Št. 106. V Gorici, dne 14. septembra 1901. Tečaj XXXII Izhaja trikrat na teden v šestih Izdaujlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutrunjo iz-dnnje opoldne, večerno issdanje pa ob 3. ari popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami-ter s ,Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pr Jemana ali v Gorici, na, dpm 3t9||iaga^^^ Vse leto.......13 K fo OT*gIdT 6-6*6" pol leta.......'. 6 , 60', , » 3-30 četrt leta.......3 , 40 » , ,, 1-70 Posamične Številke stanejo-10» vin. * Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ' v. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsai uan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12, ure. Na naroKIiibret-doposltine naročnine se ne oziramo. „PKIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to- bakarni Sehwarz v Šolski ulici in Jellorsitz v __Nnnski-ulicif...—--v Trstu v tobakarni La v r e irč i 2 na trgu della Casenua ta Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. natlstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravulštvu. Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr.3 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi___ Večje črke.po prostoru. Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica. jlfika Tiskarna" A. GabrSčeZt tiska in zalaga razon cSo»» in »rrimorea* Se »Slovansko knjižnico'*. kateia izkftk mesečno v- snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stan«3w»letno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knji2nioJ»*flB*lačunijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! cGor. Tiskarna* A. gov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Prvi vipavski kmetijski shod. Z veseljem srno beležili svoj čas ustanovitev vinarskih in sadjarskih društev po Vipavskem, in še večje je bilo veselje, ko se je dalo konstatovati, da ustanovljena društva ne obstoje le na papirju, marveč se tudi gibljejo in delujejo ter kažejo očito stremljenje po napredku ter kako bi propadajoče gospodarstvo rešila. Vinarska in sadjarska društva v B r j a h, v K a m n j ah in R i h e m-bergu so se pobrigala 7.» svojo nalogo, in jutri pokažejo že prvi javni sad te brige: kmetijski shod, združen s sadno in grozdno razs tavo, V malem Selu Kašo vi je pri Rihem-bergu, ki je nekako ugodno središče za vipavske kmetovalce, se bo vršil jutri prvi vipavski kmetijski shod, kateremu pridado sadno in grozdno razstavo. Po pripravah, ki so se vršile, in sode po možeh, ki so vzeli prireditev za shod in razstavo v roke, ni dvorna, da shod dobro vspe. Na shodu se bo razpravljalo, kakor naznanja oklic, o najbolj perečih vprašanjih vipavskega kmetovalca, zlasti kar zadeva najvažnejše njihove stroke, to je vinarstvo in sadjarstvo. Pomenili so bodo zreli možje, izurjeni kmetovalci, v kaki smeri naj delujejo v bodoče, da dobe kolikor mogoče bogate in jednovrstne pridelke, ter kaj naj store, da izvrše tako organizacijo, po kateri jirn bo dana možnost, prodajati le pridelke gotovo in drago. Na tem shodu pokažejo pa tudi, da kakor se gibljejo in napredujejo vsi drugi stanovi Človeške družbe, prav tako vstajajo "(udi vipavski kmetovalci ter združeni v bratski slogi hočejo napredovati ludi oni. Podlaga vsakemu napredku pa je poznavanje razmer, iz katerih se hoče poleteti k napredku. Vipavski kmetovalci so ubrali torej pravo pot, da si povedo na jutrišnjem shodu, kje nanjka v gospodarstvu, kje so nedostatki, kje treba prijeti najprej, da se propadanje gospodarstva ne raztegne še po-gubonosnoje na kmetiji, kaj treba storiti in ukreniti na sploh, da pridejo do boljših časov. Prepričani smo, da bo izgovorjena jutri na shodu v tem pogledu moška beseda, katera pade na rodovitna tla ter obrodi obilen sad. Shodu bo sledila razstava, katera bo kazala svetu, kakor pravi oklic, kaj se na Vipavskem prideluje, ali pokaže pa vsporedno s tem tudi, kaj b; lahko vse pridelovali. Ifc da ta svoj namen dosežejo v polni meri, so vabili gospodarje, da razstavijo svoje pridelke v Čim mogoče večji meri. Da jih privabijo,1 so določili za razstavljalce tudi denarne in druge nagrade, svetinje in priznanja. K razpravam o perečih vprašanjih in k izložbi pridelkov dodenojo še nekak praktičen pouk. Kajti na razstavi bodo razkazovali različna opravila, ki so kmetovalcem ali neznana ali pa jih opravljajo po svoje; tako na primer, kako se ima pravilno napravljati belo, kako črno vino, kako je ravnati s kle-tarsko posodo, kako se spravlja sadje za izvoz, kako se suši, shranjuje, kako treba napravljati sadni mošt in drugo slično. Iz vsega tega se pač vidi, da so se lotila imenovana društva, v krogu katerih stoje izkušeni možje-kmetovalci, prav resno dela, da dosežejo oni namen, kateri so st postavili po svojih društvih. Kdor pozna našo razmere po kmetijah, katere le prečesto uničujejo elementarno nezgodo in trtna uS, listi mora le z radostjo v srcu pozdravili tako kmetsko gibanje, kakor vidimo pri omenjenih društvih, Cinitelji, kateri so poklicani, varovati interese kmetije, so opozorjeni na to gibanje, in je le pričakovali, da se odzovejo opozoritvi tako, kakor pritiče. Naša vlada in drugi cinitelji bi morali obračati veliko večjo skrb propadajoči kmetiji, nego so jo obračali doslej. Kmet je podlaga vsemu, in zato, ako kmet propade, propade vse. Kmet na Vipavskem pa se dviga na dan, torej noče propasti, marveč hoče rešiti sYoje gospodarstvo in biti še dalje med temelji države. Vlada bi morala, ako jej je res pri srcu povzdiga in rešitev kmetije, tako gibanje podpirati ter iti takemu kmetovalcu na roko. No, upajmo, da se to zgodi, ker društva menda tudi store svoje potrebne korake, da bodo zgorej vedeli, kakšne namene imajo, in da so ti vsekakor vredni podpiranja. . , . Naša stranka ima v svojem programu točko, ki se živo dotika našega kmetovalca, in ki se glasi: Obžalovati je dosedanje popolno za nem a r j en je našega posestnika od strani vseh poklicanih činiteljev, zahtevati nujno povzdigo, živinoreje in mlekarstva, vinarstva in sadjar- stva, delovati na intenzivneje gospodarstvo in odpreti domačim pridelkom stalen i n ugodnejši trg. Naša stranka je' torej vedno pripravljena, pospeševati povzdigo kmetije, to vrši in bo vršila ob strani kmetovalca samega, Um lože, ako so tako gibanje, kakor na Vipavskem, raztegne tudi po ostali deželi. . , . Pozdravljamo torej prvi vipavski kmetijski shod, kateri bodi prvi svit zarje, ki kaže lepšo bodočnost divni vipavski dolini, o kateri je pesnik pel, da je lepota sveta. In zopet »Šolski Dom". Žalostna pota in še bolj žalostne obraze delajo slovenski stariši v Gorici vsled slran-karije, katero je dr, Gredolčič spravil v »Šolski Dom*. — Isti dr. Gredolčič je pred leti vabil slovenske starišo na shode, kjer so se !'¦ uli, da ne pošljejo ne enega otroka v Katinellijevo vojašnico. Spominjajo se posebno shoda v dvorani »pri zvezdi", kjer so slišali navdušenih govorov, kako nesposobna in nezdrava je ona šola za Slovence; slišali so nn.&nje dr. Rojca, ki je izključil šolo z zdravstvenega stališča. — In slovenski stariši so ostali trdni kot kraška skala do zadnjega moža. Italijanski listi so se kar čudili toliki disciplini Slovencev v goriškem mestu. Zdaj pa igramo Slovenci žalostno ulogo komedijantov. Zdaj proglaša »Gorica", da se Slovencem ne godi nikaka krivica, ako pošljemo otroke v tisto toli obsovraženo poslopje na kraju mesta! Za dečke višjih razredov sploh ni več pouka v »Š. D.