Št 21.
V Gorici, dne 21. maja 1Š97.
„Soea"
izhaja vsak petek o poldne in velja s  prilogo  ..laspaiarskt List* vred po pošti nrejemana ali v Gorici na done  poSiljana:
vse leto.....gld. *-40,
pol leta    .....      ,   2-20,
'četrt leta.....W0.
Za   tuje   <iežele  toliko  več,  kolikor  je večja poštnina. Delavcem   in   drujriin   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo.   ako se oglase pri upravništvu.
..Prllirte"  izhaja   vsakiit 14  dnij   vsak   .Inijo  torek  in velja za celo leto 8t> tr.
„Go«p«4arskl Ll»t" izhaja in se prilaga v.-ak inest-c v obsegu  in strani;. Kadar je v pelek praznik, iziilelii li-ta že v Četrtek.
SOČA
I
»Izdaja za deželo.)
OansS
in .HSLMtCE* planejo se za jfelsiopno pelit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. — Za večje črke po prosto;«.
Posamične številke dobiv^o se v tobakamah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrenčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponte della Fnbrn po 3 kr.
Dopisi porajajo noj so uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniStvu .Soča«. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  ~  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in unruvnislvo je v Gosposki ulici 8.
Izdajatelj   in  odgovorni   uradnik Vinko  Levičnik
„ Bog In narod! •'
Tlakaln zalaga „Gor. Tiskarna" h, Oabričak (orisov. J. Krmpotlč).
Govor t. M Gregorčiča
v drMvnciM zboru.
t>\i.i\ii;.-v inj.»\ t . Varovanj« italipriskriM značaja Gorite, to j«' listo - tako povdarjajo v občinskem sveto, v društvih in v /ašcbnem življenju ¦—, za kar s« morajo pubv.ali Italijani uujpoprcd. Trga programa m: ji- .spomnil lu.li nedavno imenovani župan gotiki v svojem na»tupiu<m govoril iti ji* nmnil, tla to bodi cslj, po kalnem bode Mn-mit neprestano. Tmli sicer ji* t nti neredko, «la raje naj- ni* bode Gorice, ako ni italijanska. Tam imamo sicer tudi katoliško avstrijsko stranko, toda ista iu> pri-liaja ilo br.-.edc, i>U je zavezana, se ne u.oiv ganili, sosrbno zato tie, ker ite*!|obiva nikake podpore. Kako pa jr s, tem italijanskim značajem mesta got^kr/a, ki naj   hi se \aroval
O   VSfll   okoillOslth?    Mr.stli golttkl)  je   pl-\M>lll
ločeno ml Fiirlanijr, ločeno gro^rattški, gospodarski in elnorT.»ti;ki Gior'r,di-ki leži (,'o-rim med slow-u-»ktim občinami, v siovcnAeiu okraju. Ktno/ratt^ki dobiva Gorici \es svoj naraščaj iz slovenske okoili e, in gospodarski je 1,'oriea v zve/i s slovenskim d.leiiid.Me.
Res je M<Vf, ,|,i :.e .,.| l,< kdaj ,|.<f.i na to, da bi se i:,)ij.a ::\v/aU z Fiul.imjo ; toda to si» ni po-rečhO došed.ij. Z »to skušajo po-italijunčiti po imeiiii oni člen, ki je vmes: občino Podgoro, m so iznašli za Podporo ime Pirdiuionle. To -sem omenja! h> vičkral; toda vredno, iU «e omeni, je i.; »„, da je uporaba bya imena uradno prepovedana, vend.tr se rabi ime še n.idal.r, kajti tu ni možno vplivati. Posrečilo se je pa, utihotapiti to ime v uradni seznani krajev, in «.:e»-r, v kolikor sem po-n."> n j.i/,, diicktno po po-avdm.iiiai in pripomoči njegov./ ek.-<e!erne. riameslnika ti/.a-š^v-a. Obema Podpora ni stavila tega predloga, ampak ta predlog je slavilo se.-k- na-itiesJuiMvo v Trst«. V tem po.stop.mju vidim jaz, da je iiamt-siuišlvo naklonjeno prizadevanju italijanskemu, česar jaz no moreni odobravali.
V ta nnmrn. da hi se (i »tiea spravila v y\no a Futlanijii, se ;e /.itlni ,\is n.u«ir'o govorilo o t;>m, <ia bi se ^-r.ul:] tramv.,^. ki naj bi (Joriio pnbl:.>ai Fml.ur!, Fmlaiiijo pa tlurici. Toda. kakor r« <Vi.o. ^avnn mesto /¦
Heh s sloveii-kini prebiva^tvont, s!o\i n-kini kr--:>.ti-kiiu iiaukoti;, slov* nekimi j-iopoiedtm in On»-r:sktm uerkveniin pftjuis o z^ntraiij: sli^.ln b..žji v vseh »n-kvah mesta. To se ni medio dam s, ail.pak f tt li-ktl.ii ;«- bilo tako v t..;u mestu in it'.e sedaj m- ponujajo. iul-v/p|i me.,tu ta zn.if-.ij. da h: A.bratii.i •» pjv-fireeiii sioverisko ot-rkvi no p.-tje in >:».vi-tiske propovcli. I\> takem torej ne stoj posebno dobro z italijanskim 7.ita,\i,em mesta. Kako iU\'-i\ \\.\7A) pa M-za ta ibdiv-tiski xn..f.sj. .e ra/.-.idno. oko pt^ledaiiio iu.ei.a «!rM/.;t., bi-v.ijoedi (am in svsta\i,a;ot.h velik del prebivalstva. Prvi rr.e.-o.in iroriški je rojen v Go-riei, njepa aie ni (lora^an, uup.;k i-: Kan.i.e v UaliJ. (Oporekanje). Mati mu je ^ I..; v e n k a iz Solkana. Ttpa ac lit: li-.<h> n.rvlo tajttt. i.Optiickame).
Cr.spiMljp. n.oji! J.iz govorim o nari;d-nosli. T..ka je t(irej ¦/ it.ilij.;«!.kiiu znaf.ij«-n: družiti, ki \vljajo za Italijanski-. NoT ako bi hoteli iskati italijariskiii dru/.in. bivajodli nad 101} let v Gorici, našit bi jib najbrte jako malo. VtCina njih so iz najmiaje in najno-veje dobe. Kako jo z rodbinskimi trnom" onih, ki veljajo ali bole veljati za Italijane V IVosim potrpljenja, da pr.-Citam le nekoliko teh imen:
»Batie. Iiombič. BožiC, [»inavOiiS. Trinčie. reriiičic, (Jabrije!i:ii. KovaCie, Mavrovic, Žni-durCiC, (JieSif. Malic, Mozetič, Batislič, Mila-lic, 1'avlflit-, MuCie. FerSiO, M.dnič, Lukežic, Tomšič, LcnardiČ, Trantpuž, Kocijančič, Orae, Kopač, PetrovCic, BadaliC, Marušie, Vidrič, Cirn-pric, Gučič, Muzič, Jančič, Rppie, Silie, Gotie, Slanic, UiSič, Cibie, Ž^vic, Anderlič, Suzanie, GregoriC, Ciglic, Markič, Koklie, Svelličic, Si-tnonCif, Ribaric, KorsiC, Mavric. Simčic, Kavčič, Toneic, Marinič, Pu5i<% PavSiC, Blažič, Bevcič, DrozgiC, Rožic, ZupanfiiC, Bele, Clerne, Rjjavcc, Čemic, Peric, Suligoj, C-'Cigoj, Cer-ni8oj, Cigoj, Kogoj. Šinigoj, Butligoj, Maligoj,
(Jolob, Kos, Skurjanec, Srnico, Vuira, Sokol, Zajec, lakira, Li?jtrtrj^Med\rd, Volk, Kozorog, Šinkovce, Keber, Jazbec, ("Ink. Lo^ar, Fi-ar, St«v«ir, Košar, BauMr, Hribar, Butar, Klobučar, l/ipK ar, Kumar, Ibmjar, TorSar, Vsaj, Pobcraj, Pape/, Knez, 1'otoCtiik, Fratnik, SuS-nik, Liizuik, Podpornik, Palik, Leljan, C.ijan, Soban, (Inrjan, Travan, Hobau, l„iši\ik, Be-velak, Oblrscak, M.Mhis.Vk, BleZavšček. Pia-uisiek, 1.1'VpliScrk, Doljak, lpaVee, Koleuee, Kasleitc, Muravic, Urjc«', Dolence, Jug. \A-fen, Nantit, Kotol, Slrekelj, (Jnrjiip. Širok, llebat, Cekel, llinlul, Sklt.Skok, Bašiu, Hoft-kin, lladolin, Zignn, <ap'on, Pagon, Arcon, Bavcoii, Madoil. Fag.iliel, Peterml, Š.Hmel, Turel, llavi-i, Konici, Kosovel, Beriot, Perlot, Colja, (indija, Fetfolja, Kodelja, Uo^-lja, l'er M.lia, lti-iis.1, Biisa, Velikonja'.
(iiispodje moji! Tu je nekoliko imen rodbin jonskih, (iosjiodje, ki so vešoi slovanskim jezikom, spoznajo že i/, imen samih, uit kje da so vzeta ista.
(Sospodje moji! Pri/.nali mi ntonde, da, je jedro prebivalstva goriškega, v kolikor sr da soditi po imenih, sJutaliskn,
Ako m- trdi, da treba čuvati italijanski Zliarij Ootiee, tedaj D* pomeuja to Ilir dlll-/ega, ing« poitalijaiieevaiijr t.imo.šnjrga juv-b.v.i's,va in pripravljanj1, istega za gotove s.rlie. Kajti to poitalija.icrvanje prebivali va se j>- godilo vidno. Naraščaj je prihajal iz okoliie. Kakor bilio je došel v mi slo ta na-i-.iši-aj, poilalijalieiii so $,\, Telim lie bode možno upiaekali. Dandanes so seveda razmere drugačne, ka^ti sedaj se je tudi slovensko piebivalslvo popelo do zavesti svoje miioduo.-li iu ostaja lo, kar ji«. Odgovarjali) m- bode seveda na to: S:ij je vsi.' italijansko, ko prihajamo v Corico. Bes je. Kaj je itali-j;iitsk"rM? Občinski svet je italijanski, občinski urad, narodna šola, sodišču in predrznost časnikarstva su italijanski. Tu imate vse, kar je italijanskega. (Oporekanje od strani italijanskih posiaueev).
Občinski svet je italijanski, in sicer je isti v rokah Ukozvaiie F„ullijeve stranke, iu pics;rt: va«, gospndje moji (^ouunik se je ubiuii iio itaiijaitskdi po-Lmrev', t\,i mi piAe-te, ,t!i piosi.iv!j.iie Favtlttja ali ne? V ob'".n>kiiii svitu se je stavil piedlog, da l;" se t dna uata umnovaja jio pokojnem Fa-Vtltsji. Ta pirilNig je bil vspiejet od vseli iiav/ot-ib, i/.v/.ernši jedipva sanu-ga obiiliske^a s\i trnka. Toda nainestuištvo v Trs tu ni edo-ijriio :u iti pnpu.diio iz\>sitev tega sklt'p,i. Toda vedno sedela nalo: l«>io Za letom poživljajo uovine v spomin ta skiep, iu zahteva se od i>t.č!ii.kfgu.»\*-ld, da nastopi, do. uv.-de ta s»o, Alep. (Kiiu o.l strani ilal.posiamev: To je grozno m strašno!J Da, strašno! Go-riški ulirnis.ki svet uui-e ničesar vedeti oSlo-ver.c.b v mes'.u.
Tu je parola, ki se j<; i/dal.i, iu ki se, žai, spošbre iudi od oblaslnij bolj ali iJiiiuj. (1'oslaiiec Dr«.xel: Kdo voli občimiki svet?) Y občiriski svet se volijo navadno oni, ka-ttre priporočajo imenovani ubč.nski ftiukci-jonarji iu za kali re se dela.
Ker pa je sprevidelo prebivalstvo goriško, da to ne more iti tako dalje, vzdra-niilo nt, >e, ju mil..; življi italijanski so se zdnižili s slovanskimi živiji iKhri: Tu ni res !) in so hiteli na volivce, iu bili so izvoljeni potem občinski svetovalci, ki niso pripadali gospodovalni stranki. .Nevarnost je bila blizo — takrat, je Slo le za dopolnilno volitev —, da bi občinski svet prišel v roke mirnih italijanskih življov, morda pomešanih s Slovenci; a v tem lienotku je stopila vmes visoka vlada iu je delala na to, da je občinski svet ostal v rokah voditeljev imenovane stranke.
In od tislega časa dela primorska vlada z vso silo, da se to tudi ohrani. Ne, občinski urad ni bil posebno prijazen liovenceiti o zadnjih državnozborskih volitvah.
Neki Slovenec — imenuje se Strchar, je pri občinskem oblastvu poprosil ?,a svoj volilni listek; zavrnili so ga pa, jedino le s tem vzrokom, ker je govoril slovenski. (Klic: Potem pi ni Goričan!) S posredovanjem okrajnega urada — on je volilec v peti kurijt —
je prišel do svoje pravice. Voditelj okrajnega glavar.dva je v lom slučaju pripomogel postavi do veljave iu je dosegel, da je dobil volilec legitimacijo.
V občinskem uradu goriškem sedij:> nam neprijazne osebe. Vsako ščuvauje proti Slovencem ima svoj izvir v stranki občinskega svetit, ali ;!.\ pa vsaj podpira.
