenil ničesar, da bi napravil konec tej neumestni provokaciji, dasi je moral opaziti, da so te provokacije s strani odhajajočih orožnikov povzročale silno razburjenje med slovenskim občinstvom. Tako postopanje je že res od sile. Možje postave, ki bi morali biti vzor mirnosti in taktno-sti, tisti ljudje, ki so v preteklih dneh vsakega Slovenca, ki je na ulici zaklical »živio«, kot provokaterja prijeli in ga ovadili sodišču kot nevarnega zočinca, ti možje postave pa smejo sami z izrecnim odobrenjem svojega predpostavljenega nadpo-ročnika po LJubljani izzivati in na kolodvoru demonstrativno kričali »Heil«! Postave so menda pač samo za Slovence!
— »Kranjska hranilnica« vzdržuje »schulvereinsko« šolo v Ljubljani. S svojim dopisom z dne 28. maja 1908 je društvo »Deutscher Schulverein« »Kranjsko hranilnico« obvestilo, da je povišalo ljubljanskim šulferajnskim učiteljem plačo v smislu društevenega sejnega sklepa z dne 12. februarja in 24. marca 1908 takole: 1. Henriku W e i n 1 i c hu za 320 K; dobi 4080 K. 2. Henriku L u d w i g u za 830 K; dobi 3920 K. 3. Filipu U h 1 u za 630 K; dobi 3720 kron. 4. Francu Bersinu za 286 kron; dobi 3976 K. Učitelji dobivajo torej na leto 15.696 K. »Deutscher Schulverein« je pozval »Kranjsko hranilnico« naj to povišanje plače vzame na znanje in imenovanim učiteljem od 1. julija t. 1. naprej plačuje po novi tabeli. Iz tega sledi: 1. da »Kranjska hranilnica« na svoje stroške vzdržuje v Ljubljani šulferajn-ske učitelje in 2. da izda »Kranjska hranilnica« za te učitelje na leto nič manj kot 15.696 K, kar gre iz dobička, ki si ga ta zavod napravi s slovenskim denarjem.
— »Kranjski hranilnici« prede.
»Kranjska hranilnica« je bila sedaj tisti zavod na Kranjskem, ki se ;je naj trdo vratne je upiral vsaki zahtevi po jezikovni enakopravnosti. Zavod je rajši izdajal madžarske in italijanske dopise, le slovenskih ne. Dne 9. t. m. pa se je zgodil čudež. »Kranjska hranilnica« je tega dne izdala prvo slovensko zadolžnico. Toda ne mislite, da je morda tistih nem-škutarjev v odboru prešinila iskra pravičnosti. Ne. Tudi pes ne laja, ker se boji za imetje svojega gospodarja, temuč zato, ker ga je strah za
— lastno kožo.
— Narodnim damam. Došla so nam poročila, da dame iz najuglednejših narodnih družin svoje klobuke in druge potrebščine še vedno kupujejo pri najzagrizenejših naših sovražnikih; toda skrivaj, zadi skozi dvorišče hodijo notri. Bodi tu javno pred vsem slovenskim svetom pribito, da je takšno početje v sedanjih časih vrhunec narodne hinavšcine in neznačajnosti, kar se nikakor ne sme in ne more trpeti. Kje je tu zatajevanje samega sebe, kje požrto-valnost za našo sveto narodno stvar!!
— Koliko mikavnejše, milejše in ča-stivrednejše bi nam bile, ako bi nosile navadne rute in jedle suhe žemlje, nego ste z najimenitnejšimi klobuki in z najboljšimi slaščicami iz nam sovražnih štacun! — Bodite Špartanke v požrtovalnosti in ljubezni do domovine, kajti le potem nam bodete vzgojile sinov, kakor jih rabi domovina, sinov špartanskega duha: hrabrih, nesebičnih in svojo domovino in narod neizmerno ljubečih !
— Kaj je neznosno? Graška »TagespOst« kliče proti slovenskemu gibanju na Spodnjem Štajerskem na pomoč vojake, žandarmerijo in vlado ter zahteva, da se vsakega Slovenca, kateri se le gane in zine besedico v obrambo pravic, katere so po državnih temeljnih zakonih v Avstriji tudi Slovencem zajamčene, prime, zapre in najstrožje kaznuje, češ, da je to, kar se sedaj godi proti Nemcem, za te neznosno. Na to je le 0B odgovor na gospode okoli »T a g e S -
pošte« in na visoko vlado: To, da se Slovenci tirajo iz vseh javnih, c. kr. državnih in deželnih služb po vsem Slovenskem,   da v teh uradih
Slovenec-domačin ne dobi službe, in se te oddajajo tujcem Nemcem iz najoddaljenejših kotov velike Avstrije, to, da ti na naši zemlji nastavljeni tujci našega slovenskega jezika ne znajo, ga sovražijo in zaničujejo ter sovražijo in preganjajo naše slovensko ljudstvo, ki ta jezik govori, — dalje to, da slovensko ljudstvo na svoji zemlji, pri uradih ne dobi pravice v svojem jeziku: ne pri glavaistvih, ne pri sodiščih, niti ne pri davkarijah itd. itd. — to, da nam odrekajo slovenske višje in strokovne, v velikem delu celo slovenske ljudske šole; vse to so stvari, ki se za probu jen i slovenski narod neznosne. Neznosne so, ker so kričeča krivica. Zato pa najodločneje zahtevamo, da vodijo okrajna glavarstva po Slovenskem slovenski glavarji ali pa za sedaj vsaj slovenščine popolnoma zmožni in pravični uradniki, da nam sodijo slovenski sodniki, da pobirajo naše davke slovenski davkarji itd. itd., da uradujejo vsi c. kr. in vsi drugi javni uradi s slovenskim ljudstvom v slovenskem jeziku ustno in pismeno, da se nam da zadostno število slovenskih šol vseh vrst. To so naravne in pravične zahteve, sloneče na temeljnih zakonih naše države in se nam morajo spolniti!!! — Vse drugo je za slovenski narod neznosno zato, ker je ta enakopraven z vsemi drugimi avstrijskimi narodi !!
