CENA 70 din - Leto XXXIX - Št. 55
KRANJ, petek, 25. julija 1986
i(MM»MEIIGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
^oč z ozkimi grli
Jelovici so dobili lani blizu tri mi-KHie zahodnonemških mark poso-/* IFC za nakup novih strojev. Ne-.*re so že montirali, druge zdaj. ^nec julija ne bo več ozkih grl...
^ran
Kdor hoče, ta zmore
Vodja strokovne službe SIS v kranjski občini Edo Resman ugotavlja, da so kranjski plani usklajeni z gospodarstvom. Zato jih ne skrbijo sedanji ukrepi za odpravljanje težav.
Hura, naučil se bom plavati!
Mladi nadobudneži, neplavalci, se kmalu naveličajo igranja v vodi z žogo in različnimi igračami. Zaželijo si plavati...
počastitev 45-letnice vstaje slovenskega naroda so pripravili več prireditev, med njimi je bil tudi enkraten J°hod borcev na naš najvišji vrh Triglav - simbol svobode. Več o tem preberite na 16. strani. TB Foto:
Komunala pretirava s cenami
Ljubljana, 23. julija — Presednik republiškega izvršba >veta Dušan Sinigoj se je s predsedniki občinskih ^Vršnih svetov pogovarjal o podražitvah nekajterih komunalnih storitev, kajti nekatere komunalne storitve v
skoraj vseh slovenskih občinah so se preveč podražile. Na posvetu so menili, da je treba najbolj kričeče primere natančno preučiti, čeprav so komunalne organizacije verjetno ravnale v skladu s svojimi cenovnimi usmeritvami.
Verjetno pretirane cene vode, kanalščine, odvoza odpadkov in ogrevanja ne bo mogoče več vrniti na prejšnje zneske, vsekakor pa morajo predsedniki izvršnih svetov do konca julija pripraviti analizo o spremenjenih cenah komunalnih storitev.
0
Merkur kranj
Delo po kongresu
Ljubljana, 24. julija — Na seji centralnega komiteja ZK Slovenije so komunisti spregovorili o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih in aktivnosti v luči uresničevanja usmeritev in sklepov minulega 13. kongresa ZKJ. Osnova za razpravo so bili že sprejeti dokumenti in uvodni referat
postajamo za resolucijo
dobrim gospodarjem spodbudo in priložnost
t!U
Romskim zakonitostim in le trenutno reševali gospodar-e in družbene probleme.
rtv 0 Prvih šestih mesecih letošnjega leta položaj slovenskega gospodarji a ni prav n,č rožnat. Proizvodnja pada, izvoz in akumulacija tudi, in-d0|Cv'J'> skokovito narašča, trošimo pa več kot smo zaslužili. Tujini smo ^ 2n' milijone dolarjev, plačevati moramo tečajne razlike. Krepko bo-Vjj.°bčutili zadolženost na lastnih žepih, če bo obveljal predlog o novi ^rp' P,-'spevka republik in pokrajin za pokritje tečajnih razlik. Za Slo-
venski izvršni svet je proti ukrepom, ki bi nasprotovali
H i° so izračunali, du naj bi znašala ta obveznost kar 9 milijard dinar '^j *> pa jih republika seveda nima. Zajeti bo treba tam, kjer je: v do-I     temeljnih organizacij, v osebnih dohodkih delavcev in v drugih
°dkih Slovencev.
^1*1     s'(m'nski izvršni svet analizira položaj gospodarstva in se zav
ft ter podpira izključno le tiste ukrepe /veznega izvršnega sveta, ki J° obetajoč in vpliven dolgoročni učinek, ne more mimo izgub, ki so
kftsle, največ v elektrogospodarstvu in premogovništvu. Dejavnosti se
^ p(Ua s plačevanjem kreditov in dušita v primanjkljaju, ki ga spet mo-lkdo pokriti.
lw *rhli temelji nestanovitne ekonomske politike, ki je le kratkoročno ul<l probleme in premalo upoštevala ekonomski« zakonitosti, so ta-V^'sli v ra/.koruk z resolucijskimi predvidevanji. Zato bo slovenski iz <W?! sv»>t vztrajal na tem, da se poživi kvalitetna gospodarska rast, ize-^JJ(> pogoji gospodarjenja in uveljavijo ekonomske zakonitosti. Po bo -June/a Hohonca slovenski izvrsni svet no bo podprl nobenih Vn|.ePov, ki bi slabili dobro gospodarjenj««, spodbujali porabo in napiho-'V dohod«.>k. razporejali dohodek od dobrih k slabim gospodarjem, ^rjali žarišče inflacije, zapirali trg pred tujino, dušili preusmeritev arstva in administrativno omejevali pravu«- delavcev in nas s
'i
Oddaljevali od družbenih in ekonomskih ciljev.
sekretarja predsedstva CK ZKS Miloša Prosenca. Uresničevanje kongresnih nalog z zahtevo za njihovo konkretizacijo in sprotno razčiščevanje dvomov.
Seja je bila akcijski dogovor za uresničevanje aktualnih nalog na treh področjih: družbenoekonomski odnosi s poudarkom na stabilnejših in dolgoročnih temeljih, politični sistem in akcijska rast ter prenova zveze komunistov.
Kruh tipa 850 ne dražji kot 110 din
Po odloku ZIS bo za cene pšenične moke tipa 850 in osnovnih vrst kruha iz te moke veljal režim družbenega nadzora cen. Proizvodna cena kruha iz moke tipa 850 po odloku zveznega izvršnega sveta ne sme preseči 110 dinarjev za kilogramsko oziroma 90 dinarjev za 800-gramsko štruco. Tako bodo cene teh vrst kruha precej nižje kot pred odlokom o vrnitvi cen na prejšnjo raven, ki ga je ZIS sprejel 10. julija. Tedaj je kilogram tega kruha veljal 100 dinarjev.
Zvezni izvršni svet je poleg tega določil, da moro biti najmanj 30 odstotkov vse količine kruha v prodaji iz moke tipa 850, tako da naj bi ga bilo na trgu dovolj. To velja za proizvodne in trgovinske organizacije in tudi za samostoj ne peke. Če pa bi to bolj ustrezalo potrošnikom, lahko republike in pokrajini na svojem področju v okviru predpisanih 30 odstotkov vse količine kruha v prodaji določijo obveznosti posameznih proizvajalcev in trgovinskih organizacij pri peki in prodaji te vrste kruha.
t Ck^e sobe
Kadar so igrače na recept ...
Nedavna razstava igrač in pripomočkov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je pokazala marsikaj...
Skrbijo, da dobro počivamo
Ta teden so se v nekaterih večjih delovnih organizacijah začeli kolektivni dopusti. Stroji so utihnili, nekateri delavci so odšli v počitniške domove ...
stran 8
stran 9
£?'ns/ce sobe
\2,vno pohištvo ^ine garniture
Ko se dedov svojih zavemo
Šranga pred nevestino hišo, čebelnjak s poslikanimi panjskimi končnicami, zaprašeni kolovrat v kotu kmečke hiše in nežna čipka na ovratniku, speči kralj Matjaž in slastni krofi, lickanje koruze v dolgih zimskih večerih, ljudska pesem in bajke, skodle na starem seniku in zdravilstvo — vse to in še veliko drugega je samo naše, slovensko.
Garanje za denar, lepe hiše, avtomobile in barvne televizorje nas je malce pokvarilo. Odtujili smo se drug drugemu, pozabili smo na svoje korenine, jih kdaj celo po judeževo zatajili. Pa smo spoznali, da barvni televizor in avto sploh nista edina zveličavna v življenju, da zna biti v udobnem fotelju hudo dolgčas; da pa je klepet s sosedom ob časi vina in klobasi na vaški veselici prav prijeten. Nenadoma smo se spet spomnili dedov, ki so se gotovo bolje zabavali, ko so se ženili, ko so v kopah kuhali oglje, sežigali pusta in koledovali...
Tako imamo danes nekaj lepih etnografskih praznikov; v Tržiču vlečejo pustni ploh in spuščajo barčice na Gregorjevo, v Bohinju imajo svoj kravji-bal, na Bledu so ravno spravili pod streho ki.iečko ohcet in v Skofji Loki izseljenski piknik; dan oglarjev, praznik koscev, čipkarski dan in dan taric, ki ga bodo v Davči menda spet postavili na noge, jih še čakajo. Prav tako Jezerjane ovčarski bal.
Pravimo, da te prireditve, ki jih zavijemo v plašč etnografije, delamo za turiste, tujce, ki ne poznajo naše dežele in običajev. Pa ni tako. Delamo jih predvsem zase, za našo zabavo.
Ali so kmečka ohcet, kravji bal, čipkarski dan in ples folklorne skupine res pravi, izvirni, niti ni tako zelo pomembno. Bog da so, s polnimi usti ploskamo prireditelju, domačemu turističnemu društvu. Zanj je etnografska veselica edini način, da zasluži par dinarjev za svoje delo. In upa, da bo prireditev, ki ima pač vzpone in padce, z novo generacijo navdušencev kmalu spet boljše kakovosti.
H. Jelovčan
V turistični sezoni pripravljajo prizadevni delavci vrsto zanimivih prireditev za domače in tuje goste. Med njimi je tudi tradicionalna Blejska noč, ki jo je letos obiskalo več deset tisoč ljudi. TB Foto: F. Perdan
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
ML
#AVGUSTA
ZBIRAMO
PROSTE POSTELJNE ZMOGLJIVOSTI PRI ZASEBNIKIH
— počitniške hišice, apartmaje in sobe
KOMPAS KRANJ - BRNIK
t«l. 21 892 in 22 347
štedilhiki zamrzovalne skrinje
Kombinirani hladilniki
@@IMiSgS©IEnGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 25. JULIJA 1986
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Feni sploh ni v stečaju
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je šlo v Jugoslaviji v prvih mesecih letošnjega leta v stečaj le 13 organizacij združenega dela s 1356 zaposlenimi. Lani je bilo izgub za 317,9 milijarde dinarjev, kar je dvainpolkrat več kot leto prej. Izgub je iz leta v leto več. Leta 1981 so izgube vzele 2,1 odstotka dohodka gospodarstva, lani pa že 5 odstotkov. Do konca lanskega leta 201 organizacija združenega dela ni uspela pokriti izgub za 16,2 milijarde dinarjev. O Feniju govorimo veliko, le malo pa je znano, da Feni sploh ni v stečaju. Zato ne, ker bi v tem primeru morali zanj takoj vrniti vsa tuja posojila.
Zvezni proračun pušča
Zvezni inšpektorji so tudi letos odkrili vrsto nepravilnosti v zveznem proračunu, predvsem nezakonito razpolaganje z denarjem. Skoraj pri vseh zveznih organih in organizacijah so bile nepravilnosti, še posebej pa pri predsedstvu konference ZSMJ. Mladi sploh niso knjižili, zakaj so potovali po Jugoslaviji, knjižili pa so na primer, veliko nepredvidenih izdatkov od »nakupa zlatega prstana za fizično osebo« in tako dalje. Inšpektorji so menili, da stroški minulega kongresa niso bili prikazani realno, saj ni bilo pokritih več kot tri milijone dinarjev. Razen tega so za osebne dohodke iz zveznega proračuna odvzeli dva milijona dinarjev preveč.
Prepovedana prodaja nepremičnin
Kosovska skupščina je po hitrem postopku sprejela zakon o spremembah in dopolnilih zakona o prodaji in nakupu nepremičnin, s katerim so izjemoma začasno prepovedali prodajo in nakup nepremičnin, če bi šlo za izseljevanje Srbov in Črnogorcev s Kosova. To bo veljalo najmanj do konca leta 1990. Pogodbe, ki bodo v nasprotju s temi določili bodo neveljavne, pa tudi tiste, ki jih doslej na sodišču niso registrirali.
Ali bo turizem znižal cene?
Zvezni komite za turizem je ocenjeval letošnjo turistično sezono in ugotovili so, da je gostov, predvsem tujih, manj kot lani. Zato so predstavniki zveznega komiteja za turizem začeli razmišljati o oprostitvi prometnega davka za jedačo in pijačo, saj drugače pri takih stroških ne bodo mogli znižati cen. Zavzeli so se tudi za to, da bi morali turističnemu gospodarstvu dati več spodbud in spremeniti način spremljanja deviznega priliva, saj je sedanji zastarel. Uradni devizni izkupiček se že vrsto let suče okoli milijarde dinarjev, verjetno pa je vsaj dvakrat večji.
Ko se žanje pšenica, obnavljajo mline
Zvezni tržni inšpektorji so ugotovili, da v mlinih po Jugoslaviji ni večjih zalog moke. Dogaja pa se tako kot vsa leta doslej, da mlini z izgubo s prodajo zavlačujejo vse do določitve nove cene. Že več let mline obnavljajo prav tedaj, ko se žanje pšenica in ko se določajo nove cene. Ni pa lahko dokazati, da v mlinih to storijo namenoma. Položaj bi rešili le z dogovarjenjem glede dinamike dobave. Vendar pa so tudi trgovci zainteresirani, da imajo pred novimi cenami v skladiščih čimmanj moke in niso pripravljeni sklepati takih letnih pogodb.
Proti solidarni zagotovitvi elektrike
Zbor združenega dela in zbor občin Slovenije sta na zadnjem zasedanju zavrnili dogovor o solidarni zagotovitvi električne energije Črni gori, ki je odstopila od gradnje hidroelektrarne na Tari. Delegati so menili, da ni prav, da se izigrava splošna skrb za varstvo okolja, saj bi na takšen način lahko tudi Slovenija projektirala elektrarne v Triglavskem parku ter nato zahtevala ustrezno nadomestilo v kilovatih.
Praznik občine Kamnik
Kamnik — 27. julij je praznik občine Kamnik. Slavnostna seja občinske skupščine bo jutri, 26. julija, ob 9. uri v dvorani kina Dom Kamnik. Po seji pa bo kulturni program.
Med praznične prireditve in dogodke, ki so se začeli že v preteklih dneh, sodi tudi včerajšnja dopoldanska otvoritev prizidka k Domu upokojencev v Kamniku. Popoldne je bila v razstavišču Veronika otvoritev razstave akademskega slikarja Dušana Lipovca, sinoči pa je bil na Titovem trgu koncert godbe milice.
Na ploščadi ob kavarni Veronika bo drevi ob 20.30 predavanje z diapozitivi o domačih gorah. Jutri popoldne bo tradicionalni miting na Trgu prijateljstva, zvečer pa bo ob kavarni Veronika predavanje z diapozitivi o Himalaji.
V nedeljo dopoldne bo v Kamniški Bistrici strelsko tekmovanje za pokal občine Kamnik, zvečer pa na ploščadi spet ob kavarni Veronika predavanje z diapozitivi o Patagoniji.
Slovensko javno mnenje
Bled — Veletrgovina Živila Kranj je danes teden, 18. julija dopoldne v Zaki, kjer bodo predvidoma čez dva meseca odprli restavracijo, odprla samopostrežno trgovino. Investitor celotne gradnje je Hotelsko turistično podjetje Bled, Živila pa je trgovino opremila in uredila, kar jo je veljalo 20 milijonov dinarjev. Izvajalec del je bilo Splošno gradben«) podjetje Gorenje iz Radovljice. Objekt bi po prvotnem programu moral biti že zgrajen, vendar so imeli na začetku težave pri temeljih. Nazadnje pa so zata jili še v delovni organizaciji Inštalacije Ljubljana, medtem ko so se zelo potrudili v LTH-ju Skofja Ix»ka in Gorenju. Čeprav okolica se ni urejena, je trgovina zdaj, v sezoni, velika pridobitev za številne turiste v kampu. Zares dobro založena trgovina je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah m praznikih, od 7. do 20. ure. — A. Z.
V Kranju društvo orodjarjev
Na pobudo Iskre Kibernetike nameravajo v Kranju ustanoviti društvo orodjarjev, ki naj bi spremljalo razvoj tehnologije in orodjarstva v svetu, skrbelo za izobraževanje in sodelovanje z drugimi orodjarji po Sloveniji in Jugoslaviji. Takšno društvo že imajo na Štajerskem in v Ljubljani, gorenjsko naj bi bilo torej tretje in naj bi se povezalo s slovenskim, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Pobudniki za ustanovitev društva imajo na seznamu dvajset delovnih organizacij na Gorenjskem, v katerih delajo orodjarji.
Ne gre samo za gospodarsko, temveč tudi za politično krizo
Naša država je v krizi — o tem ni nobenega dvoma in to potrjujejo tudi odgovori vprašanih v raziskavi Slovensko javno mnenje. Več kot ena tretjina vprašanih je namreč odgovorila, da smo v resni gospodarski krizi; 45 odstotkov jih meni, da ne gre samo za gospodarsko, temveč tudi za politično krizo, ki zadeva vso družbo; in le vsak deseti izjavlja, da smo v prehodnih, kratkotrajnih težavah.
Kako ljudje doživljajo krizo? Skoraj polovica prebivalstva mora zelo' skrbno gospodariti z denarjem in se omejevati pri nakupih opreme, obleke in podobnega, več kot tretjina se odziva na krizo le z omejevanjem pri luksuzu in pri nakupu manj pomembnih stvari; dese-
tina je takšnih, da jim ničesar ne primanjkuje; vsak dvajseti pa se močno omejuje pri nakupu hrane, živi v revščini oziroma v pomanjkanju osnovnih dobrin.
Od prve raziskave slovenskega javnega mnenja leta 1971, ko je kar 64 odstotkov vprašanih odgovorilo, da živi bolje kot pred petimi leti, pa do letos se je ta delež zmanjšal le za 22 odstotkov; kar dve petini vprašanih pa izjavlja, da živi slabše kot pred petimi leti. Ljudje so tudi dokaj črnogledi za naprej, vsaj kar zadeva standard, saj kar 40 odstotkov vprašanih meni, da se bo njihov položaj v naslednjih petih letih še poslabšal; le vsak osmi misli, da bo živel boljše kot sedaj.
Na vprašanje, kako učinkovit jeP^ gram gospodarske stabilizacije in k* (ne) izvajanje le-tega vpliva na raz11? re pri nas, je 43 odstotkov vprašaj odgovorilo, da ni sprememb, 35 od*V tkov jih je izjavilo, da se obraća* slabše in le 12 odstotkov vprašani* menilo, da se razmere izboljšujej°-j
In kdo naj bi bil kriv za krizo n nas? Petina jih meni, da smo mi j! krivi, 17 odstotkov, da so krivi vod"? politiki in gospodarstveniki, 8,6 odW ka vprašanih odgovarja, da so za krivi le politiki, 5,5 odstotka pa, d^ za naše težave kriv predvsem goSf darski sistem — in tako naprej.
(cz)
Rudniki zahtevajo večje sovlaganje
Premoga ne bo, če ne bomo plačali
Jesenice, 25. julija — Že zdaj napovedujejo težave pri dobavah premoga. Zvezni pravobranilec meni, da je sovlaganje potrošnikov nezakonito, rudniki pa za tono premoga letno zahtevajo celo 15.000 dinarjev nepovratnih sovlagateljskih sredstev.
V vročem poletnem juliju prihajajo iz naših premogovnikov in od naših prodajalcev premoga slabe vesti, da bodo jesenske dobave premogu dokaj nezanesljive in da se lahko zgodi, da bodo potrošniki navsezadnje brez premoga.
V prvih petih mesecih letošnjega leta so rudniki na Gorenjsko dobavili le 23 odstotkov pogodbenih količin, 86.740 ton. Za dobro oskrbo Gorenjske s premogom bi potrebovali 110.000 ton.
Na Jesenicah Universal dobavlja boljši premog, rjave kose in kocke tistim občanom, ki so ga naročili decembra 1983. Povprečna čakalna doba se je podaljšala z dveh let na dve leti in pol, pri takih dobavah pa bo še
daljša. Oreh in lignit dobavljajo občanom, ki so se vpisali lani, le lignit kocke so v prosti prodaji.
Nekateri dobijo premog prej: invalidi, tisti, ki imajo potrdila krajevnih skupnosti (samohranilci, bolni, onemogli), borci, člani društev invalidov. Prednost imata šoli Mojstrana in Prežihov Voranc, saj'imata prostore za shranjevanje, ki zadoščajo le za sedem ali štirinajst dni.
Vzroki nezadostne preskrbe so v slabi proizvodnji premogovnikov zaradi nekvalitetnih slojev, pomanjkanja rudarjev, slabega premoga, izvoza in občutne zamude investicijskih del v rudnikih.
Poseben problem predstavljajo letos zahteve bosanskih rudnikov za
združevanje sredstev. Rudnik ca zahteva letos 15.000 dinarjev! tono, Mostar 7000 dinarjev in Bi*f 2.000 dinarjev za tono. Obenen>J zvezni pravobranilec ne dovoli a združevanja sredstev in plačevaj so\ laganja iz žepov potrošnikov*a se dogaja že dve leti. Trgovina PJ7 nesposobna, da bi pokrila razP ■ ceni.,
Gozdno gospodarstvo JeSg-prodaja kubični meter drv pojja dinarjev. Letos bodo za občane B pravili 1.500 kubičnih metrov, ¥M bodo delili po prednostni listi kraj. nih skupnosti. Universal prodaj^ va po 7.500 dinarjev, vendar izre«J slabe kvalitete. Priskrbi jih GG *j čevje, občani pa bodo najbrž kup0, li drva predvsem pri zasebni^ Trenutna cena pri kmetih je 12;J dinarjev, najbrž pa se bo povzpe' prihodom jeseni in večjega poVr sevanja. D Sedej
Izgubarjev je veliko več
Izgubo je lahko prikriti
Jesenice, julija — Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da je ob periodičnih in ^ ključnih računih veliko nepravilnosti. Delavci ne zaupajo svojim pravnim službam.
službam, saj jim le-te nočejo P0^
Družbeni pravobranilec samoupravljanja na Jesenicah že nekaj časa ugotavlja, da je število delovnih organizacij združenega dela, ki izkazujejo izgubo v poslovanju, bistveno večje, kot to prikazujejo rezultati gospodarjenja. To potrjuje oceno, da je mogoče rezultate periodičnih obračunov prikazovati različno in nikakor niso odraz dejanskega stanja. Zahteve družbenega pravobranilca samoupravljanja, da bi sprejeli ukrepe, ki bi pomagali pri odpravi motenj in se zavzeli za uresničevanje sanacijskih programov, so zato zgolj formalne in nimajo večjih učinkov.
Ugotovili so, da je kar nekaj temeljnih in delovnih organizacij združenega dela, ki imajo več let izgubo, a jih zato niso nikjer obravnavali.
Temeljne organizacije velikih gospodarskih sistemov, kot sta denimo železniško in elektrogospodarstvo, odločajo o svojem poslovanju v skladu s sprejetimi zakonskimi predpisi, ki jih je vedno več, zato posebno v teh dejavnostih delavci izgubljajo občutek, da sploh upravljajo z rezultati svojega dela. Pomembne odloči-
Pomoči borcem
Skofja I^)ka, julija — Komisija za zadeve borcev NOV in voj«ških invalidov ugotavlja, da je v loški občini 114 vojaških invalidov in 148 družinskih invalidskih upravičencev. Dodatek za postrežbo in tujo pomoč prejema šest invalidov, ortopedski dodatek sedemnajst, pravico do klimatsko zdra-viliškega zdravljenja pa je lani izkoristilo 23 vojaških invalidov in nosilcev partizanske spomenice 1941.
Invalidski dodatek prejema 80 ljudi, povprečna višinu tega dodatka je 25.417 dinarjev. Civilnih invalidov vojne je 34.
Priznavalnino prejema trenutno 141 upravičencev, in to v povprečni višini 7937 dinarjev. Najnižja znaša 1845,' najvišja pa 16.650 dinarjev. Lani je bilo dodeljenih tudi sedem enkratnih pri znavalnin od 5000 do 20.000 dinarjev, petnajst borcev za severno mejo pa je konec leta dobilo enkratno priznaval nino 10.000 dinarjev.
H. J
tve o možnostih in rezultatih njihovega dela se sprejemajo mimo njih.
Jeseniški družbeni pravobranilec ocenjuje, da se merila za delitev osebnih dohodkov vse preveč prilagajajo razmeram okolice in inflaciji, nikakor pa ne resničnim rezultatom dela, pri reorganizacijah pa zanemarjajo družbenoekonomski in samoupravni položaj delavca.
K pravobranilcu se zateka po pomoč precej delavcev in občanov. Delavci ne zaupajo svojim pravnim
gati ali pa jim dajejo podatke &'. formacije, ki so bolj v interesu o A nizacije in posameznih služb. ^ pogosto iščejo nasvete tudi de'^ ki so zaposleni pri samostojnih W nikih. Medsebojne pravice in dol ^ sti med delavci in obrtniki so S \ opredeljene, zato velikokrat prl^ do sporov, v katerih mora p°s^, ^ vati tudi družbeni pravobrande moupravljanja. .j
D. Sedej
Dvomi okrog nove poljanske šole
Šola novembra bo j
Skofja toka, julija - Tako je odgovorila Mana Veble-Grum, do ned»j vna vodja investicijske službe pri osnovnih šolah v loški občini. «M direktorica Zavoda za družbeni razvoj, na vprašanje nekaterih vaš#' nov Poljan, ki jih vkrbi pomanjkanje denarja za gradnjo.
Gladko resnično ne gre. Letos bo treba za novo podružnično o^1 vno šolo s petinu učilnicami, dvema učilnicama za vrtec, kuhinjo t K dilnico, večnamenskim prostorom, knjižnico in manjšima igrišč^ zagotoviti, upoštevaje podražitve, skupaj okrog 156 milijonov dinarje.j
Viri so ostanek samoprispevka delavcev loške občine za g»'a. Jfl in obnovo šolskih prostorov, ki so ga lani vezali v banki, združe^ sredstva amortizacije šol ter kupnina za staro poljansko šolo. jo je tovarna LTH, ki jo zanjo plačala 18 milijonov dinarjev. ZneseMJ
nekoliko nižji kot je vredna cela stavba! saj je tovarno /ani^*l samo zemljišče. Ker drugega primernejšeg,, ponudnika ni bilo, so kUF c i in prodajalci na osnovi ocenitve dosegli sporazumno ceno.
Novu šola bo odprta za dan republike. Prednost pri gradnji ^ šolski del. Če bo zmanjkalo denarja, bo trebu dokončanje vrtca i*1 L »anjo ureditev prenesti na na ilednje leto ( »prema za solo je /.e kujJL "a, medtem ko jo bo morala skupnost otroškega varstva ki je i'.''ilC,nJf sohnancirala, za vrtec še kupiti. Zaradi počasnega dotoka se bo de* za poljansko šolo natekel še letos in prihodnje leto, za dogradite^ I bodo potrebni krediti izvajalca. #
Naložbo v Poljanah torej pesti pomanjkanje denarja i /ironiO PJJ počasno dotekanje na eni strani, na drugi strani pa tudi novi in^r^J tm zakon o pogojih za izplačevanje za neg ispodarske in neproi/V«*j, investicije, ki sicer dovoljuje vlaganja v objekte za znanstveno r» skoval no delo in izobraževati je, vendar pa mora o tem izdali '^loP ^ pubhski izvršni svet. Ločuni se odklonitve sklepu ne bojijo, vendarr se s čakanjem zavlačujejo izplačila.
H. Jelovčan
PETEK, 25. JULIJA 1986
GOSPODARSTVO
.3. STRAN3 (mm!2M©[EnGLAS
V Jelovici med kolektivnim dopustom postavljajo tudi nove stroje
Proč z ozkimi grli
Skofja Loka, julija — V Jelovici so lani dobili blizu tri milijone zahodnonemških mark mednarodnega posojila IFC za nakup novih sodobnih strojev. Nekatere so že montirali, druge montirajo zdaj, med kolektivnim dopustom, tako da konec julija, ko bo tovarna spet začela polno delati, predvidoma ne bo več veliko ozkih grl v pro-!zvodnji.
Janez Malovrh
*Po letu 1977 v Jelovici ni bilo večjih vlaganj v stroje. Z nakupi posameznih strojev smo nadomeščali Najbolj izrabljene in delno poveče-vali zmogljivosti. Nismo pa uspeli °dpraviti ozkih grl, predvsem pri pripravi lamiliranih elementov za Proizvodnjo stavbnega pohištva, ki Sl*H> jih morali kupovati tudi pri Alplesu in Lesni,« je dejal Janez j^lalovrh, ki v Jelovici vodi tehniko področje.
»Z novimi stroji bomo dosegli več ciljev: več bomo naredili, izdelki bodo boljši, z manjšimi serijami se bomo hitreje prilagajali potrebam trga, s tem pa bomo imeli vrata do domačih in tujih kupcev bolj fta stežaj odprta. Stroje iz Zahodne Nemčije smo že dobili in večinoma tudi že delajo. V tozdu Proizvodnja
Marjan Kovač
stavbnega pohištva sta novi linija za dolžinsko spajanje lesa in linija za obdelavo okenskih profilov. Pri tej zdaj poteka prestavitev iz enega profila na drugega le nekaj minut, na stari liniji pa okoli tri ure. V vratarni prav zdaj montiramo linijo za profiliranje vratnih kril in večetažno stiskalnico. V tozdu Gradnja montažnih objektov pa bo linija za dolžinsko spajanje v povezavi z linijo za slojasto spajanje izdelovala lamilirane elemente in okenske profile, lahko tudi iz manj kvalitetnega lesa od masivnega. Predvsem za izdelavo opaža pa je namenjen nov profilni stroj.«
Obratovodja Marjan Kovač je dejal, da bodo v vratarni kolektivni dopust izkoristili za temeljito vzdrževanje in popravilo strojev ter za
Jože Justin
montažo že omenjenih dveh novih strojev: linije za profiliranje vratnih kril in stiskalnice. »Doslej smo na dan izdelali 500 do 700 vratnih kril, odvisno od zahtevnosti obdelave. Z novimi stroji jih bomo več, predvsem pa bodo izdelki boljši, natančneje narejeni.«
Jože Justin, vodja linije za dolžinsko spajanje lesa v prirezovalni-ci: »Stroj smo dobili v začetku leta.