*, marveč vsi morajo bodisi v Katinellijevo vojašnico ali pa v laške šole. Bilo je v našem uredništvu le več starišev, ki so uprav razburjeni; šele zdaj uvidevajo, kako prav je pisala »Soea" in kako sleparstvo je bila ona hvala v »Gorici", kako izvrstno stoji »Šolski Dom8. Vsakemu eitatelju »Soče« je znano, kako krasne zbirke »radodarnih doneskov* je objavljal naš list vsa leta za »Slogine" zavode in pozneje za »Šolski Dom". Ogromna večina denarja je šla skozi roke v našem upravništvu, nam samim v nemalo sitnost in delo. »Soča" je navduševala za »Š. D.", njeni somišljeniki so neumorno zbirali, — in »Soča8 je objavljala zbirko za zbirko, da so se čudom čudili i naši narodni nasprotniki toliki požrtvovalnosti naSega ljudstva, Ga-brščekova misel je bila tudi: — zamorci po narodnih gostilnah. In izvršil jo je, naročil zamorce, razdelil jih po gostilnah cele dežele, odkoder so prihajali po veliki večini zares krasni prispevki za »Š. D." Nastal je razkol, Dr. Gregorčič je videl prav v »Šol. Domu* glavno oporo svoji propadajoči slavi kakor dr. Tonkli pred 1.1890. v »Slogini* šoli. Isti greh se je maščeval pri obeh. Dr. Tonkli se je hvalil s »Slogino8 šolo ter kazal na njo, češ; »glejte, koliko jaz delam za slovensko stvar!" — isto ponavlja dr, Gredolčič, kazaje na »Š. D.", čel; glejte, to je moje delo, za katero mi mora biti narod hvaležen in saeeula saeculorum, — duši vsakdo, kdor ni slep in gluh, mora vedeti, da ima »Soča* in kar se danes okoli njo zbira glavne zasluge, da smo dobili Slovenci v Gorici »Š. D." in dosedanje šolsko zavode, — a dr. Gregorčič je le uzurpator, kiti se le s pavovim perjem, je nesreča za prekrasno društvo, ker ga je treščil s seboj v mlakužo klerikalnega slrankarstva po znani divizi: »naj hudič vse vkup vzame, ako ne obvelja moja, ako ne služi moji časti in slavi!"• Zastonj so bili vsi opomini, naj ne vprega »š. D." v jarem klerikalizma, naj se postavi to društvo visoko nad na§ domači razkol, — pa ne, da bo v društvenih prostorih generalni štab klerikalnih hujskarlj, ognjišče grdega prepira, kateri so zanetili »Gorica", »Prim. List", »Centrifuga', — in vrhu vsega cvete ondi Še »Slomškarija*, t. j. moderna klerikalna zdražbarija med učitelj-stvom. — Namesto da bi se »Š. D." postavil na nevtralna tla, je dr. Gredolčič poskrbel, da je izbacnil iz odbora vse, kar ne trobi v klerikalni rog, v listih pa se je smešila narodno - napredna stranka, tajil se 33 naravnost obstanek take stranke, sramotili so se dobrotniki »Š. D." iz našega tabora in govorilo se je o klerikalni uzurpaciji s tako ošabnosljo, da je krvavelo vsako res rodoljubno srce nad izdajalskim delom najnovejših, ljudskih osrečevalcev pod vodstvom don Gredolčičevim. Naravno, da so čedalje bolj ponehavale zbirke v »Soči*, — tista »Gorica" pa, ki se je bahala, da jej leži pred nogami ceja Goriška, tudi ni imela kaj izkazovati: radodarni _ 144 — Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewioz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Mera je bila prenapolnena. Med rjovenjem, lajanjem in tuljenjem so se začuli semtertje med gledalci glasovi prestrašenih žensk, ki niso več mogle vsega tega gledati. Gledalcem so bledela lica. Različni glasovi so začeli klicati: »Dovolj: Dovolj!« Toda divje zveri je bilo lože spustiti nego jih odgnati. Cesar pa je bil vendar našel sredstvo, kako jih pregnati iz pozorišča ter ob enem pripraviti ljudem novo zabavo. V vseh hodnikih med sedeži se pojavijo visoki Numidijci, okrašeni z uhani in perjem ter z loki v rokah. Množica je takoj uganila, kaj ima sedaj slediti, ter jih je pozdravila s krikom zadovoljnosti. Oni pa, približavši se k ograji pozorišča, so položili pušice na tetiva ter začeli streljati divje zveri. To jo bil v resnici nov prizor. Zala, kakor iz črnega mramora izklesana telesa, so se vsaki hip pripogibala, pošiljaje pšice za pšico med zverino. Odmev tetiva in sičanje pšic so je mešalo s tuljenjem zverine in s klici ljudij. Volkovi, medvedje, panteri in ljudje, ki so še ostali živi, so padali ..redno drug za drugim na tla. Semtertje je nekateri lev, začutivši pšico v svojem boku, odprl srdito svoje čeljusti, prizadevajo si, da jo pregrlze. Drugi pa so tulili od bolečine. Drobnejša zverina je prepla-l sena dirjala kakor slepa po pozorišču ter butala z1 glavami ob vrata; med tem pa so neprestano sičale pšice, dokler naposled ni vse, kar je še bilo živega, v poslednjih vzdihih popadalo na pesek. Na to jo prišlo na pozorišče na stotine sužnjev z lopatami, metlami in z vozički, da odstranijo iz njega mrtva trupla ter ga posujejo z novim peskom. Jedni so prihajali za drugimi in.vsi so marljivo delali. Naposled je pozorišče bilo popolnoma očiščeno krvi, prekopano, poravnano in posuto z debelo plastjo novega peska. Med tem so zopet od vseh stranij pritekli amorji, deleč rože, lilije in razJ • \j cvetice. Znovič so se prižgale kadilnice ter bil snet velarium, kajti solnce se je bilo že značno ponižalo. Gledalci, gledajoči drug drugega, so se vzajemno povpraševali, kakšni prizori jih še danes Čakajo. In zares je sledilo nekaj, česar se nihče ni nadejal. Cesar, ki je bil nekoliko poprej zapustil ,po-tilumS se je nakrat prikazal v areni, s Cveticami ozalšani, oblečen v škrlatast plašč z zlatim vencem na glavi. Dvanajst pevcev s citrami v rokah je šlo za njim. On pa, držeč v rokah srebrno pljunko, jo stopil na sredo pozorišča, priklonil se nekolikokrat gledalcem, dvignil oči proti nebu ter stal tako nekaj časa, kakor bi od ondot pričakoval navdušja. Na to je udaril ob struno ter začel peti... Pesem so je polagoma spremenila v otožno elegijo polno bolesti. V cirku je nastala za trenutek tišina. Čez nekaj časa je.cesar, sam ganjen, pel dalje. Glas se mu je tresel in oči so mu postale vlažne. Ve-stalkam so se na trepalnicah prikazale solzo, množica.) pa je tiho poslušala, na kar je sledilo dolgo trajajoče burno ploskanje. Med tem se je skozi odprta vomitorija začule škripanje voz, na katere so pokladab* krvave ostanke kristijanov, moških, žensk in otrok, da jih odpeljejo v grozne jame, katere so imenovali ,patikule', Peter apostol pa stisne z rokami svojo belo, tresočo se glavo ter zakliče v duhu: »Gospod! Gospod! Komu si izročil vlado nad svetom ?« XIV. Solnce se je bilo že naklonilo na zahod in zdelo se je, da so raztaplja v večerni zarji. Igra je bila končana. Množica jame zapuščati amfiteater ter skozi predore, imenovane" ,Vomitorija', odhajati v mesto. Samo augustijanci so še odlašali z odhodom, Čakajoči, da se umaknejo prostaki. In skoro vsi, zapustivši svoje sedeže, so se zbrali okrog ,podiuma', na katerem se je znovič prikazal' cesar, da bi slišal njihovo hvalo. In d asi so mu gledalci burno ploskali, ko jo končal l svojo pesem, vendar mu ni bilo tega dovolj, ker se je nadejal takega navdušja, ki bi bilo podobno zno-relosti. Zam&n so ga sedaj augustijanci obsipavali s pohvalnimi himnami, zaman so mu vestalke poljubo-vale »božanstvene1 roke in se je Rubrija pri tem pri-pogniia tako, da se je s svojo kodrasto glavico dotaknila njegovih prsij. Nero ni bil zadovoljen in 111 mogel tega niti skriti. Takisto se je čudil ter bil vznemirjen radi tega, da Potronij še zmerom molči. Jedna pohvalna beseda iz njegovih ust bi ga bila sedaj zelo razveselila. Ko-nečnd' se ni mogel dalje premagati, marveč mu jo pomignil z roko, in ko je Petronij dospel na ,podiumS mu je dejal: »Govori!