— Občinski odbor občine Haj-din pri Ptuju je v svoji seji dne 11. oktobra t. L, pri kateri je bilo navzočih vseh 12 odbornikov, sklenil sledeči protest: Občinski odbor občine Haj din pri Ptuju odločno obsoja nastop proti mirnim skupščinar-jem družbe sv. Cirila in Metoda dne 12. in 13. septembra t. 1. v Ptuju, ki je izzval opravičeno nevoljo po vsem Slovenskem ter najodločneje protestira proti nesramni, lažnivi in obrekljivi pisavi kulturnih nemških listov. O tem sklepu se obvestita gospod ministrski predsednik in gosp. minister notranjih zadev.
— Zs žrtve 20. septembra se
je nabrala že lepa vsota in reči se mora, da se je v prav ta prav lepo pokazala med Slovenoi in Slovenkami darežljivost in ljubezen do podpore potrebnih. Žrtve 20. septembra pa niso le ranjenci, ki leže v bolnišnici, ampak tudi one osebe, ki po nedolžnem sede v zaporih ali so bile že obsojene pri okrajnem ali deželnem sodišču. Pobirajo se torej darovi za ranjence ter za obsojence oz. one, ki so še v preiskovalnem zaporu neverno zaradi kakšnih hudodelstev in jih čaka morda kaka večmesečna ječa. Nekateri izmed teh so družinski očetje, katerih otrooi trpe doma pomanjkanje, ker ni nikogar, da bi jim služil vsakdanji kruh. Da se tem revčkom pomaga, je gotovo naša dolžnost. Zato naj se morda nikar ne misli, da je za žrtve že dovolj nabranega in da bo vsak dobil par tisočakov. Darovi naj se nabirajo še naprej, kajti potreba je velika in in žrtev je mnogo.
— Slovensko govorjenje po LJubljani. Od 20. septembra dalje ČnjeŠ vsepovsod v našem mestu skoraj izključno samo slovensko govorjenje. Posebno lepi spol, ki seje preje z neko posebno vnemo izražal v tujem jeziku, daje lepe izglede. Pričakujemo, da slovensko govorjenje po ulicah ostane tudi zanaprej tako razširjeno, kot je zdaj. Za Slovence in Slovenke med seboj ni drugega občevalnega jezika kot slovenščina, Če pa pride Nemec ali Nemka zraven, naj pa tudi govori slovenski. Kje je zapisano, da bi moral Slovenec z Nemcem ali Slovenka z Nemko govoriti nemško ? če sta Nemeo in Nemka prišla na Slovensko, naj govorita slovenščino, kakor moramo tudi Slovenci govoriti v Gradcu nemški i Tiste večne ponižnosti naše, da bi na slovenskih tleh govorili s tujcem v njegovem jeziku, mora biti enkrat za vselej konec. Kdor živi na Slovenskem, naj zna slovensko!
— Kako ravnateljstvo nemškega gledališča obreknje Ljub-llUO. časopis r Deutsche Buhnen-genossensohaft" je prinesel nedavno od ravnateljstva nemškega gledališča sledeče obvestilo. „Veliko število Članov nemškega gledališča je povodom slovenskih nemirov razveljavilo kon-trakte, ker so jim Slovenoi odpovedali stanovanja ter se boj e za varnost življ enj a". Čudimo se, da ni nemški mazač kar zapisal, da na vsakem ljubljanskem kandelabru visi po en nemški igraleo.
— Prizor s ulice. Očividec nam piše: Včeraj proti večera sem šel Čez Vodnikov trg. Tam je korakal tudi mlad, izredno majhen častnik 27. pefi-polka. Kar se priiiblje čez trg nenavadno velik, širokoplečat mož, po zunanjem soditi kak rodoljub z dežele. Ne vem, kako je pogledal malega Marsovega sina     ta je namreč sko-
čil aa orjakom, popadel ga aa komolec in zakričal: „Wie haben Sie mioh angeseh au t!?M — Velikan se obrne, pogleda s svojih višav doli na nepričakovano oviro, prime malega moža za ramo, ga prav pošteno poruka ter končno pravi z neizrazljivim, miioljubeznivim, protekoijskim basom]: „ Fr eundlich! u — Rekli eno samo to besedico, odkoraka dalje, častnik je sicer ie nekaj vpil za njim, a velikan je šel mirnih krač svojo pot, kakor bi na tem božjem svetu ne bilo ne Častnikov, ne žandarjev, ne aneksije, na srbske skupštine in ne evropskega koncerta . . .