Stari je bil tehnološko zastarel, izrabljen, pogosto v okvari. Novi je bolj zahteven za upravljanje, ker ima več elektronike, naredi pa skoraj za dve tretjini več in tudi bolje.«
H. Jelovčan
jeseniški kmetje se modernizirajo
Sušilna naprava ohranja kvaliteto sena
tajska gora, 25. julija — Kmetijski strokovnjaki pravijo, da Ut*i v prehrani dajejo prednost senu. Za živinorejo so dosuševal-* naprave za sušenje sena s pomočjo sončne energije izrednega
»ena.
jjj^ Gorenjskem smo dobili prvo ^uševalno napravo za sušenje se-S ? pomočjo sončne energije pred Jr'mi leti v Letencah. Od tedaj so enjski kmetje v hleve vgradili
g* taki
0^nja, medtem ko jo je v jeseniški
>-uKih naprav, posebno v okolici
h k' Prv' v£radil Branko Blenkuš
ivanjske gore. Po t3   ° Blenkuš Je v Kranjski gori hr.stavil velik hlev, pred nedavnim
Kranj
Predstavnikom KŽK
m
drugim obiskovalcem, predvsem kmetom iz jeseniške občine pokazal, kako dosuševalna naprava deluje.
Branko Blenkuš se skupaj z očetom že dalj časa ukvarja tako s turizmom kot kmetijstvom, saj oddajata več zasebnih sob in imata v Kranjski gori edina zasebne penzione. Tako je nekako »turistični dohodek regresiral« kmetijstvo, saj sta se odločila, da kupita Mawek napravo in jo vgradita v velik in sodoben hlev. Pri
^Ufčr^io gori je Branko Blenkuš zgradil velik in sodoben hlev in vanj \\^\ ''osuševalno napravo za sušenje sena s pomočjo sončne energije. Je-"MjL. skl«d za intervencije v kmetijstvu je prispeval 500 tisoč dinarjev, do-Ina naprava pa je prva te vrste v jeseniški občini. — Foto: F. Perdan
|*Uk naložbeni zalogaj
Mcreutor,Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske dokaj uspešno uresni-I^J*1 Obsežen program investicij. Center za hitro razmnoževanje semenskega r°Hpirja v Šenčurju je že zgrajen in je veljal 443 milijonov dinarjev. Tozd ""^izdelki je zagotovil denar (BOH milijonov dinarjev) za izgradnjo hladilnice rati pri Skofji Loki m je že začel /. gradnjo. Temeljna organizacija Mle * gradi skladišče reprodukcijskega materiala in sira (vrednostfdel je r|jbilijonov dinarjev) in bo na ta način tudi pridobila prostor za razširitev zo-nit'«' sna, tozd Kmetijstvo pa uradi na Trati prvi del farme.
S <6
Branko Blenkuš
tem sta uporabila veliko lastnega lesa in vložila nešteto delovnih ur, kajti naložba je precejšnja. Pred tremi leti je bila predračunska vrednost za hlev več kot 18 milijonov dinarjev, medtem ko je bila aprila vrednost same sušilne naprave milijon 400 tisoč dinarjev.
Kmetijski strokovnjaki podpirajo in priporočajo takšne sušilne naprave, saj kmetje tako dosežejo večje proizvodne rezultate in boljšo, kvalitetnejšo krmo. Če sta obenem dovolj dobra tudi travna ruša, gnoj in je košnja pravočasna, potem se vloženi denar zanesljivo obrestuje. Odpade veliko ročnega dela, saj gre v sušilno napravo dnevno več kot deset nakla-dalk. Tudi v prehrani dajejo prednost senu, ki je za molznice odlična hrana. Pravijo, da so v silaži beljakovine bolj topne kot v senu in je zato seno boljše. Prednost je še v tem, da gro lahko seno v dosušilno napravo že s 70 odstotki vlage, medtem ko je pri drugih oblikah sušenja zgornja meja 65 odstotkov vlage.
Kmetom se ni treba bati dežja, ohranja se kvalitetna sestava danes tako zelo drage krme. V kratkem času lahko pospravijo in shranijo velike travnate površine.
Branko Blenkuš pravi, da bi se mu naprava veliko bolj obrestovala, če bi imel vsaj 14 hektarov površin. Tudi zato ne namerava ostati doma, ker se v našem kmetijstvu razmere spreminjajo iz dneva v dan in kmetje nimajo prav nobenega zagotovila, da bi se s kmetijstvom zanesljivo lahko preživljali. Pomembno pa je, da se kljub vsemu kmetijstvo gor-njesavske doline, ki živi od živinoreje, vendarle ohranja in se z modernimi naložbami želi tudi kvalitetno razvijati. D. Sedej
Delegati v zborih slovenske skupščine o gospodarstvu
Visok primanjkljaj, saj izvozniki omahujejo
Slovenski delegati so v skupščini spregovorili o rezultatih gospodarjenja v prvih šestih mesecih. Visoke tečajne razlike, težak položaj elektrogospodarstva in premogovništva. Spodbudna je le rast industrijske proizvodnje, saj se slovensko gospodarstvo postopoma preusmerja in moder-
nizira.
Ko so delegati skupščine SRS na ločenih sejah zborov spregovorili o ukrepih zveznega izvršnega sveta in o uresničevanju resolucijskih usmeritev, so se kritično ozrli na našo ekonomsko politiko, ki še vse premalo spodbuja gospodarstvo. Bati se je, da imajo lahko ukrepi le kratkoročne učinke, zato so se predvsem zavzeli za takšne odločitve, ki bi ob realnem tečaju dinarja spodbujali izvoz.
• Zadolženost nas sili v izvoz
Kot je uvodoma dejal podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič, moramo takoj ukrepati, kajti proizvodnja peša, prav tako tudi izvoz in akumulacija, inflacija raste obenem z rastjo vseh vrst porabe nad doseženimi gospodarskimi rezultati. Izvoz na konvertibilno tržišče se je maja in junija tako v Jugoslaviji kot v Sloveniji poslabšal. Dosegli smo visok primanjkljaj v zunanjetrgovinski bilanci — za Jugoslavijo znaša 965 milijonov dolarjev, za Slovenijo pa okoli 50 milijonov dolarjev. Izvoz peša zaradi premalo spodbudne ekonomske politike in preveč povečanega domačega povpraševanja. Preveč smo zadolženi, da bi smeli zanemarjati izvoz. Podatki tudi kažejo, da je rast industrijske proizvodnje nekoliko večja in da se je proces postopne modernizacije in preusmeritve gospodarstva že začel. Z ustrezno akumulacijo je treba zagotoviti, da se bo lahko tudi nadaljeval.
• Kritično v elektrogospodarstvu in premogovništvu Kmetijstvo dosega zadovoljive rezultate, manj uspešno je turistično
gospodarstvo. Kritičen je položaj elektrogospodarstva in premogovništva. Rudarji so nakopali manj premoga, najslabše pa je z oskrbo zemeljskega plina. Na slab položaj elektrogospodarstva vplivajo letošnje visoke obresti za nuklearno elektrarno Krško in termoelektrarno Trbovlje v znesku 17,43 milijarde dinarjev, redno obratuje rudnik urana Žirovski vrh, ki predstavlja letos nov izdatek v višini 6,9 milijarde dinarjev. Tu so še neporavnane obveznosti do Ljubljanske banke v višini 7,9 milijarde dinarjev. Elektrogospodarstvo mora takoj ugotoviti višino izgube in sprožiti postopek za pokrivanje izgube s pomočjo vseh potrošnikov.
• Visoke tečajne razlike
S predlogom zveznega izvršnega sveta naj bi za pokritje tečajnih razlik uvedli dva nova vira. Zdaj je znesek potrebnega denarja povečan od 80 milijard-dinarjev na 145,6 milijarde dinarjev, bistveno pa se je povečal prispevek republik in pokrajin — od 4,8 na 52,6 milijarde dinarjev.
Slovenski izvršni svet ima zato nekaj pripomb na način plačevanja razlik, če pa bosta sprejeta predlagana zakon in odlok, bo moral izvršni svet skupščini takoj predlagati uvedbo novih obveznosti iz dohodka TOZD-a ali iz osebnih dohodkov delavcev in drugih dohodkov občanov. Za Slovenijo bi pomenila za obveznost 9 milijard dinarjev, v republiškem proračunu pa je v ta namen zagotovljenih le 2,5 milijarde dinarjev.
• Cene na vajeti
Delegati slovenske skupščine so menili, da so težave pri spremembah cen predvsem zato, ker še ni prodrlo spoznanje, da se morajo tudi na tem področju uveljaviti ekonomski odnosi. Po mnenju slovenskega izvršnega sveta velja posebno pozornost nameniti spremembam kazenskih sankcij. Niso proti zaostritvi kazni za kršitelje cen, vendar sedanji predlog, ki govori o zaporni kazni, ni pravno jasno opredeljen in je zato nesprejemljiv.
Odločitev, da se proračuni občin in republike ne smejo povečati, je prinesla vrsto negotovosti pri uporabnikih teh sredstev, pri delavcih organov za notranje zadeve, pravosodnih organih in inšpektorjih. Slovenski izvršni svet bo zato jeseni predlagal posebne ukrepe.
Izgube naraščajo, saj je bilo ob koncu junija za 882 milijonov dinarjev nepokritih izgub; več kot polovica tega zneska odpade na elektrogospodarstvo. Ob tem pa bo treba nujno brzdati rast osebnih dohodkov, ki niso zasluženi z delom. Od 1. julija dalje bo 70.000 delavcev v 250 organizacijah prejemalo le povprečne osebne dohodke iz prvega polletja vse doklej, da bodo odpravili izgube.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Govorimo eno, delamo drugo
Medtem ko prisegamo na varčevanje z električno energijo, smo jo v prvem letošnjem polletju porabili za 2,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Poraba je še posebej porasla junija, ko je bila kar za 4 odstotke večja kot v lanskem juniju. Elektroenergetski sistem Slovenije je v prvih letošnjih šestih mesecih prejel iz drugih republik 623 milijonov ki-lovatnih ur električne energije ali skoraj dve petini več kot v prvem lanskem polletju; Slovenija pa je v tem času priskrbela drugim republikam za osmino manj elektrike.
V Iskrini trgovini so izžrebali kupce — Iskra je konec preteklega meseca v prostorih Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Savskem logu odprla industrijsko prodajalno, ki naj bi po besedah vršilca dolžnosti direktorja trgovinske mreže Iskre Marka Pereniča v prihodnje Kranj in dobršen del Gorenjske obogatila z Iskrinimi izdelki za široko potrošnjo in rezervnimi deli. Še posebno bodo v trgovini skrbeli, da bi zadovoljili obrtnike oziroma drobno gospodarstvo. Čez čas pa bodo v trgovini uredili tudi bogat program elektronskih elementov, rezervnih delov za radioamaterje in serviserje, ki vzdržujejo akustične in gospodinjske aparate. Danes teden so v trgovini izžrebali tri srečneže, ki so bili ob otvoritvi kupci v trgovini. Iskrine izdelke v vrednosti 20 tisoč dinarjev dobijo: Brane Pavlin, Cesta JLA 46, Kranj; Alma Udovč, Tuga Vidmarja, Kranj in Andrej Franc Konedič, Šiškovo naselje 10, Kranj. — A. Z.
@®S®3WIEnGLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 25. JULIJA 1986
KRATKE PO CO	R	E	N	JS	K	E	M	
								
KOKRA — Krajevni praznik v spomin na 44-letnico požiga Kokre in streljanja talcev so v krajevni skupnosti proslavili delovno in slovesno. V soboto, 19. julija, je bila velika delovna akcija za izgradnjo vodovoda do kmetije Klemene. V akciji je sodelovalo 93 vojakov garhizije Stane Žagar iz Kranja in 15 krajanov. Izkopali so okrog pol kilometra jarka, položili cevovod in teren spet zravnali. Akcijo sta vodila podpolkovnik Milorad Kocejević in predsednik sveta KS Ciril Koder. Organizatorji se ob tej priložnosti še posebej zahvaljujejo vojakom, krajanom in še posebno komandantu Špiru Nikoviču in Janezu Gradišarju. Slovesnost v počastitev praznika pa je bila potem v nedeljo 20. julija dopoldne pri spomeniku v Kokri (na sliki). Govoril je predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Franc Sluga, v programu pa so nastopili učenci in oktet upokojencev iz Kranja. Prireditev je potekala po zamisli dr. Avguština Laha, častnega krajana Kokre. — A. Ž.
Odkritje plošče pod Blegošem
Skofja Loka — Na Prvi ravni pod Blegošem bo v nedeljo, 27. julija, ob 11. uri odkritje spominske plošče na kraju, kjer je bil od avgusta do decembra 1944 sedež oblastnega komiteja KPS in drugih pokrajinskih političnih forumov in organov Gorenjske. Na svečanost vabita občinska konferenca SZDL Skofja Loka in centralni odbor žena zadružnic pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka. Ob 13. bo na jasi pod planinsko kočo tradicionalno srečanje.
Praznik na Hrušici
Hrušica — V nedeljo bo minilo 44 let od streljanja talcev na Belem polju. Okupator je takrat postrelil 46 talcev iz Hrušice, z Jesenic in Javornika. Osrednje praznovanje ob krajevnem prazniku bo jutri (sobota) popoldne. Ob 16.30 bo gasilska vaja, potem pa promenadni koncert orkestra Jeseniških železarjev. Razglasili bodo tudi najboljše udeležence tekmovanj, ki so bila v preteklih dneh. Nato pa bo družabno srečanje krajanov Hrušice. V nedeljo pa bodo položili cvetje na grobove padlih talcev v Begunjah.
J. R.
Odkritje obnovljenega spomenika v Bistrici
Bistrica pri Naklem — Jutri, 26. julija ob 19. uri, bodo na klancu v Bistrici pri Naklem v spomin na 59 ustreljenih talcev pred 44 leti odkrili obnovljeni spomenik. Slavje bo tudi osrednja proslava za praznik krajevnih skupnosti Podbrezje in Naklo. V programu bodo nastopili recitatorji krajevne skupnosti Podbrezje, Pihalni orkester Kranj in pevski zbor KUD-a Triglav iz Dupelj. Že jutri dopoldne pa bodo v avli herojev občine Kranj v Kranju svečano podpisali samoupravni sporazum o prenosu neposredne skrbi za obnovljeni spomenik na bistriškem klancu na delovno organizacijo Merkur Kranj.
A. Ž.
Tekmovanje koscev in grabljic
Nova Oselica nad Sovodnjem — V nedeljo, 27. julija, bo Turistično društvo Sovodenj že 14. pripravilo povorko koscev in grabljic. Na tej etnografski prireditvi bo sodelovala med drugim tudi domača folklorna skupina. Tekmovanje koscev in grabljic se bo začelo ob 15. uri, potem pa bo zabava s plesom. Za tekmovanje koscev in grabljic se lahko prijavi vsakdo v Turističnem društvu Sovodenj.
PRITOŽNO KNJIGOrPROSIM
joklova Češnja, kje si!
V knjižnici Viharni časi, spomini na partizanska leta II iz leta 1960 je na strani 79 takole zapisano:
»V okolici Kranja raste veliko sadnega drevja, veliko češenj. Med slednjimi tudi drevesce v Pševem, ki že nekaj let rodi svet-lordeč sad. Tam ga je pred dobrimi trinajstimi leti zasadil vaščan (sed&j že pokojni Martinovčev ata op. p.) Tam je bil namreč pokopan narodni heroj Ivo Slavec-Jokl, ki je padel v njihovi vasi. Kdor pride zdaj v Pševo, mu vaš-čani radi pokažejo bujno mlado češnjo in mu povedo kakšen drobec o življenju in smrti partizana Jokla. . .«
Da, tako je bilo takrat, leta 1958. Pred kakšnimi tremi leti sem se tam mudil in nekaterim dijakom ESŠ iz Kranja in njihovim profesorjem pokazal češnjo in tudi njim povedal drobec o življenju heroja Jokla. Na vso moč so prisluhnili.
Kot nekoč, sem za rekreacijo v teniških copatah proti večeru poletel iz Kranja v Pševo. Češnje ni! Sprclefelo me je. Ubral sem jo dalje k Martinovcem. Tu sem zvedel, da so se jezili, ker so mimoidoči lomastili češnje, koje rodila. »Ne le to, tudi druge smo odstranili. IzStražišča so prihajali, obirali, trgali veje ...«
Pravno češnja morda res ni bila zaščitena, da bi mogel biti poseg kaznovan, prav gotovo pa je bila zaščitena moralno. Nepopravljivo škodo bo treba vsaj delno popraviti. Organa za pregon tudi ni bilo, družbena samozaščita ni delovala ... Sicer se kaj takega ne bi zgodilo.
Zapis v knjigi, zadnji stavek: »Da, v Pševem je veliko češenj, a le ena je zrasla za Joklovem prvem počivališču. In še vedno raste. Vsako leto je večja. Spomladi jo pokrijejo beli vabeči cvetovi in ko se približa obletnica herojeve smrti, njeni sadeži pordečijo tako, kot je pred leti njegova mlada kri pordečila košček zemlje, iz katere raste Joklova češnja.«
I^rispevek naj bo v razmislek in napotilo!
Stane Bobek-Mihn
bele zebhe
Tudi v Radovljici so obnovili z belo barvo prehode za pešce čez cesto. Kaže pa, da je barve zmanjkalo prav na Gorenjski cesti pred sodiščem, saj je bil tam vedno prehod za pešce. Zadnje čase pa tudi opažam, da so plačniki postali dirkalne steze za kolesarje in mopediste. Sprašujem se, kje naj zdaj hodimo pešci, da bomo varni?!
G. M., Radovljicu
Kranjski plani so usklajeni
Kdor hoče, ta zmore
Kranj, 25. julija — V strokovni službi SIS v kranjski občini jih ne skrbijo sedanji ukrepi za odpravljanje težav. Programi na področju družbenih dejavnosti, komunalne in stanovanjske infrastrukture so načeloma usklajeni z gospodarsko močjo in razvojem občine.
Dva cilja
»Tako imenovani sisovski plani so bili že na začetku usmerjeni proti dvema osnovnima ciljema,« ugotavlja vodja strokovne službe SIS Edo Resman. »Obdržati je treba sedanji družbeni strandard in v okviru tega zagotoviti materialno osnovo za delo oziroma življenje. Z denarjem, ki bo na voljo, pa je treba narediti čimveč. V sedanjih pogojih je to mogoče, če združimo denar za glavne naloge. Temu primerno smo se tudi organizirali. Ljudje so zadolženi, da skrbijo za investicije, drugi pa da bdijo nad sedanjo ravnijo družbenega standarda.
Šola, bazen, zdravstveni dom
»Katere pa so glavne naloge v obdobju, ki je pred nami?«
»Tri velike naloge so zdaj pred nami. Prva je izgradnja šole na Planini. Ta se je že začela in bo zgrajena do maja 1988. Takrat se bo začel graditi tudi plavalni bazen, ki naj bi bil neke vrste slovenski plavalni center. Idejni načrti so že naročeni, rok za glavni načrt z vsemi potrebnimi dovoljenji pa je prihodnje leto. Pripravlja se že tudi tretji projekt. To je zdravstveni dom, ki bi ga začeli graditi 19o9. ali 1990. leta. Do konca tega leta se je treba odločiti ali bi obnovili in dozidali sedanji zdravstveni dom ali pa
zgradili zdravstveno postajo na Planini. Za zdaj vse govori bolj v prid dozidavi sedanjega zdravstvenega doma.«
»To so precej "velike naloge za prihodnjih pet let.«
»Vse to lahko naredimo, če so sprejeti plani trdni. Seveda pa smo dolžni sprejeti tudi takšne ukrepe in sklepe, da bomo uspeli. Mednje sodi tudi sedanje povečanje prispevnih stopenj v Kranju. Najpomembnejše pa je, da zaradi sedanjih razmer in težav ne bi smeli odnehati pri uresničevanju teh ciljev.«
Vrsta novosti
»Najbrž se poleg šole, ki se je že začela graditi, letos še kaj dogaja?«
»Na Golniku se je začela nadomestna gradnja vrtca, ki je primer, kako hitro se lahko nekaj naredi. Od ideje do vselitve bo minilo osem mesecev. Obnovljena bo borčevska ambulanta, odpravljeno pa bo tudi ozko grlo v laboratoriju zdravstvenega doma. Nadaljuje se program računalniškega opremljanja osnovnih in srednjih šol, na srednjih šolah popravljamo strehe in sanitarije, čeprav sodi to v program republiške izobraževalne skupnosti. Obnovljena bo tudi fasada Mestne hiše in streha gradu Kieselstein. V kulturni skupnosti pa se dogovarjajo za upravljanje Delavskega doma, kamor naj bi se vselila vsa knjižnica, v prihodnjih letih pa bi uredili koncertno dvorano.«
Carski rez
»Letos je bil Kranj že nekajkrat omenjen kot zgled zaradi obnove
cest.«
»Mislim, da ne gre za nobeno posebnost. Dokazali smo le, kako in kaj se da narediti. Za zdaj se izvajalci držijo rokov, za kakršno koli posebno hvalo pa je najbrž še prekmalu, ker do konca leta še čaka cesta Hrastje—Čirče. Je pa letošnja akcija vseeno nekaj prinesla. Na podlagi izkušenj smo Cestnemu podjetju naročili, da do septembra pripravi popoln pregled nad stanjem vseh cest v občini. Tako bomo imeli osnovo za program ce-stno-komunalne skupnosti za prihodnje leto in za posege v naprej.«
»Kako pa je z avtobusno postajo?«
Letos začenjamo s pripravami. Prihodnje leto pa naj bi bila postaja že toliko urejena, da bi bila vsaj do neke mere dostojna Kranju. Umakniti jo je treba s Ceste JLA in Stošičeve ulice. Za to pa je treba v neposredni bližini zagotoviti nadomestni vrtec. Delamo na tem, da bi se sedanji vrtec Tugo Vidmar spomladi prihodnje leto že preselil in da bi bila jeseni avtobusna postaja dokončana.
• Menim, da se v Kranju zad" nje čase dogaja precej stvari hkrati. Seveda pa se vse ne more zgoditi čez noč. Sicer pa arabski pregovor pravi: kdor hoče, najde način; kdor noče, pa izgovor ... ^ Zalaf
Poletno gostišče ob cesti
Snažni topolino na nekdanjem smetišču
Mojstrana, julija — Stančičeva sta znala urediti nekdanje parkirišče in smetišče pred Mojstrano. Turisti še vedno ustavljajo nedaleč stran in odmečejo vse odpadke.
Vrsto zadnjih let so se vsi zmrdo-vali nad parkirnim prostorom ob magistralni cesti pred Mojstrano, saj je poleti služilo za javno smetišče in pripravno stranišče vseh tistih zdomcev in turistov, ki so se pripeljali z mejnega prehoda v Ratečah ali Korenskega sedla. Pogled na za-smeteni prostor ob Savi je vzbujal gnus in srd, še posebej, ker komunalno podjetje Kovinar ni imelo vedno časa, da bi opravilo svoja dela in naloge pri odvozu nagrmadenih odpadkov.
Ob tem so vsi zasanjano premišljevali, kako bi se dal prostor urediti in kako bi se dalo tudi kaj iztržiti pri reki turistov, ki se je v cvetočih turističnih dneh valila mimo. Bilo je nekaj poskusov, bolj ali manj povprečnih, dokler letošnje poletje niso mi-movozeči kar zazijali od presenečenja, kajti ob cesti stoji odprto poletno gostišče, ki mu po vsej Gorenjski ni para.
Lastnik Zoran Stančič prej zapo slen v ljubljanskem gostišču in žena,
doma z Jesenic, prej zaposlena kot stevardesa, sta postavila moderno in imenitno gostišče, v lesu in okusni opremi. Za Gorenjsko nenavadno poletno streho je izdelalo SGP Po-murje iz Murske Sobote, lastnika pa sta poleg postavila stranišče, napeljala elektriko in vodo. Najprej sta seveda morala temeljito očistiti okolico, kar delata še naprej, kajti nedaleč proč se še vedno ustavljajo avtomobili in odmetavajo odpadke. Verjetno bi moral jeseniški Kovinar prevzeti tod vsaj polovico dela, kati res bi bilo nepošteno, da bi zdaj lastnika pobirala še odpadke.
Ne preseneča le imenitna oprema, prijazna postrežba z jedrni in pijačami svetovnega slovesa, temveč tudi drobne malenkosti. Na ploščad — postavila sta jo kajpak na svoje stroške — sta v okras postavila zeleni avtomobilček topolino, okoli po travi pa majhne lesene tablice z opozorilom, naj obiskovalci ne bi hodili po travi.
D. Sedej
Rastejo nove hiše
Andrej nad Zmincem, julija ^
Zelena, ozka grapa Hrastnica Je redko poseljena. Pa vendar se kaZ? napredek tudi tod. Nekaj novih h«s je že /.raslo, veliko jih še bo. , Pri Markljevih v Andreju _n8° Zmincem gradijo kar dve. Ena je ze pod streho, druga ima prvo ploščo-Majda Markelj, ki studira biO^ gijo, je dejala, da hiši delata br**» Stane in Jože, oba zaposlena. V d° muči hiši je premalo prostora 1 vse; mater in očeta, oba brata in nl s sinom Alešom. Zemlje imajo m® lo, tri dO štiri hektare vse skupaj' tri kravr, nekaj prašičev.
Mladi najbolj pogrešajo telH*''^ ) najbližjega v Puštalu je štiri K
Do
lometn
/daj   /hirajo denar
gradnjo telefonskega omrežja. A tobus vo/.i samo med šolskim h*10'. Zjutraj pfoti Loki, popoldne nazaj' Poštar prihaja trikrat na teden.
H. J
V poletnem gostišču pred Mojstrano ponujajo pijače in hrano, ki so jo tuji turisti navajeni doma. Lastnika sta v gostišče vložila ogromno denarja in ga lepo uredila. — Foto: F. Pcrdan
Kadi vas bomo obiskali & nas boste povabili v vtl
kraj. Pokličite nas, telef<*lj£ ski številki sta: 21-860 & 21-836.
PETEK, 25. JULIJA 1986
KULTURA
.5. STRAN (MMI^©IEHGIjyS
Poletna akademija v Radovljici
ZVOKI STARE GLASBE
Radovljica — Z nocojšnjim koncertom slovenske ljudske glasbe, jutrišnjim orgelskim koncertom in nedeljskim zaključnim koncertom se zaokrožuje uspešno delo letošnje pete poletne akademije za staro glasbo. Prireditev spremlja tudi likovna kolonija gorenjskih akademskih slikarjev.
Te dni glasbeno življenje v Radovljici utripa v počasnejšem, melodi-,čnem, po stari baročni glasbi vo-njajočem ritmu. Že od pretekle nedelje namreč poteka v radovljiški graščini in čez cesto v Šivčevi hiši letošnja že peta akademija za staro glasbo. Iz odprtih oken tudi poleti vedno mrzle graščine se na redke mimoidoče zlivajo topli zvoki čembala, baročne violine, oboe in drugih za glasbo Vivaldija, Bacha in drugih glasbenikov najprimernejših instrumentov.
V Radovljico, ki si je z leti pridobila sloves dobrega organizatorja poletne akademije za glasbo, so prišli učenci z vseh vetrov. Med 22 udeleženci, ki bi se radi izpopolnili v igranju na kljunasto flavto, čembalo, v petju in drugem, je letos sicer nenavadno veliko naših učencev — če sploh tako lahko rečemo glasbenikom, ki se že vrsto let ukvarjajo z igranjem tega ali onega instrumenta, pa bi si radi še dopolnili znanje. Nekateri prihajajo Prvič, nekateri nadaljujejo od lani, drugi po nekaj letih znova muziciraj o v Radovljici, vse pa druži želja, da z novim znanjem seveda sedejo skupaj in na večernih koncertih hvaležnemu občinstvu zaigrajo veliko lepe glasbe.
»Kaže, da tudi pri nas čutimo vse večje zanimanje za staro glasbo in
ne le v drugih evropskih deželah,« je povedal Klemen Ramovš, eden od organizatorjev radovljiške poletne akademije in tudi docent poletne akademije. »Med docenti, ki vedno radi pridejo v Radovljico so glasbeni strokovnjaki: Paolo Faldi iz Firenz, Dina Slama iz Trsta, Istvan Kertesz iz Budimpešte, Lu-cy Hallman Russel iz Augsburga, Gisela Reber iz Essna in dr. Franz Zebinger iz Graza.«
Že lani so na radovljiški poletni akademiji uvedli novost — baročni ples. Čeprav se sliši nenavadno, zakaj bi na primer glasbenik, ki si želi le kar najpopolnejše interpretacije not, kot jih je zapisal skladatelj, moral poznati tudi plesne korake iz tiste dobe. Simpatična in živahna Gisela Reber pa je že lani osvojila vse udeležence akademije s plesi francoskega baroka in ostalimi plesi značilnimi za obdobje okoli leta 1700. Novost, ki jo je že lani tudi finančno podprl kulturni in informacijski center ZRN v Zagrebu, je navdušila ne le zaradi popestritve samega študija glasbe pač pa tudi zaradi spoznanja, da vse skupaj vendarle pomaga tudi za boljše poznavanje in podajanje stare glasbe.
Ob glasbeni akademiji pa že drugo leto poteka še likovna akademija. Skupina gorenjskih slikarjev
namreč s svinčnikom v roki spremlja glasbeno dogajanje s krokiji in risbami, ki jih bo tako kot lani odkupil radovljiški Muzej. Vse, kar bo te dni nastalo med glasbenim dogajanjem v radovljiški graščini in drugje, pa tudi nekaj krajinskih motivov bo vmes, bo že danes na ogled všem udeležencem glasbene akademije v Šivčevi hiši, za vse druge pa bo razstava odprta 1. avgusta ob radovljiškem občinskem prazniku.
L. M.
Festival IDRIART
NASVIDENJE ZNOVA V1987
'ed> julija — Letošnji Festival IDRIART je po uspelih glasbenih koncertih, gledaliških predstavah, predavanjih in drugih prireditvah zaključen, te dni se že nadaljuje v Budimpešti. Naslednje leto bodo prireditve IDRIART-a na ^edu od 27. do 30. julija.