Prvi meščan goriški je prišel k letošnjim dr/avnozborskim volitvam v peti kuriji kot volilec ter se je lam tako vedel, da je žalil Slovence. Bes, da je ta svoj klic preklical v časnikih ; toda priče, ki so bile navzoče, pravijo, da je ta preklic le deloma resničen, tako da glavni napad na župana vendar !e obstane, namreč, da je klical ,1'ora*.
Pri ueželno/.borski vnlilvi v veleposestvu je Iudi nastopil kol volilec, iu ku je volilni komisar ilolično mesto volilnega zakona pre-čilal v italijanskem iu slovenskem jeziku, je prvi goriški meščan prolesloval. (Klic: To no siuiiničenja!) Bili so zraven gospodje kot vn-lilci, ki so to slišali; lo iii-n nikaka siinmU čenja. Iu če se gre za odpravitev kake slovenske pridige ali pa slovenskega cerkvenega petja, je občinski s vel takoj na razpolago. Pred nekimi leli se je celo zgodilo, da ko bili odpuščeni iz službe slovenski pomelalii cest, iz jedrnega vzroka, ker ho bili Slovenci iu ker so nekleri svoje olroke pošiljali v slovensko šolo.
Da, še celo več, Iu občinski svet tudi ne gleda ua nase pravice, ki so nam jamčene po osnovnem državnem zakonu. I.elos se je dogodil slučaj obveščen sem o tej stvari prav dobro, ker sem moral sam posredovati ¦ - da je bila neka Žena meni nič, tebi nič poklicana. Ko je prišla, so jej naznanili, da jo šiloma odženo, in ob jednem so jo zaprli v občinsko ječo. Ker se je pa branila iti v zapor, so jo morali skoro nesti. Po mnogem jokanju se ji je posrečilo, da so jo pu.stili čez noč prosto z opombo, da mora drugi dan ob V. uri popoldne zopet priti, da jo odpravi/). Žena je bila pri meni. Sel sem k okrajnemu glavarstvu, kjer sem vpra'-ai po odgonskeiiiii oblastvu.
Beklo se mi je da okrajno glavarstvo. Vprašam, tedaj, kaj je s tem slučajem! Odgovore mi: Le ne bojle se, brez krivde ni bila ndjtUiiua, kajli golovo je kaj zagrešila, najbrž je biia že večkrat  kaznovana.
.laz sem prosil komisarja, poklicati ženo, katera je čakala zunaj. Ona v.dopi. Predložili so nam pismo občinskega urada, v katerem se ji je očitalo, da ne mara delati, je nevarna tuji lasti iu mora večinoma računati ua miloščino. To se je predbacivalo ženi.
Vprašali so jo: Kako je z zaslužkom? Odgovorila je: Jaz sluzim v petih, šesti?) H-i.d>, in je navedla hiše imenoma. Sis* s-- -či čevljarstva, hči je v ni ki tovarni. V-; to je navedla popolnoma ločno.
Vprašali so jo sedaj: Kako je z tajim blagom? Zavrnila je: Kako mi mor le kaj takega predbacivati V DokažHe mi, če sem imela ie jcih-nkral opravili bodisi s sttnijo, bodisi s policijo
Vprašali so jo nadalje: Kako je z miloščino ? Odgovori jim: Jaz plačujem stanarino vsak inesc; naprej. Nikdar nisem beračila pii magistratu, lud: nikoli ničesar dobila. Nalo se je končala vsa stvar. Nje pa niso odgnali.
Drugače se je godilo z nekim Jernejem Perto\l-oiii iz ulico Bosco SI. '.i. —• Mož je bil poklican na županstvo. Nekega popoludne pride tje. kjer ga takoj vtaknejo v občinsko ječo, opomnivši mu, da ga drugi dan odže-nejo z družino vred. — Drugo julro ob 8. uri se pripelje res pred njegovo stanovanje voz s policaji. Nanj naložijo njegovo imetje in njega odženejo šiloma, in sicer mesto v občino Lokovcc, kamor je pristojen, v bližnjo občino čepovan. Pohištvo so mu pri nakladanju skoro popolnoma poškodovali. Nastala je pravda; vprašalo se je policijo po vzroku odgona, na kar je slednja samo odvrnila, da se odgnanee zopet,lahko vrnev. ker so ga le začasno spravili »z mesta. Na njegovega zastopnika vprašanje po pregrešku, se mu j« odgovorilo, da je bil nekoč radi  nekega iz-
greda štiri did v zaporu, da so njegovi sosedje pritožujejo čeziij in slednjič, da njegovi otroci beračijo.
To se mu je predbacivalo! Jo li bil zaprt ali ne, ni meroihijno, rin hi utemeljevalo odgovor. Oduošaji v ouej ulici so mi samemu znane, zalo sem poizvedoval pri njegovih sosedih, koliko je na tem resnice. Ljudje, bivajoči ž njim v isti hiši, so mi zatrdili, da ga oni niso nikdar tožarili; na vprašanje, kaj da vejooberičenju, so zopet odgovorili, da niso videli nikdar njegovih olrok prosjačiti, temveč da skrbi le oče ku nje.
Avstrijske poslave določujejo nuluučuo pogoje in vzroke za oilgou. V zakonu U\ julija 1S7L drž. zuk. Si. 88. navedene so vse točke, zaradi katerih se ima krilo odgnati. Mej temi ni najli one, ki bi opravi-črvala ravno omenjena slučaja. Državni zakonik Iudi navaja, kako se ima v takem .slučaju poslopati,
Ako misli občina koga odgnali, mora napravili o tem zapisnik, koji naj obsega \se vzroke, radi katerih ga mislijo odguidi, (M-giKiiien se mora poučili o pravici zagovarjanja iu polnil šele so morit izročili zapisnik oblastniji. Vse lo se lu ni zgodilo. Poučili ga je, d.i ima pravico vložili ulok, katerega slednjega je sprejeli primorauo županstvo in na kar se mora odložiti odgon. Vso lo se pri nas ne uvažujc, ako se ima odgnali iz ineshi kacega Slovenca.
Nočem dosli govorili o šolah. To so italijansko ljudske šole, o katerih nočem zgubljali nijedne besede, le povedali bi bolel, da so iste jako slabo urejene, jako slabe po svoji uredbi, iu se siaho spravljene pod streho; sicer pa je to njegova stvar, ako se občinski svet, ki hoče skrbeti za varovanje italijanskega značaja Gorice, no briga za to, da hi bile dobro organizovane italijanske šole, in ne skrbi za to, da bi imele take prostore, kakoršni bi odgovarjali dostojanstvu in nalogi zavodov.
Sodišča v Gorici so Iudi italijanska in pripumagajo mnogo k temu, da se ne more tako lahko poravnati prepir med Slovenci in Italijani. Soscbno moram opozoriti na porotna sodišča.
Nočem se spuščati v to. Slovenci v (»urici, v mestu iu na deželi se sistematično ne pripu.-čajo k službi porotnika, ali pa se pripuščajo v tako mali meri, da so lam prav za prav brez pomena, lako, da je porotno sodišče v Gorici od nekdaj popolnoma v rokah Italijanov. To se opravičuje s tem, da razprave na porotnih sodiščih morajo hiti italijanske, in da se torej le taki porotnik1 morejo vsprejemati v letni izkaz, ki so vešči temu joziku, torej najprvo Italijani, izmed Siov-.-ncev pa le nekoliko onih, ki i«-"ejo italijanski jezik; vsakako pa se vedno .o.,..ta na to, da se ne vsprejme preveč Slovencev.
Postolek je vedno premajhen. Radi tega se je od nekdaj tožilo na ministerstvo pravosodja, in ministerstvo pravosodja je Iudi izdalo predpise, po katerih naj bi se odpravili li nedostalki. Žal pa, da so je dve, tri leta sem jelo zaustavljali izvrševanje te odredbe. Posledica temu je, da v Gorici od slovenske strani niti ne morejo zapričeti po-litiškega procesa. Ako loži Slovenec, je gotov, da ga odbijejo, ako pa je ložen, je golovo, da bode obsojen (Oporekanje.), ako gre za politiko aH stvari, ki se spravljajo v zvezo 7. islo.
Na porotnem sodišču v Gorici se postopa tako. Ako menite, da je drugače, potem niste dobro obveščeni o tem; jaz bivam na licu mesta in imam priliko, govoriti o tem z juristi, sodniki in odvetniki. Posledica temu je, da je italijansko novinslvo goriško vzvišeno nad vse zakone, istemu ni možno priti do živega v Gorici na noben način.
Zastopnik V. kurije tržaške 5e čudi tem razmeram. Vi sle naši sosedje. Ako ste tako malo poučeni o naših odnošajih, vam podam jaz mal izgled. Pred nekoliko leti so bili v »Corriere di Gorizia" na ostuden način napadeni  profesorji   v  Gorici,   torej  državni
uradniki. Državni pinvdnik ni lino) poguma, da bi podal založbo; največ, kar so jo nadejal, da doseže, jo bilo, da spravi popravok v list. Okrajno sodišče ga jo odbilo. So lo drugi instanci so jo posrečilo, da jo dosegla popravek. Tedaj je državni pravdnik Izrekel javno pred sodiščem j »Takega obrekovanja državaih uradnikov bo nisom doživel", To jo konslutirano. (Posl. Horlis: Taka politika ni naša.) S lom no spravljam na dan nikakih tajnostij, saj se je to zgodilo javno, Posledica lomu je, d« jo novinslvo predrzno nad vso mero, da ponižuje In sramoti Slovence In jim podtika vso možno, Ako so med Slovenci dogodi kaj noziikoiiilega, tedaj jo gotovo, da so obesi na veliki zvon, Ako jo lo mulo povoda, m stvar protlnije, ako so pa ni dogodilo ničesar, m izmišljajo tlvarl, Imam izgledov iz najnovejšega času.
GJtalo so jo v jodnl številki »Oorrlero*, da ,) v Mirim, noki občini pri Gorici, Iskal uoki TržaCan stanovanja, kjor jo munornvnl lotos poletje preživeti. Ondotni Slovenci so ga napadli, Lo s samokresom v rod se jo mogol rešili. Tako jo slulo črno na belem v omenjenem časniku, List je prinesel poznajo popravok, da jo stvar le izmišljena,
Enak slučaj jo bil v Prvačinl. Nek slovenski i/.voSfiek je bojo naščuval ondotno slovensko ljudstvo, da jo napadlo drugega italijanskega izvoščeku. Brali smo pa poznajo popravek, da je ravno obratno, namreč, da je italijanski izvošček nekaj zakrivil, radi česar so bo imel tudi zagovarjati pred sodnijo.
Poročalo se je tudi, da sta pri Braz-zanu dva slovenska fanta napadla 17 italijanskih. Stvar se jo pozneje pokazala ravno narobe. Jasno se je pokazalo, da je večina začela napad.
To so fakti iz zadnjega časa. Teh ne trdim samo jaz, ampak tudi italijanski list, ki izhaja v Gorici „L' Eco del Litoralo''.
Zelo žal mi je, da nimam lista prt rokah. Pisal je v zadnjem času, da se neresnično stvari izmišljujejo, in da iz malenkosti delajo stralne posledice. Sploh so podtikajo Slovencem vedno slabi nameni iu d^ .va. Tako italijanski list.
Dalje pravi, da liberalni list vedno toži čez Slovence, da prihajajo v uredništvo vedno pritožbe Cez nje. Uredništvo konservativnega časnika pa nima nikdar opravila s takimi tožbami
Še bolj pa je obžalovati, da je to novinslvo v zvezi z gospodovalno stranko — saj je islo glasilo poslednje —, z občinskim uradom, in kakor kaže, celo z nekaterimi organi državne uprave; sosebno, in mnoga znamenja kažejo na to, s policijsko oblastjo v Gorici. (Oporekanje od strani Italijanov.—-Poslanec Vedrai: Isto je pokvarjeno ravno tako, kakor.židovsko novinstvo na Dunaju!) Gorica je zaostala vsaj za 10 let. Kar je pomenilo židovsko-liberalno novinstvo na Dunaju pred 10—15 leti, to islo pomenja sedaj novinstvo v Gorici. Predno liberalizem dospe v Gorico, treba mnogo časa. Na ta način je prišlo, da jo to liberalno novinstvo vzraslo čez glavo celo tamošnjim vladnim oblastim. Sleherni uradnik ti mora slaviti vprašanje, in ne dvomim na tem, da si tudi stavljajo to vprašanje, kaj poreče časopis, ako se zgodi to ali ono. Navesti bi mogel izgledov, kako so se res posvetovali, kaj poreče k temu časopisje. To časopisje je za-jedno tolmač primorske vlade. (Oporekanje med Italijani.)
Ako čilatno nazore o Slovencih v tem listu in ako čujemo nazore posamičnih oblasti o istih, vidimo, da povsem soglašajo U nazori. Od kodi prihaja to? Ali jemljejo oblastveni organi nazore iz tega lista, ali jih jemlje list od organov? (Veselost.) To soglašanje ni od danes aH včeraj,,, ampak obstoji že mnogo let.                                                    ,
Osebno mi je bila dana priložnost, da setn se obvestil o tem in si nabral skušenj. Imeli smo v deželi visokih dostojanstvenikov, m imamo še takih, ki tu pa tam smatrajo za svojo prvo dolžnost, da od časa do časa, , ob gotovih prilikah in povodih, delajo vizite j v slavnem uredništvu. Tega ni možno tajiti.