— SVOJI k Svojim I Kakor je znano, so mestni očetje celovški otežkoČili krajskim sejmarjem prodajo na sejmih v Celovcu. Med temi očeti je tudi župan Neuner, katerega usnje prav zelo porabljajo kranjski Čevljarji, sploh pa zelo pridno kupujejo naši Čevljarji usnje od vseh celovških usnjarskih zalog. Upamo pa, da bodo naši Čevljarji toliko ponosni in pa solidarni s sej m ar ji, ki ne smejo v Celovec, da bodo odslavljali potnike celovških usnjarskih tovarn. Tako je odšel s prazno naroČimo knjižioo potnik tvrdke Stossel v Celovcu od zavednih čevljarjev v Ljubnem, naj bi te posnemali drugi čevljarji po Kranjskem. S tem naredimo Nemcem veliko uslugo, ker jim ne bode potreba hoditi okrog nnevarnihu Slovencev, kakor pišejo nemški Časopisi. Narodna dolžnost slovenskih usnjarjev in zalog usnja je pa, da si preskrbe slovenske ali slovanske izdelke, saj je dosti čeških tovarn usnja. Skupni narodni odbor pa naj svetuje kaki Češki tvornici usnja, naj poveri svojo zalogo kakemu Slovenca strokovnjaku, ki bo nastavil slovenske potnike in prodajal za iste cene kakor Nemec dobro blago.
— Kdo je Slovenec? Živimo v časa, ko se naj jasno pokaže pri prebivalcih po Slovenskem, zlasti pa v naši v Ljubljani, kdo da je Slovenec in kdo ni. V tem ozira moramo biti dodobra na Čistem in po tem bomo napram enemu in napram dragemu tudi uravnavali svoje nastopanje. Dan za dnevom prihajajo v naše uredništvo ljudje, ki jih pozna vsa Ljubljana, da so nemškutarji in slične vrste ljudje, a nam sveto zatrjujejo, da so Slovenoi. Pri tem vedo toliko pripovedovati o svojih „dobrih delih" za slovensko stvar, da bi nas gotovo premotili, če bi mi ne poznali teh in takih lisja&j/. Kdo pa je Sloveneo? Ali je Slovenec tisti, ki vzgaja otrokevnemškonaoijonalnem duhu ♦ kakor je to storil trgovec Benedikt? Ali je Sloveneo oni, ki k u puje pri nemških trgovcih in obrtnikih? Ali je Sloveneo tak, ki se da zastopati po nemških advokatih, kakor n. pr. plakater Matelič po dr. Egru in dr. Ambro-sitsebu? Ali je Slovenec tisti, ki je član nemškonacijonalnih društev in hodi v nemško gledališče? Tak v naših očeh ni Sloveneo! Posebno ni Sloveneo, ki je vzgojil ali vzgaja svoje otroke v nemškonaoijonalnem duhu. čuli smo tožbe, da oče nima vpliva na svojo mladež in da se je ta razvila v nemške nacijonalce vsled drugih vplivov, ki jih OČe ni mogel preprečiti. Nato samo ta-le odgovor: Dokaz je silno slabe vzgoje, če starši nimajo vpliva na svoje otroke, da bi jih vzgojili kot sami hočejo, ali je pa dekaz, da nimajo nič brige zanje. Gornje tožbe 80 pa samo prazen izgovor, ker vsaki starši lahko nagnejo mlado otročje drevo na ono stran, kamor sami hočejo. Seveda Če si je Sloveneo vzel za ženo Nemko, ki se ji vrže popolnoma pod copato, posebno pa pri \zgoji otrok, ki še slovenski govoriti ne znajo, kakor tudi on nikdar ne govori drugače z ženo kot nemški, je to znamenje njegove narodne propalosti in njegovi otrooi ne morejo biti drugega kot nemški naoijonaloi. Kaj imamo od takega Človeka v narodnem oziru, Če tudi morda prisiljen da včasih kak beraŠki sol d za narodne namene, pri tem pa bodo ali so njegovi sinovi in hčere najhujši hajlovoi in hajlovke! Takih ljudi ne štejemo med Slovence, taki so naši narodni odpadniki.
— Piva li nemških pivovaren: Kosler, Goess, Pnntlgam In Rel-ninghans noče slovensko občinstvo več piti. Slovenske pivovarne Auer-jeva, Mengeška, Žalska in Vrhniška imajo vsled tega toliko naročil, da jih komaj zmagujejo. Zategadelj je ustanovila češka (ne nemška) bude* jeviška delniška pivovarna v Ljubljani svojo glavno zalogo za Kranjsko na Sv. Petra cesti št. 26 in velike ledenioe v Spodnji Šiški. Ta češka pivovarna (razločiti od nemške budejeviške pivovarne, katero zastopa v Ljubljani g. Tomažič), daje od vsakega na Slovenskem prodanega hektolitra piva 20 vin. družbi sv. Cirila in Metoda. Pivovarna, ki ima v Zagrebu že več let eno prvih in najboljših pivnic v palači hrvatske Štedionice, hoče tudi v Ljubljani otvoriti Češko budejeviško pivnioo. —
Opozarjamo slavno občinstvo na današnji inserat.
— Izjemno stanje v Spodnji
Sliki. V nedeljo po desetih zvečer se je vračala vesela družba iz gostilne domov v Šiško. Po poti in potem tudi doma pred hišo so peli „Hej Slovani". Kar se prikaže orožniška patrulja. Vsa družba stopi v vežo, le nekdo, ki je bil namenjen spat iti, pogleda na cesto. Patrulja ga vstavi in vpraša po imenu dotičnih pevcev, česar seveda ta ni povedal, ker imen ni vedel in tudi povoda ni bilo zato. Orožnik je rekel u ml j ivo ▼ blaženi nemščini, da je petie pesmi „Hej Slovani* provokacija. G. orožniku povemo, da je pesem „Hej Slovaniu dovoljeno peti in da ta pesem, katere smo se že v ljudski šoli peti učili, ni nobena provokacija, najmanj pa na slovenskih tleh, kjer stoji Šiška.