.Po četrtkovem predavanju violinista JJIHE POGAČNIKA in pianistke DIE-JJftE IRONS o Bartokovem Violinam koncertu št. 2, je isti dan zvečer ?stopil na prvem od dveh celovečerna koncertov KODALY-GODALNI KVARTET iz Madžarske. Poglobljena komorno dovršeno zdiferencirana ^sumblova igra se je nadaljevala tudi
Petek dopoldan. Zanimanje celotne-f Festivala IDRIART za klasika mo-5ftrrie in sodobne komorne glasbe J Stoletja Belo Bartoka (1881 — 1945) tiii° ^e intenzivneje nadaljevalo: slovi-
Kodaly kvartet je po uvodnem Hayd-
Vem Godalnem kvartetu v f-molu jSral kar dvoje Bartokovih Godalnih JJ^tetov: št. 1, op. 7 in št. 2, op. 17. Od < eKu šestih Bartokovih godalnih kvar-
*°v sta najbolj popularna prav sledjo dva, od katerih je Kodalv kvartet
, * godalni kvartet v dveh dnevih kar
jjj^krat uvrstil na repertoar svojih ^j^kih nastopov.
petkov večerni  nastop SIMFONIJA   ORKESTRA SLOVENSKE
FILHARMONIJE iz Ljubljane z gostujočim dirigentom WOLFOM-DIETER-JEM HAUSCHILDOM je bil prava poslastica kvalitetnih soočenj domače in tuje glasbene reprodukcije. Vodilni slovenski nacionalni in prav gotovo tudi vodilni državni simfonični orkester je z dirigentom in po podobnem nastopu v ljubljanskih Križankah v blejski Festivalni dvorani nastopil z deloma Mi-helčičevega Sna prve mladosti in Beethovnovo Tretjo simfonijo v Es-duru, op. 55 — »Eroico.« S solistom-violini-stom MIHOM POGAČNIKOM pa smo slišali izjemno individualno (solistovo in dirigentovo), teamsko in kolektivno (orkestrovo) interpretacijo Bartokove-ga Drugega violinskega koncerta.
Zanimivo in uvodno ter slovensko glasbeno delo Sen prve mladosti Pavla Mihelčiča (roj. 1937), ki ga ansambel vedno pogosteje uvršča na svoj redni repertoar, je tudi z najbolj značilnimi folklornimi elementi ter še vedno v mejah sodobne in konkretne glasbene
govorice izjemno intimno uvedlo ta zaključni večer. Violinist Miha Pogačnik, glasbenik in umetnik, predavatelj in glasbeni ideolog ter soustanovitelj festivalov IDRIART, sicer pa ameriško naturalizirani Gorenjec, je v osrednji točki pričujočega večera igral sloviti Drugi violinski koncert Bele Bartoka.
Prav po Pogačnikovi zaslugi smo to, eno najtežjih violinskih in orkestriranih del že slišali na naših koncertnih odrih; tokrat in ponovno s poglobljeno solistovo in orkestrovo igro in kjer so oboji odigrali eno svojih najbolj popolnih in doživetih interpretacij. Tudi tako popularni sklep, kot je bila Beethovnova Tretja simfonija — »Eroica«, ni mogel zasenčiti letošnjega Pogačniko-vega Violinskega koncerta in hkrati umetnikovega glasbenega ter organizacijskega uspeha.
FRANC KRIŽNAR
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ — V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Franc Be-šter 22 velikih Arkan Tarota, prednika igre s kartami taroka.
V mali galeriji se predstavlja slikar in grafik Bernd Hubert Roman-kievvitz iz Bavreutha.
V galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava risb, grafik in gvašev petnajstih slikarjev naše srednje generacije.
BOH. BISTRICA — Danes ob 19. uri v Domu Joža Ažmana odpirajo rastavo slik Metke Vovk-Mauser in Matjaža Mauserja. Razstava je odprta vsak četrtek, soboto in nedeljo od 18. do 21. ure.
BLED — V Festivalni dvorani danes ob 19. uri odpirajo razstavo akad. slikarja Dušana Lipovca. Razstava bo odprta vsak dan od 15. do 19. ure.
RADOVLJICA — Danes ob 19. uri odpirajo v galeriji Kamen na Linhartovem trgu razstavo krokijev in risb Melite Vovk, Franceta Slane in Bonija Čeha. Dela so nastala med nedavnim jazz festivalom na Bledu.
KAMNIK — V razstavišču Veronika je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca.
TRŽIČ — Še jutri je v Paviljonu NOB odprta razstava risb, olj na platnu, kartonu in steklu slikarja Zlatka Kupusta in Ludbrega. Razstava je odprta od 17. do 19. ure.
JESENICE — V rastavnem salonu Dolik razstavlja Jože Kramberger iz Slovenj Gradca.
SKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu razstavlja akad. slikarja • Erika Marija Bajuk, izseljenka iz ZDA.
JESENICE — V galeriji Kosove graščine je še danes in jutri dopoldne odprta razstava Damjana Jenstrleta.
SKOFJA LOKA — V Homanovi hiši na Mestnem trgu je odprta stalna razstava akad. slikarja Franca Novinca.^
KRANJ — V Kavki razstavlja Helena Šajn.
KRANJSKA GORA — V Liznjekovi hiši v galeriji Čevdr je odprta razstava akad. slikarja Andreja Jemca.
ŽELEZNIKI — V salonu Alp les razstavlja slikar Vinko Hlebš.
TRŽIČ — Stalne zbirke v Muzeju so odprte razen ponedeljka v torek, sredo in četrtek in petek med 10. in 18. uro ter v soboto in nedeljo med 14. in 19. uro.
SPOMINI NA KOKRŠKI LOG
Bled — Tako kot za nekatere druge gorenjske slikarje, tudi akademski slikarki Alenki Kham-Pičmanovi realna podoba sveta služi le kot izhodišče likovnega raziskovanja. Slikarkin krajinski svet je močno osebno pobarvan in nemalokrat predstavlja pravo projekcijo oblikovalkinega notranjega doživljanja na slikarsko platno.
Ta ugotovitev velja tudi za slikarska dela, ki so na ogled v Festivalni dvorani na Bledu. Krajinska predmetnost je v njih do kraja izčiščena, izražena je samo s črtami in barvnimi toni. Podobno kot se krajina v tej soteski neprestano spreminja, se od slike do slike spreminja trdi slikar-kino razpoloženje. Povezovanje obeh komponent ustvarja v sliki možnosti neštetih variacij, barvnih in oblikovnih.
V zadnjem času moč risbe, ki je kompozicijske elemente spenjala v bolj ali manj trden okvir, počasi slabi, krepi pa se izrazna moč barve, ki se je loteva neustavljiv nemir. Zdi se, kot da ploskev slike služi le enemu namenu: za trenutek zaustaviti dinamiko silovitega gibanja barvnih gmot, ki se začenja in nadaljuje nekje v domišljijskem prostoru. Morda so barva, oblika, vsebina in razpoloženje kot osnovne sestavine slike v teh delih bolj kot v katerih koli drugih najbolj organsko spete med seboj.
__Cene Avguštin
GLEDALIŠKA VZGOJA
Jesenice — Gledališče Tone Čufar bo v novi gledališki sezoni pripravili celoletni gledališki študij za mladino. Po vsej verjetnosti bo z mladimi delala gledališka igralka in izvrstna pedagoginja Alja Tkačeva. Delo, ki naj bi ga mladi pripravili za zaključek gledališkega tečaja še ni izbrano, verjetno pa bodo pripravljali recital. __
_VEČ KOT 300 NASTOPOV_
Tržič — V petnajstih društvih (vseh je v Zvezo kulturnih organizacij vključenih osemnajst) je v prvi polovici tega leta delovalo okoli 800 ljubiteljev. Društva, skupine in posamezniki so v tem obdobju imeli tako doma kot tudi na gostovanjih več kot 300 nastopov, ki si jih je ogledalo okoli 25.000 ljudi. Najbolj obiskane so bile prireditve v aprilu, ko si je več koncertov pod skupnim naslovom Od vasi do vasi ogledalo okoli 1000 obiskovalcev, nekaj manj, a še vedno veliko jih je bilo tudi na junijskem srečanju harmonikarjev ter na plesni reviji.
__PESEM TREH DEŽEL_
Ledenitzen — Jutri, v soboto, bo na avstrijskem Koroškem tradicionalna kulturno-turistična prireditev Pesem treh dežel, na kateri letos sodeluje Mešani pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožefa Močnika. V pevskem sporedu nastopa pevski zbor Lorenzo Perosi ter Mešani pevski zbor Ledenitzen, sodeluje pa tudi madžarska folklorna skupina.
°v roman Toneta Svetine
Ukana5
Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem Inku i/.ognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne /.godbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje /.godba majorja VVolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni.
' Nadaljevanje
$1 j?Gkle je bilo utrujeno, zato sta jo po-K?* počivat. Onadva pa sta v kopali-^r,vzela čoln in in se odpeljala proti *Uh ' ^r'ch Je veslal, Wolf pa se je na-*0k^a' na °8raJ° sedeža in pomakal V v°d°- P° kratkem premišljava $! Je rekel: »Zdaj vam bom v zahvalo, f)(jtM,i mi vedno stali zvesto ob strani.
»1'dal nekaj, kar nisem še nikomur. f)fj /do pred koncem vojne je neko noč
'l"'la kolona tovornjakov. Iz Berlina ^0 varnostnega urada dobili depe ^ f posebnemu poveljstvu komande Hi0,(*t damo spremstvo in jim omogoči-
ShVUrt'n Pr(>h°d Coz mejo na zahod-O sedlu. Bilo je enajst kamionov, ^ Vorjonih z zlatimi palicami in đru-fysenostmi, ki jih je nemška vojska «a v Grčiji in na Balkanu. Devet V> nov J*' v zadnjem trenutku a sre ^^'"'šlo v Avstrijo, potem pa so parti ^io •   en°te zaprle prelaze. Trije ka-
n^1 so ostali tu zaradi okvare. h      Je premolknil in si prižgal ciga-enimi očmi je prebadal Ericha, Vjj' mogel skriti presenečenja, in je
'O- ' kai Pa l(' m'° s '''mi tremi ^'orii?,
Vn1'""' nič. zažgali smo jih, toda ^ j .smo v temni noči potopili v jezo v '"'djo, ki so delali in vlačili zaboje
na čolne, niso vedeli, kaj bodo zmetali v globino. Takrat smo potopili v jezero del arhiva, ki ga nismo mogli zažgati, mnogo orožja, municije in vso opremo bolnice, ki je delovala v tem hotelu. Sem edini človek, ki ve, kje je bilo zlato vrženo v jezero.«
»Kako pa to, da ste dvajset let molčali? Ne razumem vas. Zdaj so gotovo drugi dvignili zlato.«
»Dvomim Erich, da bi se to komu posrečilo, tudi če so zlato iskali. Zlato je potopljeno v sredini jezera, na malo komu znani plitvini, kjer podvodni greben deli eno kotanjo od druge. Zaboji so medsebojno povezani in seveda minirani. Tisti, ki tega ne ve in ki ne zna odstraniti min, bi ga pri dviganju zaklada gotovo razneslo. Jezersko dno je polno mulju in naplavin, kar pomeni, da so se zaboji pogreznili v nevidnost in blato, in to v vodi, ki je na dnu skaljena in brez kisika.«
Erichov obraz je bil negiben, vendar je Wolf po majhnih trzljajih okoli oči spoznal, da je izgubil duševni mir in je zgrabil za vabo. Zato je nadaljeval: »Kot vidite je dviganje tega zaklada povezano s precejšnjimi težavami in seveda tudi s tveganjem. Poleg tega zaklada, ki bi moral pripasti tej državi ali pa biti delno vrnjen v Grčijo, je v jezerskem dnu še nekaj skrivnosti V Dvoru
je bil skrit zaklad stare Jugoslavije, zaklad kralja Aleksandra Karadjordjevi-ča. Del tega imetja so med vojno vzeli partizani. Kot sem izvedel, ga je Tonček Dežman s svojo enoto tovoril v glavni partizanski štab na Dolenjsko. Preostanek pa je upravnik prikril. Tudi finančni mogotci stare države in nekaj mednarodnih špekulantov, ki so tukaj imeli svoje vile, niso imeli časa odnesti svojih zakladov, pa so jih dali v varstvo jezeru. Da o judovskem zlatu ne govoriva. Tu skozi je vodil kanal, preko katerega so se Judje reševali iz tretjega rajna v Ameriko. Sem so pošiljali svoje zaklade, še predno jim je bilo mogoče dvigniti sidro in oditi. Nekaj tega zlata smo jim med vojno pobrali in ga zazidali v kleteh hotela, kjer smo imeli poveljstvo.
»Res se vam čudim, da ste se tako pozno spomnili tako pomembnih virov bogastva.«
»Bolje pozno kot nikoli. Verjetno nisem rad posebno potreboval. Je pa tako, stvari morajo biti najprej pozabljene, šele takrat so zrele, da jih obudimo v življenje. Vedno sem delal premišljeno, kar pomeni, da si na starost ne smem dovoliti napake.«
Erichu je pognalo kri v glavo, še vedno ni vedel, zakaj mu Wolf to pripoveduje. Gotovo ne brez vzroka in brez ra-
čuna. Že med vojno se je čudil njegovim kombinacijam. Enakomerno je s počasnimi zamahi veslal mimo praznega kopališča naravnost proti otoku.
Ko se je sled njunega čolna križala z namišljeno črto vile Zlatorog, kjer je imel svoj stan Gauleiter in je bil sedež preseljevalnega urada, je Wolf ukazal: »Zdaj prenehajte veslati in si dobro zapomnite točki, kjer sva obstala.«
V žarkih zahajajočega sonca se je voda svetlikala zeleno, le za spoznanje je bila bolj svetla od gladine, ki se je tu stikala iz zahoda in vzhoda.
»Tu je le dvanajst metrov globine. Na tej oddaljenosti od obale je na drugih mestih voda globoka tudi do trideset metrov, kar pomeni, da je vidljivost še znosna in tudi potapljanje ni problem.«
»Kako, mislite to, da bi midva spravila zlato iz bazena?« »Meni niti na misel ne pride. Imam dovolj, če že ne preveč denarja, da bi se lotil tako tvegane operacije. Ni le problem dobiti zlato iz vode, problem je, kako ga odpeljati iz države in tudi potem, kaj napraviti z njim.«
»Zakaj pa ste me potem obremenili s to skrivnostjo?«
»Ne bi je rad nesel v groo. Dajem vam možnost, da se vi okoristite z njo. Mladi ste še, sin je odličen potapljač, imate zaupne znance. Treba bi bilo napraviti dober načrt, sestaviti ekipo, ki bi se s pametjo in postopno lotila posla, seveda v najgloblji tajnosti. Vsekakor bo to treba prespati in temeljito premisliti«
Odveslala sta proti otoku. Na zahodni strani, kjer je voda najgloblja, se je bil pogreznil v globočino njegov tolmač Pevvalek, Čeh, ki ga je izdajal natanko dve leti. Zadavljen z žico, s kamnom okoli vratu je šel med ribe namesto pred vojno sodišče, kjer bi prišle na dan šibke točke njegovega varnostnega aparata.
Pristala sta v pristanišču na južni strani otoka. Možaku z ozkim obrazom in brazgotino sta plačala vstopnino in se napotila po devet in devetdesetih stopnicah proti vrhu.
»Stavim glavo, da je mož, ki pobira vstopnino star bojevnik, partizan, s kakršnimi smo se lovili po teh hribih,« je ugotovil Erich in nadaljeval: »Če bova kaj več potovala po deželi, jih boste videli in spoznali še mnogo. Revolucija, ki rabi gospodarstvenike, je vse, ki se niso mogli prilagoditi novim razmeram, poslala v pokoj. Zdaj nam, ki smo jih včasih preganjali prodajajo vstopnice ali točijo bencin ali pa so vratarji v tovarnah.
»No, saj pri nas ni dosti drugače. Nima vsakdo sreče, da bi imel prijatelja kakor jaz in se povzpel kakor vi. Prepričan pa sem, da jih je še dovolj na položaju. Je pa tako, mir ne rabi vojakov. Vedno in povsod so bili v času miru odveč, godrnjali so in čakali novih vojn in novih priložnosti.«
»Pa vi mislite, da bomo dočakali novo vojno?«
»Seveda jo bomo, o tem sem trdno prepričan. Toda ne tako, kakor je bila prejšnja. Vojno vseh vojn , neslutene-ga obsega.«
k
©©KMMIEHGLAS 6. STRAN
PRAV JE, DA VEMO
Maslo ostane sveže: pri 0° C 5 do 7 tednov; pri -6 do — 8° C od 2 do 4 mesece; pri -12 do -15'C od 6 do 9 mesecev.
Zavitek z zmrznjeno hrano se nam ne bo tako hitro stopil, če ga zavijemo v časopisni papir.
Kislega zelja ni treba prati. Sok je zdravilen, čisti kri in pospešuje prebavo.
Zelenjavo z ostrim okusom in vonjem prej obarimo in vodo odlijemo.
Smetana, maslo in rastlinska margarina so lahko topljive in lahko prebavljive maščobe, zato so primerne za prehrano bolnikov in otrok.
POROVA OMAKA S HRENOVKAMI
1 do 1 1/4 kg pora, slana voda, 5 dag masla, 3 dag moke, 1 žlica naribanega sira, malo muškatnega oreška, nekaj kapelj limoninega soka, 5 hrenovk.
Por očistimo, operemo in narežemo na približno 5 cm dolge koščke. Skuhamo jih v majhni količini slanega kropa. Vre naj približno 15 do 20 minut. Vodo odlijemo in ohladimo. Iz masla in moke naredimo svetlo prežganje, ga razkuhamo s porovo vodo. Prilijemo je le toliko, da nastane srednje gosta omaka. Začinimo s sirom, naribanim oreškom in limoninim sokom. Počasi naj vre. Medtem skuhamo hrenovke in jih vložimo skupaj s koščki kuhanega pora v omako. Počakamo nekaj minut in nato ponudimo s krompirjem v kosih. Hrenovke pa lahko skuhamo kar neposredno v omaki.
OSVEŽIMO SE
Kavni koktajl
2 skodelici mleka, 2 žlički smetane, 2 do 3 žlice sladkorja, skodelica zelo močne prave kave, 1 rumenjak, 3 do 5 žlic konjaka.
Vse skupaj dobro zmešamo z metlico in serviramo v kozarcih. Če imamo mikser pol minute rotiramo z drugo jakostjo.
Pikantno mleko i
1/4 mleka, zravnana žlička naribanega hrena, limoninega soka po okusu, ščepec sladkorja.
Mleko zmešamo s hrenom, limoninim sokom in sladkorjem ter dobro razžvrkljamo. Namesto sladkorja lahko vzamemo tudi ščepec soli. Pijačo serviramo dobro ohlajeno.
Pikantno mleko ii
1/4 1 mleka, ščepec soli, 1 žlička sesekljanih dišavnih zelišč.
Zelo fino sesekljana zelišča, sol in mleko zmešamo, dobro razžvrkljamo in ohladimo. Hladimo pokrito, da se pijača ne zdiši. Dišavna zelišča mešamo po svojem okusu, lahko pa vzamemo tudi le eno npr. samo meto, meliso, pehtran ali žajbelj.
Najbogatejši otrok je siromašen brez glasbene vzgoje. Mozart
Nihče se ne more tako zmotiti pri otroku kot njegova mati.
Kjer oče kaznuje, mati pomiluje — vzgoja taka je prazna tlaka.
Kjer beseda ne zaleže, tam se palica ureze.
VRTNA DELA JULIJA
Poleg stalnega zalivanja, čiščenja plevela in dognojevanja rastlin imamo v tem mesecu tudi prijetnejša opravila. To je obiranje malin in ribeza, kosmulj, deloma pa še jagod.
Po obiranju pa ne smemo pustiti jagodičevja vnemar. Poskrbimo zanj, da si nabere novih sil za naslednji pridelek. Tako jagode temeljito okopljemo, zalijemo in dognojimo ter — če tega nismo storili že prej — zastremo z oblanci, žaganjem ali podobnim materialom, da imajo gozdnemu podobno rastišče. Tudi maline se počutijo mnogo bolje v vlažnem okolju, ob obilju vlage v tleh in kisli reakciji tal. Okopavanja maline ne prenesejo, zato jih kot jagode zastremo z žagovino ali obseje-mo s stročnicami, kot je nizek fižol ali grah. Posebno zdravilno delujejo na maline pod njimi zasejane kalendule. V zadnjem času vse bolj opažamo bolezensko sušenje rozg malin, kar se kaže v rjavordeči lisi na rozgi pri tleh ter v pokanju lubja in nenadnem sušenju listov in plodov. Obolele rozge izrežemo in sežgemo. Zastiranje pod malinami ta pojav zelo ublaži. Po zorenju izrežemo vse rozge, ki so rodile in jih sežgemo. Mladice pa razredčimo na 5 do 7 poganjkov, da se med njimi ne zadržuje preveč vlage.
Tudi ribez po obiranju, najkasneje pa do zgodnje jeseni, obrežemo. Rdeči ribez najbolje rodi na dvo do troletnem lesu, zato vse starejše črnikaste veje pri dnu izrežemo, razredčimo pa tudi pregoste mlajše poganjke; vsako leto pustimo le 2 do 3 mlade poganjke, da se grm pomlaja. Črni ribez rodi na eno do dveletnem lesu, zato ga temu primerno obrezujemo. Zaradi napada bolezni in škodljivcev škropimo z ustreznimi pripravki tudi še po obiranju.
Kosmulje naj imajo 8 do 12 vej. Rode na eno in dvoletnem lesu, zato stare veje odstranimo, preštevilne mlade pa razredčimo. V tem času jih rade ogolijo ličinke in pedici, zato škropimo, preden napravijo večjo škodo. Sadno drevje naj ob suši dobi dovolj vlage, da ne bo prevelikega odpadanja plodov. Redčimo preštevilne mladike, posebno vodene poganjke, mul-čimo in škropimo pred boleznimi in škodljivci. Ne pozabite tudi na razpiranje oz. privezovanje mladih vej v pravilno lego zaradi boljše rodnosti oz. uravnavanja rasti.
V cvetličnem delu vrta prav tako porezujemo odcvetela stebla trajnic, vrtnic, odcvetelo cvetje na oknih in balkonih. Posebno pri ostrožnikih s tem pospešimo drugo cvetenje. Po-režemo jih pri tleh ter pognojimo z nitrofoskalom. Lesnatih rastlin v vrtu ne gnojimo več, da pred zimo les normalno dozori. Če nam glicinija slabo cvete, jo v tem mesecu obrežemo tako, da vse stranske poganjke prikrajšamo na 4 do 5 oči, enako pa tudi kasneje odgnale poganjke na 3 oči.
V tem mesecu sadimo endivijo in sladkorni radič, da bo dovolj solate za zimo.
Sejemo dvoletnice, mačehe, spominčice, seboj, marjetke, naprstec in še nekatere druge. Mačehe kale le v temi, zato jih prekrijemo s črno folijo.
Nadzorujmo tudi zdravstveno stanje okenskih rastlin in lončnic. Ne prezrimo uši in drobnih pršic, ki se posebno rade naselijo na hibiskusu in krotonu ter jih pravočasno zatrimo.
Če odpotujete na dopust, poskrbite za lončnice, da se bodo same vlažile preko posode z vodo, s katere bo dobivala vsaka rastlina vlago po stenju, zapičenem v zemljo.
DOMAČI ZDRAVNIK
MALINE TUDI ZDRAVIJO
• Čajni preliv iz malinjakovih listov in cvetečih poganjkov ima iste lastnosti kot čaj iz robidovih listov — zoper drisko, čisti kri, mehča porodno pot, zato z njim zdravimo kožne izpuščaje, učinkuje pa tudi podobno kot ruski čaj, le da je prijetnejši in milejši.
• Čaj iz malinjakovih listov je zelo priporočljiv proti kožnim izpuščajem in oslovskemu kašlju.
• Če zmešamo zmleto malinovo cvetje z medom, dobimo mazilo proti očesnim vnetjem in šenu na obrazu.
• Če damo sveže natrgano in zmečkano listje na pekoča jetra ali na vroč želodec, bo vročina izginila.
• Preliv iz posušenih malin in posušenih listov pospešuje potenje in se uporablja proti skorbutu.
• Maline, vkuhane v obliki želejev, marmelad in kompo-tov, so dragocena obogatitev zimske in zgodnjepomladne prehrane v kateri je malo vitaminov. Težko, da obstaja bolj osvežujoča in poživljajoča jed, kot je tako imenovana sadna solata, zmes svežih malin, jagod in ribeza.
JETRCA IMAMO PREREDKO NA NAŽEM JEDILNIKU
Presna jetra ne zbujajo posebnega teka. Po videzu so bolj podobna želatini kot zrezkom ali rebrcam. Če jih pravilno pripravite, in to na hitro, postanejo bolj trdna, zato tudi prijetnega videza in okusa.
Jetrca vsebujejo najboljše beljakovine, zelo veliko vitaminov in so prvovrsten vir železa. Starodavne kuharske knjige navajajo, da jetrca najprej namakamo in nato pečemo; vendar tako izgubijo vso vrednost. Čim manj jetrca kuhamo, tem bolj so hranilna. Sodobni kuharji vedo, da morajo telečja, kokošja in puranja jetrca dobro oprati, skuhati pa le toliko, da spremenijo barvo. Tudi goveja jetrca so odlična hrana, nekoliko bolj žilava, vendar jih je mogoče omehčati. Ovčja so drugod po svetu najbolj poceni in prav tako hranilna kot druge vrste. Stara ameriška jed so pražena jetrca s čebulo. Za spremembo pripravite jetrca z jabolčnimi rezinami.
Najpomembnejši slovenski tehnični spomenik
Graščina poleg delavske »kasarne«
Jesenice, julija — Stara Sava na Jesenicah je edinstven tehnični spomenik, saj dokazuje, da so poleg lastnikove graščine v kasarni živeli delavci, kupovali njegovo žito in živež z njegovim denarjem. Povsod po svetu ohišnice, tu pa na majhnem prostoru vse, kar je delavec potreboval.
Zamisel že, kaj pa praksa?
Stara Sava na Jesenicah je najpomembnejši tehnični spomenik v Sloveniji, saj gre za izjemen primer, ko je na tako majhnem mestu ohranjena visoka fevdalna in sakralna umetnost, fužinarstvo in delavska kultura. Na Stari Savi obiskovalci vidijo graščino nekdanjega lastinka fužin Ruar-da, fužinarsko cerkev iz leta 1606, žago in mlin, predvsem pa veliko »kasarno«, kjer so nekdaj prebivali delavci. Prav to nekdanjo kasarno zdaj želijo ohraniti, kajti skrajno dotrajana je in jo je Železarna že nameravala podreti.
»Na Stari Savi je kasarna zanesljivo najstarejši delavski blok, ki sem gi» kjer koli zasledil,« pravi strojni inženir Tadej Brate, samostojni s.vetova-lec za tehniške spomenike pri republiškem zavodu za varstvo kulturne in naravne dediščine, ki se z ostalimi zavzema za ohranitev Stare Save. »Vsaj del stavbe, ki ima nedvomno bogato zgodovino, bo potrebno dostojno restavrirati in predstaviti in tako odlično dopolniti našo tehnično dediščino, ki je z jeseniško Staro Savo edinstvena pri nas.
Praviloma so bili nekdaj gradovi oddaljeni od delavskih stanovanj, tu pa so ob lastnikovi graščini živeli delavci v kasarni, ob njej so jim mleli žito in uredili nakupovalni sejem. Celo plačevali so z lastnikovim denarjem, ki si je tako zagotovil zanesljiv dobiček, saj so bile vse trgovine njegove. Drugod po svetu so delavci živeli v ohišnicah, tu pa v velikem bloku, najstarejšem v Jugoslaviji. Dokumenti omenjajo leto 1863, verjetno pa je še starejši.
Na Stari Savi je bilo posebno živahno v dobi fužinarske-ga razcveta, tedaj so se tudi začele graditi delavske hišice. Delavci so prihajali od vsepovsod, delali so veliko, za lastnika, ki mu je hiter razvoj omogočala železnica do Trbiža in bohinjska železnica. Živahno je bilo tudi v kasarni Stare Save, kjer je bilo tedaj 14 stanovanj.
Leta 1950 je Stara Sava postala kulturni spomenik. Načrtovali so, da se poleg graščine in drugih objektov obnovi še nadvse zanimiva kasarna. Velika in ogromna stavba bi
Žirovnica, julija — Pot kulturne dediščine je smela, izvirna zamisel, saj nas popelje mimo rojstnih hiš petih znamenitih mož naše minule kulturne zgodovine.
A kaj, ko je tudi zamisli in ideje v praksi treba vzdrževati. Za kulturne spomenike vzorno skrbi jeseniška kulturna skupnost, za alejo slavnih mož šola, medtem ko se za 72 kažipotov ne ve, kdo bi jih pobarval. Barvo že da
kulturna skupnost, ostalo pa je odvisno od dobre volje ži-rovniških zanesenjakov.
Na poti tudi ni nobene klo-pice, ne ve se, kje se pot pravzaprav začenja ali kje bi bilo najbolje kreniti. Obiskovalci nimajo varstva, nihče jih ne vodi, domačini se včasih kar hudo pritožujejo, da jim razposajeni otroci skačejo po poljih in otresajo drevje ...
Turistično društvo vzdigj* je roke, kajti kljub 82 zase&' nim posteljam po vaseh ne dobi niti dinarja turističn. takse. Prospekte, raz
gledn«'
ce in značke poti kultur*1 dediščine prodaja šola, ki z pot seveda ne more skrbeti-Res bi bilo žalostno, če # v Žirovnici ne bi znali dog° voriti in ne bi poiskali drjj. štva ali posameznikov, ki .• skrbeli za pot in jo še bo J uveljavljali. p. S-
Hura, naučil se bom plavati!
za obnovo potrebovala precej denarja, a rušiti je nikakor ne bi smeli, če hočemo obdržati Staro Savo v vsem njenem zgodovinskem pomenu,« pravi Tadej Brate.