Tej stranki, ki je gospodovala v Gorici in se navadno imenuje Favettijeva stranka, se je približala visoka vlada; ne samo približala, ampakzvezala se ž njo, in ne le zvezala, ampak je tej stranki na razpolaganje. (Oporekanje med Italijani.)
Gospoda moja, to vem iz lastne skušnje. (Posl. Horlis: Uprav narobe je res t — Poslanec grof Coronini: Vi letate k namestniku ob vsaki priliki! — Poslanec Spincic; Kaj bi bili vi brez njega?!) Vlada je izročila občinski svet tej stranki, ona prepušča istega tej stranki in doptiiča, da se take stvari dogajajo v Gorici. In takov občinski svet sklepa spomenico do visoke vlade, do zastopnikov v drž*« vnem zboru in prosi iste, naj se poslužujejo te spomenice. Toda v leni pogledu je opaziti v Gorici spoznanja in spreobrnjenja. Ko je bila nedavno seja občinskega sveta, v kateri se je sestavila, oziroma potrdila pritožba ioper Slovence, letale so po mestu plačane kreature, da so vabile občinstvo na galerijo občinske dvorane. Vedelo se je že, prodno 30 je začela seja: danes bo huda, danes so vabili. Toda občinski svetniki niso došli polnoatovilno. Zdi se mi, da občinski svet goriški šteje 24 članov; od leh je bilo navzočih samo 14, i stalili ni bilo. Iz ust jednega občinskih svetnikov sem izvedel to, ki je v svojem imenu izustil menenje, da mnogi izmed njih nočejo imeti opravili s tem občinskim svetom, da se ne udeležujejo na teh nemirih, vladajočih v Gorici nekaj časa sem, in da hrepene po leni, da nastopi pomirjenje. (Posl. Lenas3i: To ni res, ne delajte se smešnega. Zakaj govorile neresnico P — Posl. \Vedral: M" moramo spoznati od-nošaje. Klici: Nujbržeje res!) Kat «)in rekel, veleapostovttni gosp. tovariš, je prišlo iz ust jednegu občinskepa svetnika. Dali je občinski svetnik govoril pravo ali ne, tega ne vem. Jaz nisem bil navzoč, jaz ne morem trditi. (Klici: Aha!) Saj sem rekel, da je prišlo iz ust jednega občinskega svetnika. (Klic: Toda le po govoricah I) Ne, lako je rekel v resnici.
(Tu ga je predsednik svaril pred polemiko,)
V Gorici velja parola; le ne Slovencev v mestu goriškem. To je parola, ki se je izdala in po tej paroli se postopa. Ako po-slevamo to stališče, potem nam je pojasnjeno, kaj se dogaja v Gorici in v okolici. Italijani, gospodovalna stranka, se čutijo v Gorici žaljene in izzivuue po vsem. Izzivani so, ako otroci, po ulici hode, govorijo slovenski;, izzivanj so, ako se vsklika »živio"; izzivam so, ako so imena nad prodajalnicami slovenska, izzivam so tudi po tem, ako kdo ima slavčka in ako ta slaveek zna žvižgati .Naprej zastava Slave*. Neki prebivalec go- I riški je imel slavca in je moral prebiti mnogo i sitnosti radi tega, ni smel obdržali slavca in, ] ga moral dati proč. (Veselost.) Mož se zove Andrej Brajda in biva na »Placuti". (Posl; dr. Verzegnassi: Ali je odgovorna za to tudi vlada?) Navel sem to, da pokažem, na kak način je izzivijana gospodovalna stranka v Gorici. Ista pravi, da Slovenci izživljajo.' As čem? Po jedtiem.slavčku! (Veselost.) Vsaki znak živijenja, došli od nas, smatra se provokacijo. Toda, dasi pravijo tu, da gre , le za italijanski značaj mesta goriškega, se ta stranka vendar ne more omejevati na to misel, in ako se voditelji omejajo na to misel, pa se pristaši ne morejo preniagavati, ui;>pak dogajajo se stvari, ki spominjajo deloma na one čase, v katerih je posloval listi poznani občinski uradnik. Najžalostneje pa je to, da organi vlade nočejo misliti na tiste .čase, da nočejo priznati dogodkov Gorici, katerih vendar ni možno tajiti. Dne 18. marca je bila državnozborska volitev v mestni skupim. Občini je bil tedaj namen, da bi nadejano zmago slavKi z velikanskim obhodom. Zdi se, da se je vlada obvestila o tem in obhoda ni bilo. To treba pohvaliti vse-kako. (Posl. Lenassi: Pa ui res!) Obhoda ni bilo. (Posl. Lenassi: Ali iz druzega vzroka.) Dne 22. marca se je vršila iz vele-posestva in takrat se je sklenilo, da se pričakovana zmaga Italijanov istotako proslavi z velikanskim obhodom, katerega naj bi spremljala mestna godba in gasilci. Takov sprevod se pa ne sme vršiti brez dovoljenja oblasti, kajti to spada pod zakon o shajanju. Lokalna vlada je pač bila toli dobra, da je dovolila to, dasi je bilo znamenj, ki bi bila mogla nagniti vlado, da ne stori tega. Že na dan volitve so se na stolnem trgu — volitev se je vršila v deželni hiši — dogajali prizori, ki bi bili morali opozoriti c. kr. vlado, da se nekaj pripravlja. Neki deželni poslanec, ki je tu zaznamovan in podpisan z dvema pričama, je na stolnem trgu slučajno zašel med dve osebi, pripadajoči italijanski narodnosti in stranki občinskega sveta. Hkratu so ga obkolili in jeli žvižgali na strašen način. To je bila demonstracija. V pohvalo policiji morem omeniti, da je kmalu razgnala množico. Na večer istega dne je bila petorica duhovniko/, ki so morali preko Gorice, zasmehovana mej potoma od delavk. Zasmehovanje duhovnikov na javnem trgu znači gotovo žaljenje. (Klici na strani, ltaiijanpv • In ako žvižgajo [nadškofu,
ali to ni razžaljenje ?) Istega dne po volitvi so žvižgali v ViaSignori dvema slovenskima vo-lilcema iz veleposeslva. Ob 1 in pol uri je šel neki deželni poslanec z nekim urednikom po »Rašlelu". Tema dvema se je pridružila velika množica, ki je zasramovala urednika, mu žvižgala in pljuvala nanj. V tem se je posebno odlikoval nekdo, ki je tu naveden z imenom in ki je kričal neprestano: Fora con sto porco di sciavo!
Koncem ulice je prišla straža in prijela razsajača. Kmalu na to je prišel policijski komisar, kateri je junaka izpustil. — Ker se je že po dnevu tako dogajalo, in se je vedelo, da vlada velika napetost med Slovenci in Lahi, ne bila bi smela vlada omenjenega sprevoda dovoliti. — Du bi gospodje ne rekli, da navajam stvari, katere se niso v resnici dogodile, zato hočem navesti, dale na podlagi meni došlih poročil.
Po volitvi bila je prva demonstracija. To vam je bilo vpitje, katero se je pol ure daleč iz mesta Culo. Jaz som bil takrat slučajno za pokopališčem pol uro iz mesta, kamor sem slišal vpitje. To naj bi bil izraz veselja. Pozneje zvečer so so godile stvari, kulerih ne moremo preiti. Sprevodu je bil vsekako namen, dati veselju duška nad zmago, katero so si priborili Lahi. Bilo je tudi slišati Slovence izzivajoče izraze. (Pu«l. Lenassi: Ni res!) Meni so došla poročna, jaz imam dokaze in imena onih, kateri so vse to videl? in slišali. Tu so podpisale tri priče lastnoročno, in štiri priče z njihovimi naslovi so navedene, kateri so slišali vsklikc naperjene proti Slovencem: Evviva Gorizia italiana! M.. .. per i sciavi! Evviva Italia 1 Evviva Re d" Italia! Evviva Umberto! Evviva Garibaldi! M... . ai sciavi, morlc a uuelle curogne di sciavi, evviva i nostri liepulali italiani! (Živahno ugovarjanje.)
Na lo je predsednik zbornice opomnil govornika, da naj se preveč ne spušča v podrobnosti. Potem je zopet nadaljeval dr. Gregorčič:
Je pa neka druga priča, katera spri-čuje o istih izrazih in neku tretja trdi tudi isto. Imam pričo podpisano z imenom, katera je pripravljena navesti druge, kateri bi pričali isto. On pravi, da na dan sprevoda okoli pol desete ure, ko je sprevod že minil, je šlo od 30-50 mladeniče v po ulici Rašici kriče mej potom; Evviva Italia! (Klici; To je laž!) Neposredno za mladeniči je šel v popolni uniformi nek c. kr. policijski komisar, kateri je k vsemu temu molčal, če prav je moral vse to slišati. On je stal bliže, kakor pa podpisana priča, katera je pripravljena vse to s prisego potrditi, in Če je treba še dv? drugi priči navesti.
Tu imam listino petih hišnih posestnikov in štirih obrtnikov iz Gorice, kateri zatrjujejo, da so imeti lampijoni pri sprevodu belo - rudečo - zeleno barvo. (Cujte! Cujte! — Klici: Ni res!)
To trdijo gospodje, če pa želi visoka vlada, sem pripravljen takoj listine oddati, I ker, sem tudi pooblaščen v to. Ravno takoj so kričali: Evviva Gorizia italiana, liberata j dai sciavi, morte ai sciavi! (Cujte! Cujte!) Pljuvali so za Slovenci, žvižgali in rogali se j jim. Niti zasebnik, niti uradnik, nikdo ni bil varen pred zmerjanjem: porco sciavo!
Slišali so se klici: Evviva Umberto, Evviva Italia, Evviva Garibaldi! (Poslanec Lenassi: To ni res, to je laž! —Posl. Spinčič: Sedaj se sramujete!) Imam tu devet prič.
Naš velespoštovani tovariš grof Coronini je bil zvečer v mestu in je vse videl, kako tekajo ljudje z bakljamt, podobni furijam in lo v navzočnosti policije in žendurmurije. Slišal je ko so kričali: Evviva Gorizia italiana, m.... ai sciavi, morte a quelle carogne di sciavi, evviv: noslri deputati italiani! (Cujte! Cujte!)
Nek: general, ki stanuje v ulic? Muni-cipio, je pripovedoval, in priča tega je lahko navzoča, da je s svojo gospo stal pri oknu, ko je- sprevod obstal pred mestno hišo. Ko je godba nekaj komadov odigrala, seje culo močno rjovenje: Evviva Gorizia italiana, fora i sciavi, evviva Umberto, evviva Italia ! (Cujte! Cujte! — Smeli.) General seje začudil: Sem ii v Avstriji ali ne? Se-li more kaj tacega pripetiti v avstrijskem mestu? (Oporekanje.) Župan se je zahvalil na ovaciji.
Slovenci pa niso bili samo ta večer izzivani, ampak tudi še pozneje.
Neka mati se pritožuje v pismu, da mora spremljati svoje otroke v šolo, ker so jih vedno drugi zmerjali in pljuvali vanje; za njo samo so na cesti kričali: porca sciavn. Neka otroška vrtnarica je poročala, da so ji skozi okno ulivali vodo in kamenje bičali; pritožila se je na policiji, a ta slednja ji je tožbo odbila.
Predsednik (pretrgano): Prosim, vendar ne našteva* č vsih podrobnosti. (Oporekanje in klici: To sem spada!) Sedaj se gre samo za-nujnost predloga.'
Posl. dr. Gregorčič:  Iz  leh   mn-lenkostij sprevidite,  kakov duh vlada v Go-| rici in kako se tam postopa z nami. (Dalje pride).
DOPISI.
Gorica, 18. maja.—(Slovenski nad-pisi nad prodajhticaiiii).— Po Gorici so se začeli prikazovati novi nadpisi nad vratmi slovenskih trgovcev in obrtnikov, kar je prav in vse hvale vredno, kajti to nam bode posehmal merilo, ki bo odločevalo, kateri so naši in kateri ne. Dusedaj je bil nad marsikaterimi vrati slov. trgovca ali obrtnika nadpis tako pisan, da nam je delal le sramoto, ali istega celo nt bilo. (Žal, da jih je še sedaj premnogo. Op. ured.) Odslej naj bode v tem pogledu drugače. Izogibajte se trgovca, kateri nima svojega imena pošteno napisanega. Tako sp-ko smo videli dolgo časa nekje na Komu >ri nekemu trgovcu, kateri je sicer no rodu Slovenec, a kar se tiče njegovega narodnega mišljenja se je kazal odpadnika.
Njegov priimek je čisto slovenski in se končuje na tič, a na njegovi tvrdki je bito ime s končnico . .. . ttig. Ker so vzadriem času lega trgovci mnogi slovenski odjemalci ostavili, ima mož mnogo škode od tega, ker je prodajal več Slovencem, kakor pa I.ahom. Sedaj si hoče pomagati iz zagate s tem, da je odstranil nadpis nad vratmi, češ ta mi odganja odjemnikc, kakor strašilo vrabce. S tem korakom nas je opozoril na se. »' mi pričakujemo, da stori skoro tudi dru/ega, št; odločilnega, iti ta bodi: nad vrata naj pride Čisto slovenski nadpis, in mož naj tudi dejanski dokaže, da je naš. Trgovca brez nika-kega nadpisa pa smatramo seiLj le ribiču, ki lovi v molili vodi. Prikritega sovražnika se nam je bolj ogibati, kakor očitnega. Za sedaj le še svarilo našim ijudjem: Ne kupujte pri trgovcih brez ::lovenskih pudpisov !