— Noblesse ob 11 gel? Is Selške doline se nam piše: Dosedaj smo se Slovenoi po tem pregovoru ravnali, seveda v svojo lastno Škodo in na korist našim nasprotnikom nem* čurjem. Lipov les! Toda časi so se spremenili in stara slovanska lipa je zadobila grče, katerih presekati ne more tudi najnabrušenejši nemški palaŠ. Pravijo, da se v nekem zadnjem „Slovenskem Naroda" bere, da se dr. Ferdinand E g e r, odvetnik v Ljubljani, redi zgolj od nemške hranilnice v Ljubljani. To pa žalibog ni res. On se redi, in prav mastno redi tudi od slovenskih žuljev iz naše Selške doline. Kako to, bo marsikdo vprašal, če se spomni da je mož predsednik nemškega „Volksratatf in tisti, ki je hodil v Gradec in na Dunaj že neštetokrat ščuvat vlado zoper tiste Slovence, katerih groše in kruh tako rad požira. Od prvega je „teh gro-šev* bil vzrok slučaj, ker je prijatelj Novak, pisar in pa naslednik gospoda Johanna Globotschnigga, gnal k temu Tevtonu  nas selške kmete,  ki smo
Pili, da so gospod Johann, oziroma naslednik koncentrirana pamet; j slučaja je pa zdaj, ko je Johan-oziroma Novakov naslednik v tvu in premoženju rodni brat g. Egerja. Za božjo voljo, kam bomo pa prišli, če bomo sami gada redili na svojih prsih, sami, slovenski kmetici — podpirali nemČurskega odvetnika, ki ima ljubezen le do naših slovenskih grošev, do naše krvi .pa nobene, in ki ne le, da odobrnje -zahrbtno prelivanje krvi slovenskih Žrtev, nego celo hodi na Dunaj, da z očrnjevanjem in natolcevanjem postavlja slovenski narod na sramotni oder, kot roparski narod! Noblesse oblige! toda le kjer je na mesta.
— „Nichts Deutsch". Trgovci v Postojni so radikalni ljudje. Če pride k njim agent, ki govori slovenski, a je zastopnik nemškega trgovoa, ran kratkomalo pokažejo vrata, če pa pride agent, ki ne zna slovenski, ampak samo blaženo, nemščino, mu pa pomole vizitko z napisom „Nichts * deutsch". Seveda je tudi to migljaj, •-naj se Čimpreje izgubi Čez prag. Posnemajte!
— Protestni shod proti nemškim surovostim v Ptuju, Celja in ;Mariboru, je bil v nedeljo v St. Jurju ob južni železnici in v Središču. Na obeh krajih so se zborovalo! izrekli za najstrožje izvajanje gesla „Slovenec kupuj le pri Slovencu !■
— Sveto  služimo domovini
S volil —  Iz slovenskega Stajerja se nam piše dne 10. oktobra t. 1.: Znano je,   kako se je vse zaklelo proti nagemu Življu, da se ga zapostavlja na vseh postojankah javnega našega Življenja.  „Sudmarkau, nemški  „Schulverein" in razna druga „nemška" društva radodarno trosijo novce V ugo-nobitev   naše   narodnosti.   Pa tudi razni uradi pri tem store svoje, ne najmanj šolske oblasti. Lete z vso vnemo delajo kjer le morejo, v prilog podkrepljenju nemštva v nadih krajih. To je javna tajnost. Zato pa je sveta dolžnost naših ljudi, da pazuo gledajo vsepovsod na rovarsko delovanje teh oblasti. Vsak narodnjak naj koj javi našim čuvarjem, kaj je opazil tu ali tam glede tega delovanja. Strogo naj se gleda,  da se zastran nastavljanja učiteljskih oseb na naših javnih ljudskih šolah — in če je tisto tudi le provizorno — strogo postavno postopa. Tisto tajno nameščanje nemČurskih učiteljev in učiteljic, kakršno je ponekod ie postalo običajno, mora prenehati! — Narod sebi! Mi ne rabimo poturio v naših šolah! Najdražji naš zaklad, nežno mladino našo, ne damo zastrupljati po brezznačajmh brezdomovinoih! Zato pa pozor na vsej črti! Brezobzirno z imeni na dan, kjer to potreba nanese! Časi so ozbiljni. Mi rabimo značajev in celih ljudi. A v to je treba pričeti z vzgoio že za rana. — Riba pri glavi smrdi. Imeli bomo naraščaj, kakršnega si vzgojimo. Ne bodo se pojavljali ob pravi narodni vzgoji žalostni slučaji, kakršni so se — žal-'
Sojavili v nas v najnovejšem času, a pripadniki lastnega rodu njegove brate blatijo in —~ te p o . . . .  Bodimo si svesti donio-
(Dalje v prilogi).
toda t Logatca nabrano na veselici 34 K 45 h, v gostilni gospe Jelovčan ▼ Stari Loki so darovali škofjeloški bobarji 8 K, Miaka Košmelj 2 K, ravnatelj Hočevar 2 K, Neimenovani 3 K, tamburaško društvo v Komendi nabralo pri odhodnici Člana Koširuikovega Jančeta 11 K. Skupaj dosedaj nabranega 5333-91 K. V zadnjem izkazu se je vsled neljube pomote navedlo, aa je županstvo na Vrhniki poslalo samo 15 K, mesto pravilno 50 K, kar se s tem popravlja. Za nepričakovane izdatne in velikodušne darove se vodstvo vsem darovateljem v imena ranjencev naj-iskreneje zahvaljuje, proseč za nje novih podpor. Vodstvo dež. bolnice. V Ljubljani dne 10. okt. 1908. Dr. V. Gregorič, vodja.