V Tehniškem muzeju Železarne Jesenice so pred nedavnim organizirali posvet o rešitvi kasarne in se na njem vsi zavzeli za obnovo. Vsekakor sami Jeseničani z Železarno tega ne bodo zmogli, zato bo potrebna podpora širše družbene skupnosti, predvsem pa tistih, ki se zavzemajo za to, da bi ohranili našo bogato tehnično dediščino.
D. Sedej
Radovljica, julija — Plavanje v reki, jezeru "ali morju je prijetno in koristno za telo mladih, pomeni nenadomestljivo zabavo in počitek. Mladi nadobudneži, neplavalci, se kmalu naveličajo igranja v vodi z žogo in različnimi igračami, »tunkanja in špricanja«. Zaželijo si zaplavati, postati pravi plavalci. Tej želji so znali prisluhniti pri Plavalnem klubu Radovljica.
Med poletnimi počitnicami bodo na letnem kopališču organizirali dva tečaja po dvajset ur. Prvi se je že začel, in sicer 14. julija. Male tečajnike, enajst jih je, muhasto vreme zadnjih dni ni motilo. Naučiti se je treba plavati in kar najbolj izkoristiti plavalno znanje 18-letnega trenerja Roberta Stana, člana plavalnega kluba Radovljica.
Kaščo bo prevzel Loški muzej
Skofja loka, julija — Kašča je
najbolj častitljiva starina Škofje i,oke. Grajena je iz kamenja, osivelega od starosti in ni ometana. Stala je že pred potresom leta 1511. Dve leti po potresu jo je dal škof Filip obnoviti; tako pravi poznogot-ska, renesančno oblikovana plošča s škofovim grbom, vzidana v dvoriščno steno. Kašča je bila poleg gradu poglavitno gosposko poslopje. V njej so spravljali naravne dajatve podložnikov, predvsem žito s Sorskega polja in sir. V 16. stoletju so so v
kašči shajali luterani, med drugim piše France Planina.
Častitljivo starino ob I .ahovem mostu je loška kulturna skupnost odkupila od tovarne Sešir in jo bo predala Loškemu muzeju, ki bo v njej uredil stalno galerijsko razstavo starejših slikarjev in loških rojakov, galerijo Subicev, Miheličevo galerijo in prostor za občasne razstave.
Prihodnje leto načrtuje obnovo strehe, žlebov in začetek obnove notranjih prostorov. S kaščo bo Loški muzej dobil nov pomemben razstavni prostor, v katerem bodo našle mesto tudi občasne kvalitetnejše retrospektivne ali pregledne razstave velikih umetnikov.
H. J.
Nadja Erjavec iz RadpvlJj J
je stara sedem let. Prvič ) ^ takem tečaju. Najraje j* ^ likem bazenu, pa suhi tref1 ji je tudi všeč.
Osemletna Eva Jeko p)t. Radovljice prvič obiskuje^yi valni tečaj, pa se je ob p° prizadevnega trenerja * učila plavat.
Trener Robert Stan, »nf letni Rok Golob iz Kranj* „j ga mora mamica pripel0* e1 tečaj. V Kranju nantfjjj t,r med poletnimi počitnic*JJj^ ganiziranega učenja P'^jja
PETEK, 25. JULIJA 1986
7. stran <mwmms£GLAS
TV SPORED
PETEK
PETEK, 25. 7.
18.00-00.50 Teletekst
RTV Ljubljana 18.15 Poročila
Spored za otroke: 18.20 Ustvarjalne igre: Svetloba
v barvi, poučna oddaja TV
Zagreb
18.45 Flipper, 12. del ameriške
nanizanke 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja
19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.48 Propagandna oddaja 19.50 Želeli ste, poglejte,
poučnozabavna oddaja 20.15 Ne prezrite
20.25 Amazonka: Zlata reka, 6. del angleške dokumentarne serije
21.10 Risanka
21.25 Propagandna oddaja
21.30 TV dnevnik
21.55 Vreme
21.58 TV nocoj in jutri
22.00 Propagandna oddaja
22.05 Bergerac, 14. del angleške
nanizanke 23.05 Kultura bivanja,
propagandna oddaja 23.10 Večni jezdeci, ameriški
film
_   Oddajniki II. TV mreže 14.45 Test
Poletno popoldne 15.00 Glasbena oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke-kviz 16.00 Neuničljiva Marija, 3. del
francoske nadaljevanke 16.55 Risanka 17.05 Risanka 17.25 TV dnevnik 17.45 Tarzan, gospodar
medvedov, otroška oddaja 18.15 Začimbe po svetu 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert z dubrovniških
poletnih prireditev 20.45 Poročila 20.50 Človeški faktor,
dokumentarna oddaja 21.40 Nočni kino-dokumentarni
ciklus »Nevsakdanji
vidik«. Zadnji dan
lamplaoja, brazilski film 22.30 Poletna noč TV Ljubljana
(U 2 in TV Koper)
TV Zagreb I. program
Poletno popoldne: 15.00 Glasbena oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Neuničljiva Marija, 3. del
francoske nadaljevanke 16.55 Risanka 17.05 Risanka 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Tarzan, gospodar
medvedov, otroška oddaja 18.15 Začimbe posvetu 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustolovščine Sherlocka
Holmesa, 1. del angleške
nanizanke 21.00 Kalelarga-Tomislav Ivčič,
zabavnoglasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.00 Program plus 23.10 Kronika Jugoslovanskega
filmskega festivala - Pulj
'86
00.40 Poročila
SOBOTA
SOBOTA, 26. 7.
14.45-23.30 Teletekst
RTV Ljubljana 15.00 Poročila
Spored za otroke -
ponovitev oddaj: 15.05 Smer deveti otok, 3. del
TV nadaljevanke (ČB) 15.20 Na črko, na črko, 13. -
zadnji del nanizanke TV
Beograd 15.50 Slon se je izgubil,
sovjetski mladinski film 17.00 Celje: Atletika (M in Ž)
SFRJ : Francija, prenos
(tudi za J RT) 19.10 Risanka 19.20 Propagandna oddaja
19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.48 Propagandna oddaja
19.50 Knjiga
20.05 Muppet show
20.30 Zrcalo tedna
20.50 S poti po Indiji: Dežela
tisočerih resnic, 4. - zadnji del dokumentarne serije
21.15 Risanka
21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik
21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.00 Propagandna oddaja 22.05 Ubijalec, francoski film
Oddajniki II. TV mreže:
14.50 Kako biti skupaj (izseljenci v Jugoslaviji)
RADIO
.___ PETEK, 25. julija
j^vi program 4-30 8 00 Jutranji
program -fllasba   8.00 Poročila - 805 Za *olarje   8.35 Počitniški pozdravi ' 9.05 Z glasbo v dober dan -°35 Napotki za naše goste iz tu 1'ne    10 05 Rezervirano za . . . '1 00 Poročila    11.05 Znano in ^■"'ljubljeno - 11.35 S pesmijo po ^goslaviji    12 00 Poročila - Na današnji dan - 12.10 Vedri zvoki '2.30 Kmetijski nasveti   12.40 Iz 8'asbene tradicije Jugoslovan *kih narodov in narodnosti 1300 Danes do 13 00   13 30 Od Melodije do melodije 14.05 *^uske pravljice« - koncert za 12 O'.8sbenikov skladatelja Nikolaia ^'deljnikova - 14.30 Človek in *<Jravje    14 40 15 25 Popoldan *ki mozaik  15.30 Dogodki in od ^vi (prenaša tudi II. program) Bft Zabavna glasba   16.00 Vr "'«k želja in EP    17.00 Studio ?b 17.00 + glasba   18.00 Glas 8 starih mojstrov (madrigali Lu £etoarenizie)   18 25 Gremo v ki ^° - 19.00 Radijski dnevnik (pre ■M tudi II   program) - 19.35 8nko noč, otroci - 19.45 Pojemo
in godemo 20.00 To imamo radi 21.00 Poročila - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih + glasba - 22.00 Poročila Našim po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30-24.00 Iz glasbene skrinje -24.00 Poročila 00.05-4.30 Nočni program   glasba (studio Koper)
SOBOTA, 26. julija
Prvi program
4.30 8.00   Jutranji program glasba - 8.00 Poročila   8.05 Pionirski tednik    počitniško popo tovanje od strani do strani 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine 1005 Odprto za kulturno-zaba vni program -  11.00 Poročila - 11.05  Svetovna reportaža 11.30 Srečanja republik in pokra jin   +   Glasbeni  intermezzo -12 10 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poro čila   14.05 Kulturna panorama -15.00 Radio danes, radio jutri -15.10 1525 Popoldanski mozaik 1530 Dogodki in odmevi (pre naša tudi II. program)   15.55 Za bavna glasba    16.00 Vrtiljak in EP   16.40 Lojtrca domačih (po novitev)   17 00 Studio ob 17 00 Zunanjepolitični magazin 18.00 Škatlica z godbo   18.30 Iz dela
15.50 Miti in legende 16.05 Varaždin: Razigrana
mladost 17.05 Romeo in Julija iz 1001
noči, indijski film 19.00 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Radenci 86: Big band iz
Leipziga 20.40 Dubrovniški poletni
dvorci, feljton 21.25 Poročila 21.30 Športna sobota 21.50 Rezerviran čas (samo za
LJ2)
22.20 Poletna noč TV Ljubljana (LJ 2 in TV Koper)
TV Zagreb I. program:
14.20 Kritična točka 15.50 Kapitan Horatio
Hornblovver, angleški film 16.45 Narodna glasba 17.15 Poročila 17.20 TV koledar 17.30 Mostar: Skoki s starega
mosta, prenos 18.30 TO, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Marlovve, ameriški film 21.40 TV dnevnik 21.55 Za konec tedna: Festival
klap-Omiš '86, prenos OOJJOPoročila
NEDELJA
NEDELJA, 27. 7.
Oddajniki II. TV mreže
14.25 Hockenheim:
Avtomobilske dirke F-1 za VN Nemčije prenos (slov. kom.) (do 16.15./30)
17.00 Glasba kot mladost: S tekmovanja v Kjobenhavnu, 1. oddaja
18.25 Oddaja iz kulture
19.10 Prometni krog
19.30 TV dnevnik
20.00 Desetletje uničenja:
Mehanizem pragozda in Nevihte nad Amazonko, 4. - zadnji del angleške dokumentarne serije
20.55 TV galerija
21.30 Malu, 1. del brazilske nadaljevanke
22.30 Rezerviran čas (samo za LJ 2)
23.00 Poletna noč TV Ljubljana (LJ 2 in TV Koper)
PONEDELJEK
PONEDELJEK, 28. 7
9.15 Poročila
Otroška matineja:
9.20  Živ žav: Risanke? in Lučka,
3. del češko-nemške
nadaljevanke 10.15 Flipper, ponovitev 12. dela
ameriške nanizanke 10.40 J. Kennedy Martin: Kitajec
v Scotland Yardu, 9. del
angleške nadaljevanke 11.30 Folkart: Folklorni
ansambel Kolo 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila (do 13.05) 17.40 Poročila 17.45 Vlak za Kraljevo,
jugoslovanski film 19.10 Risanka 19.20 EPP 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme
19.53 Propagandna oddaja 20.00 Mile Popovski: Solunske
vragolije, 1. del
nadaljevanke TV Skopje 21.03 TV nocoj in jutri 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Jazz na ekranu: Julius
Hemphill Jah Band 21.40 Športni pregled 22 10 Poročila
18.20 Poročila
Spored za otroke:
18.25 Smer deveti otok, 4. del TV nadaljevanke (ČB)
18.40 Vroče hladno, 1. oddaja video serije TV Sarajevo 19.10 Risanka 19.20 EPP
19.24 TV nocoj
19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.48 Propagandna oddaja 19.50 Yolanda Hernandez, poje
španske in južnoameriške
pesmi LJ 21.15 N. Cato: Vse reke tečejo,
7. del avstralske
nadaljevanke 21.10 Risanka
21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik
21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.00 Propagandna oddaja 22.05 E. W. Korngold: Tezej in
Ariadna, balet SNG
Ljubljana
Oddajniki II. TV mreže:
20.50 Poročila
20.55 Razglednice z Reke,
zabavna glasbena oddaja 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Dinastija, 109. del
ameriške nadaljevanke 22.30 Poletna noč TV Ljubljana
(U2 + TVKoper) Opomba: 18.45—19.45
Videogodba (samo za JRT1)
TOREK
TOREK, 29. 7.
18.10 Poročila
Spored za otroke:
18.15 Živi planet: Morja trave, 5. del angleške dokumentarne serije
19.10 Risanka
19.20 EPP
19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.48 Propagandna oddaja 19.50 J. S. Bach: Brandenburški
koncert, št. 2 v F-duru 20.05 J. C. Carriere: Ponedeljek,
francoska drama
21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik
21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri 22.00 Propagandna oddaja 22.05 C. Monteverdi: Orfej, . opera
Oddajniki II. TV mreže:
Poletno popoldne 15.00 Glasbena oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Neuničljiva Marija, 4. del
francoske nadaljevanke 16.50 Glasbena oddaja 17.25 TV dnevnik 17.45 Test
18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost
Poletno popoldne: 14.40 Glasbena oddaja 15.10 Šahovski komentar
srečanja Karpov-Kasparov 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Neuničljiva Marija, 5. del
francoske nadaljevanke 16.55 Glasbena oddaja 17.25 TV dnevnik 17.45 Kdor hoče, ta zmore,
otroška oddaja 18.15 Mostovi Hidak (samo za
LJ 2)
18.45 /ur, zabavnoglasbena
oddaja 19.30 TV dnevnik
20.00 Mostovi glasbe 20.45 Žrebanje lota 20.50 Dokumentarna oddaja 21.45 Rezerviran čas (samo za LJ 2)
22.10 Poletna noč TV Ljubljana (LJ 2 + TV Koper)
18.40
19.10 19.20 19.24 19.26 19.30 19.45 19.48 19.50
20.20
20.50
21.20 21.25 21.30 21.55 21.58 22.00 22.05
Narodni parki: Komati,
izobraževalna oddaja TV
Zagreb
Risanka
EPP
TV nocoj Zrno do zrna TV dnevnik Vreme
Propagandna oddaja Ideologija in zločin, 3.-zadnji del dokumentarne serije TV Zagreb
Šopek domačih (Tržaški narodni ansambel, Stanka Kovačič, Ansambel Vilija Petriča)
Citraši, dokumentarna oddaja TV Novi Sad Risanka
Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme
TV nocoj in jutri Propagandna oddaja Film tedna: Izseljenci, švedski film
Oddajniki II. TV mreže:
Poletno popoldne: 15.00 Glasbena oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Neuničljiva Marija,
6.-zadnji del francoske
nadaljevanke 16.50 Glasbena oddaja 17.25 TV dnevnik 17.45 Burleske 18.15 Muzeji in galerije 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Ohridsko poletje 86,
oddaja resne glasbe 20.45 Poročila
20.50 50-letnica rudarske stavke
vTrebči, dokumentarna
oddaja 21.35 Čas je na naši strani,
zabavnoglasbena oddaja 22.20 Poletna noč TV Ljubljana
(LJ 2 + TV Koper)
ČETRTEK
ČETRTEK, 31. 7
18.20 Poročila
Spored za otroke:
18.25 T. Pavček: Vijavaja-ringaraja, 7. del poučno-zabavne nanizanke (ČB)
19.10 Risanka 19.20 EPP
19.24 TV nocoj
19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.48 Propagandna oddaja 19.50 Mozaik kratkega filma:
Vinske igre po naše,
norveški film 20.10 Tednik 21.10 Risanka
21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik
21.55 Vreme
21.58 TV nocoj in jutri
22.05 S. Pons-A. Larreta: Goya,
6.-zadnji del španske
nadaljevanke
Oddajniki II. TV mreže:
Poletno popoldne: 14.40 Glasbena oddaja 15.10 Šahovski komentar
srečanja:
Karpov-Kasparov 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 TV nadaljevanka 17.00 Risanka 17.25 TV dnevnik 17.45 Raziskovalec, otroška
oddaja 18.15 Znanstvene teme:
Genetika v kinologiji 18.45 Dobre stare uspešnice,
angleška
zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Hiša, 2. del poljske
nadaljevanke 21.25 Poročila
21.30 Rezerviran čas (samo za U 2)
22.10 Poletna noč TV Ljubljana (LJ 2 + TV Koper)
SREDA
SREDA, 30. 7.
18.20 Poročila
Spored za otroke:
18.25 Slovenska ljudske pravljice: Konj, od katerega so padala zlata jabolka
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
Glasbene mladine Slovenije -19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča -20.00 Slovencem po svetu - Naši kraji in ljudje 23.00 5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 27. julija
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program glasba 8.00 Poročila - 8.07 Veseli tobogan 9.00 Poročila -9.05 Še pomnite, tovariši - 10.00 Poročila - 10.05 Nedeljska mati-neia 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za naše kmetovalce - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Nedeljska reportaža - 15.30 Poročila + Medi-gra - 15.40 Pojo amaterski zbori -10. oddaja iz Naše pesmi 86 -Mešani študentski pevski zbor Kamnik 16 05 Humoreska tega tedna Jaroslav Boček: Ljubitelj živali 16.30 Melodije za vas -16.50 Pogovor s poslušalci -17.05 Z našimi opernimi umetniki - 17 50 Zabavna radijska igra -Aleksander Obrenović: Podvig stoletja 18 44 Glasbena medi gra - 19.00 Radijski dnevnik (pre naša tudi II. program) 1945 Glasbene       razglednice____-
20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00 4.30 Nočni program - glasba
PONEDELJEK, 28. julija
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba 8.00 Poročila 8.05 Poči tniško popotovanje od strani do strani - 8.25 Ringaraja 8.40 Pe srnice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.00 Poročila - 10.05 Rezervirano za ... - 11.00 Poročila - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Ju goslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.30 Od melodije do melodije 13.50 Ponedeljkov kri -žemkraž 14.00 Poročila 14.05 V gosteh pri zborih jugoslo vanskih radijskih postaj 14.30-15.25 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi (pre naša tudi II. program) 15.55 Za bavna glasba 16 00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17 00 + glasba - 18.00 Na ljudsko te mo - 18.25 Zvočni signali - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) 19.25 Obvestila in zabavna glasba   19.35 Lahko noč,
Otroci - 19.45 Minute z ansamblom Ivana Ruparja - 20.00 Kulturni globus 20.10 Zaplešite z nami - 2100 Poročila - 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana in dirigent Marko Munih - 22.00 Poročila - Našim po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno -Tone Perčič. Pesmi - 23.00-4.30 Nočni program - glasba (na UKV omrežju I. in II. programa)
TOREK, 29. julija Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.00 Poročila - 8.05 Za šolarje - 8.35 Mladi koncertant: Igor Kukavica - kitara GS Franc Šturm, Ljubljana 9.00 Poročila -9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35
Napotki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače - 13.30 Od melodije do melodije 13.45 Mehurčki 14.00 Poročila - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? 14.35 Iz mladih grl MPZ Trbovlje Fantovski oktet gimnazije Tolmin - 15.10-15.25 Popoldanski
mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 -f glasba - 18.00 Sotočja - prenos iz studia radia Maribor - 18.45 Glasbena medigra 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -21.00 Poročila -. 21.05 Radijska igra - Glasbeni intermezzo -22.00 Poročila - Našim po svetu -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - Bele Smilev-ski: Pesmi - 23.00-4.30 Nočni program - glasba (na SV oddajniku I. programa in na II. UKV mreži)
_SREDA, 30. julija_
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.00 Poročila - 8 05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -10.00 Poročila - 10.05 Rezervirano za . . 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -_11 .05
Znano in priljubljeno (prenos iz studia radia Maribor) - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 1240 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.30 Od melodije do melodije -14.00 Poročila - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Lojze Lebič: »Fauvel 86« - 18.30 S knjižnega trga 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.45 Minute z . .. 20.00 Koncert za besedo Ljubezen -20.25 Minute s slovenskimi interpreti -pianistka Tadeja Perlavec s skladbami F. Chopina - 21.00 Poročila - 21.05 Gaetano Doni-zetti: odlomki iz opere »Lucia Lammermoor« 22.00 Poročila -Našim po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije 22.50 Literarni nokturno - Zlatko Krasni: Pogovor z bogom - 25.05 Jazz za vse + rezerva 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor
Ogi-'!8 v sodobni Argentini, polni (Ji 'ticne korupcije in terorja. |u Vr» junak je mlad zdravnik, ki "a deželi in gverilcem poma b| ugrabitvi ameriškega am Hj 'dorja, ker v njem vidi zame »OjO za svojega očeta, politi liB 8° zapornika Vendar pn pri * abitvi pndo do napake.
Film Nedolžni svetniki prihaja iz Španije Siromašna kmečka družina služi bogatemu gospo darju Mati pogumno prenaša težave v upanju, da bo gospodar omogočil soliiii|i! iijomh otrok Glava družino Paco skuša ustre .i v.cm <|()'.po(l«K|«!ViiTi muham,
zato tudi pomaga v lovu, čeprav ima zlomljeno nogo Nadomesti ga sorodnik Zaharias, ki pa go spodariu vrne milo za drago
KINO CENTER
25. julija: amer barv fant film E T - VESOLJČEK ob 16., 18. in 20. uri; 26. julija: amer. barv komedija POLICIJSKA AKA DEMIJA ob 16., 18. in 20 uri, premiera amer barv komedije PRVA IZKUŠNJA ob 22. uri, 27. julija: amer barv fant. pust film SUPERMAN 2 ob 15 in 17. uri; nem. barv. erot film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 19 uri, predpremiera amer barv. thriller filma ČASTNI KON ZUL ob 21 uri; 28. in 29. julija: amer. barv. thriller film ČASTNI KONZUL ob 16.. 18 in 20. uri; 30. julija: nem barv erot film DEKLETA POTUJEJO V MUNC HEN ob 16., 18. in 20. uri; 31. juli ja: nem barv erot film ŠAM PIONI POSTELJE ob 16., 18. in 20. uri;
KINO STORŽIČ
25. julija: hongkon barv akcij, film LETEČA TOLPA ob 16, 18. in 20 uri, 26. julija: angl barv. film ČRNI PETEK ZA GANG STERJE ob 16., 18. in 20. uri; 27. julija: karate film MAŠČEVA NJE BRUCE LEEJEVE PESTI ob 14 uri, brazil barv erot film SA NJARJENJE NEKE ŽENSKE ob 16 in 18 uri, premiera špan barv drame NEDOLŽNI SVETNI KI ob 20. uri, 28. julija: špan. barv drama NEDOLŽNI SVETNI KI ob 16, 18 in 20 uri, 29. julija:
brazil. barv erot. film SANJAR JENJE NEKE ŽENSKE ob 16., 18. in 20. uri; 30. julija: amer barv. komedija KAKO SE REŠITI SVOJEGA ŠEFA ob 16., 18. in 20. uri; 31. julija: barv. karate film MAŠ ČEVANJE BRUCE LEEJEVE PE STI ob 16., 18. in 20. uri;
KINO DOM KAMNIK
25. julija: Ni kinopredstav! 26. julija: amer barv. fant. film E. T. - VESOLJČEK ob 16., 18. in 20. uri; 27. julija: ital. amer. barv glasb film CINDY ob 15. uri, amer. barv komedija PO LICIJSKA AKADEMIJA ob 17. in 19 uri, premiera amer barv. ko medije DIJAŠKE RAZPOSAJE NOSTI ob 21 uri; 28. julija: amer barv fant film SUPER MAN 2 ob 18 in 20. uri; 29. julija: amer barv karate, film ZOB ZA ZOB ob 18. in 20 uri; 30. in 31. julija: amer. barv komedija DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 18. in 20. uri;
KINO TRŽIČ
25. julija:   Ni kinopredstav!
26. julija: amer barv fant pust. film SUPERMAN 2, premiera amer. barv komedije DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI  ob  22. uri;
27. julija: ital barv vvestern film SAMO BOG ODPUŠČA ob 15 in 17 uri, nem. barv. erot. film BRUNHILDA IN KRIMHILDA ob 19 uri, premiera amer. barv. krim. filma OKRUTNA ODISEJA ob 21 uri; 28. julija: nem barv. erot film ŠEST ŠVEDINJ V IN TERNATU   ob   18   in   20. uri;
29. julija; amer. barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri; 30. in 31. julija: nem. barv. erot. film TIFFANY ob 18.
in 20. uri;
KINO DUPLICA
26. julija: hongkon barv. kara te film MAŠČEVANJE BRUCE LEEJEVE PESTI ob 20 uri; 27. julija: amer. barv. komedija PRVA IZKUŠNJA  ob   18.   in  20. uri;
30. julija: franc. barv. komedija OGROŽENA SRCA ob 20. uri;
31. julija: nem. barv. erot. film DEKLETA POTUJEJO V MUNC HEN ob 20. uri;
KINO ŽELEZAR
25. julija: amer barv film JE-DIJEVA VRNITEV ob 17. in 19. uri; 26. julija: avstral. barv akcij film CESTNI BOJEVNIK ob 17. in 19. uri; premiera ital. barv. ljubezen, film KUUČ ob 21. uri;
27. julija: amer barv komedija KAKO SE REŠITI SVOJEGA ŠE FA ob 15 uri, nem barv. erot. film TIFFANY ob 17. in 19. uri;
28. julija: nem. barv. erot. film TIFFANY ob 17. in 19. uri; 29. in
30. julija: ital. barv. ljubezen, film KLJUČ ob 17   in 19 uri;
31. julija: brazil. barv. erot. film SANJARJENJE NEKE ŽENSKE ob 17 in 19. uri;
KINO KRANJSKA GORA
25. julija: amer barv akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 18 uri, 29. julija: amer. barv. krim. film OKRUTNA ODISEJA ob 20 uri;
KINO KOMENDA
25. julija: amer. barv. komedi ja   PRVA   PREIZKUŠNJA ob
20.30 uri;
KINO RADOVUICA
25. julija: Ni kinopredstave! 26. julija: amer. barv. pust. film KARAVANA ZA VAKARES ob 18. uri amer. barv. zabavni film FANTOVŠČINA ob 20. uri; 27. julija: amer. barv. film FANTOVŠČINA ob 18. uri, amer. barv. krim. film DOKONČNI OBRA ČUN ob 20. uri; 28. julija: amer. barv. pust. film KARAVANA ZA VAKARES ob 20. uri; 29. julija, amer. barv. krim. film DOKON ČNI OBRAČUN ob 20. uri; 30. julija: amer. barv. film FANTOVŠČINA ob 20. uri; 31. julija: amer. barv. film NAJSTNICE ob 20. uri;
KINO BLED
25. julija: jug. barv. film OD PETKA DO PETKA ob 20. uri; 26. julija: franc. barv. film ŽEN-DARJI IN ŽENDARKE ob 18. in 20. uri; 27. julija: amer. barv. pust. film ŽELO 11. del ob 18. uri; jug. film OD PETKA DO PETKA ob 20. uri; 28. julija: amer. barv. zab. film FANTOVŠČINA ob 20. uri; 29. julija: amer. barv pust. film KARAVANA ZA VAKARES ob 20. uri;
30. julija: amer barv. film DOKONČNI OBRAČUN ob 20. uri;
31. julija: Ni kinopredstave!
KINO BOHINJ - Boh. Bistrica
26. julija: amer. barv. pust film ŽELO 11. del ob 20. uri; 27. julija: franc. barv. film ŽENDARJI IN ŽENDARKE ob 18. in 20. uri; 31. julija: amer. barv. pust. film KARAVANA ZA VAKARES ob 20. uri;
KINO SORA
25. julija: amer. barv. film ŠAMPION Z NEŽNIM SRCEM ob 18.30 in 20.30 uri; 26. in 27. julija: amer barv. spektakel CO-NAN II ob 18.30 in 20.30 uri; 29. julija: amer. drama REKA ob 20.30 uri; 30. julija: amer. drama REKA ob 18.30 in 20.30 uri; 31. julija: franc. barv. komedija SREČEN PRAZNIK ob 20.30 uri.
KINO ŽELEZNIKI
25. julija: amer. barv. film CO-NAN II ob 18.30 in 20.30 uri;
26. julija: franc. drama SVVANO VA   LJUBEZEN   ob   20.30 uri;
27. julija: amer. akcij, film ŠAMPION Z NEŽNIM SRCEM ob 18.30 in 20.30 uri; 30. julij« : amer. vojni film MORSKI VOLKOVI ob 20.30. uri;
KINO POLJANE
25. jlija: franc. drama SWA NOVA LJUBEZEN ob 21. uri; 27. julija: amer. vojni film MOR SKI VOLKOVI ob 18. uri; 29. julija: franc. komedija SREČEN PRAZNIK ob 21. uri;
GLAS 8. STRAN
REPORTAŽE
PETEK, 25. JULIJA 18J PETEK, 25. JULIJA 1986
Razstava igrač in pripomočkov
KADAR SO IGRAČE NA RECEPT...
Kranj, julija — Nedavna razstava igrač in pripomočkov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v bivšem hotelu Evropa) je pokazala marsikaj: da je idej veliko, a so težje uresničljive, da je še kup administrativnih zapor, da so igrače zaradi majhnega števila predrage, da so obdavčene kot vsi drugi proizvodi in podobno.
Će je nedavna razstava; igrač in pripomočkov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju vzbudila začudenje in soglasno oceno, da je ta poteza Gorenjskega društva za cerebralno paralizo zadela žebljico na glavico, pa je po drugi strani predvsem v razgovoru prišlo na dan precej osupljivo dejstvo; pri nas namreč vendarle nismo tako bosi glede najrazličnejših pripomočkov, tudi igrač tako za zdrave kot tudi za otroke prizadete v svojem razvoju. Predvsem pa ne manjka idej, le da so avtorji pogosto tudi po svoje nerazumljivo sramežljivi, tako da komisija za recenzijo igrač pri Zavodu za šolstvo SR Slovenije z njimi nima posebno velikega opravka.
Zakaj tolikšna pozornost prav igračam, da ne govorimo le o pripomočkih? Večina razstavljenih igrač je bila primerna za povsem zdrave otroke. Tako za zdrave kot za prizadete pa je igrača vedno spodbuda za razvoj, zato niti ni potrebno, da bi takšne igrače ločili in označevali. Drugo je seveda s pripomočki, ki prizadetim otrokom omogočajo nekatere normalne funkcije — kot so sedenje, premikanje.