Sv. Lucija mi mostu, dne 18. maja 1807. (O d g o v o r n a Le n a 5 e v na p a d v državnem z h o r u). Nepopisno osupnila nas j(.' vest, da se je drznil v svojem »duhovitem" govoru Blaž Lcnuš v seji držat nega zbor;-, ilue Bi. maja t. I., oči niti z lažujivinii poročili našo gostoljubno vas. Razburjenost je bila velika in povsod so se slišale ne preveč laskave besede o možu, ki je tako škandalozno uporabil laž, da bi z njeno pomočjo pokazal širnemu svetu svojo deniosleriisko zgovornost in svoje izvauredue parlamentarne zmožnosti. Obžalujemo njegove volilce, ker jih zna tako famozrio zastopati. Črno vest morajo imeli gospodje, ako se morajo posluževali v svoje opravičenjc- nesramnih lažij. Nočem se baviti z vsem govorom našega Blaži, omejujem se le na dogodek, koji jo njegova bistroumna glavica izvolila dati na svetlo, da bi svet ne pozabil, da se še uporabljajo uu svetu srednjeveške natezalnice. Umestno bi bilo, ako bi niti hotela koja akademija znanosti (morda doli kje v Kalabriji) podarili zalo iznajdbo častno diplomo. Saj s takim človekom se vendar resno ne more govoriti.
(Od tukaj naprej je zaplenjeno 85 vrstic).
Dostavek uredništva. — Da svet izve govorniško zmožnost našega Blaža, s katero je na&lopil prvič na Dunaju, prinesemo njegov govor v prihodnjem ,,Primorcu" po brzopisnem zapisniku.
Izpod Cavna. — Na prošnjo lukajšnega »Vinarskega in sadjarskega društva* imeli smo IG. t. m. v Kaimijah poduk o cepljenji trt na zeleno. Ljudstvo je pokazalo s svojo mnogoštevilno udeležbo, da se zanima za stvar — sicer ui čuda, kajli trtna uničevalka, uš, nam preti iz sosednjih, in žali Bog tudi v samej občini ima svoj delež.
Gospod D o m i n k o, vodja slov. kmetijske šole v Gorici, je pokazal, da je strokovnjak in da zna na lalikoumeven način pojasnjevati in predavati o svojej stroki.
Meseca marca nam je predaval gosp. Colič, popolni učitelj kmetijstva iz Trsta, koji je pokazal, da je kos svojej nalogi in je ljudstvu prav temeljito razločil zimsko ce-plenje. To dvoje predavanj je dalo povod, da se je začelo ljudstvo zanimati za ameriške trte in pozneje obdelovanje.
I/. Riheuibei-iM. — (Trgovske tablice u a soj m o vi h). — Pisalo in govorilo se je že mnogo o trgovini goriških trgovcev in obrtnikov. Dajala so se čitateljem pojasnila in se priporočalo kupovati vedno "pri slovenskih trgovcih, če*, d.i moramo doseči le po ti pot: zaželjeni namen.
Ker so pa nekatere vasi oddaljene po 3 i tire od slovenske Gorice, ima naš kmet le redkokdaj priliko, kupovati v mestu. Posle, lica temu pa je,.da ko so sejmovi na deželi, pogosto res ne more ločiti slovenskega trgovca od laškega, ker gane pozna niti po imenu in ludi po osebi ne. Ni čudno torej, kar se je tolikokrat zgodilo, da Slovenci, mi-ste da kupujejo pri naših trgovcih, so baš takrat podpiral1 zagrizene Lahe.
Zatorej, g. urednik, blagovolite v Vašem cenjenem listu priobčili lo-le:
»Z oziram na splošno korist trgovine in obrtnije naših trgovcev, bi bito želeti, da vsaki slovenski trgovec, ki obiskuje sejme na deželi, prinese seboj ludi tablico z enakim napisom kot jo ima v Gorici nad svojo prodajalnico, katero naj razobesi nad svojim »štantom*.
S tem pripomorete nekoliko naši dobri volji, naše trgovce pa opozorite k složnemu postopanju, kajti na laške tablice se ne bomo ozirali. - V slučaju zlorabe tacih tablic, t. „'., da bi ne bila ona nad prodajalnico enaka s sejmsko narodno tablo, tedaj seveda se bo doličua tvrdka smatrala kot pluja.
Probujena Prirr irska.
Iz duij razdornih nov se dan poraja, Kar zrlo jih okG — najlepši dan, ' In glej, iz žalne tmine narod vstaja, Ki snivul sebi je poguben s&n.
Kdo je, ki v zgodovine poznih dnovih Rudi zdaj k novemu se delu spel? Ki tujec v lastnih bival je domovih, Ki spon se krutih zdaj otresa vnet?
Očem zavzetim v dražestnem nakitu Razgrinja dneva ga že prvi soj — Nas narod vstaja v solnca žaniem svitu, Slovenski narod san končal je svoj!
Končal je san, končal z njim tužno dobo, Ko tujec slednji bil :nu gospodar, Ki pravo mu kratil, kratil svobodo, In mu le robstvo je usiljul v dar.
Rohneč probudil se iz sanj je kietih, Kol dviga se rohneč iz spanja lev, Ko vzdrami! ga naval je čet neštetih, In v njem pravični se probuja gnjev. —
Slovenci mili, Slave zvesti sini, Za nami pal je hlapčevstva zastor! Naprej tedaj, da skoro v domovini Svobode luč nam razjasni obzor!
Pravice branimo si v borbi vsaki, Brez prava ničen nam je vsak obstoj — Zato naprej za našimi prvaki. Da s pravom narod si otmemo svoj!
V  pomoč ncniiidno svojcem le hitimo, Ker s svojci svojo si množi.no last, A v stran se mrzkim okom obrniino, Kjer tujec svojo nam nastavlja past.
Trdnjava ed»a nam doniovje bodi,
V  njej hraber vsakdo bori se junak, Do zmage prapor eden v boj nas vddi, Kjer vsi za vse, za vse se bdri vsak.
In pripeljala da bo lepša zora. Ko v trojni slavi bo blestel naš rod, ht prost bo vsak Sloveti, kot biti mora Sloveti mi svoji zemlji .svoj «o*p<nl!
Poslanica.
Gospodu Blažu Alfredu Le nas siju, državnemu poslancu na Dunaju,
V  seji poslanske zbornice na Dunaju Bi. t. m. ste med drugim »labo prevedli na slednje besede iz »Soče*, češ, da je pisala o Italijanih (v sestavku »Uganka"):
(Tukaj nam je bil zaplenjen znani od-Ioa:ek iz Letiassijevega govora).
Vsakemu Človeku je prosto, da se osmeši pred svetom, in te pravice ne zanikamo tudi Vam. Toda javno moramo izreči svoje mnenje, du sle vso reč vedoma zasuknili, raču-naje na hipni efekt. Vprašamo Vas pa, zakaj niste povedali tudi »R o Si t v o" na gornjo .»Uganko?" Ali morebiti zol6 ne, ker bi se ! Vam smejali v obraz tudi -— Vaši prijatelji 't — Z ozirom na D.imukhji-v meč, kileri vilili nam nami g. drž. pravilnik, moremo reči le toliko, da ste v tem pogledu govorili neresnico.
Dalje ste trdili, da »Soča* je grozila nadškofu s prestopom v pni vos lav je vseli Slov a nov.
Poživljamo Vas, d.i reminloui.i navedete številko in mesto, kjer je to tiskano. Ako lega ne storite, bomo imenovali Vuše govorjenje tako, kakor edino zasluži.
V  Gorici, SI. maja 18'.)/.
TVednišlvo »So C; e".
Domače in razne novice.
Zaplemba. — Tudi današnja izdaja za Gorico nam je bila zaplenjena radi dopisa od »Sv. Lucije* in sicer od odstavka: »Da je ves dogodek___do . . . Bizalj I. r. podžupan". — Danes je bil srečnejši lov, kajti zasačili so nam nad ~»0 izlisov !
Pripis. --- Ob 3. uri smo dobili zopet d r u g i odlok o zaplembi glaseči si;:
Bivate obveščeni, da zapade zaplembi današnje »Soče" (Izdaja za Gorico) št. 21. tudi člen »Iz hribov" in »Poslanica" od besede »živio slovenci d«:... pod noge'*. — Brez komentarja!
Osebne vesti. — Postni uradnik gosp. Anton D i e t z je premeščen i/. Ljubljane v Gorico. — O. kr. okrajni komisar Adolf vitez W i e d e m a n n je premeščen iz Gradišča v Pulj: na njegovo mesto pride g. dr. Alfred Lili pl. Lillietibach iz Tolmina. — Gosp. Alojzij I) o l i a k, c. kr. davčni o<kij-.d, je imenovan priglednikom v Gradišču.
Birma- — Kakor potočajo, bo opravljal letos birmo na Goriškem presv. gospod dr. G I a v i n a, naslovni nadškof peložki. — Kakor je že znano, tudi presv. g. dr. Gl.ivina je žrtev današnjega pol.tičncga sistema na Primorskem, kajti moral se je umaknili iz tržaške škofijske palače, ker so mu bili Ott-nošaji neznosni.
t Anton Fertila. — V Škofiji vasi pri Celju na Štajerskem je umrl iiiiuoli mesec g. -Anton Ferfil.i, brat v Goriri splošno znanega g. Franje Feitila. Pokojnik, ki je bival kot trgovec 15 let tudi v Gorici, je bil nekaj let tajnik Čitalnice in tedanje podružnice, bralnega društva namreč. V zadnjem času je bil tajnik krške občine iu slednjič je umrl kot trgovec v Škofiji pri Celju. Blag mu bodi spomin!
Izpodletelo veselje. — Danes leden že ob 11. predpoldne je bilo vse živo na našem slavnem redarstvu; vse je bilo pokoncu, vsi redarji v službi, tudi taki, ki bi imeli sicer prosto. Okoli It'/* je pričelo prav živahno tekanje, razdeljevale so se naloge in bicikelj je prišel lepo očejen v »dinst". Ljudje so mislili, da gospoda gotovo pričakujejo kakega visokega gosta, da ga dostojno sprejmd.
Toda nič tega ni bilo* Vsa ta čast je veljala le jezikavi — »Soči", katera je imela baje zopet vzeti v delo nadepolnrga sina našega velespoštovanega in velepriljub-Ijenega okrajnega glavarja gospoda viteza Bosizio de Turnegg e Jungenegg. in njej v počast so bili razpostavljeni redarji po vsem mestu, cel6 trije ali štirje v civilni obleki so bili poslani v pomoč, da ne bodo vzbujale uniforme preveč pozornosti. Jeden gospodo? redarslvenih uradnikov je bil z bi-
cikljem pri državnem pravdništvu; nadkomi-sar g. Cuiitin je čakal .Sočo" že v veži; raztiašalcem so šli za petami redarji — in na dano znamenje — »hop" !
Toda čudež! Znamenja ni hotelo biti, raznašalci so .S." razdali zaplembe ni bilo, n redarji so šli zaman na sprehod po mestu. Kdorkoli je vedel za to prezanimivo gonjo, je hotel počiti od smeha. — Pa poreko, da naše slavno redar?Ivo ni delavno, ni pozorno za hrambo -- »državnih interesov*. L se non ridi, di che ri !er suoli ?!
Slovenci I bodite oprezni, — Naši vrli someščani — laški trgovei — so iznašli zopet nov sistem, pod kOjega krinko vabijo ter lovijo v svoje prodajalnice slovensko zavedno, a lahkoverno Ijmslvo z dežele.
V svoji službi in? o namreč Slovence, katere razpošiljajo okrog po mestu mej naše rojake z uzorci svojega blaga.
Te dni je poslal laški žilni trgovec Ventili na Novi cesti proli mostu svojega delavca Slovenca — na Korenj, da je razkazoval in ponujal našim kmetom uzorce žita, riza in fižola. Ljudje, misleči, da ker je sam Slovenec, ponuja tudi blago naših trgovcev, so prišli v mesto in vstavili svoje vozove pred trgovino Venutijevo. — Naložili so pri njem baje preko i\ kvintalov žila. Picd kupovanjem so ga baje vprašali, če je Slovenec, na kar jim je seveda   odgovoril, da je.
Ko je videl, da se i>iu je nova metoda dobro spoiiesla, silil je koncem potečenega tedna Zopet svojega »sciava" mej »žele-.¦;. te" (to ime so iznašli v zadnjem času za besedo .scl.iv"), iioli Č jih zopet dobro obriti.
Torej Slovenci, h it.:\t>i'i>ueg.i slučaja se zopet lahko uvente, i\n niste nikoli dosti oprezni. Spametujte k» ter kupujte le pri trgovcih, katere poznate, da so zavedni Slovenci. O kaUrili pa te niste dosti poučeni, poizvedujte prej prodno greste — Lahom ua liniaiiice! Bodite pa vedno vslrajni ier se držite se gesla  »Svoji k svojim!"
•Slovenski napisi. — Nekdo nam je dopn-dal te-le vrstice: Naročil sem neki ženski, naj mi prinese različnega bluga iz Gorice s pri.^tavkoiMf* da mora kupiti pri Slovencu. Blago mi je pritie.-la, \praš.il sem jo, kje je kfpila. Spoznal sem, da pri Lahu. »Kaj mi vemo, kdo je Lah, kdo je Slovenec", mi je odgovorila. Torej! Goriški slovenski Irgovci iu obrtniki, tie bojih' se slovenskih napisov, da bodo naši ljudje vedeli, kje tla ste! Kaj nam pomaga vm> naše sodelovanje v v.iš prid,  ako kalili norele delali.