« doneski se skoro ponehali, — in še tisti, katere čitamo, so po veČini iz našega tabora. Klerikalci so povsod jednaki. Tudi za družbo sv. Cirila in Metoda ne žrtvujejo skoro nič, hočejo pa tam biti edini gospodarji, — tako je v našem .Sol. Domu*. — Kje so izkazi radodarnih prispevkov klerikalne stranke? Ni jih! Malenkosti darujejo, pa hočejo biti edini gospodarji. Za razne volitve, za podkupovanje volilcev, za pijančevanje ob volitvah, za podpiranje »Gorice* in »Prim. Lista* imajo dovolj denarja, na »Šol. Dom« pa so pozabili, dasi je bila to njihova prva dolžnost. Ako so »Šol. Dom* vpregli v jarem klerikalizma, naj bi ga tudi vzdrževali! Fa ne, zanj nimajo novcev, in mi bi lahko našteli celo vrsto znanih bogatašev klerikalne klike, ki se valjajo v obilici posvetnega blagra, za »Sol. Dom« pa nimajo srca. Saj je isti don Gredolčič opešal, dasi dobiva vsako leto obilo nezaslužcnih tisočakov, kajti »Gorica" mu jih požira. In doživeli smo nekaj, kar daje klerikalni stranki najžaloslneje spričalo! Skrčili so izdatke, da obdrže ,šol. Dom" še nadalje v strankarski mlakuži klerikalnega zdraž-barstva, slovenske otroke pa pošiljaj" v Katinellijevo vojašnico in v laške šole! Lahi se norčujejo s Slovenci. Niti sanjali niso, da kdaj razbijejo oni veličastni odpor slovenskih starišev. Cesar se niso nikdar nadejali, je kar zaukazal mogočni klerikalni general — don Antonio Gredolčič, deputato friulano! In hvaležnih src mu kličejo: evviva don Antonio! — Slovenski narod pa mu zakliče: via don Antonio, roko proč od »Š. D." ia od vseh svetinj naših, kajti tvoja roka ni prinesla blagoslova, marveč držiš le šibo, s katero prekruto tepeš to bedno slovensko ljudstvo, ki te je dvigalo na svoja žuljava ranena ter neslo od časti do časti! Ali se hočeš tako bridko maščevati nad tem ljudstvom, ker čedalje bolj odpira oči in vidi, kam ga hočeš — zapeljati? DOPISI. Št. Peter, dne ti. sept. 1901. — »Norica" dne 7. t. m. me je počastila vnovič z nekim dopisom, v katerem se zopet svita klerikalna laži-kultura. Dotični dopisnik pravi, da sem delal pri zadnji volitvi župana zgago. Da bi pa naša stranka ne imela slabega mnenja o meni, da sera se morda nedostojno obnašal, bodi ji povedano, kako zgago in v katerem zmislu sem jo delal tem miroljubnim klerikalcem. Dotično zgago sem napravil s tem, da sem jaz edini, misieč s svojimi lastnimi možgani, po svojem najboljera prepričanju drugače volil, kakor dragi podrepni možje, ki so pod uplivom črne suknje našega kaplana »reformatorja" Primuš-a*. Poznajoč važno vlogo župana, sem si želel takega moža županom, ki bi bil tudi vreden in zmožen iste vloge in ki bi ne delal ne-f asti prosvetljenemu dvajsetemu stoletju. Želel sem si takega moža županom tudi iz tega vzroka, ker bi bilo v prid in blaginjo naše občine. Tak mož, kije omikan, ki ima že večletno prakso v občinskem poslovanju, bi tudi lahko sam opravljal svojo službo in prihranil bi občini stroške za vzdržavanje tajniške pomoči. S tem sem torej napravil našim klerikalcem zgago. — Seveda, ko hi slepo trobil v njih rog brez obzira na občno blaginjo, to bi jim bilo ljubo. Ko bi volil njih kandidata županom, ki ne zna niti svojega imena podpisati, to bi ne bila zgaga po njih mišljenju. Jaz pa pravim, da ste ravno Vi, klerikalci, napravili največjo zgago s tem, da ste si izvolili moža, kine more samostojno opravljati svoje službe. Napravili ste zgago celi občini, ki bode morala podpirati Vašega »temnega* župana s svetlimi kronicami. Ali kaj je to klerikalcem! Oni hočejo imeti le može teme za župane, in splošna blaginja občine jim je deveta briga. Oni vedo dobro, da čim ubožnepjfr župan na duhUr tim pobožnejša, pokornejša ovčica je tudi. Tak župan jim je voda na njih mlin. Tako je gospod Primuš, kaj ne? Radi tega so si izbrali možje »luči" moža »teme" županom, da bode pokorno plesal po njih taktu. Nočem sicer s tem osebno razžaliti gosp. župana, — ker sva si bila de sedaj v prijaznih razmerah in ki je tudi kot privaten mož vsega spoštovanja vreden — ampak s tem hočem samo ljudstvu odpreti oči, da uvidi, kani je vodi slepa pokorščina do črne suknje. Šempeterci splošno in posebno Vi, posestniki, pomislite, koliko dobrega Vam je prinesel v občino g, Primuš s svojo politiko. Pomislite, kak razloček je med istimi časi, ko Vam je županoval viso-rodni g. grof Coronini in med sedanjimi. Gospod Primuš, »kaj pa je Tebe treba bilo!". Toliko glede zgage, kojo sem Vam napravil. Glede moje uloge v starešinstvu, katero primerjate s Pilatušem v Credu, povem Vam odkritosrčno, da mi naredite največjo uslugo, ako me izbrcnete iz Vaše srede, iz Vaše bande. Ako mi to ljubav naredite, nakupim Vam toliko smodnika, da bodete khko celi dan streljali, ker vem, da se Vam streljanje dopade, kar ste pri zadnji priliki v veliko nevoljo cele občine dokazali. V gori omenjeni »Norici" sicer trdite, da ljudstvo ni bilo nejevoljno, ampak, da je moj opomin, naj se streljanje in nabijanje zvonov radi ljudstva zabrani, le gola domišljija. Da je pa temu bilo res tako, pripravljen sem dokazati. Določite, gospodje, en dan, da pojdemo po hišah popraševat ljudi, kakega naziranja so bili glede Vašega streljanja. Vspeh objavimo javno v časopisju. Ste-Ii zadovoljni? Tudi ljudstvo izven Št. Petra Vam lahko pove, da toliko streljanja ni bilo na pravem mestu, ker ni bilo v nobeni zvezi z žalovanjem, koje smo teden popred javno kazali. Videli bodete, da je ljudstvo, katero hočete Vi voditi, pametnejše od Vas, če tudi ni akademično izobraženo. Do tukaj glede zadnjega dopisa v »Norici". — Sedaj pa imam, gospodje, še neko prošnjo do Vas. Ker sem oče družine, in imam mnogo opravila v izvrševanju svojih stanovskih dolžnostij, ki mi bore malo časa dopuščajo, baviti se z dopisovanjem v časnike in se javno zagovarjati pred Vašimi javnimi lažmi, katere kar iz rokava stresate, prosim Vas, da me pustite v miru s takimi laži-polnimi dopisi. Nimam namreč toliko časa, kakor Vi, da bi le skrbel za svoj trebuh, ampak skrbeti moram tudi za svojo družino, da jo v potu svojega obraza preživim. Radi tega mi ne ostaja premnogo časa, da bi se po trudapolnem delu bavil še z Vašimi dopisi, ki so Vam v nečast. Ako imate kaj proti meni, pišite stvarno, resnično. Ne pobijajte nasprotnika z lažmi, ker to je greh, kar bi morali Vi najbolje vedeti. To je mejs* prošnja do Vas. Imam pa še drugo prošnjo in sicer do Boga, ki se glasi: Nepotrebnih klerikalnih zgag reši in obvari nas, o Gospod*! Peter. Dante in razne novice. Osebne Testi. — Trgovinski minister baron CaII je bil te dni v kopališču Gra-dež ter si je ogledal vse znamenitosti mesta in kopališča. G.