Dr. Tatjana Veličkovič: »Otrok mora živeti človeka vredno življenje. Z raznimi pripomočki mu lahko pomagamo, da se giblje, igra, živi podobno kot zdrav otrok. Le na ta način je tudi motiviran
za delo z igračami in hoče biti med ljudmi. Katera igrača za določeno prizadetost in kakšni pripomočki — to pa je seveda stvar strokovnjakov; žal pa jih je v Sloveniji še premalo, premalo so usposobljeni.«
Prav od usposobljenosti terapevtov je odvisno marsikaj. Ali je mogoče, da nekateri vrtci z razvojnimi oddelki za prizadete otroke niti ne odpakirajo igrač, ki jih dobe oziroma jih nekateri niti ne kupijo, čeprav bi jih lahko? Tudi to se dogaja in o tem so na kranjski razstavi govorili brez dlake na jeziku. Ponekod v Sloveniji se zdaj že kar lahko pohvalijo s celimi skupinami dokaj dobro podkovanih'terapevtov, ki vedo, kako z igračami in pripomočki spodbujati razvojno prizadetega otroka, ponekod pa o tem ne vedo veliko, niti še nimajo ustanovljenih društev za pomoč takim otrokom. Zato nikakor ni odveč ideja, ki jo je bilo slišati na kranjskem razgovoru, da bi namreč lahko ustanovili potujočo razstavo igrač za prizadete otroke.
Vendar pa tudi tam, kjer vedo, kaj potrebujejo, zadevajo ob ovire. Defektolog Mi-ljenko Rosic iz Dornave: »Naš zavod,na primer tudi po eno leto čaka na izdelavo sedežev za prizadete otroke, da ne govorimo o tem, da nekatere zdravstvene skupnosti priznavajo sicer pravico do invalidskega vozička, do dru-
gih pripomočkov pa ne.«
Prihaja pa tudi do takšnih nesmislov, da vrtci ali druge ustanove za varstvo in usposabljanje otrok na recept dobivajo pripomočke, ki sodijo pravzaprav na področje izobraževanja. Kajti vsi otroci — zdravi in prizadeti v razvoju — imajo pravico do vzgoje in izobraževanja; le-ta in pripomočki pa niso na recept. Pomanjkljivost bo verjetno treba poiskati v pomanjkljivih standardih za opremo vrtcev, predvsem takih z rezvojnimi oddelki za prizadete otroke.
V Sloveniji (pa tudi povsod drugod) se na leto rodi od 3 do 5 promil otrok s cerebralno paralizo. Vendar pa je želja, da bi kar najbolj pomagali tem otrokom v njihovem razvoju, stara šele nekaj let. Za to si zelo veliko prizadevajo društvo za cerebralno paralizo, toda že v Sloveniji so velike razlike med regijami: gorenjsko društvo na primer letos že praznuje desetletnico dela in skrbi za člane, ponekje pa takih društev sploh še ni.
»Čudno je res, vendar pa imamo za vsa področja vzgoje programe, le za predšolske otroke z motnjami v razvoju jih ni,« je povedala Marija Semrl z Zavoda za šolstvo Ljubljana.« Sestavina vsakega programa je tudi seznam igrač, pripomočkov, navodila, kako delati, poma-
Pregledna razstava — Kranjska razstava igrač in pripomočkov
za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je bila tudi priložnost za srečanje proizvajalcev igrač in terapevtov. — Foto: F. Perdan
gati, zato pa so vzgojitelji otrok s cerabralno paralizo zdaj tako sami pri svojem delu«.
Vsekakor se je na kranjski razstavi pokazalo, da povsem sami vendarle niso, da igrače so, pripomočki tudi. Seveda pa se pri delu z otroki porajajo vedno nove ideje, zahteve po novih ponagalih, le organizacijska pot do uresničitve je na žalost še šibka. Zato tudi občutek, da se vse, kar zadeva pomagala za prizadete otroke, razvija prepočasi. V Kranju na primer že nekaj časa razmišljajo tudi o knjižnici igrač za prizadete otroke, v kateri si bo mogoče marsikaj koristnega izposoditi. Verjetno pa bo do naslednje pregledne razstave o tem, kaj je mogoče dobiti pri nas in kaj imajo v razvitejših deželah, nastalo še marsikaj novega. Razvojna skupina pri Zvezi društev
za pomoč otrokom s cerebralno paralizo namreč ne počiva, očitno pa se bo treba bolj povezati tudi z Zavodom za šolstvo in njegovo stalno razstavo.«
»Dolgo ni bilo za te otroke nič narejenega, potem je prvi korak naredila medicina,« je na razgovoru poudaril Taras Poljanec, predsednik Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, potem so nastali razvojni oddelki. Prepričan sem, da lahko s kvalitetnim usposabljanjem in sem sodijo tudi kvalitetni pripomočki in igrače, veliko prizadetih otrok še pred šolo usposobimo za redno osnovno šolo. Le tako bodo enakovredni ostalim otrokom — to pa si menda vsi tudi želimo. Verjamem pa, da bo tradicijo prelomiti zelo težko.«
L. M.
UREJENI PAŠNIKI NA USKOVNICI
Uskovnica, julija — Štirideset brigadirjev iz Radovljice in pobratene občine Svilajnac pod vodstvom Štefana Fujsa bo jutri zaključilo lokalno mladinsko delovno akcijo Pokljuka '86. Organizirala jo je občinska konferenca mladine iz Radovljice.
Brigadirji so nastanjeni v planinski koči na Uskovnici, kjer so v bližini tudi delovišča. Ob strokovni pomoči Dušana Joviča iz GKZ Srednja vas so
očistili in uredili 50 hektarov pašnikov, na katerih se bo že prihodnje leto paslo okrog sto-petdeset glav živine.
Popoldan so brigadirjem na voljo družabne igre, igrajo namizni tenis, organizirali so kros in plavanje v bazenu v Radovljici. Ker so brigadirji iz Svilajnca tudi člani pionirske in mladinske skupine planinskega društva Beljanica, so se povzpeli še na Triglav.
T. Bilbija
Ena izmed brezhibnih malih central
POTOČEK TREBIŽA DAJE ELEKTRIKO
Rateče, julija — Na območju Elektro Žirovnica obratujejo zdaj tri male centrale, za osemnajst novih pa so že dali soglasja. Jože Mertelj in Vlado Petrič sta se v Ratečah pogumno lotila gradnje.
Maja Zupan, 17-letna srednješolka iz Radovljice je prvič na akciji, prišla pa je s sošolko. Delo je prijetno. Tudi jezik ji pri sporazumevanju in sklepanju novih prijateljev ne dela težav.
Srđan Udovički iz Svilajnca je najmlajši brigadir na akciji. Ima namreč le enajst let. V tem času so starši odšli na morje, on pa raje na akcijo. In ni mu žal, saj je spoznal nove prijatelje, si nabral izkušenj.
Dislo ni U ko, a malica se vseer
Ko so si elektrikarji Elektro Gorenjske, temeljne organizacije Elektro Žirovnica ogledali in prevzeli majhno zasebno hidrocentralo v Ratečah, so bili prijetno presenečeni nad brezhibno gradnjo in opremo centrale. Na Gorenjskem jih je še premalo, čeprav bi lahko ukrotili in koristno uporabili vodo iz marsikaterega gorenjskega potoku. Za dež in kamenje, pravijo, nam na Gorenjskem nikoli ni bilo treba prositi!
Malo hidrocentralo z oddajno močjo do 9 kilovatnih ur sta prizadevno zgradila Vlado Petrič in Jože Mertelj. Dolgo časa sta se posvetovala s strokovnjaki, nabirala izkušnje in nato pogu-mo začela z delom. Z nasveti jima je pomagal inženir Ljubo Bizjak iz Turbo inštituta v Ljubljani in drugi, kuj veliko taksnih central pa si nista moglu ogledati. V Mlinci na Dovjem m trije zasebniki na gradnjo šele pripravljajo, drugi pa imajo veliko večje in z. drugačnim načinom obratovanja.
Iz rateškcgu potoku Trebiže sta napeljala 200 metrov plastičnih cevi z večjim premerom, zgradila majhno stavbo, odkupila star elektromotor in namesto francisove turbine staro črpalko. Če bi dinamo in turbino kupila, bi bilo najbrž premalo 3 milijone dinarjev uli še več, zato sta si pomagala po lastni presoji in močeh. Kdinole elek-trooprema je izvirna, vse skupaj pa je zdaj povsem avtomatizirano. V šestih mesecih je začela
centrala poskusno obratovati.
V gradnjo sta vložila veliko dela, največji problem je bil tako kot vedno dovod vode do strojnice. Trebiža ima povprečni pretok vode do 80 litrov na sekundo, med letom nastajajo nihanja, vendar pretok nikoli povsem ne usahne.
zeli. Električni tok že oddajata v omrežje, kajti centrala obratuje tako, da vso energijo odvzame električno omrežje in je lastnika ne prejemata. Plačujeta električno porabo tako kot doslej, pogodbi pa jima bo Elektro rovnica plačala vsak kilovat 70 odstotkov vrednosti tarife ostalega odjema prve vrste.
Vlado Petrič, lastnik hidrocentrale v Ratečah
Z Elektro Žirovnica še nista sklenile dokončne pogodbe, saj že tri mesece čakata na obisk pristojnih iz občine, ki naj bi objekt vendarle že tehnično prev-
Lastnika je centrala z napeljavo veljala okoli 2 milijona dinarjev. Njunemu zgledu bodo prav gotovo sledili še drugi, saj vendarle počasi, a zunesljivo prodiru spoznanje, du je okoli nus še veliko neizkoriščenih virov energije, ki smo jih zaradi ugodja in domnevnega blagostunja prezrli. Četudi so majhne centrale le kapljica v morje, bi še več takih pridnih Petričev in Merteljev lahko poskrbelo za pomemben rezervni vir, da pomena majhnih lokalnih central ob izrednih razmerah sploh ne omenjamo ...
D. Sedej
Celodnevna vožnjajUesenic do Kanala
MUZEJSKIBLAPON NAVE
Bled, julija — Turističi*felovna organizacija TTG iz L nitno idejo o vožnji mirnega vlaka od Jesenic in Blec ste ljubeznivo sprejemala vsaki postaji.
Železniška delovna org* bila nekdaj vleka tovornih vla- j zacija TTG iz Ljubljane J* kov po tej poti pravi napor, ta-muzejskim vlakom, ki ko za strojevodje kot za kurja-sredo vozi turiste z Jesen'« če. Ob vožnji navkreber so mo-Bleda do Kanala ob Soči p°7 rali nositi maske, zlasti tisti, nimivi karavanško-bohiflJ* ki so bili v drugi lokomotivi, progi, imenitno obogatila *f Razumljivo je, da so morali stično ponudbo Gorenjske;* stari muzejski vlak zaradi šte-liko veselja in radosti, ki J* vilnih predorov dodatno opre-med tujimi turisti, zlasti £ miti z električno razsvetljavo, gleži, vzbudila vožnja z ' vlak pa je dobil tudi ozvoče-old timerjem«, že dolgo ni^ nje. Na svoji enodnevni turi-
Muzejski hlapon s parfl'j. stični vožnji ima številne po- i komotivo, ki so jo izdelali« stanke: v Nomenju ga pričaka-1917 v Kasslu v Nemčiji, jj? jo otroci s šopki travniškega že na ravni progi hitrost f"'  cvetja, turisti se tu fotografira-lometrov na uro. Vlak        jo, na primorski strani jih vagonov s  službenim VT sprejmejo po starih običajih in ] nom, na voljo pa je 233 les^ razkažejo slikoviti Kanal ob sedežev. Vendar pa se z , Soči. , kom    udobno    lahko   P?    Vožnja z muzejskim vlakom ] 150 potnikov, ki uživajo *j stane 26 angleških funtov, v ] slikovitostjo poti, nad šte^J ceno pa je vključeno kosilo in s mi mostovi in predori; naj*j postrežba na vlaku. In kaj pra- \ 6;    ia   KAki^id,;   in   v* vijo udeleženci in spremstvo ]
Muzejskega hlapona? , Paulette Overton iz Edin- , bu rgha: »Letos smo že petič v
si je bohinjski 6365 metrov. Pot je strma/ porna hlapon komajda prei guje hribine, kar daje tur1
čni vožnji poseben ^ar^i? "Jugoslaviji, drugič na Bledu in se dobro vidi in občuti, kak* kraj dobro poznamo. Prihaja-
Muzejski vlak lahko doseže F. Perdan
z 12 metrov
največjo
►v loko
hWkil
motivo, ki je težka 54 ton in kilometrov na uro.  — Foto:
Elektrikarji Elektro Gorenjske so bili presenečeni nad brezhibno opremo in gradnjo majhne Ip««- a entrule v Ratečah. — Foto: I . Perdan
£nez Kožuh, Firbar Škofje Loke
E VEDNO I
OLESAR-Kl TRIM
Nja  Loka, julija — 1 firbar ju je bila zad-barvarska delavnica .^ki, pravijo. Ko se je *"ez Kožuh, mladenič .^odovelj s korenina-v Črnem vrhu priže-»j« ni bilo več. Kmeti-
"bilo Kot vse loške, sa-jfcase premajhna in J^isliti se je bilo treba Dolnilm«, obrti.
Veliko je »hiral« z»{ jefl^u»ljane v loko. In koje tu-
iskati nov dodatni zu-dektrični motor in
di to delo začel« "P»<,a1t^J.'^Vj?e* poiskat slu/.ek. Bilo je menda i- It kupil el
se lotil žugnnju klafU *k?c^f'», hišah.
ga samo
... Dotlej je bila ža-dovzetna /a tako malen-
I,orani pravijo, —„  ,„|v^j '->n, 90. rojstnega dne. nem trgu. Ravno tolik »jze|^n sinu, ki je po njem I"1 < zu šturo suro. »»^'kANo
Dela je imel / '/M /4, ?V SU ei snjem delu na kmetiji dovolj. Itil je dan, k»| J* n»*?0-,iko kuhinjo ali mesarijo razžagal tudi po «vujj*\ti»Q%-
Dvakrat se je <u ' ;čC^JV V4* s'» Ka peljali v bolnišnico. Prvič je sel strun pf^fc ?.ri,i:h je posnel se dva so-> dnja prsta. \ nuk«' 11 WjV|'"l<> to ||)70. leta. ko se je v
kostne stvari kot so <,rvJ,'jTH da J i fii j
sinu, ki je po njem P'1      L   "rUgiin, <|a st. /more, du ni
■Lt'AjJMa
Hi, enkrat okrog svojega metrov drv na Mest-
Tiicm dnevu „<M-% > (><•,. j,. im,.| prometno ne-iiral pa operacij „jeFjta *■ ti ij, so l.ih v bolnišnici, ujši prsti Ptt/V" akrfl'jJJSi ^ r«"e. Kot veteran v prvi svetovni vojni je b»'»' ,„t\%':''vit na soški fronti, v Doberdobu, gu je op|il/" ii^h^jT, 11 ""-seč «ni v bolnišnici v Kamniku. Drugič, v j><<yC/'do še huje. Krogla mu je prebila pljuča. Sede" , t»*Jk \; S). .nI<lvl) |M, |,0|nišiii tub. I/ vojne je pi*7. ,e'J\ J
ica, m...."' „ f;^^ , ;«-« /s
nem proti Sori, oes"l sd** W*dtij bo spel loški kolesar ski trim Vsi na kolo » rudi letos bo z domačimi
prekolesa.il vso p<» •
Na vprašanje, kaj i > Kad gre povusova«
zu doma. Vnukov »• r Je nabralo že 31
11, Jelovran
, hV^MO"' .dw,na Sc naiman-',,r*'-
it. _____i.....       11
PETEK, 25. JULIJA 1* PETEK, 25. JULIJA 1986
REPORTAŽE
9. STRAN ©©ISIlSSoJJ©^
Celodnevna vožnjajjJesenic do Kanala
MUZEJSKULAPON NAVDUŠUJE TURISTE
Bled, julija — Turisti«lovna organizacija TTG iz Ljubljane je uresničila imenitno idejo o vožnji mrkega vlaka od Jesenic in Bleda do Kanala ob Soči. Turiste ljubeznivo sprejem* na vsaki postaji.
Železniška delovna org* bila nekdaj vleka tovornih vla-zacija TTG iz Ljubljane fi kov po tej poti pravi napor, ta-muzejskim vlakom, ki ko za strojevodje kot za kurja-sredo vozi turiste z Jeseni* če Qb vožnji navkreber so mo-Bleda do Kanala ob Soči P°l rali nositi maske, zlasti tisti, nimivi karavanško-bohinl* ki so bili v drugi lokomotivi, progi, imenitno obogatila*? Razumljivo je, da so morali stično ponudbo Gorenjska* stari muzejski vlak zaradi šte-liko veselja in radosti, ki]* vilnih predorov dodatno opre-
wi rt ^      4-« t i i «a ■," ,-,-4-4 nI O CT.l   ™      TVllfi     rr     rt 1 rt 1 r 4-     i rt v-> rt     v* rt r» t-ti rrt 4-1 i rt * »rt
med tujimi turisti,
miti z električno razsvetljavo, vlak pa je dobil tudi ozvočenje. Na svoji enodnevni turistični vožnji ima številne postanke: v Nomenju ga pričakajo otroci s šopki travniškega cvetja, turisti se tu fotografirajo, na primorski strani jih sprejmejo po starih običajih in
zlasti
gleži, vzbudila vožnja z old timerjem«, že dolgo ni*5!
Muzejski hlapon s parn<L komotivo, ki so jo izdelaj 1917 v Kasslu v Nemčiji, <J že na ravni progi hitrost o" lometrov na uro. Vlak ima* vagonov s  službenim vt
nom, na voljo pa je 233 les^ razkažejo slikoviti Kanal ob sedežev. Vendar pa se z , Soči.
kom udobno lahko F? Vožnja z muzejskim vlakom 150 potnikov, ki uživajo * stane 26 angleških funtov, v slikovitostjo poti, nad šteyj ceno pa je vključeno kosilo in mi mostovi in predori; naj<*• Postrežba na vlaku. In kaj pra-;A K^u^-oi,; m ifl vijo udeleženci in spremstvo muzejskega hlapona?
Paulette Overton iz Edin-bur gha: »Letos smo že petič v Jugoslaviji, drugič na Bledu in se dobro vidi in občuti, kak* kraj dobro poznamo. Prihaja-
ši   je bohinjski 6365 metrov. Pot je strma-* porna hlapon komajda prei guje hribine, kar daje tuf čni vožnji poseben Jjar^
Muzejski vlak z 12 me trov lahko doseže največjo " F. Perdan
^komotivo, ki je težka 54 ton in I kilometrov na uro. — Foto:
£nez Kožuh, Firbar Škofje Loke
E VEDNO I
OLESAR-Kl TRIM
jpfja  Loka, julija — 1 Firbar ju je bila zad-? barvarska delavnica *>ki, pravijo. Ko se je 'tez Kožuh, mladenič Bodovelj s korenina-v Črnem vrhu prižene ni bilo več. Kmeti-J|rez gozda je bila, po-kot vse loške, sa-zase premajhna in Misliti se je bilo treba Polnilne obrti.
oko. In ko j«- tn-nov dodatni za-ktrični motor in
Velik«, je »hiral« f je^tJlUbl.iatie v I di to delo začelo up««      .Kj^ •} »»»iskali
slu/.ek. Bilo je »u,lH,a.uih^TWLkupil tU'"irum se lotil žaganja klahrs^    jfi^Hdi hišah. Dotlej je bila ža-Kii samo v Stari l-oki. P "a dovzetna za tako malen-
kostne stvari kot so drv. •
'   •     iu       »"'»krat okrog svojega
Ix>čani pravijo. «« £<j'u"'. enkrat okrog svojega 90. rojstnega dne. raf . ;jh 'tih metrov drv na Mest
nem trgu. Kavno t«,ll|u^/t-l' Zil«al pa je; za doka/ sebi, sinu, ki je po njeni pi'e . "rugim, <|a še zmore, da ni za staro šaro. mnJe,k2N)
Dela je hm*' ' /a% /j» ^X s" *'» mi jem delu na kmetiji dovolj. Hi! je dan. U» J.t n^W*-,ik" kuhinjo ali mesarijo razžagal ludi p<> "vll,jfu*»(a& i
Dvakrat se je 1M'V u5č**J* J»» s" t;a peljali v bolnišnico. Prvič je sel s«""1' f^'Kie je posnel se dva so-Ncdnja prsta \"■ ■•■ K^ O^J^'1'1«' I«. I!>70. leta. ko se je v enem črnem dnevu \ ^ \\»^jS.^,!**'"«' W bnel prometno nesrečo, brat pa opera1" , ttfKS^ S| trije so bili v bolnišnici.
Krajši prsti 1^'^..,^»^ Jj' 'a.u- Ivot veteran v prvi svetovni vojni je bil «v ,„ fFkina soški fronti, v Doberdobu, ga je opi"/" liri'lj'cf'!•' mesec dni v bolnišnici
v Kamniku. I>rufJ»^.^ doHSHt! kv nu'c- Kro*,H ,mi J* prebila pljuča. Seden       (t   k v S). (| /u,..lvi| ,,,, |»0h.išni-
cah. Iz vojne je |" |s        i^JJJa k m
nem
ski tri...
prekolesai d vso P«J-.
Na vprašanje, w»J Kad gre povasovat n v zu doma. Vnukov »n v
sar-imi
proti Sori. ne*" P   ^ bo spel loški koles;
rim Vsi na kolo • i,Mli |<>(os |m y_ uo|mici
•K
.u<ji"(,t|. M <l>»ui.t sc najmanj drzt
ma in vsi so ostali bi i 1* nabralo že 31.
.1. Jelovcan
Parry Lonyliy iz Londona
Paulette Overton iz Škotske
mo zaradi prijaznih ljudi in lepe narave, letos pa smo bili nad tem vlakom prijetno presenečeni, z vožnje pa prihajamo nadvse navdušeni. Kaj tako enkratnega, kaj tako nenavadnega res nismo pričakovali.«
Parry Lonyliy iz Londona: »Prebivamo v hotelu Larix v Kranjski gori in počitnic ne moremo prehvaliti. Za vedno pa se bomo spominjali te presenetljivo prijetne vožnje po alpski pokrajini. Odlično!«
Karel Perme, strojevodja: »Na progi, ki mora biti za potnike res pravo ,doživetje, je toliko predorov, mostov in vzponov, da se čudim, kako so to včasih zmogli. Na vožnji pokurimo do 4 tone premoga in za kurjače je to kar precejšen napor.«
Sakib Begič, sprevodnik: »Na vožnji moramo skrbeti predvsem, da se potniki dobro počutijo in resnično se znajo takoj vživeti. Vse gre tako kot nekoč: ščipamo jim vozovnice, postrežemo s pijačo. Ob pozornosti, ki jo je vlak deležen na vseh postajah, je vzdušje enkratno.« D. Sedej
Sakib Begič, sprevodnik
Karel Perme, strojevodja
Srečanje na dopustu
SKRBIJO, DA DOBRO POČIVAMO
Novigrad, julija — Ta teden so se v nekaterih večjih delovnih organizacijah začeli tako imenovani kolektivni dopusti. Stroji so utihnili, delavci, ki imajo možnost, pa so odšli v počitniške domove. Takšen počitniški dom ima v Novigradu tudi Tekstilindus.
Poleg Gorenjskega otroškega letovišča v Pineti pri Novigradu je Gorenjcem, še posebno pa Kranjčanom (in tudi drugim, ki imajo v tem delu istrske obale svoja letovišča) zelo dobro poznan Tekstilindu-sov počitniški dom. V prijetnih hišicah v borovem gozdičku je prostora za 175 gostov. Prednost imajo seveda delavci Tek-stilindusa. Povpraševanje za letovanje v teh hišicah je vsako leto veliko. Vendar pa laže kot posteljo v domu drugim gostom zagotovijo prehrano. Odkar so lani uredili in sodobno opremili kuhinjo, v veliki jedilnici lahko postrežejo tudi 500 gostom naenkrat oziroma v dveh izmenah. Letos je bilo zanimanje za ta počitniški dom in za prehrano že na začetku sezone in v predsezoni zelo veliko.
namreč kanalizacijo in zdaj ni več nevarnosti, da bi onesnaževala morje. Sicer pa bomo letos dobro zasedeni, saj smo v obeh glavnih poletnih mesecih polni. Vsakogar, ki se nenapovedano oglasi pri nas, pa rade volje in vedno postrežemo. Letos nas Trgoumag dobro oskrbuje z vsem, kar potrebujemo za prehrano. V desetih dneh, ko so izmene, praktično nikdar nimajo enakega obroka za kosilo ali večerjo.«
dolgčas. Da so le gostje zadovoljni ...«
Toni Jurcan je že šesto leto upravnik Tekstilindusovega počitniškega doma v Pineti pri Novigradu: »Ne vem, koliko bodo naši gostje opazili, vendar smo letos vsi v Pineti pred sezono veliko naredili za obvarovanje morja pred odpadnimi vodami. To se vidi še na prostoru pred plažo, kjer bomo jeseni zasejali travo. Urejali smo
Vida Likar je letos vodja kuhinje  v  počitniškem domu:
»Pred dvema letoma sem bila tudi vodja kuhinje v domu. Vendar je bilo dosti teže, ker kuhinja še ni bila prenovljena. Mislim, da bodo letos delavci oziroma naši gostje zadovoljni. Kar zadeva preskrbo ni težav, mi pa se bomo trudili, da ne bo pripomb .. .«
Suzana Sajovic, absolventka ljubljanske gostinske šole, ki je doma iz Šenčurja, v domu skrbi za strežbo: »Že lani sem bila v domu med sezono na počitniškem delu. Bilo mi je všeč in tako sem letos spet prišla. Prostega časa sicer ni veliko; sicer pa, če delaš, ti sploh ni
Tanja Žibert iz tozda Prehrana in oddih v Tekstilindu-su v Kranju pa je zamenjala v sezoni delovno mesto z recep-torko v domu: »Poznam Novigrad in Pineto. Prvič pa letos delam tukaj v sezoni. Prav dobro se počutim. Sicer pa je pomembno predvsem, da se gostje dobro počutijo . . .«
In kaj pravijo gostje. Nedavno tega, v začetku tega meseca, je bil počitniški dom poln, gostje oziroma dopustniki pa vsi zelo zadovoljni. »Zares skrbijo, da tukaj dobro počivamo ...« A. Zalar
IMENITNA BLEJSKA NOČ
Bled — julija — Več deset tisoč ljudi je v soboto obiskalo tradicionalno Blejsko noč. Dobrega razpoloženja jim ni pokvarilo niti muhasto vreme niti visoke cene. Pestra gostinska ponudba in raznovrstne spe-cialitete od »metrskega sendviča« do »pivske štang-ce velikanke« so privabljale domače in tuje goste. Posebno prijetno doživetje, zlasti za tujce, je bil koncert godbe na pihala. Z veselimi vižami pa je tokrat razveseljeval Gorjanski kvintet. Navdušila so tudi brhka dekleta iz plesne skupine, pa modna revija, ki so jo pripravili v Utoku, Rašici in Kr/.narstvu Buha iz Ljubljane. Marsikateremu obiskovalcu pa je zastal dih ob prekrasnem ognjemetu z jezera.
Navdušenje številnih obiskovalcev je in mora biti spodbuda organizatorjem te lepe in zabavne prireditve, da jo v prihodnje znova pripravijo in popestrijo z novimi idejami.
T. Bilbiia
Ob pogledu na dobroto, ki so jo pripravili v kuhinji hotela Krim se je mnogim zaiskrilo v očeh. »Pivska štangca«, tokrat je bila velikanka, pa kozarec piva sta po besedah Janka Stanek iz restavracije Kegata v Zaki prava poslastica za ljubitelje dobre jedače in pijače.
Nova galerija v Kranjski gori
UNIKATNA KERAMIKA, SLIKE, SPOMINKI
Kranjska gora, julija — Na Borovški cesti se je prav sredi turistične sezone odprla galerija (z butikom) v kateri akad. slikar Boni Čeh.
Prečudovit ognjemet, ki je na Blejsko noč privabil največ ljudi.
Okusni domači koruzni žganci z zeljem in kranjsko klobaso so k stojnici Marka Pristavca i/. Bohinja privabljali največ tujih po-
stoj
■tov.
»Res škoda, da le redki opazijo ročno izdelano keramično vazo ali posodo, ljubši jim je industrijsko vlit izdelek oblit s pocu-krano bleščavo glazuro,« razmišlja akademski slikar Boni Čeh iz Radovljice, ki je pred kratkim v Kranjski gori odprl svojo galerijo. Prostor je sicer zelo majhen in komajda bi mu prisodili tak naziv, še posebej, ker ga prijazno deli z butikom Tinkara oziroma obratno.
Pomembneje je morda to, da si tudi slikar, kot je Boni Čeh, sicer znan po tem, da ne prisega ravno na specializacijo v likovni umetnosti kot skoraj večina kolegov slikarjev, pač pa se rad loti z dletom tudi lesa, celo tapiserije mu niso neznane (in to na lastnih doma izdelanih statvah) ter drugih materialov od kamna naprej.
Zadnji dve leti ali tri pa svojemu likovnemu izrazu vse pogosteje dodaja keramiko. Reliefne ploskve iz keramike, toplih zemeljskih barv z oblo — hrapavo površino ne oblači z glazuro, keramično plastiko ali plastiko v kamnu obdaja s težkim, temnim hrastovim lesom — z materialom, iz katerega si je človek nekdaj znal graditi dom, zdaj pa ga gradi iz stekla, železa in betona. Ti materiali se prav gotovo ne prilegajo roki Bonija Čeha. Glina postaja v zadnjem času tako prijeten izziv, da njene zna-
čilne oble, valovite, po drugi strani pa spet izpraskane oblike zavalovijo tudi iz slike, ki ji je za ozadje značilna Čehova preple-. tenost abstraktnega z antropomorfnimi oblikami.