žltne cene v Budimpešti.
Dna 13. oktobra 1908. Ternla
f Sanica sa oktober  .   .   .   m 50 kg K 11.93
BŠ  za oktober          .   .   aa 50 kg K 9 78
fCoruza za maj 1909 .  .   za 50 kg K 7*44
Oves za oktober      .  .  za 50 kg K 8*34 Efoattt*. 5 vin. višje.
HeteoroloiKno poročilo,
ttfn* n»d morjem S06. Srednji »mul ti*k 786-9 «mm.
obtobra l	Cas opazovanja	Stanje barometra v ram	26 aU B 2	Vetrovi	Naba
12	9. z v.	7440	114	sl svzhod	jasno
13 a	7.zj. 2. pop.	744 0 743 2	43 147	si. j vzhod brezvetr.	megla oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 11*3 \ norm. lil1. Padavina v 24 urah 0 0 mm
t
Tužnim srcem javljam v imenu sorodnikov vsem znancem in prija-«: teljem žalostno vest, da je v nedeljow, ll. t. m ponoči po kratki in mučnij bolezni preminula v 28. letu svoje starosti moja draga, nepozabna^ soproga >1
Ivanka Šilec roj. petz.
Truplo drage rajnke se prepelje v Gradec, kjer bo pokopano v sredo, dne 14. t. m.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Gradcu in tukajšnji farni cerkvi.
Priporočam nepozabno rajnko v molitev!
4684 Žalujoči soprog
Juri Šilec.
V Postojni, 12. oktobra 1908.
Klavir
3674
z
dobro ohranjen, lipske tvrdke navzkrižnimi strunami, angleško mehaniko, se ceno proda v Gosposkih ulicah št 3,1 nadstr,, desno,
No dobro ,
hrano ii postr
se sprejme več gospodov 3673 Naslov pove nprav. „Slovenskoga Naroda".
IzvrstnogbelO in rdeče
storo vino
ina de naprodaj Henrik Stansor v Krškem. 3678-i
Radi preselitve se cen6 proda
v Vitmarlih fit 61
H I VII    z  g08P°darskim po-111»% I       slopjem   in velikim ■»aO*W^W    ograjenim vrtom, pripravna aa vsako obrt. 3507 -6 Pojasnila daje posestnik ravnotam.
Lepa delavnica
za mizarja, ključavničarja ali kakega dragega obrtnika eventualno za hlev s stanovanjem je v Prulah takoj sa oddati.
Natančneje se izve pri kamnoseka Vodniku 3577 i
Komptoarist
ali knjigovodja kakor tudi
prodajalka
zmožna   obeh deželnih jezikov, sprejmeta v eno ljubljanskih trgovin.
Lastnoročno pisane ponudbe dosedanjega delovanja naj se pošljejo aa glavno pošto Ljubljana pod ftfro „dobra moč" do 20. oktobra 1908. — Diskrecija častna. 3681—1
Koncesija
za gostilno
Izve se na Martinovi oeatl št 38 ¥ LJubljani. 3632-3
Trgovci
ki si žele nabaviti lepe nagrobne
vence po tovarniških oenab9 naj pišejo pod naslovom „ Cenik' na uprav.
„Siov. Naroda". 8672—i
Sprejmeta" se
▼ manufakturno  In špecerijsko trgovino*
Ponudbe sprejema Peter Sitar, Jesenice na Gorenjskem. 3617-3
Seldel.|
Jutri, v sredo, 14. oktobra
- velik -
KONCERT
popoln«
Ljubljanske društvene godbe
Začetek ob 8. Vstop prost.
Na obilen obisk vljudno vabita Alfred in Jo sipina SEIDJSL
3679 hotelir
Strojnik
so sprejme takoj pri Petra Ker-sita, tovarna aa vozove v/ Spodajl tiski pri Llnbljaal 3680 i
Vila v Ljubljani
se zaradi razmer proda jako oeno. Posredovalci   dobe  20 °/0 provizije.
Vprašanja pod MM. V." na uprav.
„Slov. Naroda." 36(6—3
Z čevUorsbo pomočnika
in aioer: 1 za fino in 1 sa mešano delo, sprejme takoj F. Knkman, čevljarski mojster na Dunajski cesti št 14 ¥ Ljubljani. 3691-1
3675 E 429/8/2
Družbeni oklic.
Vsled sklepa od 19. avgusta 1908 E 429/8/2 se bode
v sredo, dne 21. oktobra
ob 9. dopoldne
¥ Soštanln ¥ Iv Vošnjska tvornici za usnje Javno dr a t bala različna
oprava
usnjarsko blago (izdelane in napol izdelane kože), 1 kravav 1 teiica, 2 prašiča, dalje vozovi in konjska oprava
Več se izve pri o* k« okrajnem sodišču ¥ Šoštanju, odd. III.