čna Justina Eržen v Gorici je imenovana za učiteljico v Št. Vidu pri Zatičini na Kranjskem. i)eželni zbor goriški je sklican na torek dne 17. t. m. ob 4. uri popoiudne na XV. sejo. Na vspored« je 46 točk, med njimi: načrt zakona, s katerim se uredi šolska davščina od zapuščin, utemeljevanje predloga glede zveze vipavske železnice z Vrhniko ali Logatcem, poročilo o pobiranju užitnine v deželni upravi, načrt zakona o pobiranju odstotne davščine od najemnin v mestu Gorica, peticija izvrševalnega odbora narodno-na-predne stranke, mnogo prošenj itd. Dva shoda. — Jutri bo imela naša stranka dva javna shoda: jeden v Cerknem, drugi v Avberu. — »Prim. List" že kliče klerikalne razsajače na navadno rokovnjaštvo. To pomeni, da klerikalci iščejo Škandalov. Je že prav! Povemo pa, da klerikalci ne boelo imeli niti enega shoda, vsak bo razbit! — Mi klerikalcev ne vabimo na svoje shode; ako pa kdo pride, naj se dostojno obnaša, sicer bs za posledice odgovarjal sam, kajti tudi naprednjaki nimajo polževe krvi v žilah. Volitve na Kranjskem. — V četrtek so se vršile volitve za deželni zbor v kmečkih občinah. Od 16 mandatov so jih imeli doslej klerikalci 14, naprednjaki pa 2 (Božič in Višnikar.) Da je izgubljen Višnikarjev mandat za naprednjake, smo vedeli že naprej, kajti kranjski kmet je še strašno v krempljih črne teme in neveden tako, da je groza. Deželno-sodnega svetnika V i š n i k a r j a spoštujejo, ca imajo radi, ker je vedno le dobro delat jUdstvu, toda; »gospod fajn..,ster so rekli, da je brez vere in ne sme biti poslanec!" Da je še toliko neumnih glav med Slovenci! Vrli naš gosp. Ivan Božič pa je zmagal na vipavski strani Kranjske s 105 glasovi večine. Sploh smo opažali, da kraji bliže naši deželi so bolj napredni. Zato je Božič zmagal. — Jako dobro so nastopili pri teh volitvah volilci iz idrijskega sodnega okraja, ka-teri so dali narodno-napredne mu kandidatu 120 glasov večine, dočim so volifei iz vipavskega sodnega okraja dali klerikalnemu kandidatu 24 glasov večine. — Položaj se je v teh dveh sodnih okrajih za narodno-napredno stranko od poslednjih dr-žavnozborskih volitvah dokaj zboljšal. Dočim je imel takrat narodno-napredni kandidat v teh sodnih okrajih 59 glasov manjšine, ima sedaj 105 glasov večine, torej število na-rodno-naprednih glasov je višje za 164 glasov. — In ako bi bilo na Krasu še par Senožeč, pa bi bila izvoljena tudi tam napredna kandidata. — Mi pričakujemo, da bodo naši Vipavci na Goriškem soglasno volili z napredno stranko; potem bo vseh deset poslancev naših in konec bo tega ostudnega boja,-s katerim nas je osrečil »ljubljenec* don Gredolčič! Večerni tečaj, katerega bode poučeval g. Alb. Žnideršič" in kateri prične 16. t. m. v »Šolskem Domu", bode obsegal v glavnem: 1. Jednostavno in dvojno knjigovodstvo: praktično uknjiževanje tedenskih in mesečnih trgovskih dohodkov, različni tekoči računi (conto corrente) z jednostavno in dvojno obrestno mero. 2. Trgov, dopisovanje v slov., nemškem in italijanskem jeziku. 3. Trgov, aritmetika. 4. Menjično pravo: bistvo in razvrstitev menjic, poroštvo, dospetek, predlaganje v plačilo, indossament, akceptiranje, protest, regres, intervencija itd. Pri vseh predmetih se bodo upoštevale praktične strani za različne trgovine. Pouk bode vsak dan od 8V8—10 zvečer; v torek, četrtek in soboto še zraven tega od 5l/a— 7 zvečer. „Quo vadiš". — Sedaj postaja ta znameniti Sienkiewiczev roman najbolj mikaven. Radi tega ga priobčujemo na dveh straneh in bomo tako tudi nadaljevali, ako le mogoče do konca. Kakor smo Culi že prej, tako ču-jemo tudi sedaj, da se zlasti naše p. n. či-tateljice vrlo zanimajo za podlistek, ki je pa tudi res v celem obsegu velezanimiv. »Quo vadiš" izide tudi v posebni izdaji, na katero že sedaj opozarjamo. Podlistek v »Soči* bo trajal še kaka 2 meseca. Slaba vest. —"> Pišejo nam: »Ako so po dva ali trije skupaj ter čebljajo in obre-kujejo ter kujejo zarote in ako se približa kak naprednjak, pa si pošepetajo: Viš ga, bežimo ! in hitro se razprše na vse strani, da jih več videti ni. Dotičnemu naprednjaku so tisti možje morda deveta briga •— ali slaba vest jih pograbi in hajdi narazen! Ako koraka kak »čisti rodoljub" po Gosposki ulici, se ozira naokoli, da bi ga ne videl kak naprednjak, in ako ga vidi, ga to jezi v dno duše, češ, videl me je! Najbolje bi pač bilo, ako bi nosili ti možje s seboj »Kalomon", potem bi bili morda nevidni, in nikdo bi jih ne videl, ne v Gosposki ulici, ne v ulici Vetturini. Ako gleda kaka gospa z okna in gre slučajno mimo kak Gregorči-čevec, ter pogleda kvišku, pa mu vskipi jeza: Ježeš, videla me je. Kaj bo ? Oni gospej je tista klerikalna korifeja toliko mar kakor lanski sneg, ali ker ima ta korifeja slabo vest, pika od kraja vse ljudi, o katerih vo ali sluti, da so ga videli. Res, imenitno delo opravlja »Gorica*. Nikogar ne puste ti ljudje na miru, in ako srečaš kakega takega zagrizenca na cesti, pa nisi gotov, da te ne pikne v »Gorici"! Don Antonio, čestitam! Ste že na pravi poti: Le naprej, dokler jo še vetra koj! ~-~ Kajti bojim se, da vetra kmalu zmanjka". Stvar in oseba. — Pišejo nam: »Gorica" ves čas svojega pregrešnega življenja ni pisala stvarno niti enkrat. Pa kako tudi, ker je bila poklicana v življenje, da odvzame življenje dr. Turni in Gabrščeku! Zvija se in zvija vedno kakor hinavska kača ter išče, kje bi koga pičila. Ves čas pika l. usebe, pred vsem dr. Turno in Gabrščeka, tako za spremembo si privošči.tuintarn Se kakega drugega, kakor jej baš kaže! Za vsako besedo v • »Soči" išče dr. Turno ali Gabrščeka, ker ima vedno edino le ta namen, udarjati po osebah, nikdar pa polemizirati stvarno. Reči moram, da »Soča" se je držala prvotno in se drži še sedaj proti »Gorici" veliko preveč reservirano ter je odgovarjala povsem stvarno. Ali ko so pa začeli tudi razni c. kr. ljudje in drugi take vrste udrihati v »Gorici* na najnesramnejši iti lažnjiv način po dr. Turni in Gabrščeku, tedaj smo bili pač vsi tega mnenja, da „Soča* stori prav, ako pove, kdo piše tiste lopovščine po »Gorici*. Saj je bilo pisano tako, da smo vedeli tudi mi druži, ne le uredniki »Soče", kdo da piše to in ono po Gregorčičevem listu. In ker so bile lopovščine pregrozne, je le prav, da se take ljudi razkrinka, zlasti, ker niso poklicani v Gorico v svrho zdražbarij! Drže naj se svojega poklica, pa jim nikdo ne poreče žal - besede!------- A Petronij odvrne hladno: »Molčim, ker ne morem najti besed. Prekosil si samega sebe.« »Tako se mi je tudi zdelo, — vendar to ljudstvo?..« »Ali moreš zahtevati od prostakov, naj razumejo poezijo?« »Torej si tudi ti zapazil, da se mi niso zahvalili tako, kakor sem zaslužil?« »Izbral si neugoden trenutek.« »Čemu?« »Zato, ker možgani, omamljeni z vonjavo krvi, ne morejo pozorno poslušati.« Nero stisne pest ter odvrne: »Oh, ti kristijanje l Sežgali so Rim, sedaj pa de-, lajo krivico še meni. Kakšne kazni naj še izmislim za nje?« Petronij razvidi, da se obrača stvar na slabo stran in da njegove besede imajo uprav nasproten vspeh od onega, kakoršnega je hotel doseči. Torej se skloni k njemu ter mu pošepeta: »Tvoja pesem je čudovita, toda na nekaj te vendar-le opozorim; v četrtem stihu tretje strofe ni merilo povsem dobro.« Nero zarudi od sramote, kakor bi bil zasačen pri kakem nečednem opravku, prestrašeno pogleda Petronija ter odvrne takisto tiho: »Ti vse opaziš!.. Vem!.. Predelam to i.. Ali pa nihče drugi ni zapazil tega, kaj ne? Tipa tudi ne reči tega nikomur... ako ti je drago življenje!« Petronij naježi obrvi ter odvrne malomarno in nekako prisiljeno: »Moreš me, božanstvom, kaznovati s smrtjo, ako i nisem po volji» toda ne straši me s smrtjo, ker bo- govi vedo najbolje, da se je ne bojim.* i Tako govore je gledal cesarju naravnost v oči.] Ta pa mu odgovori čez nekaj časa: »Ne srdi se... Ti veš, da te imam rad...« »Slabo znamenje!