»Dlje se ukvarjam z likovnim področjem, raje sprejemam vse vrste izzivov,« meni slikar, ki je pred kratkim narisal sestavljenko — opremo novega Parkovega bistroj a na Bledu. Kot izziv ali kot nostalgijo za izginjajočimi etnografskimi predmeti iz današnje rabe, se je tudi začel ukvarjati z etnografskimi spominki: nekatere skorajda povsem avtentične spominke v keramiki je le deloma dopolnil — na primer istrske posode za vodo, starinske svečnike, še kakšen model za potico se najde vmes. Ne ozira pa se le po starih oblikah, pač pa nekatere predmete kot na primer svečnike prilagodi bolj njihovi uporabnosti kot pa okrasju. Če so ogromni pujsi — hranilniki morda bolj podobni izdelku, ko se je slikarju zdelo vredno malo poigrati na lončarskem kolovratu — pa je vendarle res, da takih starinskih hranilnikov in še ročno narejenih ne izdeluje nihče več. In tudi to je končno izziv za vse, ki jim je do kvalitetnega turističnega spominka, pa o tem le veliko govorimo, dobrih spominkov pa manjka še naprej.
L. M.
(mBSmmESGLAS 10. STRAN
šport in rekreacija
petek, 25. julija 1986
Pogovor z vratarjem naše mlade vaterpolske reprezentance in vratarjem Triglava Tomažem Lašičem
Na evropskem prvenstvu uspeh že medalja
Kranj, 18. julija — Kranjski vaterpolo je kaj kmalu po svojem začetku dajal v reprezentančne vrste mladincev in pionirjev tudi svoje igralce. In že nekaj let je tako. V mladi jugoslovanski reprezentanci do 21 let, ki nastopa na letošnjem evropskem prvenstvu v zahodnem Berlinu in se bori za eno od medalj, je tudi Kranjčan, vratar mladincev in članov Triglava, Tomaž Lašič.
Vaterpolisti kranjskega Triglava že vrsto let v mladinske, kadetske in pionirske reprezentančne vrste dajejo svoje najboljše igralce. To reprezentančno slast okuša v teh dneh tudi vratar Triglava, šestnajstletni dijak tretjega letnika družboslovno jezikovnega razreda Borisa Ziherla iz Škofje Loke, ki je letos že branil za kombinirano reprezentanco na članskem balkanskem prvenstvu v Sofiji, sedaj pa brani za našo mlado vaterpolsko reprezentanco do 21 let na mladinskem evropskem prvenstvu v zahodnem Berlinu.
Vaterpola sem se pričel učiti leta 1979 kot pionir pri trenerju Radu Čermelju. Začel sem kot igralec, po enem letu sem po naključju postal vratar in to sem tudi ostal. V reprezentančne vrste sem prišel pred dvema letoma, ko sem branil za kadete. Lani sem bil v reprezentanci kadetov in mladincev, to sezono pa sem v mladi reprezentanci do 21. leta starosti. Priprave za letošnjo evropsko mladinsko prvenstvo so se začele pred balkanskimi članskimi igrami. To je bila kombinirana vrsta in na tej balkaniadi smo zasedli četrto mesto. Za evropsko mladinsko prvenstvo smo svoje zaključne priprave pod vodstvom trenerja Čurkoviča iz Splita in Vi-čeviča iz Kotorja imeli štirinajst dni v Kranju. Na prvenstvu bi bil za nas velik uspeh, če nam bo uspelo, da se bomo borili za eno od treh medalj. Konkurenca bo močna in treba se bo še kako potruditi za dober uspeh.
Lani sem branil tudi za mladinsko reprezentanco, ki je nastopila na mladinskem svetovnem prvenstvu v Istanbulu. S to reprezentanco smo osvojili tretje mesto. Čaka me še nastop na balkaniadi mladih v Atenah in nato bom prost našemu članskemu moštvu, ki se v drugi zvezni ligi bori za prvaka. Branil bom tudi za mladinsko moštvo Triglava, ki bo igralo na državnem prvenstvu. Prav v domačem bazenu v Kranju računamo na ugoden žreb in to bi nam dalo poleta za čimboljšo uvrstitev. Po mojem se bodo za prvaka borili igralci Juga, Partizan, Solarisa-Šibenka in lahko tudi mi.
Skupaj z Nagličem branim tudi za člansko moštvo, ki uspešno igra v drugi zvezni ligi — zahod. Ko bom prost reprezentančnih vrst, bom igral in branil za moštvo Triglava. To je moštvo, ki je dobro pripravljeno za igranje v drugi ligi in prepričan sem, da nam bo to sezono uspelo, da bomo prvaki te lige. Upam, da bomo spet prišli v prvo zvezno ligo in da bo Kranj dobil spet prvoligaša.«
D. Humer
Mlado člansko moštvo Triglava, pokrovitelj je DO I kos iz Kranja, imenitno igra v drugi zvezni vaterpolski ligi — zahod. V novem prvenstvu so štirikrat gostovali in vedno zmagovali.
Od tekme do tekme
• Po treh kolih vodi Blue racers — Nogometni klub Tržič je po nekajletnem premoru letos spet organiziral rekreacijsko ligo v nogometu. Sodeluje devet ekip, ki se dvakrat na teden merijo na igrišču Pod gradom. Doslej so odigrali tri kola. Vodi Blue racers s petimi točkami pred Gaso in IMOS Jedinstvom s štirimi, tri točke imajo Veterani, po dve Kiss 86, Kamele, BVT in Loka, brez točke pa je le še moštvo Zlita. Tekmovanje se bo nadaljevalo 12. avgusta. — J. Kikel
• Kranjski kolesarji uspešni na dirki v Dolu — 31. mednarodna krožna kolesarska dirka za Veliko nagrado JUB v Dolu, kjer je nastopilo 128 kolesarjev iz Jugoslavije, Avstrije in Italije, se je končala s presenetljivo zmago Jureta Robiča (VP Kranj), ki je v silovitem finišu ugnal tudi vse državne reprezen-tante Drugi je bil Orehek (Sava), tretji Papež (Krka), četrti Pagon (VP Kranj) in peti Baloh (Sava). Med starejšimi mladinci - vozili so 64 kilometrov - je zmagal Čemažar iz kranjske Save, medtem ko je bil njegov klubski tekmec Ječnik tretji. Med mlajšimi mladinci je slavil Štular (Sava) pred dvema kolesarjema iz novomeške Krke.
• Kmečki praznik v Komendi - Konjeniški klub Komenda in aktu mladih zadružnikov iz Kamnika sta v nedeljo priredila na komenskem hipodromu kasaške dirke, tekmovanje koscev in grabljic ter prikaz starih običajev in kmetijskih strojev. Na kasaškem tekmovanju so v posameznih dirkah zmagali Lady Lucy na vajetih Vlada Rančigaja iz konjeniškega kluba Hrdo. Deta z voznikom Damjanom Zupanom z Bleda in Fison na vajetih Ivana Kosca iz Komende V dirki kmečkih vpreg je bil najhitrejši Miso (Dimic).
Planinci vabijo na Monte Zermulo
Kranj 23. julija - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 26. ju lija planinski izlet na Monte Zermulo (Italija), na enega izmed vrhov v transverzali Pot prijateljstva. Avtobus bo odpeljal izpred hotel Creina v Kranju ob petih zjutraj in se bo vrnil v večernih uralv Hoje je za tri ure in pol Izlet bosta vodila Tone Grobin in Stane Tavčar. Prijave sprejemajo v tajništvu planinskega društva na Koroški cesti 27 v Kranju.
Kolesarji na reprezentančnih pripravah v Preddvoru
Zahteven načrt za mlado ekipo
»V prvem delu letošnje sezone smo dosegli celo več, kot smo načrtovali, kar je ob pomlajenem in še dokaj neizkušenem moštvu lep uspeh,« je dejal zvezni trener Franc Hvasti. »Na dirkah Po Avstriji, Alpe-Adrii, Po Jugoslaviji in na dirki Giro de'1 reggione — vse so štele tudi v tekmovanje za svetovni pokal — smo zbrali 65 točk ali že doslej 22 več kot lani. To nas trenutno tudi uvršča med vodilne evropske reprezentančne ekipe. Jure Pavlic je lani in letos zmagal na dirki Alpe-Adria in na dirki Po Jugoslaviji, kar je enkraten primer v jugoslovanskem kolesarstvu. Janez Lampič se še vedno bori s poškodbo, vendar njegovi zadnji rezultati kažejo, da prihaja v formo. Marko Polanc je od lani veliko napredoval in je tudi povsem opravičeno na reprezentančnih pripravah v Preddvoru,« je dejal Franc Hvasti.
Jugoslovanski kolesarji so tudi letos, tako kot že večkrat doslej, izbrali Preddvor za kraj reprezentančnih priprav. »Tu nas hotelsko osebje Bora že dobro pozna in ve, kakšne so naše zahteve. Druga prednost je v tem, da imamo dokaj blizu do Savine kolesarske delavnice in da je Preddvor dobro izhodišče za različne proge. Če si zaželimo ravno cesto, se odpeljemo proti Brniku in od tod naprej do Litije. Cesta po Poljanski dolini je prav prijetno razgibana, za vožnjo po klancih pa je najprimernejši odsek iz Preddvora do Jezerskega, v Dra-žgoše ali iz Tržiča v Begunje,« je še dodal Franc Hvasti.
V Preddvoru se je na enomesečnih pripravah (od 21. julija do 22. avgusta) zbralo enajst kolesarjev: Pavlic, Šebenik (oba Rog), Papež, Smole, Glivar (vsi Krka), Mi-lenkovič (OBK Beograd), vojaka
Preddvor, 23. julija — Enajsterica najboljših jugoslovanskih kolesarjev, med njimi tudi Savčan Janez Lampič in Marko Polanc, se v Preddvoru pripravlja za letošnja najpomembnejša nastopa — za svetovno in balkansko prvenstvo.
Robič (VP Novo mesto) in Tahmaj-ster (VP Kranj), Čubrič (Čukarički) ter Polanc in Lampič (oba Sava). Pet do sedem kolesarjev se bo udeležilo svetovnega prvenstva, ki bo letos v začetku septembra v Colo-radu (ZDA); ostali bodo sestavljali jedro reprezentance za nastop na balkanskem prvenstvu v Bolgariji.
»V reprezentančni načrt smo že tedaj, ko še nismo vedeli, da bomo ostali brez Ropreta, Bulica, Čerina, Marna in Cudermana, zapisali, da se bomo na svetovnem prvenstvu uvrstili v ekipni vožnji na četrto do deseto mesto, v dirki posameznikov pa eden od naših kolesarjev med prvo dvajseterico in drugi še med 20. in 30. mestom. Z mlado ekipo v kateri imata nekaj več izkušenj na tako velikih tekmovanjih le Pavlic in Lampič, bomo načrt precej težko uresničili, še posebej, ker bo tekmovanje v Ameriki na nadmorski višini med 2000 in 2700 metri in ker je konkurenca vse bolj izenačena. Mislim, da bo treba že za deseto mesto v ekipni vožnji voziti s hitrostjo 52 do 53 kilometrov na uro,« je povedal zvezni trener.
Kolesar kranjske Save Janez Lampič iz
Škofje Loke je bil doslej že trikrat na svetovnih prvenstvih (v Veliki Britaniji, Švici in Italiji), Colo-
rado pomeni zanj četrti nastop na tako pomembnih tekmovanjih. Poškodba, ki jo je dobil lani pri padcu na dirki Alpe-Adria, ga je pestila še v prvem delu letošnje sezone. Več dirk je izpustil, na nekaterih pa je po nasvetu zdravnice in trenerja vozil s pol moči. Zmaga na dirki Po Srbiji ga je ponovno uvrstila med kandidate za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu. »Bolečin skoraj ne čutim več,« je dejal Janez. »Zaostanek iz zimskega in spomladanskega treninga sem nadomestil in kolikor bolj se približujem številki deset tisoč (prevoženih) kilometrov, toliko boljši občutek imam.« —
Drugi predstavnik kranjske Save, 23-letni
M im*wKKF    Marko Po-
<P| Jgjj^^^ lanc, je v letošnji sezoni (ki pa je še ni konec) dosegel svoje do-■ I /   I/j    slej največje
uspehe. Bil je šesti na dirki Alpe-Adria, deveti na dirki Po Jugoslaviji, drugi na državnem cestnem prvenstvu v Novem mestu, tretji na prvenstvu Jugoslavije v ciklokrosu — in še bi
lahko naštevali. Prvič je med kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu in ima samo eno željo — da bi tekmovanje najboljših kolesarjev sveta videl tudi od blizu.
C. Zaplotnik
Ob prazniku radovljiške občine
Kolesarska dirka in šahovski turnir
Radovljica, 24. julija — V počastitev praznika občine Radovljica in krajevnega praznika Lesc bo v nedeljo, 3. avgusta, v kampu Šobec tradicionalni, 13. mednarodni moštveni šahovski turnir. Tekmovanje se bo začelo ob desetih dopoldne. Žensko ekipo sestavljata dve igralki, moško štirje. Prijave, z vplačilom 1000 dinarjev za moško in 500 dinarjev za žensko ekipo sprejema prire ditelj vse do začetka turnirja. Moštva bodo po kakovosti razdeljena v več skupin, igralo se bo po hitropoteznem pravilniku FIDE, tako da bo vsak igralec imel za eno partijo pet minut časa za razmišljanje. Vsako moštvo mora prinesti na turnir po dve brezhibni šahovski uri. Zmagovalec v moški in ženski konkurenci bo dobil prehodni pokal, najboljša tri moštva v vsaki skupini pa še pokale.
Kolesarski klub Bled in občinska konferenca ZSMS Radovljica pa prirejata v počastitev občinskega praznika 2. mednarodno kolesarsko dirko Po ulicah Radovljice. Tekmovanje bo v soboto, 9. avgusta, s prvim startom ob 16. uri in zadnjim ob 17.45. Štiri in pol kilometre dolga proga bo potekala od občinske zgradbe po Gorenjski cesti do obvoznice za Kropo, po cesti na Jezerca, po Cesti svobode, Linhartovem trgu in od tod nazaj do občinske stavbe. Tekmovalci bodo razdeljeni v deset skupin po starosti in spolu. Pionirji A in B bodo vozili tri kroge, prav tako tu di ženske A in B, rekreativci in veterani štiri kroge, mlajši in starejši mladin ci ter člani A, B in C pa 8 krogov. Dirka bo v vsakem vremenu. Za rekreativco in veterane je štartnina 200 dinarjev. Kolesarski klub Bled sprejema prijave do 6. avgusta na naslov KK Bled, Ljubljanska 32, 64260 Bled, in na dan pri reditve do 15.30 na štartnem mestu.
Plavalci bodo občinski praznik počastili s petim mednarodnim plavalnim mitingom, ki bo 2. avgusta ob 18. uri na letnem kopališču v Radovljici, nogometaši pa s turnirjem za pokal Staneta Perca, ki bo 23. avgusta ob 8.30 na nogometnem igrišču v Iiescah.
(cz)
MERKUR kranj
V Kranju državno mladinsko prvenstvo v vaterpolu
Triglav v borbo za čimboljši uspeh
Kranj, 24. julija — Za res odlično organiziranim devetnajstim mednarodnim mitingom v plavanju za dan borca, ki ga je organiziral PK Triglav iz Kranja, se letni bazen spet pripravlja na velik dogodek. Vaterpolisti Triglava bodo od 1. do 3. avgusta organizatorji letošnjega državnega mladinskega prvenstva. To prvenstvo bo v sklopu praznovanj št tridesetletnice vaterpola v Kranju. Po četrtem kolu druge zvezne lige — zahod člansko moštvo Triglava igra v gosteh tako uspešno, da domov prinaša vse točke.
Letni bazen v Kranju bo od 1. do 3. avgusta gostil osem najboljših mladinskih vaterpolskih moštev, ki se bodo potegovala za državni naslov. Prvenstvo bo posvečeno občinskemu prazniku Kranja, hkrati pa bo izredno lepa in kvalitetna prireditev v sklopu praznovanj ob štirideseti obletnici vaterpola v Kranju. Slovesna seja tega kluba bo v septembru. Po državnem prvenstvu mladincev bodo v Kranj prišli vaterpolisti Jadrana iz Splita, ki so prvoligaši. S tem moštvom bodo Triglavani odigrali vrsto prijateljskih srečanj.
Priprave za letošnje mladinsko državno prvenstvo potekajo po načrtih. Za naslov se bodo v kranjskem letnem bazenu tri dni potegovala moštva Partizana iz Beograda, Proleter iz Zrenjanina, Solaris-Šibenka iz Šibenika, POŠK Brodomorkur iz Splita, Jug iz Dubrovnika, Jadran iz Herce-gnovega, Primorje z Reke in domači Triglav. Tekme bodo v petek 1. avgusta od 16.30 naprej, nadaljevale pa se bodo v soboto od 9. ure dopoldne in od 17. ure popoldne. V nedeljo bodo finalna srečanja od 9. ure naprej in ob 13. uri bo slovesen zaključek prvenstva in podelitev priznanj. Za osvojitev prvaka naj bi se potegovala moštva Partizana, Juga, Solarisa-Šibenke, Jadran in.seveda domače moštvo, ki bo skušalo z dobrimi predstavami osvoji ti čimboljšo uvrstitev.
Tudi iz tega gostovanja vse štiri točke
Člansko moštvo Triglav je odlično startalo v letošnjem prvenstvu v drugi zvezni ligi zahod. Pod vodstvom trenerja članskega moštva in mladincev Toma Baldermana so se začeli pripravljati za start v drugi zvezni ligi — zahod še kmalu po novenr letu. Trenirali so v zimskem bazenu in nato prešli maja v letnega. Trenirali so petkrat dnevno in ko so se pričele počitnice, so treninge nadaljevali z vadbo dvakrat dnevno. V sobotah in nedeljah igrajo v drugi ligi. Ze sam start je bil za člansko moštvo uspešen, saj so se iz gostovanja na Murterju in Biograda vrnili z zmagami. Dobro so igrali tudi na gostovanjih tretjega in četrtega kola. Zmagali so v Rovinju in Kopru.
Kot kažejo prvi štirje uspehi na gostovanjih so igralci Triglava res odlično pripravljeni za letošnje igranje v drugi zvezni ligi. To so jim dale tudi sedemdnevne priprave na Madžarskem. Tam so trenirali in igrali tudi na močnem mednarodnem turnirju. Zmagal je romunski državni prvik Crisul, moštvo Triglava pa je bilo četrto N.i tem turnirju so nastopila še moštva Crisul iz Romunije, Anilin iz Poljske, KPK iz Korčule, Tipografija iz Budimpešte ter domači HCSK iz Modmezovasahely, kjer je bil Triglav njihov gost. Te skupne priprave Triglava, ki igra pod pokroviteljstvom DO Ikosa, so dale svoje, kar se pozna tudi po igrah v drugi zvezni ligi.
Člansko moštvo Triglav se je spet iz gostovanja v Rovinju in Kopru vrnilo domov z vsem izkupičkom. Na obeh srečanjih so bili boljši od domačinov in zato tudi zaslužen uspeh.
Delfin : Triglav 5:8 (0:2, 1:2, 2:2, 2:2), Strelci za Triglav: Jerman in Grabeč po dva, Mikoletič, Sirk, Štirn in Kodrič po enega.
Triglavani so že v prvih dveh četrtinah pokazali, da hočejo zmagati, saj so povedli z dvemi goli razlike. Domačini so boljšo igro pokazali v preostalih dveh četrtinah in to je bilo premalo za njihovo zmago.
Koper : Triglav 8:12 (3:2, 3:3, 1:3, 1:4). Strelci za Triglav: Grabeč tri, Kosi in Sirk po dva, Mikoletič, Stanišič, Jerman in Čadež po enega.
Koprčani so začeli dokaj poletno in vodili so po dveh četrtinah. Svojo pravo vrednost in vaterpolsko znanje so Kranjčani pokazali v preostalih dveh četrtinah, ko ni bilo več vprašanja o zmagovalcu.
To soboto in nedeljo Kranjčani spet gostujejo. Pomerili se bodo na Re ki z Burinom in v Opatiji z domačini, ki so bili lani prvaki v tej ligi. __ D. Humer
PETEK, 25. JULIJA 1986
OBVESTILA, OGLASI
lil. STRAN (^MlIMIEnGLAS
r. j
— kompletno stavbno pohištvo
— stropne in stenske obloge
— montažne hiše, vikend hiše in poslovne objekte
VSE NA ENEM MESTU
— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov
— brezplačen prevoz do 100 km za določeno vrednost nakupa
— stavbno pohištvo FCO vgrajeno
— za opuščene programe do 40 % znižanje in
10 % popust za okna Jelobor ST do 31.7. 86
VAM NUDI
JELOVICA
lesna industrija, Skofja Loka
pokličite nas (064/61-361, 61-185)
ali pa nas obiščite v maloprodajni trgovini
v Škofji Loki, Kidričeva 58!
SUKNO
ZAPUŽE
sukno
Industrija volnenih izdelkov, ZAPUŽE •DZD Tekstilna tovarna Zapuže
Na osnovi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja Pri SUKNO TOZD Tekstilna tovarna Zapuže objavljamo pro-"la dela in naloge:
J VZDRŽEVALCA PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ «• STKUGARJA
J- VZDRŽEVALCA TKALSKIH STROJEV
J SKIADLŠCNEGA DKIAVCA
5 VEC NK DELAVK ZA DELO V PROIZVODNJI
Komisija za delovna razmerja pri Delovni skupnosti skupnih s'užb objavlja prosta dela:
vratarja - Čuvaja
j kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še sle
",v<e posebne pogoje-
POd
Pod Pod
dokončana šola kovinarstva oziroma strojništva 1 leto delovnih izkušenj
dokončana šola za oblikovanje kovin 1 leto delovnih izkušenj
dokončana šola za strojne mehanike oziroma ključavničar
— 1 leto delovnih izkušenj Pod 4. - moški
— opravljen tečaj za voznika viličarja
P°d 5. — dokončana osnovna šola oziroma 7 razredov Hi 6. — dopolnjena starost 18 let
— smisel za natančnost in vestnost
— zahteva se, da kandidat še ni bil v kazenskem postopku.
kfclo bomo sklenili za nedoločen čas in trimesečnim poskus-'fri delom. Vloge sprejema splošno kadrovski sektor v 8 dneh
£° objavi na naslov: Sukno Zapuže, Begunje.
. rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 •teh po opravljeni izbiri.
ilMERKUR kranj
SUKNO
Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE
razpisuje po sklepu delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb javno dražbo za prodajo osnovnega sredstva:
— nevozen osebni avto zastava 101, letnik 1981, zaleten in s
prevoženimi 157.000 km. Izklicna cena 210.000 din.
Javna dražba bo v torek, 29. julija 1986, s pričetkom ob 12. uri v tovarni Sukno Zapuže. Ogled avtomobila bo možen pol ure pred pričetkom javne dražbe na kraju samem, kjer boste dobili tudi vse informacije. Prometni davek plača kupec.
ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20
Odbor za delovna razmerja TOZD Gradnje objavlja prosta dela in naloge:
1. OPRAVLJANJE PREVOZOV
Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil C kategorije, 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo
Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. PROJEKTANTA - STATIKA IN DELA V OPERATIVI
Pogoji: — diplomirani gradbeni inženir, 4 leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov, trimesečno poskusno delo
2. MANJ ZAHTEVNA DELA V SKLADIŠČU
Pogoji: — priučen delavec, 1 leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo
Za opravljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa.
SOZD
MERCATOR KIT
MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA2
mercator - kmetijsko živilski kombinat gorenjske kranj, jla 2
Objavlja prosta dela in naloge
za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof
- vodenje računovodstva tozd
Posebni pogoji: — ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih delih
za TOK Radovljica
- čiščenje poslovnih prostorov
v Lescah, Rožna dolina 50, s polovičnim delovnim časom
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator — kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
Lfch
LTH do thn Skofja loka
Kadrovska komisija OE NABAVA, DS skupnih služb objavlja prosta dela in naloge
vodje priprave nabave za nedoločen čas
Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri
Posebna znanja: — aktivno obvladanje srbohrvatskega jezika
— znanje enega svetovnega jezika
— obvladanje uzanc o blagovnem prometu
— obvladanje tehnologije materiala
— vozniško dovoljenje B kategorije
— 4 leta delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba LTH DO THN Skofja Loka, 15 dni po objavi.
O rezultatu bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po sklepu kadrovske komisije.
ir
SGP TEHNIK SSaSTe^SS
SGP TEHNIK SKOFJA LOKA
Ponovno objavlja proste delovne naloge: TOZD GRADBENIŠTVO
1. POKLICNEGA GASILCA
Pogoji: — poklicna šola lesne, gradbene ali strojne stroke, opravljen tečaj za poklicnega gasilca, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije
2. KV KLEPARJA
Pogoji: — KV klepar in 1 leto delovnih izkušenj
3. KV OBRATNEGA ELEKTRIKARJA
Pogoji: — KV obratni elektrikar in 1 leto delovnih izkušenj
TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI
1. KV VODOVODNEGA INSTALATERJA
Pogoji: — KV vodovodni instalater in 1 leto delovnih izkušenj ali KV delavec kovinske stroke z željo za pri-učitev vodoinstalaterskih del
Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice Škofje Loke.
Za vse delovne naloge je določeno 60-dnevno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj, ali po dogovoru. Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema SGP Tehnik, Skofja Loka, Kadrovska služba, 15 dni po objavi.
rudnik urana žirovski vrh v ustanavljanju Gorenja vas — Todraž 1
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom
1. knjigovodje osnovnih sredstev
2. analitika za standardne kemijske analize -za določen cas
3. Čiščenje poslovnih prostorov
Pogoji: pod 1.
pod 2.
pod 3. -
ekonomski tehnik znanje strojepisja 2 leti delovnih izkušenj srednja kemijska šola
2 leti delovnih izkušenj
delo za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom osnovna šola
3 mesece delovnih izkušenj delo samo v popoldanskem času
Delovno razmerje pod 1. in 3. se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in za dela pod 2. za določen čas — 1 leto, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom, prav tako s polnim delovnim časom.
Za vsa objavljena dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o.
Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge:
TOZD Tovarna stikal
1. vodje oddelka krmilnih aparatov
TOZD razvojno tehnološki center
2. zahtevnejša rezkalska opravila v prototipni delavnici
DELOVNA SKUPNOST
3. vec varnostnikov - vratarjev
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje:
pod 1.
pod 2.
pod 3. -
visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri — usmeritev industrijska elektrotehnika ali energetika
5-letne delovne izkušnje znanje tujega jezika
3-letna srednješolska izobrazba kovinarske smeri — usmeritev rezkalec vsaj 3-letne ustrezne delovne izkušnje 2-letna srednješolska izobrazba ustrezne smeri oziroma najmanj uspešno končana osnovna šola
— zaželene ustrezne delovne izkušnje
— pogoje, potrebne za pridobitev dovoljenja za noše-• nje in posest orožja
— 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo do 9. avgusta 1986 na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj.
GLAS 12. STRAN
PETEK, 25. JULIJA 198(
POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO
Zaupajte Lesnini in zadovoljni boste!
Tel.: Kranj, Primskovo: Titov trg: 21-485, Jesenice: 81-179 24-554, Kranj,
Lesnma — pohištvo Kranj, Primskovo, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5 in Salon pohištva, Jesenice, Skladiščna 5, čestita vsem občanom občin Kamnika, Kranja, Jesenic, Tržiča in Radovljice, posebno pa svojim zvestim kupcem za občinske praznike in se obenem zahvaljuje za dosedanje zaupanje
OBČANOM GORENJSKE ČESTITAMO ZA OBČINSKE PRAZNIKE
TITAN
komnik
»TITAN«
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA n. sol. o., KAMNIK. Kovinarska 28
Proizvodni program:
— navadne in cilindrične ključavnice
— smučarske vezi tvrolia
— pocinkani in nepocinkani fittingi
'   — elementi za enocevni sistem centralnega ogrevanja
— vlitki iz temprane litine
— električni stroji za prehrambeno industrijo
— drugi izdelki za široko potrošnjo
Vsem občanom čestitamo za občinski praznik!
Kamnik
IZDELUJE:
— frotir brisače
— frotir kopalne plašče
— modne kravate
— rute
— šale
Vsem občanom čestitamo za občinski praznik
metalka
VSE ZA GRADNJO HIŠE OD TEMELJEV DO STREHE
VSE ZA OPREMO DOMA
VSE ZA GOSPODINJSTVO
V blaaOVniCI Kamnik Prodajalna je odprta vsak dan
v  ,       od 8. do 20. ure,
Delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom Qb sobotah
čestitamo za praznik gorenjskih občin .
_ od 8. do 12. ure
ZA BBS DOM
V PRODAJALNI ELEKTR0-M0T0
(nasproti avtobusne postaje)
SMO ODPRLI ODDELEK
KOMISIJSKE PRODAJE
V PRODAJO SPREJEMAMO:
• AKUSTIČNE APARATE
radijske sprejemnike, tranzistorje, gramofone, magnetofone, kasetofone ipd.
• TELEVIZIJSKE SPREJEMNIKE video naprave. HI Fl in ojačevalne naprave, mikrofone ipd.
• GLASBILA VSEH VRST
Izkoristite možnost posredniške prodaje predmetov, ki jih ne potrebujete!
Prodajalna je odprta od 8. do 19. ure. ob sobotah    od 8. do 12. ure.
«*)   MERKUR kranj
DO LIMOS SKOFJA LOKA Kidričeva 51
razpisna komisija razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 16. julija 1986 prosta dela in naloge VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA
Za vodjo tehničnega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom in družbenim dogovorom predpisanih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima najmanj srednjo izobrazbo stroj no-tehnične smeri
— nad S let delovnih izkušenj na področju klavništva
— da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim dogovo rom o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja
Loka • *
— da ni bil kaznovan za nepravilnosti pri izvrševanju nalog
Delo se združuje za mandatno dobo 4 let. Rok za vlaganje prijav je 15 dni od dneva objave v časopisu. O sklepu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vlaganje prijav na javni razpis.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev z oznako »za razpisno komisijo« pošljite v zaprti kuverti na naslov: DO LIMOS Skofja Loka, Kidričeva cesta 51.