V Šoštanju, 9. oktobra 1908.
Št. 32826.
?683 -1
Ker se je sopet vrnil stari mir in red v naše mesto, dajem pooblaščen po c. kr. deželnem predsedstvu za Kranjsko na znanje, da se zopet uveljavlja normalna polioijska ura, in sicer za gostilne o polunoči, za kavarne pa ob 2 popolunoči.
Zajedno odpravljam odredbi glede zgodnjega zapiranja hišnih vrat in bivanja mladine na cesti po šesti uri zvečer, ter razveljavljam oba tozadevna razglasa z dne 19. odnosno 21. septembra t. 1. št. 30664 in 30778.
Trdno se nadejajoč, da se demonstracije več ne ponove, svarim še enkrat pred vsakoršnimi nepremišljenimi koraki.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1908.
3van Jlribar
župan.
Pa7a|* I Priporočam slav. občinstvu svojo T}a7at f I UaUI •   ogromno zalogo umetno izdelanih   Jr"a»Hl •   ; j
nagrobnih spomenikov
iz vsakovrstnega trpežnega marmorja in granita.
Zaradi prenapolnjene zaloge prodajam sedaj
WC   30°|o ceneje nego dosiej
in sicer
nagrobne spomenike od 10 JC naprej cementne nagrobne okvire več vrst od 5 K naprej.
Pri vseh delih jamčim za popolno trpežnost. Prevzemam tudi naročila slik za spomenike po jako nizkih cenah.
S spoštovanjem 3355_o
FR. KUNOVAR
poleg novega pokopališča pri Sv. Križa v LJubljani.
i*r-
m * * • • «
.-MK -
Bolniška pivovarna Laški trg proda na Sandalom Štajerskem
na sredini trga dobroidOČO
gostilno
z mešamo in zalogo pluo
S lOpim vrtom in v bližini se naha-
jajojo njiVO 3676-1
£2 kompanjon
za  kinematografsko  podjetje a
najnovejšimi aparati. Ker je lastnik V tej stroki dobro izvežban, je uspeh zagotovljen. Treba je 1000 do 1700 K.
Naslov pove iz prijaznosti uprav-niŠtvo. 3649—2
Prostovoljna razprodala.
Dne 28. oktobra od 8. ure zjutraj do večera
se bode prostovoljno po kosih razprodajala graščina Loke pri Zidanem
mostu
Graščina obsega 240 Oralov zaraščenih, mešanih gozdov, 60 oralov njl¥ in travnikov, grad in več gospodarskih poslopij.
Prodajalo se bodo na željo kupcev tudi več delov skupaj kot samostojne kmetije.
Lega je jako ugodna, polje je dobro obdelano in plodovito. Graščina je od postaje Zidani most oddaljena eno uro hoda, a dobi v kratkem svoje postajališče, kar je že dovolila južna železnica.
Plačilni pogoji so zelo ugodni.   Ogleda se posestvo lahko vsak dan.
V to svrho naj se izvolijo oglasiti kupoi pri graščinskem oskrbniku ¥ Lokab pri Zidanem mostu.
Ponudbe se sprejemajo tudi pred določenim razprodajnim rokom pri oskrbniku, kateri daje tudi natančnejša pojasnila. 3593—3
Št. 31726.
3644—2
Vsled razpisa o. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 28. septembra 1908 št. 22892 podpisani mestni magistrat dodatno k svojem razglatu z dne 5. avgusta 1908 št. 25877 naznanja, da se bo z ozirom na zvišano državno podporo glede na vladajoče gospodarske razmere, oena naprosenemu senu na K 5*— za metrički stot znižala, ter da bo pri tej ceni tudi onim kmeto valcem, ki dosedaj zaradi previsoke cene niso prosili sena, priložnost dana to sedaj storiti.
Sicer pa zamorejo kmetovalci mesto sena naprositi drugo živinske klajo (n. pr. otrobe) po znižani ceni.
Onim prosilcem, ki so se že sprejeli v dotični izkaz se bode na podlagi dognane potrebe za sedaj polovica (60 %) naprošene množine oddala, in se bodo pogoji oddaje udeležencem v kratkem naznanili.
JKsstni magistrat ljubljanski,
dne 6. oktobra 1908.
Županov namestnik:
Vončina L r.
O. kr. avttrljslte
državne teleinJoa.
Izvleček iz voznega rada.
¥eljaven od 1 Odhod Is Llasliaae fmi. isLi
7 0Q zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jul. žel., Gorica,
d. U žčiTrst e. ar. drž. žel., Beljak čez Po. urocjco, Ce ovce , Prago. 7-07 utraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoilovo, Straža-Toplice, Kočevje,
0'20 sredpeldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
n-38 »ređpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jeaenice, Trbiž, Beljak juž. žeL, Gorico &i. ieL, Trs ura. scu Beljak, (cea Podrožčico) Celovec
1-05 »opoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*40 p»p«ldn©. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica dri. žel., Trst dri. žel- Beljak, (čez Pod uičico) Celovec, Praga.
7-IO xveder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kttdolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7-30 z veće r. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10*40 ••n*6i. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. icL, Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čea Podrožčico).
Odhod is Ljubljane tira. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2*00 ••p#iane. Osebni vlak v Kamnik 7-io iveder. Osebni vlak v Kamnik to-so »»nedl. Osebni vlak v Kinini*. CS«fr uo nedeljah tn praznikih do 31. oktobra.)
oktobra 1908. leta*
Pri sod v Ljubljano trni. ssLi
656 zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka jui.