« pomisli si Petronij. »Hotel sem vas povabiti nocoj na gostijo,« nadaljuje Nero, »toda rajše se zaprem, da odpravim in ogladim oni prokleti stih tretje strofe. Razun tebe je mogel ono napako zapaziti še Seneka in nemara še Sekundo Karinas, toda teh se takoj otresem.« Po teh besedah pokliče Seneko ter mu reče, da ga ob enem z Akratom in Sekundom Karinasom odpošlje v Italijo in v vse pokrajine po denar, naročivši jim, naj ga vzamejo od vseh mest in od vseh templov, skratka povsod, kjer ga bo moči dobiti. Toda Seneka, ki je razvidel, da se mu nalaga opravek lopova, razbojnika in svetokradeža, mu odgovori na to: »Moram odriniti na deželo, gospodar, da tam pričakam svojo smrt, ker sem že star in moji živci bolehajo.« Senekovi iberijski živci, krepkejši od Kilonovih, nemara niso bili bolni, toda zdravje mu je vendar-le bilo slabo. Videti je bil kakor senca, in glava mu je v poslednjem času popolnoma osivela. Nero ga pogleda ter si domisli, da mu nemara zares ne bo treba dolgo čakati na smrt, pa mu reče: »Nočem te goniti na pot, ako si bolan, toda vsled ljubezni, katero gojim do tebe, hočem, da ostaneš v moji bližinj, in radi tega se, namesto da greš na deželo, zapri v svojo hišo ter je ne zapusti več.« Na to nekoliko pomisli ter nadaljuje: »Ako Krata in Karinasa pošljem sama, pa bi to bilo podobno, kakor bi volkove poslal po ovce. Koga naj postavim nad njiju?« »Postavi mene, gospod!« reče Domicij Afer. »Ne l Nočem privabiti na Rim jezo Merkurja, katerega samega bi osramotili s svojimi lopovščinami. Potrebujemo takega stoika, kakoršen je Seneka, ali kakor je moj prijatelj, modrijan Kilon.« Po teh besedah se ozre ter vpraša: =>A kaj se je zgodilo s Kilonom?« Kilon, ki se je bil že spametoval na svežem zraku ter se že vrnil v amfiteater. da čuje cesarjevo pesem, se prignete k njemu ter reče -, »Evo me, svetli sin solnca in meseca. Bil sem bolan, toda ozdravil sem, ko sem čul tvojo pesem.« »Pošljem te v Ahajo,« reče Nero. »Moraš poiz-vedeti, koliko denarja se nahaja v ondotnih templih.« »Stori to, Jupiter in bogovi ti dado* srečo, ka-koršne še niso dali nikomur.« »Storil bi, toda nočem ti prikratiti pogleda na igre. c »Baa i..« odvrne Kilon. Augustijanci so bili veseli, da se je vrnila cesarju dobra volja, ter so se jeli smejati in govoriti: »Ne, gospod! Ne prikrati temu pogumnemu Grku pogleda na bodoče igre.« »Toda reši me, gospod, pogleda na te kričeče kapitolske gosi, katerih možgani ne bi napolnili skle-dice od želoda,« odvrne Kilon. »Ravnokar pišem, prvorojem sin Apolonov, grško himno v tvojo Čast ter bi rad sprovel nekoliko dnij v templu Muz, da jih poprosim navdiha.* »O ne!« zakliče Nero. »Ti bi se rad umaknil bodočim igram. Toda iz tega ne bo nič.« »Prisežem ti, gospodar, da pišem himno.« : »Pa jo nadaljuj po noči. Poprosi Diano, naj te navdahne, ker ona je Apolinova sestra.« (Dalje pride.; Stvarnosti »Gorica" nikdar ni poznala i in je tudi ne pozna — (pa kako bi jo reva poznala, ko ima za očeta don Antonia!) in list, ki stika le po osebah, kateremu je mar le mazanje in blatenje, tak list pač nima nikake pravice ne govoriti o kaki stvarnosti ne zahtevati jo. In zagazil je don Antonio s svojimi priveski že tako daleč na to plat, da še da takaj uptjrabrtHznaB^^neffl^iL.fek^. Von einem Ochsen kann man verlangen nur ein Sliick Fleisch. Amen!" — 1 — Modri starešine so 'brez dvoma v Desklah. »Prismojenec* jih je tako pohvalil: »V Desklah so starašine sklenili globo več kron na vsakegaj kf^e*bocte~obnedeljah in praznikih med službo božjo zunaj' cerkve mudil. — Lepo to od skrašinov in posnemanja vredno". Ako je to resnično, zaslužijo ti možaki pohvale- res edino le v »Frismojencu", kajti njih sklep je tudi strašno prismojen. Kje pa stoji zapisano, da se nikdo ne sme muditi zunaj cerkve, da vsakdo mora iti v cerkev? Kdor hoče gre, kdor pa noče, ne gre. Starašine v Desklah so sklenili največjo neumnost. Kazen so zaslužili oni, ker so sklepali o rečeh, ki bi jih ne smele nič brigati, Da županstvo ni moglo izvršiti takega sklepa, je umevno samo po sebi! Spomenik Odrešeuikii na Alatajurju. — Dne 29. julija t. I. je blagoslovil škofov odposlanec (videmski) mons. Dell' Oste temeljni kamen za spomenik Odrešeniku sveta na začetku XX. stoletja — na temenu našega Matajur j a, kjer je tudi državna meja med Italijo in Avstrijo, Beneški Slovenec Ivan Špehonja iz Podboncsca je s kakimi 50 delavci že izdelal spomenik do t« mere, da je bil v torek blagoslovljen na najslovesnejši način ob navzočnosti kakih 6000 ljudij, po ogromni večini seveda Slovencev z obeh stranij. Spomenik je zidan iz rezanega kamena v podobi čveterooglate piramide, 20 metrov visoke, da se vidi ob jasnih dneh prav na daleč. Prav lepo se vidi iz Kobariškega Kola, pa tudi iz Nedižke doline, iz Čedada, tudi iz Vidma in enako oddaljenih krajev. Dodelan popolnoma bo šele v 2 mesecih in bo stal nad 20.000 lir. V vznožju bo tudi kapelica. — Izvršitev so imeli v rokah beneški Slovenci. — V torek je blagoslovil spomenik videmski nadškof Z a m buri i ni, imel ondi sv, mašo in tudi obhajilo, katerega se je udeležilo blizu 20 oseb. Od Kobarida, iz Kota, od Livka je prišlo na Matajur silno veliko ljudij, pa tudi iz vse sosedno Benečije in niže iz Furlanije. V ponedeljek je bilo v Čedadu vse živo samih romarjev in izletnikov na Matajur. V videmskih listih čitamo prav obširne popise tega romanja in izleta na Matajur. »Patri a del Friuli" je pisala v dveh številkah jako obširno. Iz tega lista posnemamo nekaj podrobnostij. Iz Čedada je odšla v ponedeljek številna četa (vodil jo je kaplan Blazutič) z vozovi in peš do Sovodenj pod Matajurjem. V vseh vaseh so bili svečano sprejeti, povsod so bili postavljeni slavoloki, ki so nosili od Ažle naprej napise v slovenskem in italijanskem jeziku. Jeden tak slavolok je nosil napise: Viva i pellegrini. — Živio romarji. — Živio sv. Oče Leon XIII. — Živio Premil. Nadškof Zamburlini. — Živio Matajur ! — V Ažli so se združiti z romarji od Št. Petra z župnikom Gujonom na čelu; živio in evviva-kiid so odmevali po dolini. Koder so šli, so pozdravljali z viharnimi živio, in enako je odgovarjalo ono dobro ljudstvo. Od Jeronov dalje so nesli nadškofa v nalašč napravljenih nosilnicah; 8 krepkih mož se je menjavalo v tej družbi. V Strmici se je pridružila četa žensk, ki so šle za no-silnicami ter pele slovenske pesmi, katerih napevi spominjajo na starejše furlanske znane popevke. — Že pod noč so dospeli v Strmico, kjer je bil blagoslov; pelo se je najprej slovenski, potem latinski in laški. Ondi so prenočili kakor so mogli. Ni šala: do 3000 ljudij v taki mali vasi! Na prostem so prepevali, živio in evviva-kliei so doneli v nočno tišino, — in godba iz Nogareda je svirala, med drugimi tudi — črnogorsko himno, ki je bila navdušeno sprejeta. — Drugo jutro so djspeli na Matajur; deževalo je. Ljudstva je bilo 6—7 tisoč. Kaj več morda prihodnjič. — Dostavljamo le še, da so ondi prodajali tudi že razglednice z napisoma: Salu to dal Matajur — Pozdrav z Matajura. V Italiji sami se živ krst ne spodtika nad živio-klicl, nad slovenskimi napisi itd. ob tej priliki! Kaj pravijo k temu naši ljubeznivi napeteži v laškem taboru?! Kako Grča fabrlclra klerikalce. — Nekega mladeniča Brankoviča sta dva Grčeva podrepnika toliko časa dražila, da je ta dal Grči nekoliko grdih priimkov, katere morda zasluži, ali so kaznjivi po § 496. k, z. Grčeva pajdaša sta Brankovič? seveda ovadila in pastir Grča ni posvaril