»Le canzoneUc barbare <» l risprttivi bcsUull coiuaiidiiiuentl spar.sl du alciinl oral* cc, lTlj idu.t iu liultiironosua „La Sen t i ne 11 a del Frinli" je purnstih Slovenci.' zopet z novo cvetko i/, vrla bvojo kulture. Nekdo je namreč podaril »Legi" par stotejk, il.i je mogel izbruhali proli Slovencem gornje besede, ki se nanašajo na našo »narodno goriško pesem* in »deset narodnih za poved ij", ter pomenijo, da so pesmi sestavljene v »b a r h a rs k«-m" jeziku, a zapovedi so »živinske*, razdelili pa so jih n ."kateri .medvedi". Kakor se vidi, gospodje okoli »Sentinelle* napredujejo s svojo kulturo, iu mi se lega. seve, veselimo, ker je vse to le voda na miš mlin. Sprejemajo torej na znanje, da naše pesmi so »barbarske", zapovedi »živinske* in Slovenci pa »m e d-vedi", --¦ prosimo le zadnje, da si to zapomnijo in svoje groše nosijo le k Slovencem. »Medved" (Slovenec) pa lovec (laški trgovec, ki preži na slovenske groše) se ne smeta strinjali! — Svoji k svojim!
„La Seiitinclla'' In zalogu kolonl-jallj lin veliko. — Ta revolverski listič se ,;e že večkrat oglasil z veslicami, da so po-norčuje z veliko zalogo kolonijalij. kojo mislijo ustanoviti Slovenci v Gorici. Tpaiiio. da no bo dolgo čakala ter da jo preide kmalu volja, norčevali se iz Slovencev. Na ta račun je že nekaj nabrala za svojo »Lego1, kar navaja v poslednji številki tako le* .Avendo letlo ii sccoitdo aniniuzio, in altesa del terzo e dei fatti: 1 cor." Dvakrat smo že naznanili, t\,\ ^zaloga ustanovi, danes pa javljamo, kol ,lerz„ aniiituzio", d.i se to zgodi prej nego si lo sami mislijo. Potlej pa se le tolažite, kakor najboljše znale! Nabirajte krone, dokler je še čas!
Kdo napada J — V ponedeljek sla šla čez Travnik dva gospoda, ki sla gl.tsno govorila slovenski. Nakr.it jimu prifrči iz enega okna hiše M. 3 mimo glav kos pobarvanega slekla, ki se je razbilo na tleli. Sreča, da ni nikogar zadelo! — Na oknu se je prikazal kakih 18 KI slar mladič, ki je piHil smod-čico in so zadovoljno smehljal.         Gospoda
sta naznanila vso reč goriškemu redarstvu. — No, site ne bo; za to bo že skrbel višji komisar Conlin.
K du izziva v Gorici l — 2. t. m. je šel neki Slovenec iz ulice Rafuta proli Torrcnte na dom ler vskliknil sam seboj polglasni .živio*. To je zadostovalo, da so začeli lučati kamenje za njim iu celo so za njim zbežali štirje fatit,e ler, ustavivši ga, so zahtevali od njega, naj vpije ..evviva", Slovenec, dobrosrčna duša, se jim je nasmešil in jih pustil pri miru. dasi ' bi lahko bili občutili moč njegovih pestij. »Evviva* ni upi!, to se razume. Slučajno sta šli mimo dve straži, na kar so pobrali napadalci šila in kopita. E len istih je sicer šel za njimi, ali jih ni ujel, dočim je drugi stražar stopil k Slovencu ter poizvedoval po imenu in njegovem stanovanju v svrho daljnega po-postopanja proti napadalcem. Danes štejemo že 21. maja, Slovencem pa še ni znano, ako se je poklicalo na odgovornost dotične napadalce.
Bodimo boBj resni. — Lahi še vedno pripovedujejo, da Slovenci so tu ali tam prisilili tega in tega Laha, da je moral »živio" kričati: to se je baje zgodilo celd v zadnjih dneh. — Nočemo preiskovati, ali je kaj resnice na teh govoricah, ali reči moramo, da taki čini. ako so resnični, so same na sebi nore i je, ki se potem izkoriščajo proti vsemu narodu. Prosimo, da se take norosti opustel Mesto tega naj se vsakdo raje potrudi, da nevedne ljudi pouči o tem, kam
naj nese svoj denar, kedar pride v Gorico. To edino bodi zdaj glavno delo vsakega Slovenca. Svoji k svojim! .
Opozarjamo čltatelje na oglase, katere prinaSamo na četrti strani. Onim, kateri želijo dobiti obleko po ceni, priporočamo gosp. Po veruj a na Travniku št. L% kateri ima prodajalnico v hodniku spodaj in v I. nadstropju. Mož je vseskozi nas in vsake podpore vreden. liazun g. Po vera ja je v G. obilo drugih slovenskih krojaških mojstrov, tudi na te ne smemo pozabiti — le sami se morajo vsaj nekaj pobrigati za svojo reklamo — Naši peki znajo pripravljati tudi fino pecivo, posebno kolače za birmance. Opozarjamo torej ljudstvo po deželi, da se po-slnži le pri naših rodoljubnih pekih ter naj .•pusti one nasprotne, fcuji nas zaničujejo, kar smo že naglaš.di v prejšnjih Številkah. — Trgovce na deželi opozarjamo pa posebno na oglas tvrdke J. Pipan & C.9 iz Trsta, katere zastopnik kiozi uprav te dneve po Goriškem. — Vsi oni naši trgovci in obrtniki v (Jorifi in na deželi, koji se niso dali svojega pooblačila špediterju g. Hvalicu, naj to storijo čim prej, kajti v kratkem prinesemo imena vseh onih naših trgovcev, koji so se oklenili g. Hvalica, da mej njimi opazimo tudi one, katerih «k ni! ¦¦- Ne sniemo,pozabiti tudi drugih naSih trgovcev !n obrtnikov v Gorici, kateri so vestni Slovenci, liinkoslni prazniki se bližajo in marsikdo bo potreboval to in ono reč. Taksno kupi le tam, 'kjer bo videl — slovenski napis, kajti do takrat se se pomnožijo! Svoj: k svojim!
.Svoji k MToJIin*.         Prosimo,   Slo-
venci, da se tefcu gesla Se malo bolj poprimete, ker Se vedno vidimo /jutro zgodaj Slovence zuh«jali v Slacune naših največjih nasprotnikov; to ne sme biti, ako se bo to ponavljalo, priobčili bomo imena tistih, kateri rede gada na svojih prsih! Torej pozor!
Kvvlvft (iorizfit ItalUtun, tu e šara M.vnpre i ta liana. Tako je napisano celo v stolni cerkvi na galeriji. Hesedi .itahana* *ta podčrtani, kar pomeni gotovo *e posebno željo.                                      "*•
Radodarni dom»»kl.       Za  _SI«»^ini^-
zuvcide smo sprejeli: l'lt> kr., katere je nabrala gospa IVšula Komel v Vižhiovi ki čini v Krombergu pod geslom: ,Hog naj živi naša državna poslanca*. — Iv. Vogrič, iiiitliiC. v p. v Konci. gld. I ¦.">»>. - G!.l. \\H nabrala vesela družba v županovi gordilui v Solkanu. — Za najden laiiček :!<> kr. -• Pepca iVtelinčkova nabrala zopet gld. '.IM. Ker se .IVpca 1'eteličkova" drži drugo devete narodne Zapovedi, darovali v ,prle-liiUkovi" gostilni .sluhu pijmiei* 50 kr. Dva debeluha (M. IU, teht.i;oč.t n> na J.-re-tičevi tehtnici 1 gld. — Vsled poziva v zadn i »Soči* sprejeli 4 gld., namesto nabranih gld. :m.   ~
Gtf. pevci, ki niso se oddali glusk iz ,ZI;»toroga", so naprošeni, da je i/roče čuvaju Gilalnice.
I/. Plavlj nam poročajo, da včeraj so odprli novo cesto v Hodežu. Prvi je sel po nji postni voz, za njo pa tolminski glavar visokor. g. grof Miroslav Marcu z i. — Ost o je dogradil znani ceslm graditelj g. Andrej Konj e d i c.
Volitve v trgovinsko in obrtniško zbornico se bodo »Tjile koncem t. m. Odbor »Slog e* je sklenil včeraj, da se teh volitev letos ne udeleži.
Izlet .slovenske čitalnice v Gorici. — V nedeljo 2;5. t. m. ob 3, pop. priredi čitalnica izlet z Vrtojbo. Zbirališče pri kapucinili. Kolesarska gospoda naprošei'-. je, oditi pol me pr?j, da pride pravočasno na cilj. K innu-gobrojni udeležbi vabi uijudno    Plaler.
Kje leži Gorici { — Neka goriška tvrdka je dobila zaboj z ita»Iovom: N. X. — GOrz. Land: Itaiien. — PoSiijalev je prišla s Štajerskega, in radi lega se nam čudno zdi, da na Štajerskem ne vedo, kje leži Gorica. Kdo je tega uzrokr1 No. saj sedanji vladni »istem na Primorskem res >:•» tako ravna s Primorsko kot bi bili že res pod Italijo!
^Narodna Čitalnica v Tolminu* vabi k veselici z igro, ki bo v nedeljo dne d3. maja 1SU7. točno ob H. uri zvečer v dvorani g. Ivana Gabrščeka. V>pored: 1. J Aljaž: .Občutki", možkizhorz b.tritoit-solom. i. Iv. Mercina; .Dekliška tožba*, ženski zbor s spremljevanjent glasovirja. 3. A. Ilaj-drih: »Lahko noč", čveterospev. i. Dr. G. Ipavic: .Pozdrav", mešan zbor. .">. Dan. Te-lovič: ..Življenja cvet", bariton šolo s sprem-!j« vanjem glasovirja. »i. Mat. Ilulud: .Narodne pesmi", možki i p mešan zbor. 7. Igra v dveh dejanjih: .Ona me ljubi". Po besedi prosta zabava. Vstopnina 30 kr. K obilni udeležbi uijudno vabi                        Odbor.
Iz Lokave« pri Ajdovščini smo dobili dopis, v katerem se nam naznanja. t\A so se tam vršile občinske volitve II. t. m. Pri \v-btvi sta se borili dve stranki, namreč dosedanjega župana in njemu nasprotna. Zmagala je | rva stranka. Proti volitvi je uložen ulok, ker baje ni slo vse gladko —- po zakonu namreč. Uspeh utoka sporočimo, ako nas o tem obvestijo.
Od Sv. Lucije nas prosijo, da popravimo vest o vozniku Manfrcda v predzadnji .Soči" v tem smislu, da je stranka sama zahtevala, naj vino vzame pri Bolaflijn, in na voznikovo ugovarjanje izjavila, da je to storila z a u n j i č. Bomo videli.
Iz Nabrekne. (Izv. dopis). — Dragi Nabrežinci? Dolžnost mi je javno pohvaliti izvezbanosl in preciznost naših pevcev. K temu je pa največ pripomogel izvrsten učitelj gosp, A. Tance. Omeniti moram pa tudi jako zanesljivega in dobrega pevca, ki že mnogo let podpira narodno petje, v Nabrežini, nagega čvrstega korenjaka g. Martina Pertota, Ne pozabite, dragi pevci nabrežinski, da ta mož zasluži odlikovanje, da se bo tudi on rad vas spominjal. Opozarjam vas, da mu priredile kak pevski večer in mu pri tej priliki izročile odlikovanje. Takega pevca ne bode kmalu Nabrežina rodila kakor je g. M. Pertot. Posnemajte, dragi Nabrežinci, tega
moža stari in mladi pevci, da bodete tudi vi pevali dolgo let in lepo kakor on. — Bog daj še veliko takih narodnjakov! Živeli Na-brežinci!                                      Nabrežimu
Za turiste In dlstančne Jahalcc. — Kakor se nam je sporočilo iz popolnoma ve-rojetnih virov, rabijo že dal^e časa turisti in jalialci pred in po težavnih turah kvvizdov fluid z prav dobrim vspehom. Kvvizdov fluid ima, kakor se nam poroča, lastnost vrlrditi kite človeškega telesa tako, da se naj.<Jčje težave na potovanju prebijejo z lahkoto. Po drugi strani pa popolnoma poživi to sredstvo vsled svojih prineskov utrujene kile in odstrani vsako utrujenost in bolečino, ki mogoče nastane vsled prevelikega napora. Za peš polovalce in jahalne ta miglej, ki smo ga dobili od strokovnjakov, je gotovo zelo velike vrednosti.