DEŽURNI VETERINARJI
od 25.7. do 1.8.1986
za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Žjvinorejsko veterinarski  zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 42-175
za občino Skofja Ix>ka OBLAK MARKO, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
Hotel 1 Kranj
DOMAČE SPECIALITETE PRIMERNA POSTREŽBA UGODNE CENE
VSAK PETEK IN SOBOTO od 20. do 24. ure PLES NA VRTU HOTELA JELEN
Igra KRVAVŠKI KVINTET
Priporoča se kolektiv hotela. Telefon 21 466.
emona hoteli
£ terme Čatež
OB VSAKEM ČASU ZA VSAKOGAR NEKAJ
n. pr.: medicinsko programirani aktivni oddih, šola hujSanja, Sola lepoticenja, šola jahanja v hotelu Grad Mokrice. Informacije po tel. (068^
62-110
MERCATOR
— živilska industrija ETA Kamnik
Za praznične dni vam nudimo naše kakovostne izdelke.
Predvsem vam priporočamo naše nove izdelke KETCHUP, namaze, gorčico v blazinicah, artičoke, mediteran narezek, olive in ostalo.
Vsem krajanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik.
II*
ATROSTALNA
ZENICA
VATROSTALNA ZENICA TOZD JESENICE, Titova 53 b
Delavski svet in komisija za delovna razmerja razpisujeta ( osnovi določil statuta temeljne organizacije in pravilnik* delovnih razmerjih naslednja prosta dela in naloge: ■ naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — pon°v razpis
VODJE FINANČNO EKONOMSKE SLUŽBE TOZD
Poleg z zakonom prt dpisanih pogojev morajo kandidati izP° njevati še naslednje pogoje:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri
— izkušnje v vodenju
— 5 let delovnih izkušenj
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo kandidat imenov* za mandatno dobo 4 let. nju Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnj®v*^ pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalna Ze TOZD .Jesenice, Jesenice, Titova 53 b. zbi-Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem ranju prijav.
EK, 25. JULIJA 1986
PRAZNIČNE ČESTITKE, OBVESTILA ; OGLASI
13. STRAN @@IMSSScJJ©ISH<
Narodna banka Slovenije
uubljana, Titova 11
objavlja dela in naloge
ADMINISTRATIVNO POSLOVANJE (ADMINISTRATOR) v devizni dokumentarni kontroli — ekspozituri Kranj
~~ 1 delavec za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe družboslovne (administrativne) usmeritve,
— 1 leto delovnih izkušenj pri ustreznih delih
— enomesečno poskusno delo
Kandidate, ki bi želeli podrobnejša pojasnila o objavljenih de->n in nalogah vabimo, da se oglasijo v kadrovskem oddelku narodne banke Slovenije, Ljubljana, Titova 11 oziroma na se-uezu ekspoziture v Kranju, JLA 4.
&e priJave s Priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev anko prinesete osebno ali jih pošljete v 8 dneh po objavi v kadrovski odsek. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po "O-locitvi komisije za delovna razmerja.
JJOM DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA
Razpisna komisija sveta doma ponovno razpisuje prosta dela lTi naloge
JJODJE RAČUNOVODSTVA
l^andidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogo-Jev, izpolnjevati še naslednje: ^ da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri ^* da imajo 3 leta delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja
^oleg navedenih pogojev se zahtevajo tudi psihofizične spo-Oonosti in sicer sposobnosti vodenja in organiziranja, smisel a komuniciranje in sodelovanje, družbeno naravnan odnos 0 samoupravljanja, gospodaren odnos do družbenega premo-enja in human odnos do ostarelih.
Sl kandidati pa morajo imeti opravljen tečaj za varstvo pri "eiu,
javedena dela in naloge se razpisujejo za dobo štirih let.
rjave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema ,0 15 dni po objavi razpisna komisija Doma dr. Janka Benedi-^ Radovljica, Šercerjeva 35.
rzidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh Po sprejetju sklepa o imenovanju.
ZAHVAIA
boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
MILETA ILIĆA
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, ^jateljem, in znancem za darovano cvetje in sprem-?Wo na njegovi zadnji poti ter ustne in pisne izraze so-iHia. Posebno se zahvaljujemo oficirjem in vojakom prnizona JLA Kranj, ZB Kranj, KS Vodovodni stolp, °v- Mišiču za poslovilni govor in družini Sladojevič za iskreno pomoč v težkih trenutkih.
Salu joCi: žena veka, hči verica z družino
ZAHVAIA
boleči izgubi dragega moža, očeta, starega dieta, pradedka in strica
JOŽETA KLEMENCA
Is Tržiča
^ aJ iskrene je zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, ^ancem in zdravnikom ter vsem, ki ste nam v težkih p nutkih pomagali. Zah"aljujemo se duhovnikom in c°rn ter vsem, ki ste ga tako množično spremili na zadnjo pot.
vsi njegovi
Tržič, 23. julija umi;
k ZAHVALA
c>/-ki bolezni nas je zapustila naša draga mama in babica
IVANKA LORBAR
iw 1() se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom In i(^(|(,'ITl za pomot, darovani) evt |e, i/reeena ,o/al|a /ahv.i ll^^vstvr.nim delavcem Zdravstvenega doma Jesenice, de doma upokojencev dr v. Horglja, delavcem IpIoSne Ce Jesenice, pevcem in g. župniku za zadnje spremstvo.
^a njo žalujejo: hčerka Olga m vnukinja z družino
Bohinjska Bistrica
Puštal, 15. julija — Konec prejšnjega stoletja so imeli Lo-čani kopališče ob Selščici pri Vincarjih. Ker pa je Poljanščica navadno za dve do tri stopinje Celzija toplejša, zelo čista in ne nanaša mnogo proda, je tujsko-prometno društvo leta 1927 postavilo kopališče v Puštalu nad brvjo ob dolgem jezu. Leta 1959 so tu zgradili novo mestno kopališče.
Poljanščica je še vedno toplejša od Selščice, žal pa ni več tako čista kot je bila pred šestimi desetletji in še dolgo potem. Že lani je bilo na sicer lepo urejenem kopališču občutno manj kopalcev. Letos jih domala ni. Samo semintja se najde kateri, ki upa v vodo.
Ločani so se spet preselili ob Selščico, četudi je nekoliko hladnejša. H. J.
KRANJ — CESTA JLA ŠT. 14 — TELEFON 21-875, 24-440
urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro računa 51500-601-10579
Delovnim ljudem in občanom
občine Kranj čestitamo za praznik občine
1. avgust — Delavci DO DOMPLAN Kranj
Z izpolnjevanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese delovnih ljudi.
Popravilo strehe na hokejski hali — Za obnavljanje hokejske hale Podmežaklo, so med drugimi sredstvi zbrali tudi 20 milijonov dinarjev namenskih sredstev. Halo je treba redno vzdrževati kot tudi vse pomožne prostore ob njej. Zavarovati bo treba še zahodno "steno, saj bo le težko kljubovala še nekaj let. Da je vzdrževanje zelo drago, povedo podatki: samo streha je velika kot nogometno igrišče (ima 6.400 kvadratnih metrov), zahodna stena pa je po velikosti enakovredna 40 dvosobnim stanovanjem. — D. S. — Foto: F. Perdan
ABC POMURKA
HTDO GORENJKA, n. sol. o.
TOZD GOSTINSTVO Jesenice, Titova 53
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD Gosfinstvo Jesenice z dne 18. junija 1986 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge:
VODJE temeljne ORGANIZACIJE
Kandidat mora poleg pogojev predpisanih v 511. členu zakona 0 združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne ali hotelske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
ali
— višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, pravne ali hotelske smeri in 5 let delovnih izkušenj
— da izpolnjuje pogoje določene« /. družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo priporočeno v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka, HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 1(5, Jesenice, s pripisom »razpisna komisija TOZD Gostinstvo.«
Slovensko teniško prvenstvo v Kranju — Članski prvak je postal Mariborčan Vlado Žibrat, ki je v finalu premagal manj izkušenega in razpoloženega Triglavana Primoža Starca. V dvojicah sta v boju za prvo mesto Arh in Pivk premagala Ar-senoviča in Draša. Na sliki je domačin Filipčič, ki je v paru s Starcem v polfinalu igral proti paru Arsenovič-Draš. — Foto: F. Perdan
gorenjska oblačila KRANJ JLA 24 a
Po sklepu Komisije za delovna razmerja DSSS Kranj se razpisujejo prosta dela in nalogo
1. Šoferja
Pogoji;  - šola za voznike motornih vozil, oziroma opravljen vo/niški izpit C kategorije,
— trimesečno poskusno delo
in prosta dela in naloge
2. finančnega knjigovodje
Pogoji: — končana V. stopnja strokovne izobrazbe — smer ekonomski tehnik
— 2 leti delovnih izkušenj
— delo je enoi/.mensko
— trimesečno poskusno delo
Prosta dela m naloge pod 1. se razpisujejo /a nedoločen čas, dela in naloge navedena pod 2 pa z- določen čas — /a čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj prijave Z dokazili (J izpolnjevanju pogojev poš Ijejo ■j 8 dneh Splošnemu sektorju Gorenjskih oblačil Kranj, Cesta JLA 24 a, Kra-nj.
Vsi prljavijom kandidati bodo vabljeni na razgovor. Prijavlje-
II1 kandidati bodo o izbiri obveščen v 8 dnem po opravljeni izbiri.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE UUBLJANA, Mestni trg 26
Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge
SKLADIŠČNIKA
v skladišču poslovalnice v Kranju
Pogoji: — srednja šola ustrezne smeri (IV. stopnja) — 6 mesecev delovnih izkušenj
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Poskusno delo je določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih DO. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Državna založba Slovenije, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO CERKLJE
Ponovno razpisuje prosta dela in naloge:
1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO (računalniška obdelava podatkov)
2. DELO V SKLADIŠČU
(prevzem kmetijskih pridelkov in izdaja repromateriala
Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
pod 1. — srednja ekonomska šola oziroma druga ustrezna
srednja šola, lahko tudi pripravnik pod 2. — najmanj šest razredov osnovne šole
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prošnje v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Cerklje, Ulica Toneta Faj-
farja 38.
O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri.
:mmsmiehglas 14. stran
MALI OGLASI, OBVESTILA
PETEK, 25. JULIJA 1986
MALI OGLASI tci.:27-960
ceitallAte apatafi.ifroli
Prodam tovorno PRIKOLICO, nosilnost 600 kg. Ivan Štirn, Britof 234. Tel.: 36-056_11725
Prodam samohodno KOSILNICO ro-taks, delovna širina 1,30 m, za 7 SM. Rado Košir, Rakovica 20, Besnica _11726
Ugodno prodam glasbeni STOLP fisher. Tel.: 47-594 _11727
Prodam HSR 48 HI-FI stereo, radio z dvema zvočnikoma 2x25W. Tel.: 42-792 _11728
Ugodno prodam nov PRALNI STROJ gorenje PS 80-44 in sawyo glasbeni STOLP 2 x 80 W. Bojan Kve-der.Voklo 9. Tel: 49-189 11729
Prodam traktorski OBRAČALNIK za seno. Mače 1, Preddvor_11730
Prodam CIRKOLAR. Praše 20, Mav-čiče_11731
Prodam TRAKTOR ursus, moč 60 km. Jože Božnar, Kremenk 2, Poljane_i_ 11732
Prodam ZAGO za obžagovanje ostrešja. Boštjan Golob, Suha 37, Skofja Loka_11733
Prodam dobro ohranjen TRAKTOR ferguson 35 s kompresorjem in kabino. Vinko Šuštar, Velika Lasna 15, Kamnik__11734
Prodam TRAKTOR ferrari 24 km s pogonom na 4 kolesa in AVTO 126 P, letnik 76. Valjavec, Sp. Veterno 1, Tr-žič_ 11735
Prodam črno-bel TV El NIŠ, star 3 leta, ekran, za 5 S M. Tel.: 33-301 11736
Prodam ORODJE in NAPRAVE za izdelovanje vseh vrst žičnih ščetk. Ludvik Rekelj, Hraše 14/a, Lesce 11737
Prodam krožno ŽAGO cirkular, moč motorja 5,5 km, prirejen za mizarska dela ali razrez drv; nov generator 2,2 kv, 220 V, 1500 obratov, primeren za malo elektrarno; italijansko KAD, emajlirano 120 x 70. Tel.. 061/832-841 __11738
Prodam motorno ZAGO stihel 041. Tel.: 74-400_11739
Prodam nov, črno-bel TV sprejem-niktrim. Tel.: 50-702_11740
Prodam traktorsko SNOPOVEZAL-KO. Sr. Bitnje 12_11741
Prodam STROJ za izdelavo zidakov. Ogled možen v popoldanskem času. Zima, Zg. Radovna 10, Mojstrana
11742
Prodam glasbeni STOLP skai. Tel.: 79-742 _ _11743
Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS. Matej Mlakar, Češnjica 52, Sr. vas, Bohinj 11744
Prodam zelo malo rabljen oljni GO-RILEC CTC-B-212, dajem tudi enoletno garancijo. Tel.: 77-120 po 20. uri
Prodam prenosni Tel.: 25-919
črnobeli TV.
gradbeni mat.
Prodam 20 vreč APNA. Srečo Kne, Adergas 48, Cerklje_11747
Prodam 16 kosov armaturnih MREZ 4,2 x 4,2. Vrtačič, Zg. Duplje 77/a __11748
Prodam stavbeni LES, dimenzij 20/22, 15/13. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje_11749
Prodam 100 m2 smrekovega OPAŽA in kuhinjsko kotno KLOP. Begelj, Smledniška 27, Čirče_11750
Prodam BANKINE in PUNTE za šolanje. Anton Dobovšek, Sidraž 6, Cer-klje _ 11751
Prodam PUNTE. Porenta, Škofjeloška 32, Stražišče, Kranj_11752
Prodam 60 m' suhega ladijskega PODA. Ogled po 15. uri. Franjo Poneb-šek, Bohinjska Bela 32_11753
Prodam nova hrastova vhodna in garažna VRATA. Janez Pavlic, C. na Klanec 8/a, Kranj_11754
Prodam rabljeno in dobro ohrajeno kopalno KAD za kopalnico, dolžina 1,50, cena 16.000. Marjan Žoberl, Alp-ska 54, Lesce_11755
Prodam gradbeni MATERIAL: 200 predelnega zidaka porolit, 4 m schiedl, 30 m2 lendoporja, 100 komadov beton-skih polnilcev. Tel.: 26-253_11756
Prodam električni betonski MEŠALEC. Tel.: 61-996_11757
Prodam KRAJNIKE. Babni vrt 6, Golnik_ 11758
Prodam nova strešna OKNA mira Radovljica z aluminijasto obrobo in vgrajenimi žaluzijami, 70x 120 cm, Ogled popoldan. Radjenovič, Kidriče-va 37, Kranj_11759
Prodam betonske ZIDAKE. Gasilska c. 18, Šenčur_ 11760
laino prodam
Prodam ZASTAVO 101, letnik 78 in hrastove PLOHE. Breg ob Savi 9, Kranj __11694
Prodam 50 litrski BOJLER še zapakiran, čevljarsko USNJE boks, OLEAN DRE, ročni VOZIČEK, nosilnost 1 T, trožilni KABEL, VENTILE za centralno, Kočevar, Oprešnikova 12, Kranj 11695
Za plačevanje računov naj skrbi banka
Morda ste že slišali znanca, kako je zadovoljen, odkar je odprl tekoči račun in nima zdaj nobenih skrbi s plačevanjem stanarine, časopisov, elektrike, vrtca pa še česa drugega ... Inkasanti se pri njegovih vratih sploh ne ustavljajo več.
Te ugodnosti veljajo za vsakogar na Gorenjskem, le pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske mora odpreti tekoči račun. Potem pa se lahko odloči, katere obveznosti bo poravnaval na ta način. V tisti banki, kjer je odprl tekoči račun,mora izpolniti posebni obrazec in napisati, kaj naj poravnava banka. Posebej vpiše obveznosti, ki se ponavljajo mesečno v enakih zneskih, in posebej tiste v neenakih zneskih. Enaki so televizija, radio (RTV naročnina je nižja, če jo plačujete prek tekočega računa), pa obroki za knjige, časopise, življenjsko zavarovanje, namensko varčevanje pa tudi vse vrste kreditov, kot sta stanovanjsko posojilo in potrošniški kredit, in podobno.
Med neenakimi zneski pa bodo elektrika, telefon, vrtec, osnovnošolsko varstvo in podobno. Računi bodo prihajali naravnost v banko.
Z inkasantom se morate prej dogovoriti, da obveznosti, ki jih boste od določenega meseca dalje plačevali prek tekočega računa, ne bo še enkrat kasiral. Tako ne bo prišlo do pomot ali večkratnega plačila istega računa ali celo do izostanka plačila.
Ko v banki izpolnite obrazec in se dogovorite z inkasanti, je stvar za vas zaključena. Banka uredi vse preko računovodstva delovne organizacije ter računskega centra in že naslednji mesec bodo vsi zneski, imenovani traj niki, obračunani prek tekočega računa. Da so obveznosti plačane, se boste prepričali iz izpiskov, kjer boste videli odtegljaje, označene kot DELO, RTV, ELEKTR, za nekate re pa bo označeno nakazilo. Trenutno v banki prilagajo še račun za telefon in stanovanje, kmalu pa bodo tudi to ukinili.
Vsako spremembo zneska nakazil je treba takoj javiti. Ob podražitvah časopisov, revij, televizije in radija banka sama naredi spremembe. Za ostalo pa moramo poskrbe ti sami. Spremembo sporočimo v tisto enoto banke, kjer smo odprli tekoči račun.
Banka namesto nas lahko opravi veliko dela. In to brezplačno. Za vse ugodnosti, za vse delo, ki nam je prej vzelo veliko časa — čakanje na pošti, v banki, čakanje na inkasanta — banka ne zahteva niti dinarja. Zahteva pa, seveda, da imamo na tekočem računu toliko kritja, da bo lahko poravnala naše obveznosti.
Tako plačevanje obveznosti omogoča banka tudi tistim, ki osebnega dohodka ne prejemajo na tekoči ra čun. Vsak mesec morajo vložiti na tekoči račun tolikšen znesek, da banka lahko plača njihove obveznosti. V tem primeru ne dobijo čekov za dviganje.
Seveda pa velja tudi pri plačevanju obveznosti s pomočjo tekočega računa, da moramo imeti kritje. Takoj, ko pridemo »v minus«, banka ustavi tudi plačevanje trajnikov.
Prodam domače ŽGANJE, sadjevec. Stanonik, Log 9, Skofja Loka      11696
Prodam SURF. Podlubnik 114, Skofja Loka _ 11697
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK tribuna. Prelovšek, Moša Pijade 48, Kranj. Tel.: 25-524_11698
Prodam TRAKTOR guldnerIM KS, s KOSILNICO in OBRACALNlKuM, ter TELICO za pleme. Marija Križman, Mlaka 31, Komenda_11699
Ugodno prodam INVALIDSKI VOZIČEK. Ogled vsak dan v domu upokojencev Kranj. Janez Kemperle, C. 1. maja 59, v sobi 011_11700
Poceni prodam otroški kombinirani VOZIČEK pegi. Ljubo Pegan, Zupano-va 5, Šenčur ._11701
Ugodno prodam kotno sedežno GARNITURO in dva FOTELJA (staro 2 leti), PRALNI STROJ zopas, potreben manjšega popravila ter MOTORNO ŽAGO stihi meč 30. Naslov v oglas-nem oddelku_11702
TV Iskra, barvni, z daljinskim upravljanjem, 56 cm in 32 programov, star 2 leti, prodam za 250.000 din. Suša, Janka Puclja 5, Planina III, Kranj. Ogled od ponedeljka naprej 11703
Tekmovalno KOLO super, prodam za 20 SM. Slavko Velkavrh, Cesta re-volucije 8, Jesenice_11704
Ugodno prodam HI-FI STOLP beny-ton in ZAPOROŠCA, po delih. Bitenc, Žeškova 4, Kranj_11705
Prodam malo rabljene GUME 650-16 T. Zupan, Praprotna polica 29, Cerklje_11706
Prodam dobro ohranjen MOPED APN 6 in ČELADO romer. Ciril Homan, Ljubljanska 19 b, Kranj, Labore   11707
Prodam SURF in gorenje center. Tel.: 33-133_11708
Prodam KUNCE (francoski ovnač in rdeči novozelandec), vse z rodovnikom ter RADIO-kasetofon 2x10W. Cesta Janeza Bobnarja 6. Tel.: 42-810 _11709
Prodam 80 basno HARMONIKO melodija, odlično ohranjeno. Stružnikova 10/a, Šenčur_ 11710
Prodam PŠENICO. Luže 11, Šenčur __11711
Prodam obnovljeno, malo dirkalno KOLO. Tel: 22-116_11712
Prodam LIKALNI STROJ, znamke tefal, vsak dan od 14. ure dalje. Tel.: 77-547_ 11713
Prodam leseni gnojnični SOD za 1000 litrov, gnojnično ČRPALKO in MLATILNIK za semenjsko deteljo. Ivanka Zmrzlikar, Glavni trg 3, Mengeš _11714
Prodam novo moško športno KOLO. Tel.: 66-052 _11715
Prodam ČOLN evan GT 402, z mo-torjem evinrude 40 in električnim vžigom, komando, cerado ter PRIKOLICO. Marko Mijič, Kebetova 18, Kranj
_11716
Prodam žensko športno KOLO na 5 prestav ter otroško KOLO MBX. Tel.: 74-355 _11717
Ugodno prodam nov KUPERSH-BUSH, 16,5 m! lamelnega PARKETA in 30 vreč PESKA za fasado Zreče, tel.:
23-006_ 11718
Prodam 30 čebeljih DRUŽIN iz AŽ 9 in 10 SATOV. Jože Potrebuješ, Hrastje 145, Kranj _ 11719
Po ugodni ceni prodam SEME krmnega ohrovta. Kastelic, Prebačevo 53, Kranj. Tel.: 43 174_11474
Ugodno prodam rabljeno strešno cementno folc OPEKO, 2.000 kosov ter dva rabljena puch pony ekspresa in še enega po delih. Kuraltova 4, Šenčur _11078
Prodam GAJBICE, deske colarice, električni varilni aparat, butare, čela do Zg. Brnik 136, pri Verbiču 11835
Prodam SURF imgrad delfin in ČOLN maestral 18 SD z ali brez motorja T 4,5 S ter nekaj kamp opreme. Blažič, Frankovo nas. 73, Trata, Skofja Loka_11836
Prodam 200 kg krmilne OGRŠICE (ohrovt) in krmilne repice. Pipanova 37, Šenčur_11837
Prodam LES za ostrešje in mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje_11838
Prodam brusilni mizarski tračni 'STROJ in oljni gorilec germanija pra-grant Tel : 46 183, zvečer_11839
Prodam suha kostanjeva DRVA Pangerc, Sp. otok 1, Radovljica. Tel.: 79-952_11720
Ugodno prodam KOLO rog mara-ton. Frelih, J. Platiša 3, Kranj 11721
Ugodno prodam SURF D 2 z jesenik jadrom. Tel: 51 835_11722
Prodam starejši barvni TV gorenje za 5 SM in rabljeno KUPERBUSCH peč. Zakotnik, Virmaše 84, Skofja Loka _____^__11723
PRAŠIČA za zakol (130 kg) zamenjam za TRAKTOR: rabljeno frezo, dvobrazdni plug, trosilec umetnega gnoja Tel.: 57 197_11724
vozila
Ugodno prodam FIAT 126, letnik 78 in registriran za eno leto Lončar, Ce sta na Brdo 21, Kokrica_11178
Prodam Z 750 SC, letnik 79 Ogled v popoldanskem času. Jurij Ziherl, Vir-maše 123, Skofja Loka_11631
Prodam Z 750, letnik 75, registrirano do maja 87 in dobro ohranjen MOTOR APN 4. Tel : 42 218_11632
Prodam odlično ohranjeno Z 750, le tnik 76, 60 000 km. Tel : 88 445, po 21 uri_11633
Prodam Z 101 L, letnik 76. Dolžano-va pot 4, Kokrica_11634
Prodam vozno in neregistrirano Z 101, letnik 74, za 14 SM Žlebič, Župan čičeva 12, Kranj_11635
Prodam MOTORNO KOLO APN 6. Ogled popoldne. Rogelj, Sitarska 6, Stražišče, Kranj_11636
Prodam zaleteno STO EN KO s pre voženimi 45.000 km Pero Barič, 31. di-vizija št 7, Kranj_11637
Prodam Z 101, letnik 73. Jože Jeko vec, Žiganja vas 2_11638
Prodam FlCOTA celega ali po delih in Z 101. Tel.: 21-267_11639
Prodam Z 101, letnik 77. Svetelj, No-va vas 8 F, Preddvor_11640
MERCEDES 206 D, bus, prodam za gotovino. Tel.: 34-733_11641
Ugodno prodam dobro ohranjen VW. Krumpak, Kidričeva 30, Kranj ______11642
Prodam Z 101 LUX, letnik 77, registrirano do 14. 8. 87. Ogled v petek popoldne, v soboto cel dan. Mirsad Salu-nović, Svetinova 18, Jesenice. Tel.: 83-446_11643
Prodam odlično ohranjen MZ 250 TS letnik 82 in z manjšo napako, za 32 SM. Slavko Velkavrh, Cesta revolucije 8, Jesenice_11644
Prodam OPEL REKORD, letnik 72, v zelo dobrem stanju, garažiran, Predos-Ije.Tel.: 39-516 _11645
Prodam registriran FIAT 1300 v voznem stanju, letnik 77. Naslov v oglas-nem oddelku._11646
Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le-tnik85. Suha 15, Kranj_11647
Prodam Z 101, letnik 73. Lebar, Pre-doslje 146_' _11648
Prodam VW KOMBI, letnik 70ali zamenjam za VW. Vidic, Preddvor 32 _11649
Prodam MOTORNO KOLO MZ 250. Jernej Jagodic, Ambrož 2_11650
Prodam FIAT 126 P, letnik 82, 42.000 km. Jure Simonič, Stara cesta 11 a, Skofja Loka. Tel.: 61-717 11651
Prodam zaleteno ZASTAVO 750. Podbrezje 5 _11652
Ugodno prodam SIMCO GLS, letnik 79. Tel.: 26-408_11653
Prodam MOPED APN 4, letnik 80. Štefan Hozjan, Finžgarjeva 14, Bled _11654
Poceni prodam 126 P, letnik 82. Haf-ner, Huje 23/a, Kranj (popoldan) 11655
Prodam obnovljen VVV 1303, letnik 1972, za 95 SM. Prevodnik, Šk. Loka, Stara cesta 9/a. Tel.: 62-288
Prodam FIAT 750, letnik 77. Ogled od 18. ure dalje. C. svobode 27 b, Bled _11656
Po delih prodam AVDI 100, letnik 70. Tel.: 47-064__11657
Prodam MOPED APN 6, letnik 84. Zvirče 5/b. Tel.: 57-187, zvečer 11658
Prodam GOLF JL, letnik 79. Bohinjc, Ljubno 10, Podnart_11659
Prodam ZASTAVO 101, letnik 78. Ogled Britof 221/g, Kranj. Tel.: 36-601, po 15.30 uri__11660
Prodam ZASTAVO 101, december 83, prevoženih 23.000 km. Gregorčiče-va 20, Radovljica_11661
Prodam GOLF, letnik 82. Ogled petek in sobota. Lado Pintar, Tugo Vidmar 2, Kranj Planina. Tel.: 34-877 _11662
Prodam Z 750 LE, letnik 82. Branko Simič, Trg svobode 6, Tržič. Tel.: 50-676 _11663
Prodam odlično ohranjeno LADO 1200, letnik 76, prevoženih 54.000 km. Janez Čarman, Sv. Duh 38, Skofja Loka___11664
Prodam 101 F, letnik 78, za 20 SM. Tel: 737-534 po 17. uri_11665
Prodam Z 101, letnik 73, registrirano do aprila 87 Brvar, Podbrezje 49 11666
Prodam garažirano in dobro ohranjeno Z 101, letnik 76. Letence 5, Gol nik_11667
Ugodno prodam Z 750, zaleteno, ne vozno, registrirano do decembra. Ogled možen vsak dan. Hudovernik, Sp. Loze 3, Zg. Gorje _11668
Prodam FIAT 850, za 12 SM. Tel.: 80-531, popoldne_11669
Prodam R 4 TL, letnik 82. Ivan Marti njak, Britof 215. Tel.: 36-208 11670
Prodam PEUGEOT 104, prva registracija 76, generalno obnovljen in z novimi gumami. Tel.: 75-651, zvečer
_11671
Prodam Z 101, letnik 74, potrebno manjšega popravila. Tel.: 45 006 od 17. do 19. ure__11672
Prodam R 4 TL, letnik 84. Jože Bec, Ljubno 62, Podnart_11673
Prodam dobro ohranjen motor za VW variant, letnik 67, 1600 kubičen. Cene Vogelnik, Podhom 21/a, Zg. Gor je. Tel.: 77 240_11674
Prodam LADO 1200, letnik 72. Tel.: 83-668_11675
Prodam Z 101, letnik 74, celo ali po delih. Bric, Bohinjska Bela 124 11676
Prodam R 4, letnik 84 Langusova 37, Radovljica_11677
Prodam neregistrirano Z 750, letnik 74. Tel.: 80-409_11678
Prodam FIČOTA, letnik 73, registri ran do junija 87. Tel.: 25 210, popoldan _11679
Prodam ohranjen GOLF JL, letnik 79, 4 vrata Tel: 81-539_11680
Prodam vsa stekla za Z 101. Jereb, Gradnikova 77, Radovljica_11681
Prodam GOLF diesel, letnik 85. Gorenjska cesta 23, Naklo Tel : 47 469 _11682
Prodam Z 101, staro leto in pol. Tel.: 39 644_ 11683
Prodam Z 128, letnik maja 83 Tel. 43 040_11684
Ugodno prodam R lb II, letnik /?, registriran do julija 87 in MOPED to mos, avtomatic M 3, letnik 83 Ogled popoldne Lado Vampelj, Sp Gorje 127 c (pri Fortuni) 11685
nama
Skofja loka
Prodam R 4, 75-193
letnik
10/80. Tel.: 11686
Prodam FIAT 850 special, registriran do maja. Matej Krajne, Ljubno 60, Podnart_11687
Prodam AVDI 60 z motorjem v okva ri, celega ali po delih. Tel.: 77 319, po-poldan_ 11688
Prodam VW, letnik 63, celega ali po Jelih. letnik 66 946_11689
Prodam 126 P, letnik 81, od 16. do 21. ure Tel.: 75-421_11690
Prodam Z 101 L, letnik 77 november, prevoženih ima 51.000 km. Zupan Gradnikova 3, Kranj. Tel.: 27 019 11691
Poceni prodam VARTBURG, letnik 74. Zaplotnik, Retnje 1/a, Križe (tovar na Rog)___11692
V prihodnjem tednu vam NAMA Skofja Loka po ugodnih cenah priporoča ugoden nakup
— moške srajce kratek rokav po 2.313 din
— moške nogavice od 297 do 354 din
— ženske dokolenke po 130 din
— ženske kratke nogavice po 100 din
— otroške maje kratek rokav po ugodnih cenah
— volno za ročno pletenje 100% sinteti-ka, cena za kg 2330 din
HIŠA DOBREGA NAKUPA!