svoje ovčice najprej na š|iri oči, marveč pritekel je v Gorico in tožil. Pred obravnavo pa se je Grča „po-glihal" z Brankovičem tako, da je sam spisal nekako izjavo in izsilil Brankovičev podpis, ki je iz strahu pred kaznijo tudi podpisal. V »Soči* je ne priobčimo, ker se nam studi taka nedostojna Grčeva igra, Ako njega nič sram ni, je nas sram zanj! — Župnik Grča je šel v svoji posvečeni pameti tako daleč, da je napisal v izjavi tudi... odpoved od narodno-napredne stranke. Kaj takega zmo- rejo le omejeni možgani tega deževnega poslanca, katerega res vzame sedanji dež! Ko dež neha, tudi s poslanstvom bo pri kraju! — Brankovič more ostati in tudi ostane zanaprej enak naprednjak, kakor je bil, saj ni paglavec, ki se boji Grčeve šibe. Kaplan. Abram v Bolcu, zdaj vikar v Trenti, mora biti pravi harlekin. Dasi je imel no^vTtfj^asaTtfe^e je poslovil od par odbornikov obeh klerikalnih društev, je poslal še v »Prim. L." ginljivo slovo. Koliko zlega je Abram storil v Bolcu, se pokaže kmalu, in najbolj bridko bodo čutili prav Mihalič, Sov-dat in drugi zaslepljenci! Naj ne mislijo, da bodo oni svet preobračali, kaplanovi ,žegni" pa so brez moči. Klerikalci v Bolcu. — Abramovo »katoliško društvo* je imelo 1. sept. zopet svoj shodek. Predsednik Šuler, ki komaj brati zna, je spustil iz sebe grozovito izjavo, ki obsoja »podle napade liberalnih napred-njakov na katoliški misleče može". — Možakar Šuler pač sam ne v6, kaj je čebrnjal! Od kdaj pa je n. pr. Ekselj, sloveči podpredsednik katoliškega društva, katoliški misleč mož. Uboga cerkev, ako bi imela mnogo takih »stebrov* ! Saj je široko znana vsa preteklost tega človeka, ko je še na Trnovem rogovilil, na Srpeuici očetovski skrbel za sirote ter v Bolcu Bogu očetu čast in slavo dajal. Ali hočete, da naslikamo ta steber bovškega katoličanstva ?! — Vprašamo dalje: od kdaj so pa drugi Abramovi podrepniki tako sveti možaki, tako goreči kristijani, da so ostali Bolčani proti njim le hudiču zapisani grešniki? Odkod nakrat toliko napuha v Šu-lerju in njegovih pristaših ? Ne bodite smešni, da se Vam ne bodo krave rogale. Ali res mislite, da je ves svet tako neumen in vam bo verjel? »Prismojenec" se še ne more potolažiti zaradi ponesrečenega shoda 21. julija. Zopet laže! Patentovani farovški lažnik pravi, da so naprednjaki začeli kričati, peti ostudne pesmi, v katerih se jo celo papež imenoval. Peli so »Hej Slovani!" Ta pesem jo torej ostudna in se v njej papež imenuje. Kaj naj človek reče na toliko lumparijo ?! Pa farovški lažnik še greha nima! Vse k časti Božji, kajpada! Dopisnik v ?Prismojencu" jo tako nesramen, da imenuje laž izpoved pod prisego 4 prič. Seveda je obrnil svojo nesramnost, tako, da odgovarja le »Soči*. Mi pa pravimo : Kar je »Soča" pihala, so potrdite s prisego 4 priče pred sodnijol Kaj hočete več? — Na neumnosti ne odgovarjamo! I« Boka so se obrnili na nas, naj bi pregovorili kakega dobrega mizarskega mojstra, da bi se naselil ondi. Napredni prvaki vsi ga bodo zvesto podpirali. — Naznanjamo, da se je nekdo že oglasil; je imeniten mizar, ki je delal tudi že v tujini. Moremo ga prav toplo priporočiti. Klerikalci o plesu. — Povedali smo že, da so imeli v Dornbergu dva plesa: jeden je priredilo veteransko društvo, drugi pa je vsilil župan Brce ob privoljenju župnika Točobrana. Tako ravnanje je gotovo obžalovanja vredno. Toda klerikalni pobožnjaki pri »Prismojencu" in »Norici* niso imeli ne ene grajalne besede! Pa tudi fantje v Desklah so priredili ples. Saj jih je dovolj povsod v deželi, plešejo že od starih časov, pa se svet še ni vdrl v dno pekla. Ker je župan ples dovolil, zato udrihajo po njem, češ: plesi so po-hujšljivo orožje narodno-napredne stranke, služijo za podivjanje mladine itd. — Take prismodarije more pisati le kak Feltrin! — — Zakaj »P. L." molči o plesu v Dornbergu?! Hinavci! Družbi sv. Cirila in Metoda so od 23. avgusta do 6. septembra poslali prispevkov med drugimi p. n. gospoda in društva; Upravništvo ,Slov. Naroda" 257'09 K, obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K, posojilnica v Cerknem 20 K, podružnica v Litiji 108 K, podružnica v Gorenji Radgoni 217*30 K, ženska podružnica v Dornbergu dohodek veselice 84 K, bralno in pevsko društvo ,Skalj" v Šmarjah polovico veseličnega dohodka 25 K, dr. J. Jamšek v Litiji del nasprotnikove globe v kazenski zadevi 400 K, slov. abiturijentje 1891. 1. ob desetletnici 28 K. — Družba j« imela meseca avgusta 3.725-83 K dohodkov in 4.192*74 K stroškov. „Divji Cezsočani". — Pri naših klerikalcih opažamo že dolgo, da svoje lumparijo kaj radi vtikajo v usta kakemu napred-njaku. — Vsled ponesrečnega klerikalnega shoda v Bolcu so napadli posebno Cezsočane. Po 8 tednih pa se je povspel farovški patentovani lažnjivec »Prismojenec* do nesramnosti, da vtika Gabrščeku v usta to-le besede: »da vseh neredov na shodu dne 21. julija so bili krivi divji Cezsočani*. — Ako bi bilo to res, bi Gabr. zaslužil s palico ali pa bi tikal v norišnico, ne pa med voditelje narodno-napredne stranke. — Gezsočani so se uzorno obnašali, — in le temu uzornemu vedenju se je zahvaliti, da ni bilo večje nesreče. To je Gabr. naglašal tudi zagovorniku nesrečnega Miheliča dr. V. v sodni dvorani. — Nesramnost in predrznost teh patentovanih farovških lažnikov postaja vsak dan bolj škandalozna; zato je pa tudi čedalje manj krotkih ovčic, ki bi kaj verjele. — Satanski namen pobožnega »P, L." je pač edino ta, da bi Cezsočane -— na dražil proti Gab. in naši stranki. Ne bo nič! Cez« sočanje poznajo predobro farovške lažnjivce in jim ne verujejo nič, kar ni tudi v katekizmu potrjeno. Tržaški škof. msgr. Šterk je zopet težko bolan, tako, da skoro ni več upanja, da bi okreval še kedaj. Težka bolezen je posledica znanih dogodkov v Kopru. Škofijske posle opravlja kanonih Flego, kar Lahom ni vš*!č. Ti hoiejo^,|i,Xero mestu Laha, prosta Petronija, ker je zagrizen nasprotnik Slovencev. G. kr. telinologoČni muzej na Dunaju. — Opozarjajo se vnovič naši obrtniki ali izprašani obrtniški pomočniki na mojsterske tečaje za črevljarje, krojače, mizarje^ ključarje, tesarje in galvanotehnike na c. kr. tehnologičnem muzeju na Dunaju. Kdor se hoče priglasiti za obisk katerega teh tečajev, naj pošlje domovnico, spričevalo ljudske šole, eventuvelno spričevalo I kake obrtne šole, spričevalo mojstra, "pri katerem se je izučil obrti, ubožno spričevalo in spričevalo županstva, da razume nemški jezik, na »Trgovsko in obrtno društvo" v Gorici. Točiti noro Tino (mošt) je prepovedano do 14. oktobra 1.1. iz zdravstvenih ozirov. Tukajšnji magistrat naznanja to, kakor vsako leto, ter opaža, da one, ki bi delali proti tej določbi, zadene kazen do 200 K. Filoksera. — Davčna komisija, katera je pregledovala Rihemberg, Renče in Gradišče radi elementarnih poškodb, je konsta-tovala, da filoksera jo pokončala tri četrti pridelka pri nekaterih. Vabilo k letnemu občnemu zboru, ki bode dne 2. oktobra t. 1. ob 2 V, popoldne v Gorici pri »Jelenu*. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika; 2. poročilo blagajnika; 3. Razni predlogi. Učiteljsko društvo za goriški okraj. Telovadno druStvo »Prvaški Sokol" vabi na veselico in ples, katero priredi v nedeljo dne 15. septembra ob 4. uri popol. v proslavo desetletnice obstanka s prijaznim sodelovanjem »pevskega in glasbenega društva" iz Gorice na dvorišču gospoda Pahorja v Prvačini. Oddelek vojaško-vetorniiskega društva v Sovodnjali vabi na veliko svečanost, ki jo priredi v nedeljo dno 15. septembra leta 1901. v spomin rojstva Njeg. Vellč, cesarja Frana Josipa I. —- Vspored: 1. Ob 9, uri zjutraj se društvo skupno udeleži sv. maše. — Po sv. maši bodo veterani dcAlovnli pred spomenikom spremljani z godbo. — 2. Ob 4'/8 uri popoldne tombola. Srečke so bodo razprodajale na dan tombole po 40 vin. — Takso dobitkov plača društvo. Činkvina 100 K, tombola 200 K. — 3. Plesna zabava pred in po tomboli so vrši na prostem pred spomenikom. Ako bode mrzel večer, nadaljuje plesna zabava v. sobani gosp. Josipa Ko-dermaca. Vsak plesni komad stane 20 vin. Pri plesu svira vrla godba iz Nabrežine. — Zvečer se bodo zažigali umeteljni ognji. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Drobiž. — V Tržiču, kakor čitamo v laških listih, se pečajo z mislijo, napraviti električno luč. Onega cigana Miha Hudoroviča, katerega so bili zaprli, ker je pretil svoji ženi, so bili izpustili, ko se je, vsa stvar pojasnila. Ali komaj je prišel ven, je hotel ogoljufati nekega posestnika v Vllesu za konja, vsled česar so ga spravili nazaj na varno. Toča je po Ročinju in okolici storila preveliko škodo. Davčna komisija je konsta-tovala, da je uničena četrt poljskih pridelkov in tri četrti vinogradov. V četrtek popoludne sta lovila dva dečka, jeden star 4 leta, drugi 7, po hudourniku Kornu sadje. Stala sta v majhni vodi, ki je pa hipoma narasla, vsled česar sta bila dečka v nevarnosti, da vtoneta. To je videl poštni sluga Žigon, kateri je hitro priskočil na pomoč ter rešil dečka smrti. Stariši, pazite na otroke, ter ne puščajte jih brez nadzorstva 1 Koliko nesreč nastane prav edino le vsled tega! Dela pri mostu čez Sočo pri Barki so zopet ustavljena radi nalivov. Soča je zopet vzela, kar so bil naredili. Če pojde tako naprej, ne bo nikdar tega mosta pri Barki. Narodni cigaretni papirčki na korist dražbi sv. Cirila in Metoda so izšli. Naj-glavnejše je to, da je papir v resnici zeI6 fin in dober, da cel6 boljši od drugih tujih izdelkov in nič dražji. Radi tega priporočamo vs»m kadilcem, da zahtevajo vedno in povsod edino te papirčke, da tako pripomorejo naši prekoristni in prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Škatlje so jako lepe in morejo služiti za olepšavo v trafikah, trgovinah in izložbah. Na svitlih papirčkih je slika lepe družbine šole na Veiikovcu in na drugi strani je utisnjeno na narodnih barvah geslo: »Mal položi dar, domu na altar!* Na vsak posamezen papirček je utisnjeno za znamko tudi to geslo z vodenimi črkami. Na Slovenskem bi ne smela biti nobena tobakarna brez teh papirčkov. Glavni založnik je Josip Stoka v Trstu. Razgled po svetu* Njegovo Vel. cesar se je odpeljal 12. t. m. v spremstvu nadvojvode Frana Ferdinanda v Dolnji Miholjac, prisostvovat ^velikim jesenskim vojaškim vajam. Priprave za vsprejem s*p sijajne. Od Noskove do Miholjca, to je 22 km, so vsi telegrafni drogi in vse postaje ozaljšane z zastavami. Na postaji Noskovce je prirejen šotor, kjer vsprejme cesar deputacijo komi-tata. Vse ceste, koder bo hodil cesar, so krasno odičene. Tjekaj sta dospela tudi nadvojvodi Leopold Salvator in Josip. Slovensko gledališče v Ljubljani je izdalo za nastopno sezono naznanilo, iz katerega posnemamo, da hoče odbor dramatičnega društva polagati glavno važnost na to, da se vprizori čim več dramskih in opernih novitet. Sezona se otvori 22 t. m. Takoj s početka pridejo na vrsto 4 dramske novitete. Najeli so večje število prvih igralcev in igralk ter poverili vodstvo 3 režiserjem. — Operno osobje se je izpopolnilo in gledalo se bo na to, da bodo predstave v umetniškem pogledu še na višji stopinji kakor doslej. Slovenski unijatski škof Julij Dro-hobeeki pojde danes popoludne v Ricmanje, kjer bo imel jutri slavnostno .xhšo po obredu sv. Melodija v staroslovenske-v jeziku, Ricmanje so že ves teden v prazniški obleki, povsod delajo priprave za čim sijnjnejši sprejem slovenskega škofa, pravega naslednika sv. Metodija. Ricmanjci so bili prvi, ki so razbili tisočletne verige nemškolatinskega bu-ženjstva. V sredo so so mu poklonili njegovi novi verniki iz Ricmanj in Loga, Sprejel jih je jako prijazno ter jim rekel, da pride v Ricmanje, da bo med njimi bival, da se prepriča na svoje oči o vsem, kar se je godilo med njimi, ker je sv, Stollea postavila Ricmanje in Log pod njegovo višjepastirsko oblast, Vladika Drohobecki se je poklonil tudi namestniku grofu Gofissu. Velik požar. —¦ V četrtek zvečer se je še vedno dvigal ogenj iz tovarne olja pred Skednjem v Trstu, ki je začela goreti v ponedeljek. Ta tovarna je bila ustanovljena pred 10 leti, ker je prešla kmalu v last delniški družbi, katere glavni delničar j4e tržaška trgovska tvrdka Miller & G.o. IUski car in nemški cesar. — V sredo sta se sošla v Gdanskom ruski car in nemški cesar, ki sla se prosrčno pozdravila ter se razgovarjala prav prijateljsko dolgo časa. Nemško in rusko ča&opiajo jo pozdravljalo oba vladarja z navdušenjem, zlasti čara kot nositelja mirovne idejo; pristavljali so, da to razmerje pomenja dobre odnošaje med obema državama. Car in cesar sla prisostvovala vajam nemške mornarice. Ljudstvo je videlo le dim topov na morju. Car ni stopil na kopno. Ob zaključku vaj je car sporočil cesarju svojo najvišjo zadovoljnost z mornarico, katera naj se sporoči častništvu in moštvu. — Grof Lamsdorff in grof VValdersee sla dobila odlikovanje. — Na tem sestanku cesar Viljer ni spustil nobenega govora v svet! Zadnji manevri so vspeli sijajno. Pred odhodom je izrekel nemški cesar Lamsdorffu veselje, da ga je mogel pozdraviti, car je dal roko BuUnvu ter se izrazil laskavo o sestanku. Na to sta se ločila. Zadnjič sta se pozdravila na krovu ladij, ko so že plule narazen. — Pri odhodu so pozdravljali čara s ura-klici. Kuga na Reki. — Ogerski ministerski delegat dr. Prevsz je konstatiral, da oni mornar Gjustič ni umrl za kugo, kakor se je sploh mislilo. Vest je seveda pomirljiva za prebivalstvo. Mac Kinleva stanje je trajno ugodno. O zastrupljenju krvi ni govora. Predsednik vživa tudi že več hrane, in sicer z apetitom. Zadnja poročila trde, da se je Mac Kinlcvu obrnilo na slabo; zdravniki so označili njegovo stanje kritičnim. — Zadnja poročila pravijo, da Mac Kinlev umira. V Južni Afriki. — Poročila od strani Burov trde, da se je njihova pozicija v poslednjem času dokaj zboljšala, dočim Angleži poročajo, da se je udal Botha in Krugerjev sin. To je malo verjetno, tim verjetnejše pa, da se ni udal nihče ter da bo Angleže stala ta vojna še mnogo novcev in ijudij, in konec utegne biti še v prilog Burom! Trpljenje žensiva v srednjem vek (Spis izven uredništva.) (Dalje.) Njihov ,hexenhammer* je pobral vse nauke, ki so jih duhovniki o copernicah Že prej iztuhtali, in še dodal, kar sta ta dva inkvizitorja iz lastne skušnje vedela. Nobeden divji narod ni tako nizko postavljal ženske. Kulturni zgodovinar J. Scherr piše, da se je nemško ženstvo ponižalo v teh časih po preganjalcih copernije na zverinsko stališče; da se je čuditi, da se je še "iz tega zaničevanja sploh vzdignilo. Najhujše, kar je še kaka justica na svetu storila, ni nič proti temu, kar je stpril kat. duhovnik v svojih sodiščih z žensko. Justični umori! Nad temi še ne bi bilo toliko v teh divjih časih, ali vso žensko