Nenavaden dogodek. — V nekaterih Čeških IMili čitamo zanimiv slučaj, iz katerega sledi jasno, kako važno je zavarovati svoje žtvljei,, za slučaj smrti. V Melniku umrl je tamoSnji profesor trgovinske Šole g. Jaro.dav Paviiček v stanoli 30 let. Prav pred svojo stm t;«) dim ii. januarja t, I. dopoldne dal se je zavarovati pri banki .Slaviji" v Pragi za 1000 gld. Banka »Slavija* sprejela je zavarovalno pogmikj^ki je stopila z go. renjim dnem ob \-2. uri opoldne ob stinh je uagloma umrl profesor Pav liček. Kakor raz vidimo iz zahval, ki jih je poslala mlada vdova po čeških listih, izplačala ji je ,Slu-vija" takaj brez najmanjših ovir in brez vseh odtegljajev vis zavarovani kapital -kar ni pri druzih zavodih navada - - in steni činom riajsijaiieje ookazalo svojo ku-Liutnost. Kako modro je tedaj zavarovati svoje življenje za slučaj smili, ni zlasti noben zakonski mož nd bi smel biti nezavarovan! Zavarovati pa ni potreba svejega življenja pri tujih nafti narodnosti cesto sovražnih zavodih, kajti kakor kaže gorenji slučaj zasluži tudi naša domača zavarovalnica .Slavija" popolno neomejeno z,i'ipanje in k njej zatekali se je dolžnost vsacega pravega rodoljuba.
Opomin dolžnikom. -- Vsakdo pač vidi, da mi izpolmijcuio svojo nalogo vestne in natanko; Zategadcl bodo inlidej se strože pazili na red, d.i bomo vršili svojo dolžnost tudi vsi naročniki. V kratkem bomo začeli polerjavali vse zaostale naročnine potom --postnih nalogov. Veliko je nemaniežev, da moramo uvesti lak način pott-rjenia.
.Svojim prijateljem in znancem, ki me od vseh Mramj popisujejo, moram žal naznanili, da mi je soproga So vidno hnlitu, zadnji čas celo precej hudo.         Ker  je   pa
imela ona do časa, ko je /,u Božič, oblegla, v rokah vse u pravniške in odpravit i s k e posle raznih časopisov in drugih za-iožnih knjig, kar je že samo na sebi postalo prav obsežno delo, je pač umevno, da sem ostal v velikih ncprilikali in zaleže! v nered, kajti sposobne osebe za vsa ta opravila še nisem mogel dobiti. Zategadcl lepo prosim, naj se mi ne zamerja, ako ta ali oni ui dobil odgovora, računa ali morda celo zahtevanega blaga; kdor ima kaj sočutja z mojim položajem, mi gotovo oprosti — To z ozirom na razne pritožbe, ki mi dohajajo. — Tpam, da itiiialu spravim vse v red.
Pri tej priliki tudi prosim vse prijatelje, znance in druge rodoljube sirom Slovenije, naj bi uvaževali moj položaj in ogromno delo, katero moram vršiti dan k dnevu; zategadcl mi ne doslaje časa za dopisovanje, kakor bi kdo želel in v navadnih razmerah tudi pričakoval. Zadnje mesece mi je doSlo gotovo 200 listov, na katere nisem odgovorit, kar je pač umevno po tem, kar sem povedal. — Si«,»r pa lepo prosim, ne se obračati na me za zasebne reči; včasih dobivam taka naročila in prošnje, da poslanem nervozen že pri čilauju.
In Se mkaj moram prositi! Dogodi se, da pride k meni do 30 in več oseb na dan: druga drugi podajajo kljuko ali pa jih je kar po več skupaj — in to cesto za reči, k i m e n e p r a v nič n e z a u i m a j o in mi le kradejo čas, katerega imam le malo na razpolago. — Kdor je v resnici moj pri-j.Jelj. prosim ga, naj bo vselej kratek. —-Z.« tiskarniSke posle je vedno na razpolago vodja tiskarne jr. Krm po lic, kateremu vsakdo zaupt lahko tudi druge reči, katere je hotel le meni sporočiti. — Odgovorni urednik ,S." in .P.* je pa na razpolago strankam vsak dan od II. do 12. predp. v tiskarni. Tu je torej mogoče opraviti brez mene vse, kar se tiče tiskarne in časopisov. Le v rečeh posebne važnosti prosim, da se pride naravnost k meni.
Marsikomu se bodo zdele smešne te zadnje besede. Za me so nastale prava po-t re b a. Ne morem si pomagati drugače. Prosim torej!                      A. Gabrsček.
Društvene vesti.
Trcrovsko-ohrtiio podporno društvo v Gorici. — Pravila tega društva so izgo-tovljena in osnovalni odbor je sklical na nedeljo 23. I. m. oh 3 popoludue v dvorani tukajšnje čitalnice občni zbor, ki naj pretrese in sprejme pravila ter izvoli ravnateljstvo za dobo treh let. Ni treba poudarjati i»kaj se trgovsko-obrlno društvo mora ustanoviti. Hočemo živeti in živeti kot svoji. Življenje je delo, je boj. V delavne vrste trg.-obrtnega društva mora vstopiti vsakdo, kdor je mož. Delu se ne sme odtegovati nikdo. Doba golega posvetovanja, na-svelovanja.drugim, mora prestali. Kdor je naš, kdor Želi našemu ljudstvu življenja in moči, mora pomagali po svoje pri delu. Po delu spoznamo naše ljudi, -— po he-hrižnosti naše narodne trote.
»Goriška ljudska posojilnica' bo imela občni zbor 30. t. m. (Glej oglas.) — Uradne ure za vsakovrstne posle so od 8. do 11. predp.; od i, junija naprej pa bodo za denarne posle od 11, ure naprej vsak dan razun praznikov.
j           Sadjarsko  in   vinarsko  drn5fvj»/T
Kanalu priredi na željo prebivalstva v ne,-* deljo 23. t. m. četrto predavanje in tojia G o r j a n s k o m polju po popoldanske} službi božji na prostem. Podučevalo se bode tudi praktično cepljenje trt v zeleno.
Itcdnl občni zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda v Gorici se jo vršil v nedeljo popoldan pri živahni udeležbi drnštvenic. Po kratkem nagovoru neutrudne podružnične predsednice, gospe Avguste Šantel, je p.ečitala tajnica gospica Ana Dovgan to-le poročilo o podružničnem delovanju v preteklem letu:
.Mnogo stoletji bije slovenski narod boj za svoj obstanek. V boju pa ni nikdar obupal. Zaupal je v Onega, ki ga je poklical v življenje, zagotovil obstanek in mu poslal že v prvih stoletjih blaga učenika sv. Cirila in Metoda, da sta pradedom razlagala v slovenskem jeziku zveličavno nauke gv. vere, ter zanetila v njihovih srcih ljubezen do Boga iu slovenskega jezika. Njima na čast in slovenski deci v korist se je osuula šolska dnižba sv. Cirilu iu Metoda. Namen družbi je, skrbeti, ila se slovenska mladina izobrazi v dobro kristjane, vnele Slovence iu zveste Avstrijance. Družba in njej podrejene podružnice, budijo in vnemajo narod po širni slovenski zemlji. Ob Soči, Savi, Dravi, Muri, iu Krki je obrodilo to delovanje že obilnega sadu. Podpirajmo vsestransko to prekorisluo podjetje. Pomagajmo darove uu žrtveuik, domovine in polagajmo slovenski mladini do napredka iu omike! ~~ Ženska podružnica sv. Cirila in Meloda v Gorici prične z današnjim dnem deveto lelo svojega delovanja. ~ Pri podružničnem občnem letnem zboru, dne S, marca iSliti. leta so bile izvoljene v načcluišlvo: gospa Avgustu Sun to I, prvo-mestuica, gospa Amalija Drufo v k a, blagaj-ničarica, gospica Ana Dovgan, tajnica. Namestnice: gospa Ivanka Dekleva, gospa Marija K a u c 1 e r iu gospica I/ivoslava Koršič. Odlioruici sla bili: gospa Karolina Zavnik in gospica Milena Prenirou. Pri podružnični seji dne S. marca IS',)(). I. se je sklenilo, izreči vsem p. n, poverjenieani piniiicuu zahvalo za požrtvovalnost v iniiioleiu društvenem letu, s prošnjo, naj bi še dalje delovale v razvoj društvenega namenu, Za lelo IHitti-'.)7. sobilenaprošene te-le pover-jenice: gospa Terezija K I a u č i č v Podgori, KrNiiia Lok ar v Milim, Karolina Kurlani v SI. AndiW.ii. Alojzija Mlckuž v Opnvauu; gispirhG. Doljaic v Solkanu iu Marija K o in a c na KviSkem. Prijaznim sutrudnicuin naša iskrena zalivala!
Odbor goriške ženske podružnice sv, Urila in Meloda je priredil dne 2, februvarja 1S'.»7. Ma podružnično lolerijo mesto običajne veselice, ("listi dobiček, tJOO gld., se je daroval .Sloginini* učnim zavodom v Gorici. Prisrčna zahvala vsem onim, ki so s krasnimi ročnimi deli ali drugimi darovi pripomogli k tako sijajnemu uspehu. Pri božičuici otroških vrtcev v Pevmi, Podgori in Ločniku so bili obdarovani vsi otroci brez razločka. Otrokom je igralo srce oA veselja, ko so gledali v olepšano božično drevesce, v nove obleke, obuvala, jeslvine itd. Gotovo jim ostanejo neizbrisni sladki spomini onih presrečnih let, ko so jim rodoljubne gospe z Ijnbiziijivimi besedami razdeljevale božične darove. Da bi taki trenotki vtisnili slovenski mladini ljubezen do slovenskega naroda in vedno hvaležnost do podpirateljev slovenske mladine.
Dne 11. avgusta 18%. leta sla zastopali goriško žensko podružnico sv. Cirila in Metoda pri X. veliki redni skupščini v Ljubljani gospe Amalija Drufovka in Ivanka Dok leva. — Podružnica šteje danes 2o us' .novnie, I Si letnic in 3.'» podpornic, torej skupaj 2tt članov. - Odbor je imel v društvenem letu 7 sej. -- To poročilo je bilo sprejelo na znanje, na kar je sporočila gospa Amalija Drufovka o denarnem uspehu podružnice, in sicer dohodkov je bilo: Preostanek   inino-
lega   duštv. leta gld.    3P51-Pstanovuina    .    .    .      10-Letnimi  in  podp.    ,    I3H-H0 Prodane knjige    .    .        P2."> Hadod. doneski   .    ,      03'—     -- gl. 201-\VJ I z d a t k o v pa : Odposlalo se je   v Ljubljano gluvn. vodstvu  .    .    . gld. 100-— Nameravana veselica, božičnice in druge potrebe .    .    12V!»3  - gl. 22H)2
10.385 gld. 39 kr., 31 strankam se je izplačalo posojil 21631 gld. Stanje ulog znaša 213.015 gld. 8 kr., skupni denarni promet pa 114.352 gld. 36 kr.
Torej cislega preostanka gl. 3U,ti7 Po odobrenem računu se je prešlo k volitvi novega odbora. Izvoljene so bile kot: Prvomesluica: gospa Avgusta S a n t e I. Blagajničarica: gospa Amalija Drufovka. Tajnica: gospica Ana Dovgan. Namestnice: gospi Ivanka Dok leva in Karolina Makuc, ter gospica Livoslava Ko rs i č. Odbornice: gosp. Marija Kancler in Karolina Zavnik ter gusj.-^a M'letia Prenirou. — Novemu odboru želimo najboljši uspeh!
Odbor akadctuičncgii društva .Slovenije" se je na svoji seji 10. 1. m. sestavil sledeče: predsednik: cand. iur. Metod Dolenc, podpredseonik: stud. phil. Ivan Košnik, t::jnik: stud. phil. Anton Jcršinovic, blagajnik: stud. iur. Matija Marmčefc, knjižničar: stud. phil. Hinko Vodnik, arhivar: stud. iur. Josip Ferjančič, gospodar: stud. med. Josip Stoje, namestnika: stud. phil. Filip Gašparin, in stud. iur. Ivan Vari.
Odbor akad. tehn. društva .Triglav" za letni tečaj 1897. se je v seji dne 7. vel, travna t. 1. sestavil lako-le: preds.: phil. Karol VrslovSek, podpred.: med Zmagoslav Kuc. tajnik: phil. Davorin tMajcen, blagajnik: med. Fran. Čeh, knjižn.: phil. Jan. Koštial, gospodar: iur, Rudolf Potočnik, odb. nam.: iur. Mirosl. Juvančič, pregledu.: phil. Iv. Arneje in med. Pr. Pertot. Častni sodn.: phil. Jos. Wesler, iur. M. Senčar in Fr. Cvetko, med. J, Filan in Milan Papež.
Mestna hranilnica r Radovljici. — | V mesecu aprilu je uložilo 132 strank I 41.864   gld.  86  kr.,   vzdignilo   58  strank I
Razgled po svetu.
Nacrfc adrcsl na krono. — Načrt adresi, ki jo predlagali desnica in srednja stranka gosposke zbornice, pozdravlja z veseljem posamezne točke programa, ki so bile povdarjeue v prestolnem govoru; obljublja, da se bo delalo z vso požrtvovalnostjo za prospeh in blaginjo monarhije in vseh njen i h n a r o d o v. Potem omenja dolžnost posvetovanja o predlogih, kateri se nanašajo na obnovitev pogodbe % Ogersko. Adresa povdarja potrebo, da se deželnim zborom odmerja potreben čas za reševanje naraščajočih nalog, povdarja tudi potrebo miru mej avstrijskimi narodi, ko pravi:
.Poslansko zbornico prešinja prepričanje, da se narodnostni mir doseže |o potom mejsebojnega priznavanja zgodovinskih in prirojenih pravic avstrijskih narodov v vseh kraljestvih in deželah. Jamstvo za dosego lega visokega smotra je pravična izvršitev zakonito priznano ravnopravnosti vseh narodnosti v vsem javnem življenju, v uradih m v šolah, kakor varovali zgodovinske samostojnosti in integriteto kraljestev iu dežel, oliranivsi iste združujočo realno zvezo.