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trata, Tržiča, 8-34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Straav-
Toplic, Rudoliovega, Orosuptja, 11-22 prodpoidne.  Osebni vlak   ia Prage,
Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podroičics
In Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča. 232 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudoliovega, Grosuplja. 4-13 popeldne. Osebni vlak Ia Beljaki
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čsi
Podrožčico) norice drž. icL, Trsta dri.
žeL Jesenic, Tržiča
6*0O zvečer. Oseb. vlak ia P*age, Celovca Beljaka (čea Podrožčico) jesenlc
8 37 zveoer. Osebni vlak ia Kočevja, Straže Toplic, Rudoliovega, Grosuplja.
8*45 zveoer. Osebni vlak ia Beljaka jo* žeL Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pod rožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. **1 Jesenic, Tržiča.
II-OO ponooi. Osebni vlak la Trbiža, Golovca, Beljaka (čea Podrožčico) Tr*U drl žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Prihodi v Ll obijano dri. kolodvori
6-«6 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika, lo-ao »redpoidne. Osebni vlak la Kamnika 6 i o zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9&9 ponodl. Osebni vlak ia Kamnika f%»mm ob nedeljah in praznikih do 3l. oktobra.)
(Odhodi In prihodi so označeni v srednj* evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstva «rlatalfe ialtinic v Trsta.
7rgovsko - obrtna zadruga v Cjnbljani
registrovana zadruga-z omejenim jamotvom. Zadružni proatori: Sodni)skt ulico Stav. 3, « hlil dr. plrca:
Sprejema: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pO 4,/3°/0; rentni davek plača banka sama.
« Eskomptlra trgovske menice.
IPreskrbuje   v no v č en je menic, nakaznic, dokumentov itd. na _r._,---- ltt        lia _ vsa tu- in inozemska tržišča.
čekovno knjižico. • nakazmee._____3416-8
Daje posolila: proti menici, na vrednostne papirje, na zadružne | Vsa pojasnila se dobilo bodisi ustmeno ali pismeno V
deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke. • zadružni pisarni.
Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure, popoldan od 3. do 5. ure.
Iščeta so sa parno žago spreten,
pošten in trezen
strojnik
zmožen slovenskega in hrvaškega jezika in
kurjač
Služba stalna. Vse drugo po dogovoru.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda" pod        M" 3657-2
podružnico o spuetn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
m»«su tjiavMi«« m m,«M»*».o«»o». IMtar|ovo nHoo itov. t. Hosomi
===== sprejema vlog* na k nji*! oo> In mm teko6i vndnn ter jih obrestuje od dn
ILO
Podružnica g Čeloma
aaul  WUL JiO
vlogo po
4 2
Httppjo taa pyosim|m ^rjrodnoartiap p« piv j
O
rmmh.
it po kulant:
Jlouencem!
Slav. občinstvu vljudeo neznanjem, la ostalem v ladl, da se bodo sedaj razmere za slo?, trgovine v Uabllanl prearnoflle. te nadalje v LJubljani no sedanjih prostorih
Mestni trg štev. 19
S
spoštovanjem
Za danes naj sadostuje, ako naznanim, da sem stopil s največjo Češko tovarno perila v trgovsko svezo in da bom tudi a drugim blagom lahko najbolje postregel česar se bo slsv. občinstvo pri prvem nakupu lahko takoj prepričalo. V nadi, da na bo slav. občinstvo v/ bodočo kar na I-bo] podpiralo, zagotavljam najcenejšo postrežbo.
prva slovenska modna trgovina za gospode, €ngdbert SkllŠeke
steiioorif Stanouanie
Os? mL V M H w |0 srn ML m    8  tremi  sobami,  balkonom, porabo
smožen slov. in nemške stenografije, obenem dober strojepisec, so sprelme tako] v odvetniški pisarni dr- Krt-anor & dr. Tomlnlok v LJubljani. |
s tremi sobami, balkonom, porabo vrta   in   pritiklinami   se   Odda a
1. novembrom.
Poizve se v trgovini goap. Fr. Babica na Dolonlakl cesti polog
mitnice. 3652—2
r Dežni pl
V V a
asci
(pelerine) I so cenejši!
2500 komadov
od 5 kron naprej.
Največja zaloga
oblek, površnikov in zimskih sukenj
fi aa gospode, dečke in otroke
y   po čudovito znižanih oenah!
Še vedno prihaja = avaia konfekcija = g
sa dame in deklice v najmo- T dernejši fazoni.
2
Insieško skladišče oblek"
O. Bernatovlć B Ljubljani, HOStUl tTB SlO«. 5.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanja vencevl
Fr. Ulit
tjubljana, JKestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
a bol
3600—3
l
Zunanja naročila se Izvrta« loto hitro in točno.
Cene Brez Konkurence!
Češko
(ne nemško)
budjeviško svetlo pivo
m
prodaja
v korist družbi sv. Cirila in Jletoda v Ijubljani
Slovna zaloga za Kranjsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26,
kler
ustanovili tudi
Češko budjeviško pivnico
kakor Že pred več leti jako renomirano pivnico
» Zagrebu. am-i JI
Lično, majhno obliko
voznega reda
veljavnega od L oktobra 1908 io
1  mala 1909 je izdal  ter prodaja
Fr. Iflič, Mostni trg it. 11. 3590-4
Priporočamo cenjenemu občinstvu na&o
bosansko čisto
slivov ico
ki jo kuhamo sami in to po 20—46% po vrlo primerni ceni. 3604—3 Jamčimo aa čistost blaga, na-ročbe izvršujemo brao in pošljemo na zahtevo vzorec zastonj in franko.