sramežljivost, vso boljšo naravo ženske so oskrunjevala ta sodišča z mrzlo krvjo. Grozno je trpelo ženstvo teh stoletij. To strašno prikazen zgodovine tolmačijo zgodovinarji razno. Cerkveni zgodovinarji branijo cerkev s tem, da so kat. duhovniki le coperništvo preiskavali ter obsojene izročili posvetni oblasti* da jo kaznuje po zakonu } posvetne ob^.sti. Inkvizitor jo vsakokrat, ko ' je izročil kako žrtev njegovega sodišča posvetni oblasti, pripomnil, da se naj naio ž njo ravna. To je, da se jo prej zadavi in mrtvo sežge. Ekskomuniciral se je posvetni sodnik, ki ni usmrtil obsojene. Hinavstvo je ta prošnja inkvizitorja l Ti zagovorniki kat. duhovenstva odvalevajo vso krutost na posvetne sodnike. Ti posvetni sodniki niso imeli nič soditi, ampak le izvrševati delo krvnikov, rabeljnov. Naukinkvi-zitorjev je učil, da, če posvetni sodnik neče gromade zažgati, jo naj zažge inkvizitor sam. Nasprotno je resnica, da so duhovniki od 13. stoletja naprej zvezo hudiča s človekom jemali • kot realno, ter jo učili. Že v šoli, v cerkvah se je otroke ta neumnost učila in' razburjala ' domišljija otrok v teh grozotah. Duhovenstvo ni drugega pridigovalo, drugega pisulo, kakor o teh zvezah zlodja s človekom, in najrajše se je valjalo v porno-grafnih razpravah. Po šoli in veronauku, kjer se je pridigovala ta neumnost kot »božja beseda*, se je zastrupilo vse tedanje katol. človeštvo. Tako prevzame to zastrupljenje tudi Lulher in drugi verski reformatorji. Tu in tam se je kak duhovnik, kak posvetni sodnik, kakor plemeniti Speč oglasil proti tem grozovitoslini, ali kakor furijc so planili drugi duhovniki nanf. Še leta 1766. je pisal neki bogoslovni profesor na vseučilišču v Monakovem, »da se cerkvi škoduje, ako se vernikom vera na zveze hudiča s človekom jemlje, ako se jih uči, da zlodej nema moči, človeku škodovati, če se uči, da je vse neumnost, kar se piše in govori o teh zvezah. S tem se sveti obredi cerkve jemljejo za malo, verniki začnejo zaničevati dutiovenska sredstva, katera nam podaja cerkev, ker so potem ista prav za nič*. To je toliko, kakor gojitev teh prismodarij zlodja in domišlje-vanje o coperništvu je dobro sredstvo, da se verništvo ožje priklene duhovništvu v odvisnosti »d njega ter mu pomaga njegovo moč povekšati, vzdržavati. Veliko sveta posedujejo pripadniki unijatstva. Mej temi se ne nahajajo inkvizitorji in krvave sodbe, goreče g r o m a d e! V teh slovanskih narodih je tudi praznovera na zlo-deje iz paganskih časov še živela, ko so postali kristjani. Cerkvena manija, preganjati copernišivo, je mej katoliki še le nastala, ko so se ti unijati ločili od Rima. Papeževi inkvizitorji mej unijati niso smeli nastopati. Luterani v 16. stoletju so pa to neumnost že tmeli ucepljeno. (Konec pride.) Naznanilo. Podpisani naznanja, da je otvoril brivsko podružnico v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček), kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-nimi delavskimi mjčmi, da lahko obljublja točno in hitro postrežbo. V zalogi ir^a^ veJnbv velikrižteri vse potrebščine te stroke kakor najfineja in na- j vadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah, j Rojakom z mesta in dežele se toplo i priporoča udani j Anton Pucelj, lastnik brivnic na Travniku in pod i Stolno cerkvijo. j Galoše pravo ruske aeooeooeeeeo ,za dame in gospode se dobe" pri d 9 ® @ J. DRUFOVKA v Gorici Gosposka ulica št. 3. 90999 Naročbam z dežele naj se doda dolgost čevlja. Dobro ohranjena vinska preša iz hrastovega lesu z dvema vijakoma in lepo Izdelanim kamnatim koritom, se po ugodni ceni pri Antonu Kravosu v Ajdovščini. Nn ilež julril, razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetinjo -n f> a ¦• • voft velikosti, že r;tb- Sodi za vino ^iicr^^i prodaj < pri Franu Rusjanu v Gorici, ulic* Veiturihi št. 0. TT Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela t^j* f briških, dal in črna vina ^^^^^ mafinskih in izvipavskih, ^€§lff' isterskih furlanskih, tlF vinogradov. Dostavlja na dom in razpoSHjn po železnici na vse kraje avalro - ogerske monarhije v sodih od ;><> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorre. Cene zmerno. Postrežba poitena. Ivan Bednarik priporoča svojo Tovarni nzer«th telovadnih priprav JJOS. YINDYŠ-A, v Pragri na Smlhovu (Praha-Smichov; Vinohradska ulice čislo 81G. se priporoča | k popolnemu uzornemu prirej evanju j sokolskih in šolskih telovadnic ' po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. ' V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoču- jof.ih spričal domačih in inozemskih. j Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, pla."uje j se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadne priprave so yedao v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne 'elo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. — 3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča-svojo zalogo jestvinT kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bi&trici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej. Išče se dva učencaknjigovezniCO za trgovino z železjem. Prednost imajo oni dečki, kateri so j dovršili vsaj dva razreda srednjih šol. ] Ponudbe na: Konjedie & Zajec, Gorica, j G-orla ijiitMi psojiličaj registrovana društva z omejeno zavezo j v Gorici. | Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje ; v lastni hiši. i -----------------------^hhp----------------------- ¦ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4-Vg %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. -Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5%%. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. je bilo K 1,263.536. Poštao-hran. račun štv. 837.315. v Gorici ulica Vetturini št. 3. Pij Giannt, tapetar v Gorici je preselil svojo odlikovano delavnico v ulico Morfslii št. 43. Sprejema vsa v lapetarsko stroka spadajoča dela po najnižjih cenah brez konkurence. »Oliva" društvo absolventov trgovske akademije v Kraljevem ftradeu priporoča brezplačen pricetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja pod naslovom: »Oliva« - Kraljevi Gradec. /.da 1881 v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, y Sunsla ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prec. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima* veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčene sveče itd. vse po zmerni cpni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. sidel & pisalni stroj „IDEAL" Dobre ure in po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja mi zasebnike Hanns Konrad, tovarna, ar ter izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 'Alh; srebrna ura R.?m. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 120; budiinik iz niklja II. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter lisofe nrizaalnih pisem. — Ilastrovan cenik zastonj! Veliki prazni soriovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od % 1, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L« Stemu, na FranoJosipovi cesti št. 9. nssuei! ZAHTEVAJTE POVSOD CIGARETNE PAPIRČKE kv KORIST DRUŽBI SV (TRllA IN $ETODA J \wATtfii SO NAJBOLJŠI OD Vtfn DRUGIH / GLAV/NADLOGA: JOSSTOfiA TBSLi >0©00@®QQ0©©0©©@000©©0 © Mineralne vode vseh vrst se dobi v mirodilnici pri J2J A. JERETIČ-U S v Gorici - Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.) JK