Poslansko zbornico navdaja nndnljo zaupanje, da je možno mnogo in važnih nalog le tedaj uspešno iu pravično tešili, če so razbremeni državni zbor in se deželnim zborom kraljestev iu 'lezel v smislu starodavnih zgodovinskih tradicij odkaže širši delokrog, zlasti ker pri obstoječi razliki v razmerah posamičnih dežel j-»dnotna določila niso povsod jamstvo dobrega uspeha.
Uvažuje veliko važnost avtonomije kraljestev in dežel, oprime se poslanska zbornica z veseljem prilike, položiti v roke deželnih zborov zailont.nu malerijclna sredstva za izpolnjevanja njih nalog na ta niičin, da jim odkaže posamične obstoječih davkov nli pa primeren delež državuozborskih dohodkov.
Zi procvil monarhije neizogibno potrebno prospevanje kraljestev iu dežel bi pa tudi znamenito pospeševalo to, nko bi bila prilika, dali upravam posamičnih dežel potrdim* sainoslojnosl iu jo uredili v soglasju •t. različno vsi varjenimi življenskimi podobami, kar bi tudi omogočilo, da postimo uprava priproslejšu in cenejša.
Poslanska zbornica bo z največjo iinomo podpirala prizadevanja vseh narodov glede splošne omike, znanosti iu umetnosti; izreka resno željo, naj uslreza šola potrebam raznih dežel iu narodov, kar so more v polni meri doseči le z razširjenim postiivodajahiim sodelovanjem deželnih zborov. Soglašuje z besedami Najvišjega pre.ilolnegu nagovora, polaga zbornica največjo važnost mi vzgojne naloge šole na ta način, da se njej položi temelj verskemu iu nravneniu razumevanju življenja v pravo blaginjo mladine in zu vzgojo generacije, katera bi mogla preobraziti obstoječi družabni red z mirnimi, vsak preobrat izključujočimi reformami v duhu socijah.o pravičnosti«.
Adresa povdarja dalje polrebo soci-jaluih reform, pospeševanje kmetijstva, obrti, industrije in trgovine. Zbornica hoče posvetili vso svojo pozornost • kmetijskemu stan u, ki je za državo in družbo tako važnega pomena. Podpirala bode tudi o hrt n i stan z revizijo obrtnega reda, z razširje-vanjem strokovne izomike in z podpiranjem obrtnih zadrug. Obljublja preosuovo davkov, pristojbin in pravosodslva. Zbornica uvideva, da je potreben zakon v varstvo vojaških tajnoslij in se bo lotila reforme vojaškega pravdnega reda.
Adresa zaključuje:
.Vašemu Veličanstvu, veledušnemu in obče ljubljenemu čuvarju evropskega miru se imajo narodi le moiiaihijc zahvaliti z., veselo upanje, da vojne planienice ne motijo razvoja kulture. Ker so se orijenlske zadeve razvile v smislu miru, prešinja poslansko zbornico upanje, da se Vašemu Veličanstvu in Najvišji Vaši vladi z božjo pomočjo posreči, združili vse, na balkanskem polotoku interesovane države za ohranitev miru pa tudi za skrb za krščansko prebivalstvo turških provinc«. Vaše c.inkr. Apostolsko Veličanstvo!
Močna vsled modrosti svojega cesarja in kralja, vsled požrtvovalnosti svojih narodov, vsled velikosti in hrabrosti svoje oborožene sile in vsled dobrega svojega prava, bo naša monarhija mej evropskimi narodi vedno mogočen zaščitnik miru. Pripravljeni vsak čas na patrijotično žrtve, prosimo Vse-gamogočnega Boga, naj našega cesarja in kralja kot branitelja pravice v njegovih državah in zunaj njih, kot milostnega in pravičnega vladarja ter očeta vseh Njegovih narodov še dolgo ohrani, ščiti in blagoslovi!«
Radi te adrese, na katero se je zje-dinila slovansko-avlonomična večina parlamenta, zagnalo je nemško časopisje velikanski krik. Levičarski listi kriče, da je ustava v nevarnosti in da se hoče nemštvo pokončati ter naznanjajo najljutejši boj.
Državni zbor. — V seji dne 13. L ni. so nemški in italijanski poslanci protesto-vali proti razdelitvi referatov o proteslranih volitvah. Italijani se boje, da se razveljavi volitev v goriškem veleposestvu in v V. ku-riji v Istri. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede primorskih razmer. Posl. Spinčič. je v izborncin govoru pojasnjeval pretužni položaj Slovencev in Hrvatov na Primorskem in postopanje obla-slev in njih organov proti njim. — Po Spinčiču je govoril dr. Žitnik, kateri je apo-stroflral vlado, naj vendar že dregne v sršenovo gnezdo primorsko, ne radi Slovanov, nego radi Avstrije. Namestnik Rinaldim, rekel je dr. Žitnik, je vsa oblastva dal v službo pro-gresovi stranki, katera ima nalogo, udušili slovansko gibanje na Primorskem in isto pri- , praviti za priklopljenje Italiji. Italijanska po- I
slanca Rizzi in Lenassl sta popisovala miroljubnost Italijanov in zagotavljala, da nikomur nič nečejo, da jih le Slovenci in Hrvatje preganjajo. — Po Biankiniju in Pfer-scheju, kateri je v imenu Nemcev ponudil Italijanom alijanco, je govoril, dr. Ferjančič, kateri je na srečen način ironizoval Bade-jfiijev odgovor na interpelacijo o primorskih razmerah. Vso razpravo prinesemo v prihodnjih številkah .Soče" in jih natisnemo še posebej.
Madjarsko-turško pobratlustvo. — Z onim krvoločnim narodom, s katerim ne simpalizuje nijeden evropski narod — se ljubijo Madjarji. Svojo ljubezen so dokazali že leta 1877., ko se je bojevala Rusija za osvobojenje krščanov izpod turškega jnrma. Sedaj, ko turško divjnštvo cvete ha Grškem, so Madjnrji izdali oklic na svoj mongolski narod v svrho nabiranja milodarov za turške ranjence, in s tem zopet dokazali svojo staro simpatijo do onega naroda, koji hoče le tlačili in edini gospodovuti. Te simpatije sorodnih avstrijskih plemen ne presenečajo no nas in ne drugih krščanskih nnrodov, koji simpntizujejo z tlačenimi Grki, kajti madjnrsko vilešlvo je daleč z nuno 1
Grško-turška vojska.
Ukljub posredovanju velesil moj Grško in Turčijo, so še vodno nodnljujejo vojne operacije.
V Epiru jfl pretočeni teden oblegla grška vojna Preveso iu Nikopolls, Brigada Galinopiilo je zasedla Kiilikindo. Turki ho ho umaknili. — A začetkom Lega tednu so pa Grki v Kplru ustavili vse operacije.
Moj tem so Turki prodrli v Tesuliji tako daleč, di so grške čete morajo tudi že Domokos ziipustili, Dne 17. t. m. so Jo zbrala luska vojska, bmječa blizu U0.000 mož pred Domokosom, in /ačeln nnsknkovali grško pozicije. Uuola su jo bilka. Grška vojska so je ju!a> hrabro bila proti štirikrat močiiejemu sovražniku. Zgubo na oboli sira« ueli so veliko, Padlo jo preko 2000 mož, Po bitki ju grška vojska zapustila svojo pozicijo iu se umaknila z bojišča, dim! je bojo dosegla v bitki veliko uspclio.,
UtliNOiriMi« IliiNtlilttMM' II.8>(i5
lils !'i'7a \wv SInlV k, kompl, Itolm      Tuknoih umi
fmlilK« lli<iii'.ii|iM'g*N«lilo vini M kr. IiIn M. It'(iri por Met, ¦ ' k1"U, ki<h!I'i>II'I, kuiTlm'1, noiiuiKlmt, DiiiniiMln ulc. (ni, i!II) veiHch. (jiml. u. S2II0I) veifeli. liubeii, Di-skiiih me), porto« umi Ntminrfrnl hm IIiiih. MuhIui1 miiirfliviiil.   I)o|i|iollnn Hi infporto narli ilor HchvvitiK.
Siililoii.rnlirlkon U. Ilenimlioru: (k. u. b. Holl.) Zmleli.
Poslano.*) Izjava
Ker me obrekuje g. Jožef Vescovo, trgovec s sadjem v Gorici, — z numenom, da mi škoduje v trgovini —, češ, da sem volil jaz v peli, oziroma v mestni skupini Slovencem nasprotne laike kandidate, izjavljam tem potom, da je to nesramno obrekovanje mojega slovenskega poštenja in dostavljam, da je resnično uprav nasprotno. V slučaju potrebe imam tudi priče za mojo trditev.                                                        150
V Gorici, dne 19. maja 1897. Milni JakonoJe
hišni posestnik in trgovce s smlnjem v Gorici.
*] Za sestavite pod tem naslovom je urednUtvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni takon - Op. ur.
»Goriška ljudska posojilnica"
vnlsuno društvo r. omejeno zaves« vabi k
OBČNEMU ZBORU,
ki bo
na nedeljo dne" 30. utaja t. 1. oh 3. pop.
v društvenih prostorih.
DNEVNI RED:
1.  PoroBilo ravnateljstva.
2.  Potrjenje letnega računa.
3.  Razdelitev čistega dobička.
4.  Volitev ravnateljstva.
5.  Volitev nadzorstva.
Letni račun in bilanca za 1. 1896. sta razpoložena v društveni pisarni, kjer ju društveniki lahko pregledujejo v uradnih dneh in urah.
V Gorici, 20. maja 1897.
Ravnateljstvo.
0%01M
Gostilna Jn netili!!',
ulica Ghcp t. 7. - V Trsttl ¦ tlizu). kolodvora
—  Kaj gledale prijatelj?
—  Ono krasno tablo tam se slovenskim napisom.
—  Kdo je pa gospodar ono gostilne?
—  Naš rojak Anton Vodoplvoe.
—  Toči dobr« vina?
—  Ne boj se prijatelj, tu dobi žejni najboljše vipavsk> belo in črno vino, pa stare buteljke; lačnega postrežejo točno s kosilom in večerjo. Vse čedno in ceno.
—  Ko se vrnem v Trst, pridem sam in pripeljem še druge k Petelinu.
M, MBiraite le sile trgom, oMe, dnnft oflvetnifce M, držite se top gesla M t stojim'
im"!
Zdravnik
Dr. M. Keršovani
ordinuje v lastni hiši
v uMci Barzellini
h. št. 2.
Zagotovljen in posten zaslužek,,
ftsphp vsalceca slami in v vseh krajih s pr
morejo   si
..h....^...   __   r---------   ------¦--    -t pridobiti
osehe vsikepa slami in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema Lndovlk Ostcrreicher, Budimpešta. VIII. llentsehe sasse 8.                                      HO 10-2
V tem okraji se razpisuje s tem:
1.  slnžbe uCitcljn-voditclja enorezriduic v Lomu in na Vrhu pri Opaljeselu;
2.  potovalnega učitelja za t,evpo in Zavrh;
3.  učiteljice v Kalu, Opaljeselu in Ročinju;
4.  poduciteJja v Hencah;
5.  nadufiitelja dvorazrednic v Batujah in Oseku.
Vse službe so 3. pln«. vrste z dohodki določeni v dež. S. postavali 10. marca 1870. in 15. oktobra 1896. Potovalni učitelj dobiva še 100 gld. potnine.
Prosilci naj ulože prošnje s spričevali učiteljske sposobnosti najdalje do 4. julija 1897, pri c. kr. okrajnemu S. svetu v Gorici. C. kr. okrajni S. svet
v Gorici, dne 16. maja 1897.
PT Svoji k svojim!
Ambrož Furlan
trgovce                                 1*1
z jedilnim  blagom
na tržaški cesti <(• v Gorici
priporoča   kavo,  riž, sladkor,
moko, žito, otrobe, vse poljske
In domače pridelke.
§PP* Postreže vestna In po merili ceni. *9jd
Edina slovenska
spedicijska poslovnica v Gorici
m uvoz in izvoz blaga v ullel Morelll štev. 12. pri tleh.
Ob Bnau kupčijo s sadjem bodo urado-val apndloijski uradnik na kolodvoru na kar so opozarja si. občinstvo, da so obrne zaupno do njega. Slavnemu občinstvu se priporoča za blagohotna naroČila v smislu gesla
»Svoji k svojim"            12G
uilani Gašpar Hvalic, laslnik.
Zalogo
puntigamskega piva
v Gorici, ulica Dante št. 20 priporočata
Janez Velikonja
od Sv. Lucije.               ir>3 3—1
Razpis dražbe lova.
S tem se razpiše za dan 31. majnika t. I. ob 10. uri predpoldne dražba občinskega lova v katastralnih občinah »Soča na levem bregu* in „Soča na desnem bregu* v občinski pisarni v Soči za dobo Zfčenši od 31. maja 1.1, do 1. maja 1905.
Za vsklicno ceno je določen znesek 5 gld. Vsak ponudbenik ima položiti pred dražbo 20%  vzklicne cene kot janiščino.
C. kr. okrajno glavarstvo v T o 1 m i n h, dne 15. maja 1897.
Razpis dražbe lova,
S tem se razpiše na dan 29. majnika t. 1. ob 10. uri predpoldne dražba občinskega lova v katastralnih občinah Log in Strmec v občinski pisarnici v Logu za dobo začenši od 31. maja t. 1. do 1. maja 1905.