Braća plavšid, Visoko. Bosna.
Proti žlezam, škrojljem
malokrvnosti, angl. bolezn1, kožnim izpuščajem, vratnim, pljučnim boleznim, duš-Ijivemu ln oslovskemu kašlju, revmatizmu, protinu, ta ojačenje malokrvnih, slabotnih, v razvitku ln pri učenju zaostalih otrok priporočam zdravljenje z   3580—2
Uhusena ribjim oljem
„Jodella"
Najboljše, najuspešnejše, najpriljubljenejše ribfe Olje. Se lahko zauziva in prenaša. Najboljši čas za zdravljenje z njim od avgusta do maja. Kupujte samo originalni zavitek K 3*50 in T"— s pat varstvenim imenom „Jodella". Vse drugo zavrnite kot nepristno.
Edini  izdelovalec   lekarnar  ^W*ll Jeznem Laalaaa v Bremenu — Vedno
sveže v vseh lekarnah v Ljubljani.
Vinske sode
ravnokar od vina izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 39 komadov sodov iz kostanjevega lesa po 500 do 700 litrov, 60 komadov sodov is hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 800 do 2000 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, odda po primerni nizki oeni tvrdka
. Rosner tc Ko.
v Ljubljani 3006—13
poleg Koslerjeve pivovarne.
edino narodno tordko
^Ifonz Breznik
X-jvicljatria, O-raćLldće XX
(blizu nunske cerkve).     2402 15
prodaja In IzpoeoJ« klavirje pr vovrstnih d u najeli I h ti orni e nuj
eeneje
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o slsajofllssuostt in trpetnosti mojih pla-uinov, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo vaeh dvor. in komornih t v rdk. Delna odplačila. Svemja  ftc  aivo|lan X
Pozor!
Usojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katerega imam v prodajalni, samo domač in ne Izdelek dunajskih tovarn. Za izdelovanje porabljam samo zanesljivo dobre kakovosti in bodem v prihodnje gledal na to, da svojim cenjenim odjemalcem v vsakem oziru Se bolje ustreženi, kakor dosedaj, posebno z nizkimi In stalnimi cenami, katere so na vsakem komadu razvidne. — Priporočam nevestam bale od priproste do najfinejše vrste, gospem telesno, posteljno ln namizno perilo, gospodom pa srajce, hlače, robce 1.1, d. — Naročeno perilo ee v kratkem času Izvrši. 3414—6
Z veleepoStovanjem
Anton Sare,
■5otd „Ilirija" v Ljubljani
Kolodvorske ulice.
a Minute od J umne*** kolodiera. — Telefon »t. IftS.
Podpisana dovoljuje si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da bo vsi restavracijski prostori hotela »Ilirija« popolnoma prenovljeni, ter da je pred vsem za točno in solidno postrežbo čest tih gostov preskrbljeno.
Priporoča se priznano dobra kuhinja ter najboljša pristaš domača in taja vina. Izborno vedno sveže delniško in plzensko pivo. Vina v buteljkah vseh vrst. 3484—5
Sjmr* 8projema ee opoldanekl In večerni abenement na hrano. "lOjnj Slavna narodna društva, korporacije, klubi, plesne družbe se opozarjajo na pripravne salonske prostore za prireditve zborovanj, veselic, druibinakih večerov, banketov, ženitvanj itd
Potujočemu občinstvu so na razpolago udobno urejene, najeleganl-nejse sobe zs tulce.     Zmerne cene. — Solidna postrežba. Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča
Marija Novak,
hotelirka*
JKarije Terezije cesta 1
Jr. Stupica
Valvazorjev trg it. 6
trgovec z železnino v Ijubljani
za jesenski in zimski čas
svojo dobro preskrbljeno zalogo slamoreznic, mlinov za grozdje in |f sačje, čistilnih strojev za žito, mlafilnic in vratil.
Peči in štedilniki najboljšega sestava, fino pozlačeni nagrobni krizi, kotli za žganje in klajo, pumpe in cevi, kakor vse kovine in poljsko orodje se dobi po najnižjih cenah le pri zgoraj imenovanem.
o|l   B owojtna>
3583   2 **
Drožc!  Kvas!
Pozor! Svoji k svojim!
Priporočam se slovenskemu občinstvu, pekovskim mojstrom in trgovcem, naj kupujejo iu naročajo edino 3520-4
INC1T,
Cim-Netodove tfrože
nnlboljlo kakovosti In po nizki ceni. Nobeden gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brez tega blaga, ki se prodaja naši potrebni Šolski družbi v korist.
HaročaJte vsi iltae drože edinole od domačega
narodnega izdelovalca
Maksa Zalokerja v Ljubljani
v lastni Mil, Rladezne ulice štev. 17. Rečne ulice ttev. 5.
Ta izdelek prodaja samo on v korist druibl sv. Cirile ln Metoda.
Ustanovljena lete 1854.
Prva žotnača slovenska pivovarna
jevlh
itev. 210.
G. AUER1"* dedičev
ljubljena  Vtolfove ulice štev. 12
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje Izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
I I tO
Izdajatelj in odgovorni urednik R a s t o Pustoslemšek.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
QL
0Z