Prodam Z 101 comfort, letnik 82, prevoženih 27.000 km, cena 1.150.000 din. Informacije od sobote dalje. Tel.: 22-108        .__11693
Prodam PEUGEOT 304 GL, letnik 78, prevoženih 60.000 km. Štimac, Gubče-va 5, Kranj_ 11840
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 72, ogled v soboto 26. 7. Perko Gabrijel, Begunje 13/a__11841
Prodam    MOTOR    NSU MAXI 175ccm ali zamenjam za APN 4—6. Marko Gerden, Moša Pijade 8, Kranj _11842
Prodam zaleteno Z 101, letnik 81, po delih ali celo. Tel.: 21-211 11843
Po delih prodam R 4. Nejc Ajdovec, Pipanova 24, Šenčur_11844
Prodam neregistrirano toda vozno Z101, letnik 78, cena 53 SM. Tel.: 23 810 _11845
Za 15 SM prodam R 4 TL, letnik 76, potreben manjšega popravila. Janez Bahun, Žiganja vas 49, Tržič_11846
Za FORD taunus, letnik 78, prodam prednji odbijač in nov desni blatnik. Britof 189. Tel: 39-389_11847
Prodam Z 101, letnik 84. Brajič, Zlato polje 2/a, Kranj__11848
ilanovanfa
Mlad par brez otrok najame garsonjero za dobo več let na relaciji Lesce—Radovljica ali v okolici. Šifra: Predplačilo po dogovoru_11139
Kupim eno ali dvosobno STANOVA NJE v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku _11761
V okolici Škofje Loke nujno vzamem v najem eno ali dvosobno STANOVA NJE za dobo 2 do 5 let. Šifra: plačam v DM_ 11762
Najamem GARSONJERO ali eno sobno stanovanje Šifra: Kranj ali okolica_11763
Oddam SOBO s souporabo kopalni ce dvema zaposlenima dekletoma Tel.: 25 418_11764
Iščem STANOVANJE za par v okolici Škofje Loke, lahko tudi v Kranju. Gani Topanica, Frankovo naselje 74/a, Skofja Loka_11765
Najamem DVOSOBNO stanovanje v okolici Kranja. Šifra: avgust     11766
Prodam enosobno STANOVANJE Tel.: 35 809_11767
Mlad zakonski par išče GARSONJE-RO ali sobo. Šifra: nujno_11768
Mlada družina z enim otrokom išče STANOVANJE za 2 do 3 leta. v okolici Šenčurja. Šifra: soliden_11769
V Kranju ali Medvodah iščem manj še STANOVANJE ali garsonjero za študentki — sestri. Cenjene ponudbe pošljite na naslov Buchvvald, Roška cesta 46, Kočevje_11770
stan.oprema
Obrtnik išče LASTNIKA telefona za sprejemanje naročil. Dobro plačilo. Si-fra: Kranj_1_832
Iščem VARSTVO za 16 mesečno punčko v okolici Rupe, Kranj. Šifra: avgust_ _1J833
Instruiram ANGLEŠČINO, za popra-vne izpite v Škofji Loki. Šifra: ugodno
11834
Prodam rabljen PRALNI STROJ PS 613 gorenje. Tel: 50 174_11788
Prodam kuhinjske ELEMENTE in 2 KAMINA. Tel.: 27-404_11789
Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Hafner, Visoko 10 11790
Prodam novo etažno EMO PEČ, 20000 kal. Informacije popoldne po 19. uri. Jožica Kumer, lil, 1. Avgusta 5, Kranj_11791
Prodam obnovljen PRALNI STROJ candy 75 Tel.: 35-896 po 20. uri  11792
Prodam PRALNI STROJ reks. Miro Pečnik, Pševska 1/b Kranj Tel  21 016 _11793
Prodam dobro ohranjeno SPALNI CO z novimi jogiji in petdelno OMA RO Ogled od 18. 7 do 22 7 ves dan Šifra: tel : 77 889 _11794
Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK kon čar, 2 plin +• 2 elektrika. Tel : 21 411 _11795
Prodam nekaj elementov za dnevno sobo in KAVČ. Tel: 37 216 11796
Prodam ŠTEDILNIK kuperbuseh. Globoko 2 11797
OlTALO
Hitro in kvalitetno popravljam vseh vrst TELEVIZORJEV in radioaparatov Tel: 21 267_11828
Opravljam vsa ZIDARSKA in fasad na dela. Tel.: 46 246_11829
Prodam GAJBICE, samo po 600 din. Podreča 52, Mavčiče_11830
Upokojenki iščeta STANOVANJE, tudi pomagata pri negi bolnika ali otrok Šifra: pomoč 11831
kupim
Kupim MOTOR za avto R 12. Gore-njesavska 35, Kranj_1_J04
Kupim MONTA opeko, stari tip. Ga-berc, Mevkuš 17, Zg. Gorje_1_608
Kupim zadnje ZAVORNE BOBNE z ročno zavoro za Z 430. Vodnik, Skoko-va 9, Kranj_1J777
Kupim PUHALNIK za seno in MLiN za sadje ter prodam bukova DRVA-Jože Pretnar, Zg. Dobrava 5, Kamna gorica__1J778
Kupim traktorski OBRAČALNIK,!iri-ne 160. Naslov v oglasnem oddelku.
___ vem
Kupim manjše število STREŠNIKOM kikinda 272. Tel.: 74-663_1_7§2
Kupim BCS OBRAČALNIK za konj-sko vprego. Zvone Derling, Hlebce 16. Lesce _11781,
gapoilHwe ^
Zaposlim delavca KOVINSKE stro-ke. Bivic, Milje 31, Šenčur_VJ°i
66-letni upokojenec s pokojnino 'n vozniškim izpitom A kategorije, vaje*1 vseh kmetijskih del, gre delat na km«' tijo na relaciji Kamnik—Jesenice. Si' fra: upokojenec.__1_2i5
Službo dobi KOVINOSTRUGAR in delavec z znanjem ključavničarstva možno tudi stanovanje. Borštnikovi1 ul. 16, Cerklje _JJJSS
V delovno razmerje sprejmem dv3 kvalificirana ali priučena TESARJA Tesarstvo, Milan Ogrinc, Sp. Brnik 34
1J78J
Takoj sprejmem ČISTILKO za 4 do6 ur dnevno. Delovni čas poljuben, pni3' ve pismene ali osebne. Informacije P tel.: 77-886 po 21. uri. Diskoteka Pibe'' nik, Prešernova 33, Bled_JJj^
Iščem nekoga za 3 urno pomoč■
tospodinjstvu. Mlakar, Puštal _ ( kofja Loka___JJ6I2
Takoj zaposlim KOVINOSTRUGAR JA ali osebo, ki ima veselje do kov' narskega poklica. Piponova 60, ^®n^j
Takoj zaposlim KV ali PKV
I CI i- CJ ^lUOII I I I      IN V       C1H      I   l\»       —   . ,
TROINŠTALATERJA ali fanta, ki f veselje za priučitev. Franc Korosj? I Mlaka 62/a, Kranj__]J2>
poiertl_2j
Prodam HIŠO in PARCELO 7Sr*jš si. Rožna ul. 11, Šenčur__
GARAŽO vzamem v najem na ■ šem območju Vodovodnega stolp Begunjska 6, Kranj (stanovanje
Kupim zazidljivo PARCELO "j 20 km iz Kranja. Jože Česen, Trg flB šernove brigade 8, Kranj ___.jjiaj
Kupim manjšo NJIVO, travnik, v ali staro gospodarsko poslopje (n zazdljivo). Jože Česen, Trg Prešernov brigade 8, Kranj _
Enodružinsko HIŠO prodarrTal' jn menjam za enosobno stanovanje- II fra: doplačilo._____li-^jj
Kupim zazidljivo PARCELO na Ble<L ali bližnji okolici. Šifra: Bled.
Prodam PRAŠIČE od 35 do Posavec 123. Tel: 70-379 _ Prodam 2 leti starega nem OVČARJA Tel.: 22-116 zvečer Prodam TELICO, 9 mesecev
brej"-
Julija Kalan, Virmaše 68, Skofja Loj<3l6 _.____^jj
Prodam KRAVO s prvim teletom ^ brez. Papirnica 9, Skofja Loka__JJL<j;
Prodam rjave in bele lahke J^" CE. Jurij Stanonik, Log 9, Skofja Lo^
Prodam 8 tednov staro KUČKO » mentalko. Dolžanova pot 4, Kokrica^
Prodam KRAVO v devetem~mes*$ brejosti. Trstenik 14, Golnik _^Ji-< Našla sta se PSA terierja. Pok°f5)2 ška 14, Kranj __J^I Mos« 118$
Prodam KRAVO s teletom 45/b, Komenda
Prodam 8 mesecev brejo TEL Poženik 20, Cerklje 1
SOZI) PKTItOI. TOZD Trgovinu Kranj Staneta Žagarja 30
Komisija za delovna rtxZtn^ j a objavlju prosta dela 111 loge:
i. Cisti LKE
/.a bencinska servisa — 2 delavki
Pogoji: — NK delavec Posebni  pogoj je
r-oseom   pogoj  jt;  u?"£ p0-opravljeno enomesecn skusno delo.
bhmt'"1
Delovno razmerje skl\ Jeza nedoločen čas s poln,n lovnim časom. _ (,„u»'
Pismene  prijave  sPrt\Jnj p" mu na gornji naslov B O objavi.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
PETEK, 25. JULIJA 1986
MALI OGLASI, OSMRTNICE
,15. STRAN (^MgSSoiJ©3SIIGLAS
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
IGNACA TAVČARJA
se lepo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, lovcem in LD Selca, duhovniku in vsem ostalim za izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Sp. Luša, 10. julija 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ANDREJA SOVINCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in delovnim organizacijam: Termiki, Dimnikarskemu podjetju Kranj, LTH-ju Skofja Loka, Odeji in Alpe-touru za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje.Hvala gospodu župniku in kaplanu za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zminec, Skofja Loka, Dienklage, 18. julij 1986
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata
MILANA GROSA
iz Kovorja
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom za nesebično in denarno pomoč, posebno kolektivu ZLIT-a in sodelavcem za vsestransko pomoč ter darovane vence, Domu Petra Uzarja, govornikoma tov. Tišlarjevi in tov. Koš-njeku za poslovilne besede, bratom Zupan za zapete žalostinke, tržiški godbi in gospodu župniku za opravljen obred. Prav iskrena hvala vsem za podarjeno cvetje izrečena sožalja in hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
^ ŽALUJOČI: žena Helena, sinova Florjan in Milan z ženo Mojco, hčerka Helena s sinom Davidom ih ostalo sorodstvo
Kovor, 15. julija 1986
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil 19-letni sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
VITO LAVRIČ
Iskreno se zahvaljujemo sosedom iz Radovljice inNa-kla, mladinskemu cerkvenemu pevskemu zboru iz Radovljice, g. župniku iz Nakla, sodelavcem Alpetoura tozd Remont Kranj, Domu Dr. Janka Benedika Radovljica in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali.
VSI NJEGOVI
Radovljica, Naklo, dne 21. julija 1986
. prodam PUJSKE, težke 30 do 35 kg ilijomače reje. Sp. Brnik 60      11805
Prodam teiičko simentalko, staro 6 ?5jnoy. Popret, Zg. Bitnje 41       11806
Prodam LABRADOR mladiče črne Dflrve in odličnih staršev. Tel.: 27-040
__ 11807
Prodam mlado KRAVO ali brejo teli-QSj_ Senica 8, Medvode 11808 , Prodam BIKCA in TELICO simental Ogtaro eno leto. Šmartno 7     11809
Prodam TELICO simentalko, 6 me-^Sgvbrejo Ručigajeva 3, Kranj 11810
Poceni prodam lepega in ubogljive r«f dobermana z rodovnikom, sta-t£9a 6 let. Blejska 12, Tržič. Tel.:
^zg_ _11811
l Prodam mesec stare PETELINČKE r°jlerje. Stanonik, Log 9, Skofja Loka
__11812
(Prodam TEUCO v devetem mesecu relosti Podbrezje 123. Tel : 70 194
___11813
pProdam KRAVO, po prvem teletu het    Zevnik, Ljubljanska c. 38, Ore
^-iSfanj_'_ 11814
n. Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-ce ali za zakol Strahinj 38, Naklo
^___11815
Prodam 10 dni starega TELIČKA si entalca Bohinc, Krvavška 3, Cerklje
^____^_11816
prodam pritlikave ŠNAVCARJE, sre |; ® z rodovnikom. Inf od 15. ure da MiteL.23 886 11817 Prodam
MARIJA vam nudi PRIMC kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Od 16.7. do 18.8. zaradi dopusta zaprto.
V_
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec
ALBIN SMRKOLJ
upokojeni PTT delavec iz Kranja
Od njega se bomo poslovili v petek, 25. julija 1986 ob 16.00 uri na Kokrici.
DELAVCI TOZD ZA PIT PROMET KRANJ
B8"
dva terierja,
čistokrvna psička : rodovnikom. Tel.: 11818
0 Q r°damnemško OVČAR KO brez ro vn'ka, staro 8 tednov. Tel.: 41 103 ____11819
l24rDdam KRAV0 s teletom. Posavec
^-LO^nart_11820
teli*r°dam tri BIKCE ali zamenjam za b0 ^ 6 ,n KRAVO 4 mesece brejo, ki "-j^fllg telila. Tel.: 39-596 11821 O?3"1 težk0 KOBILO, Vajeno §35rh del Sodia' Češnica 43, Bo "-^SSasrednja vas _ 11822
^pdanTeno leto staro TELIČKO si
45 594
11823
tJrUnod8m KRAVO, 9 mesecev brejo, k 80 tele ali po izbiri. Zalog 43, Ce.
^VSlGorenjskem_11824
n0/°darn TELIČKO simentalko, 7 ted
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil skrbni mož, oče, stari oče, brat, svak in
stric
ALBIN SMRKOLJ
ITT uslužbenec v pokoju
Pogreb pokojnika bo v petek, 25. julija 1986 ob 16. uri na pokopališču na Kokrici. Na dan pogreba leži v mrliški vežici na Kokrici.
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Dušan in Lado z družinama ter Sebastjan in Luka
-2*5/0- Velesovo 35
11825
kr8trk°edam (<
,rr> tretjič telila Tel: 83-176
(r-—__11826
io jn°da™ KRAVI, eno 6 mesecev bre-k|j6 e"o po teletu Sp Brnik 40, Cer _11827
, pošten fant z mehanizirano vd0v 10 *)ri 50- ietirn spoznati dekle ali 0 I enim otrokom za skupno ži-ifra: Gorenjska je lepa. 11771
b, 5^TE: lesene, plastične in žaluzi Sf>|P°Pravila rolet in žaluzij naročite C« levim, Gradnikova 9, Radovlji "^J-61 75 610 10405
n,gast«>
im BALKON (aluminij, špra Utesnjena) Tel:(061)558 285
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, bratranca, strica in svaka
ALOJZA SOVINCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Tek-stilindusa tozd Plemenitilnica, Eliti Kranj, sekretariatu OS in IS SO Kranj, kolesarskemu klubu Sava Kranj, vsem, ki ste v teh težkih dneh sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekali sožalja, darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede in bratom Zupan za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Tenetiše, 15. julija 1986
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželjena ? Vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše ljube mami, ki smo jo imeli neizmerno radi, občudovali njeno plemenitost, dobroto, ljubezen do vsega lepega in njen pogum do življenja
MARICE ZNOJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivom OŠ Helena Puhar Kranj, Triglav Konfekcije Kranj, bivšim sodelavkam iz gostinstva, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v prerani grob, ga zasuli z mnogo cvetja in sočustvovali z nami. Še posebej se zahvaljujemo medicinskemu in strežnemu osebju bolnice Golnik, predvsem dr. Marjeti Zorman, sestram Kari, Marici in Minki, prof. dr. Debevcu iz Onkološkega inštituta, ZB KS Huje in RK KS Huje, ki so jo obiskovali v času njene hude bolezni, pevcem iz Nakla za sočutno zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
NJENI NAJDRAŽJI
Kranj, 15. julija 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE PETERNEL .
rojene TRPINEC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, krajevni skupnosti Čirče in Tekstilindusu obrat II. za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Posebna hvala strežnemu osebju doma upokojencev Kranj za skrbno nego, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Čirče, 11. julij 1986
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil naš oče, stari oče, brat, stric in tast
JOŽE JERAJ
islčreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Iskre Stikala za sožalja in izročeno cvetje. Enaka zahvala velja sosedom za vso pomoč, pevcem za petje, gospodu župniku pa za lep
obred.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Mavčiče, 21. julija 1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, strica, brata in svaka
VINKA VIRČIČA
tesarskega mojstra v pokoju
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje in nam izrekali sožalje. Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, sosedom iz Dru-lovke, sodelavcem Tekstilindusa, vaščanom, osebju zdravstvenega doma Kranj, Postaji Milice Kranj, gasilcem z Brega in sosednjih društev, pevcem Zupan, g. župniku z Brega in g. župniku iz Mavčič za lepe besede in pogrebni obred, pevcem iz Drulovke, zvonarjem iz Drulovke in Praš ter vsem, ki ste sočustvovali z nami ob teh težkih trenutkih.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Drulovka.Breg, Jama, Praše, Mavčiče in Podreča, 21. julija
1986
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca in svaka
FILIPA MARKELJA
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Radovljica za njihov trud, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, zvezi borcev, gasilcem in župniku za obred. Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
NOVICE IN DOGODKI
Enkraten spominski pohod borcev na Triglav
Pogumno kot nekdaj
vrhu Triglava v počastitev osvoboditve Beograda. Tudi zastava, ki je tokrat zaplapolala z vrha Triglava je njeno delo.
Zadovoljni, da so zmogli na vrh, so pohodniki in gostje bili navzoči še na zaključni prireditvi — mitingu, kjer so nastopili med drugimi Milče Stegu in Partizanski pevski zbor pod vodstvom Marka Gašperšiča.
Rudno polje — Z dvodnevnim spominskim pohodom borcev na
'Triglav so le-ti počastili spomin na 45-letnico vstaje slovenskega naroda. Pohod je pripravil orga-
, nizacijski odbor pod vodstvom Franca Šmita pri skupnosti borcev VII. SNOUB France Prešeren v Kranju, pokroviteljica je bila Zavarovalna skupnost Triglav, veliko pa so pomagali tudi pripadniki JLA.
Nekaj manj kot dvesto udeležencev se je v petek zbralo na po-
Spominsko ploščo Triglavski divili     ziji, delo Toneta Svetine, je odkril Rudolf Hribernik-Svarun.
hodu na naš najvišji vrh Triglav — simbol svobode. Vreme pa je tudi tokrat ponagajalo in na vrh so se povzpeli le najbolje pripravljeni — 120 jih je bilo. Na Aljaževem stolpu so razvili slovensko zastavo ter odkrili spominsko ploščo patrolam NOV, ki so se v času narodnoosvobodilnega boja povzpele na Triglav.
Ob vrnitvi v dolino so odkrili spomenik Triglavski diviziji, delo kiparja Toneta Svetine. Zbranim borcem je nato spregovoril nekdanji politkomisar 31. divizije ter današnji predsednik skupnosti borcev te divizije Ivan Franko-Iztok. Podelili so tudi spominska priznanja še živečim udeležencem patrol, ki so se med NOB povzpeli na Triglav. O povezanosti borčevske in planinske organizacije je spregovoril predsednik PZ Slovenije Tomaž Banovec, ki je tudi prebral listino o poimenovanju poti od Rudnega polja na Triglav v Pot borcev Triglavske divizije NOV Jugoslavije. Ob tej priložnosti je Pošta Kranj izdelala tudi priložnostne žige, v petek in soboto pa je delala pošta na Kredarici, ob Aljaževem stolpu in na Rudnem polju. Izdala je tudi spominske ovitke, ki jih je še moč dobiti na večjih poštah.
• Ivanka Gracelj-Tanja je se-
šila zastavo, ki so jo 20. oktobra 1944 borci Jeseniško-bohinjskega odreda in mladinci okrajnega komiteja SKOJ Bohinj razobesili na
• Miro Pavlin iz Krumberga
pri Novi Gorici je še edini preživeli borec III. SNOUB Ivana Gradnika, ki so razvili slovensko zastavo maja 1944. leta. S trdno voljo, tako kot nekdaj, je tudi zdaj ob pomoči prijateljev zmogel to težko pot.
• Ivan Štular-Čiro se je kljub
šestdesetim letom in težki invalidnosti, je 90% vojaški invalid, povzpel na Kredarico. T. Bilbija
Določene nove cene ogrevanja
Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je imel na dnevnem redu seje v sredo, 23. julija, tudi informacijo o predlogu akontacij ogrevanja v kranjski občini v ogrevalni sezoni 1986/87. Izvršni svet se je z novimi cenami ogrevanja na kvadratni meter, ki veljajo od 1. julija, strinjal. Nove cene za posamezne kurilnice so: Vodovodni stolp 179 dinarjev, Cesta JI A 6 167,10 dinarja, Dražgoška 3, 5 in 7 kar 196,20 dinarja, Nazorjeva 2 in 4 196,20 dinarja, Zlato polje 227,30 dinarja, Cerklje 254 dinarjev, Preddvor 218,40 dinarja, Golnik 272 dinarjev in Mlakarjeva 234,07 dinarja za kvadratni meter.
Dobili roparja
Kranjska gora, 18. julija — V Preseku v Kranjski gori so prijeli Ibrahima Hubljarja,' 1958, in Nenada Bajo, 1956, ki sta osumljena, da sta prejšnji dan oropala poslovalnico banke Reiffeisen v beljaškem okrožju. Tretjega udeleženca, Pera Žulja, 1952, so prijeli že pripadniki avstrijskih varnostnih organov.
Kranj, 20. julija — Na »delu« so dobili tudi mladoletnega D. T., ki je zjutraj navsezgodaj skušal vlomiti v Globus.
Karavla Kokrškega odreda na Jezerskem
Jezersko — V torek, ob prazniku dneva vstaje slovenskega naroda, je bila na Ankovi planini na Zgornjem Jezerskem slovesnost, na kateri so ka-ravlo ob meji poimenovali po Kokr-škem odredu. Udeležili so se je nekdanji borci Kokrškega odreda, domačini in tudi številni izletniki. Za poimenovanje karavle po Kokrškem odredu so se odločili zato, ker je ta partizanska enota med narodnoosvobodilno vojno delovala na območju med Savo, Karavankami in Kamniškimi Alpami.
Goste in številne izletnike, ki so se udeležili slovesnosti v sončnem dopoldnevu, je pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Jezersko Milan Kocijan, ki je še posebej poudaril dobro sodelovanje med krajani in pripadniki obmejne enote JLA. Slednji so Je-zerjanom veliko pomagali pri napelja-
vi telefona in urejanju planinskih pašnikov.
Graničarjem je ob poimenovanju karavle in prazniku čestital namestnik komandanta ljubljanskega armadnega območja generalmajor Vinko Šunjara. Predstavnik delovne organizacije Sava, ki ima pokroviteljstvo nad karavlo na Ankovi planini, pa je vojakom za darilo izročil barvni televizor. Po po-imenovanju karavle so odprli tudi spominsko razstavo o Kokrškem odredu. Preživelim borcem Kokrškega odreda in organizacijam, ki nosijo njegovo ime, so potem na slovesnosti podelil1 tudi medalje in spominske plakete-Udeležencem slovesnosti so pripravili tudi kosilo, do poznega popoldneva pa je na Ankovi planini trajalo tovariško srečanje.
A. Ž.
NESREČE
Z dvorišča pred avto
Puštal, 17. julija — Osemletni Klemen Lavrinec je s kolesom zapeljal pred osebni avto, ki ga je vozil Robeit Tratnjak, 1937, s Suhe. V nezgodi je bil huje ranjen.
Nepreviden mopedist
Skofja Loka, 18. julija — Na podoben način se je hudo ranil tudi voznik kolesa z motorjem Damjan Jurčič, 1972, iz Škofje Loke, ki se je zaletel v avto Katje Jesenovec, 1947, iz Podlubnika.
Kdo je videl prometno nezgodo?
Kranj, 21. julija — Zjutraj ob 6.50 se je zgodila na hitri.cesti Podta-bor—Kranj pri odcepu proti Kranju—zahod v kraju Polica prometna nezgoda. Veljko Milosavljević, 1941, na začasnem delu v ZRN, je vozil osebni avto F-RL 38 simca christel rumene barve iz Kranja proti Pod taboru. Pri omenjenem odcepu mu je nasproti pripeljal voznik neznanega vozila rdeče barve. Le-ta je prehiteval vozila pred seboj. Med Milosavljevičem in neznanim voznikom je prišlo do oplaže-nja z levimi deli vozil. Milosavljević je zapeljal desno in se prevrnil. Pri tem je dobil lažje telesne poškodbe. Prometni miličniki postaje Kranj prosijo očividce, da pokličejo njih ali najbližjo postajo milice.
TB
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Blejski turistični utrip
PRIPOROČAMO
KRK/Malinska — depandansa Učka — polni penzion, tedenski paket za osebo 30 000
KRK/Šilo — zasebne sobe II kat., polni penzion, tedenski paket za osebo 30.000 din
PODGORA/makarska riviera — avtokamp Sutikla, počitniške prikolice za 4 osebe — najem Informacije in prijave v vseh poslovalnicah!
Bled — Če kje, potem je v juliju prav gotovo na Bledu za vsakogar nekaj: malo folklore, nekaj športa, nekaj dobre glasbe, vse skupaj pa daje temu turističnemu biseru sredi Gorenjske tisti značilen poletni utrip, zaradi katerega je Bled vredno obiskati. Če začnemo pri kulturnih prireditvah, je treba začeti pri Festivalni dvorani, kjer te dni zamenjujejo razstavo slik kranjske akad. slikarke Alenke Kham-Pičmanove z razstavo slik akad. slikarja Dušana Pavlovca iz Domžal. V avli Festivalne dvorane je tudi razstava iz doku mentacije Planinske zveze Slovenije NOB in Triglav, Gora — simbol, ki so jo pripravili ob obletnici vstaje
slovenskega naroda. Razstava bo odprta še do 31. julija.
Na Blejskem otoku bo danes zvečer na čembalu igrala Lucy Hullman Rusell, prireditev je v okviru poletne akademije stare glasbe, ki se ta teden odvija v Radovljici.
Jutri zvečer ob 20. pa se bosta pred hotelom park predstavila ženin in nevesta, ki se bosta poročila na letošnji Blejski olueti. Tudi nedelja ne bo minila brez prireditve — zvečer bo na Blejskem jezeru ob campu Za-ka promenadni koncert. Pa še folklornih prireditev ne bo manjkalo, za vse, ki pa radi pokažejo svojo športno znanje, pa je jutri pripravljen turistični tenis turnir na igrišču Zaka.
(GLAS    0° 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanovitelji Glasu občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Kadovliica, Skofja l,oka in Tržič — Izdaju Časopisno podjetje (ilas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnje h, I*>a Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — lektorica: Nataša Kranj« — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotogrufiju: Nada Prevc, Ix>jze Erjavec In Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS 7.a Gorenjsko) — I .is t izhaja od oktobra 15*47 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, »>d julija 1974 pa oh torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Krunj, M«>šc Pijudeju 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, retlakcija 21-860. odgovorni urednik 2I-H3.r>, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. podetje 2.600 din.
V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
market ŠOBEC
DELOVNI ČAS
vsak dan
Smreka ga je ubila
Radovljica, 19. julija — Na Ledeni trati na Dobrči sta Anton Černe, 1937, iz Dvorske vasi in Franc Knafel, 1953, iz Doslovč sekala drevje. Pri podiranju je ena od smrek ubila Černeta.
Dekletce pred avto
Jesenice, 23. julija — Eldina Hadžič. 1974, z Jesenic je s kolesom zapeljal* pred avto, ki ga je vozil Muja BaliČ,
1963, z Jesenic in se huje ranila.
Požar na kmetiji
Krnice, 23. julija - V vasi Krnice v | Novakih je gorelo na kmetiji Franc8 Bogataja. Požar so najprej opazili v ga' raži, takoj za tem pa se je pojavil še n» kakšnih dva metra oddaljenem g°sP doarskem poslopju, pod katerim Je hlev za živino. Požar je popolnoma uri| čil gospodarsko poslopje do plošče me va in garažo. Škode je po nestrokoV* oceni za deset milijonov dinarje^: Domnevajo, da je požar nastal v gara2 pod hladilno skrinjo pri kompresori in ventilatorju.
H. J-
Slepeče dolge luči
Preddvor, 18. julija — Voznik ose£ nega avta Jože Tepina, 1960, z Zg- J.fl zerskega je zvečer prehiteval kolestfrj Andreja Pičmana, 1925, iz Britofa, K ga je iz nasprotne strani z dolgimi lu,^ mi osvetlil neznani voznik. Tepina J zavil desno in zaviral, pri tem pa huj ranil k«)lesarja Pičmana.