Za vsklicno ceno je določen znekes 25 gld. Vsak ponudbenik ima položiti pred dražbo 20% vzklicne cene kot jamščino.              isj.
C. kr. okrajno glavarstvo
v Tolminu, dne 15. maja 1897.
Fekov3ki mojster
Karol Drašček
na Koritu t Gorici
prevzema  naročila za vsakovrstno najfineje in navadno pecivo, n. pr.
poroke, godove itd.
Vse izvršuje natančno po želji naročnikov in v 24- urah po sprejetem naročilu. Priporoča se svojim roja!'oni  v Gorici
jn na deželi,                                             12"»
Edina slovenska zalaga v Gorici!
C. kr. privileg.
krojni aparati.
blpoveraj
knjiikl aojster li fnmc v trte! n Trmtki
v I. nadstropju in v hodniku
v h. št. 22.
Pripona svojim rojakom na deželi in v mestu vsnfcovrstno manifaturno blago, gotovo perilo, dežnike ovratnike, zavratnice jtd. — Gotove možke obleke za vsaki slan po najnovejši pariški modi.
Blago prodaja tudi na meter tako po ceni da lahko postuži vsaklerega in sicer za možke oblek, od 80 kr. napr«j, za celo obleko (3-20 m) od gld. 250
Sprejeiha naročila tudi za iz letovanj« raznih oblek: odjemalcemi blaga je prosto, dali si izgotevili obleko tudi drugod.                                                            „.   "
{MonfaleoneJ
v najem
po nizki ceni.
Več pove gosp. JanPSis  Terie,  veleposestnik v Doberdobu.
Deloljubne
osebe   —  povsod   —   katere trajni denarni
zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod
„ZitfcunftsYorsorso" Gradec, post. rosi.
Fran Vanek
priporoča s1 ojo                  14S ((!!.}
goriško pivovarno
na (Joriščeku      V Carici — Piazzu Catlerim
Pivovarna je zdalno razširjena ter urejena po najnovejši zitblevi. Kuha pivo po čeSki, dunajski in bavarski navadi iu uporablja le češki hmelj in moravski slad.
Priporoča se p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Ijrdili iu na Tolminskem.
Zalogo za Brda ima gosp. Peter Russian v Kormfnu in gosp. Gollfi icil l)e-genhart v Campolongo za Furlanski de! dežele.
Za svojo restavracijo Išče spretnega in veščega gostilničarja.
Peter Moretti
oskrbnik
op
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil L četrllela, t. j. m- secev
januvarja, februvarja in marca 1896.
začne v »oncdeljrfc, dne H. junija 1W>«. L
ter  se   bo   nadaljevala  naslednje  felrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstvi* zastav Ijimif«'
in ž njo združene hranilni« e. V ilnriri. dne 1'. maj.!  t.VlT.
v Gorici
v ulici Caserma št. 3.
ima veliko delavnico za baker, medenino in druge kovine, zalogo deSanega in surov ga bakra, priprav za destilacijo žganin, sesalke za bakreno žvepta treh vrst, in sicer s popolnoma železnim strojem, iz medenine in Ver-morelove sisteme; bakrenih kotlov za vzidanje, bakrenih škafov, bakrenih plošč v izberi, štirivoglatih bakrenih kock, medenine za spojitev (saldatura di rame), angleškega kositra in drugih predmetov v izberi, da se ne boji nikake konkerence.
Piccoli
lekarnar pri angelu Ljubljani, Dunajska cesla
Kaj.išje pniznanje
na  H.  mejnarodni farm.
razstavi v Pragi 1890. London — Pariz   - Že-18!)2-18!>3.
Njegora SMosl Papež Leon XIII.
^__^                          je sporočil po svojem
zdravniku profesorju dr. Lapponi-ju tukajšnjemu lekarnarju PICCOLl-ju v Ljubljani nojsrčne^o zalivalo za Njegovi Svetosti vposlano
tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko dragih odličnih profesorjev medicine so Pircolijcvo tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, katera krepča želodec, poiiino-žuje tek, ter pospešuje prebavanje in fiiScenje. — Cena 1 steklenica 10 kr.f l2 steklenic z zavil jem 1 gld. 30 kr., poSlna poSiljntev 10 steklenic 6 gld. 50 kr.
# Najvišje priznanje lekmju PlCCOLI-ju v Ljub-bani kot prhejevalcu kapljic za zona, katere je z zadovoljnim uspehom Nj. c. in kr. Visok, piejasna frospa prcstolonasl:>dn.-vdova nadvojvod Štefanija izvolila opetovano uporabiti. -• Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic 1 gld. 50 kr.
Električno
Ul-r- izdelane kotle ~wy
ljudstvo rado kupuje.
l.i. b|'Si
pravi-m kraju z-l<» in •¦n..Uiii.-ir.i  «1-1.- ki   in   luko.
pr«li:iijciii ali prebili, ln.dn eoU>\n   dvakr.il   lr.i;»n-.
Vabim ton-j  jro^pi.di; kolliirji- 'n Upnici', if.i
o-krbč *vojf zalo;;- i. m^imi ko'n.                 1» ;:
Avgust  Nlisshiium v Ajdovščini.
Na dež  jub.l.  raznimi odliko*
^11
Tovarna uzarnili telovadnih priprav JOSŠ. YIN1)YŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Pinliii-Smirliov)  Vilmin,id-ka i.ii.v či-do Sili. m; priporoča
k popolnemu uzornemu j>rin»jov;mjii
sokolskih iu šolskih telovadnic
po nrjnovrjiib piipoziiaiuh in i-akličnili bi).iluuh.
V ta dokaz je n:i lazpoln^o tiilio^o pilpomrii' fieill  xpririil diuiiaeili iu iin.zein^kili,
Zll-nlavlja jcdlio leio. (.etie z-lo Zlilellie. plaMlje hc pa na iiieseriie obroke po volji in zuicižiio.^li.
;Yavadne priprave so Yfidno v zalogi.
_   Ceniki,   pn.-i.funi   in   iia.Tli   za   i^potm:   I'In., vnduicc   pošilj-i   na   zahtevo   luczpiiu-ii.,   in   poiiii iri
1'oprnie izviSuje po iiiijni/jlli ceiiali.
Jvan Domicclj
v Kormimi ui rjU'ih sadnem trgu (bivša hiša Paiieva)
p'ipfiro"a svojim rojakom
s3cdkc.r. kavo, riž, olja, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje prodaja vi-trijol (modro galico) in pravo romansko žveplo za trte.
Narodne žveplenke.
Vso prodaja po tako /meriti ceni, da sp ne boji tekmovanja (kitiikiireneo).                             ii:s
A. Casagrande
v Ajdovščini
frgovinaz mešanim blagom m debelo
in drobno
priporoča
izvrstna sredstva za zboljšanje in ohranjen je vina, najfinejši vinski šprit, modro galico in žveplo. Preiskuje se vina kemčnim tatom. - Poduk H2 3-i             brezplačen.
Teodor Slatianja
srebrar v Gorici, ulica Mor
Pr.p,
lli §t. 17
•¦eesaeseeeeeestissoeeeeeoe——e
•] Liniment. Gapsici compos.
•j iz ICifhterjrrr lekarno r J»rasl 2! pripf(/.cano kol izvrstno bol ubla-{! žujoče mazilo; za eeno 40 kr., 70 "' kr. in I ?M. se dohi po vseli lekarnah. Na; se z.rhleva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo ^                           vedno
*i Bieiiterjev Liniment s »sidrom'
preiaslili duhovščini za izjrotovljenje crkvenih posod in orodij po najnovejtm uzorcu in najnižji ecui, kot: Monšti-unr, kelihov. Hveeniliov, itd. itd. Stare reči popravlja tcr j h v ojrnjn po-srcbreiii in pozlati. Da si za-morejo tudi menj pomožne tieikve omislili rnzne cerkvene stvaii, se po ž<>!ji preč. p. n. gospodov naročnikov slavijo prav vgodni   jnčihu poboji.
Strelovode iz bakra v ogrnjn pozlti*ene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozjačenje priporoča ludi po najnižjih cenah.— Pošilja v««ko blage dobr» spravljeno in poštnine fratibot            10 (d.)
\ l;,iifi¦!« -!, S. •      iiorh-a        /r.ivrn M«j...e-la
truotiuo / drofmrm blaront i:. •*>•¦?: in-\ Ijev zi <>;..i I- iu <.'i.,r.r, -.Liuiiiikov. deiiiitnt, puli«', kun* <ev, deiiamili mn«njieko«, toloičnie, lui, kurtiie. <"fi|jev  i1,:, z  i.--, b,   »»ahoii^llio  dl-oblžiio   blusro
I
Pristno bnisko sukuciio Iteo.
.Irdi-n odn-/t'W   | ;.i.   .1 l»i i/, d-.!.!¦¦    ] :J-iOm. «l««lavza-     ;   ti'l do*t.-n za jed no j  ]   «l'_
mo.feo obleko        *    lf "' >t:ine sano     | \ lO.Vi
Ii.I-h  I..I.-Z-I.  /. M no -.:b.i. ko ob! ko   ;•!.   10. I!,..;-.. /.. vrl.tio^ikrv..b.deiillW.1.i.-m1.-. I.o-kit.^ ..
Z[',::' Kiesel-Aml;of v Brnu, Brunu
p.iiorr p.'l'ii! '"[..-'ih vl!"r,|!<.z'Jj."''!-i[i.. '."V.u«'*'."!t'-._*
u'w%. pri |.ii.|!'npov.d.il. 'r'.niia Kfc-«*l-Afiilii»r v .Jllill 0'H'Uiiii) i.i/.,<'i\y.: v r lhlf:o po uuvuCr, U .!ir.u-.f.il, i-miiii !•!¦¦;: dod.«lk.i i.ilut.i, k../;.ikto
: Vinarsko is sadjarsko društvo m
za Brda           1 M
; s sedežem »Gorici, ulica jtallimšUO. Sj
priporoča                                 ®g
po nizki ceni slavnemu občinstvu            Kfl
svo\a pvl^na fm$fia ^ »\tia*. rc^u^o, modro M
: »a&na evna vina, pu-1| dettie >vo\\^\ ctatiov. M
iiazpoilja n,i \>t: kiajc od .*>« litrov naprej.   ^
mmmmmmmmS
i f rgovoc z vinom na veliko
j        Anton Pečenko
I     Vi i na ul;e., S       GORICA •- Vu <Jiardino 8 |      M d                          priponka
Imalinsko vino iz Jelše in Sibenika,
furlanskih, briških In
Isterskih vinogradov.
hije  v  -o.ini  n,S Mi tudi uzo.ee.
. ii:,pi(.j. Na Mhs.
Cmne srnam«. Poatrmitta potisna.
Tovarna tamburiG
•ikisTffsi"
(lir viilsk«)
\    Anton Potatzky    \
«        v Rastelju itv. 7 v Gorici         r>
X  prodajalniea drobnega  Z
* in nOrnberškega blaga  \
¦ «                     na drobno  Iu na debelo.                     2
i *--------------------------------.—,---------------,--------------------   r>
' $                                     .fiilluo                     :», ¦-••17   5
j J   in  iiaj(MMM'jsi>  ktipovuliAtV.  I
J                   Posebna zaloga                   **
za kiij.fiv.iiee in r.izj.riiilajalco na <!e/e;i,   S
/.a kroinjarje m mnjarje.                 *
Največja zaloga                   L
nvlj,n-kili,   ku.ji(-;ki|i,   |iis,ii,ki|,,  |.„|iii-   J
iov.fliiih in kailtinih pulirliMiu,            (.
Zimska obuvala.                  J
Vo/.ifki in >toli na kole-ili za nlnike.      C
Strune za godala.                 L
l'i»selino>l; S.-nietia za zelenjavo in tr.ive.    %
IVo.-iin ilohtd paziti  na naslov:           ¦*
! * IMa sredi Raštelja štv. 7.  |
Klepar Artur Makutz
Škropilnic« proti paronotpori   \ m <,.;;,.[!,>
g/m- Cena j? zelo nizka, -mu
SI roj /a žv-pljanji- itmlnt  ir: . ,;i>..i;,. ^.i ,;. v 2.1. lViprinu /n obmrmanje >ina p;ul pb->!i ibo ir
Meh /s« /\o.ljaiij,. sio/dj« 1.17,1::!; -.i.iit^.t.
diu„-e ;kr..pi:-i .S.r.>p..,l.j,.-i,
.#               Velika zaloga
JX.Ol©S8I^jI !   v G«mH ™ nv-ti Fran .luMpa llorso}
I^isiiia iz«lt'lovsilni«*si dvokoltvs Jliria*. /icnih biji/.in ilhathniati.ii/.ei!). popmvljal-nica tlvokiilcs. šivalnih strojev, pušk itd.
tHe?*- Nunska uitea 14. ~Wffl Protlnjnlnifo ši\aleiili strojev, pušk, stre-
Ijiva in (Iriizrea orod.a i a imata
SAUNIG & DEKLEVA
v Nunski ulici št.  Ki.                j . ,-,
POZOR!
Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1H7U.
J. Pipan & C. v Trstu
(Via della Zonta št. 1)
ima veliko zalogo in prodaja le na debelo
'kavo, riž, južno sadje, olje vseh vrst za jedilo,' za stroje, ribjo mast za strojarje itd.

Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne naročbe.