Poštnina plačana v gotovini. PRIMORSKA Ustavodajna skupščina bo napisala ustavo, ki bo za večne čase postavila izven zakona izkoriščanje človeka po človeku in hlapčevanje tujim zatiralcem. Edvard Kardelj. Leto II. — Št. 46. Ajdovščina, 23. novembra 1946 Cena 4 jugolire — 8 metrolir. Ljudstvo si je napisalo sodbo samo O naši tjudski oblasti Prvič je lasedal slovenski parlament iz predavanja tov. Regenta v . Ajdovščina, 20. novembra. v Ljubljani je bilo te dni pr' usedanje pred kratkim izvoljene Ustavodajne skupščine Ljudske re-Publike Slovenije, prvo zasedanje prvega slovenskega parlamenta, tega i; zakonodajnega organa naše Judske oblasti. To je bil praznik vsesa slovenskega ljudstva, vsega slovenskega delovnega ljudstva brez sake izjeme, tistega, ki je ljudske poslance tega parlamenta izvolilo, ka-Kor tudi tistega, ki začasno ni še pridruženo LRS in preko nje Titovi Jugoslaviji. Ustavodajna skupščina LRS Je resničnost tega poslednjega dejstva podčrtala, silno podčrtala s tem, da Je na svoji dopoldanski seji, ki ima za nas zgodovinsko važnost, sprejela ^ svojo sredo delegacijo Pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in ji dala pravico, j v.*me s posvetovalnim glasom ude-t®zni se razprav, zlasti še razprav o Ustavi LRS, ki bo prej ali slej veljala Judi za nas, za prebivalstvo Sloven-*kega Primorja. . Z izvolitvijo Ustavodajne skupščine Je ljudska oblast LRS formalno dokončno zgrajena. Poleg najnižjih kra-■l?vn*li ljudskih odborov in vmesnih ograjnih odborov ter drugih organov JUdske oblasti imamo sedaj tudi njen n?Jv|šji zakonodajni organ. Ljudska oblast je torej v celoti tudi formalno zgrajena. Najvišja dolžnost vsakega Urzavljana LRS in vse naše Jugoslavijo Je In mora biti, to ljudsko oblast ščititi, utrjevati, poglabljati, kajti ljudska oblast je ljudstvo, koristi ‘Judske oblasti so koristi ljudstva, za-ftbi ljudske oblasti so zakoni, ki si •*“ je dalo ljudstvo v obrambo svojih Pravic, zaradi česa je treba te zakone jPostovati in se po njih strogo ravnati, "dor _ ne spoštuje zakonov ljudske °blasti, kdor se po njih ne ravna, dela Pr°ti interesom ljudstva, proti Ijud-*i .Nuj si nihče ne misli, da so to slučajno izrečene besede. Ljudstvo ima jev™08* ,V°je Prnv'ce ščititi in utr- Ljudska oblast ni in ne more biti Površna, mehkužna, slabotna. Ljudska r«st ima nalogo, da ščiti sedanje in "odoče _ koristi ljudstva na vseh po-Jih socialne dejavnosti, na vseh poljih družbenega življenja. Ne more in ne bie dovoliti nobenemu, da bi na ka-*r?uu koli način spravljal v nevarnost Pridobitve ljudske revolucije, pridobi-stoletnega boja našega ljudstva in Zaceliti mora vse rane starega, skrbeti mora za sedanjost in tudi za bodočnost. Priznati moramo, da vrši naša ljudska oblast te svoje naloge tako, kakor je v danih razmerah najboljše mogoče. Stare rane se celijo hitreje nego v kateri koli državi, kjer ni oblast v ljudskih rokah. Kar se tega tiče, nam prednjači samo Sovjetska zveza, kjer je oblast v ljudskih rokah že celih 29 let. Ni daleč dan, ko bomo smeli ponosno povedati, da so rane starega že zaceljene. Obenem gradimo svojo novo gospodarsko podlago in na njej naše novo ideološko nadstavbo. Vsa velika in tudi srednja produkcijska podjetja so že podržavljena, so torej v rokah ljudstva. Dohodki teh podjetij se uporabljajo in se bodo odslej vedno uporabljali v splošno ljudsko korist. Po vsej Sloveniji gradi naša ljudska oblast nova podjetja. Gradijo se tovadnen mobilov, tovarna luminija, velika jeklarna. Slovenija je že stopila na pot intenzivnega industrijskega razvoja. Ob državnem produktivnem sektorju narašča naše novo zadružno gibanje, ki nima več pred seboj starega namena, da bi koristilo le zadrugar-jem, ki se ne omejuje in se ne zapira v ozke meje zadrugarstva, marveč služi splošnim koristim ljudstva. To je naše novo zadružno gibanje, ljudsko zadrugarstvo, ki se naslanja na državni gospodarski sektor in mu služi. Zemlja se nahaja v rokah tistih, ki jo obdelujejo in je tako čvrsto v njihovih rokah, kakor ni bila še nikoli, in nihče nima namena to zemljo našim kmetom vzeti. Šole se množijo in se boljšajo. V LRS imamo danes že nad 50 gimnazij, j za vsak Slovenski narod ne bo odnehal, dokler ne bo pod streho LRS zedinjena vsa slovenska zemlja medtem ko smo se morali prej za gimnazijski razred boriti. Množijo se učni in znanstveni instituti. Množijo se ljudske univerze. Zvečer se naše ljudstvo uči v večernih krožkih. Tako se razvija gospodarsko in kulturno, razvoja gospodarsko in kulturno. To so sadovi ljudske oblasti. Sadovi poldrugega leta delovanja ljudske oblasti. Od tod pa nam je jasno pred očmi, kakšna bo šele naša bodočnost. Našemu ljudstvu bodo zvezde najjasnejše migljale. Ali ni jasno, da moramo zaradi tega, že zaradi tega našo ljudsko oblast utrjevati? Ali ni jasno, da smemo biti ponosni na našo ljudsko oblast, po kateri se je mali slovenski narod, vseh j- , -v ~ -j v družbi z vsemi ostalimi jugoslovan- bitVP « r0d°V Ju/oslnV,je- Je skimi narodi, povzpel tako visoko, da ^ve so rezultat neznansko velikih dancs kaže velikim ntlTodom pot, po kateri naj gredo, če hočejo tudi oni doseči, kar mi v j reclinai iic;z.naua*.u vciiiviii -rtev, silnih bojev, ogromne količine ”e‘a vsega ljudstva. Ljudska oblast jNora te pridobitve ščititi. Bilo bi le neumno, če ljudstvo ne bi upo-"bljalo državne oblasti v svojo korist P°tem, ko si jo je s tolikimi žrtvami P,z ogromnimi napori priborilo. Tè Masti ne bo ljudstvo nikdar več izpustilo iz svojih rok, nikdar več ne bo Judstvo dovolilo, da bi ta državna M>last še kedaj prišla *cevalskih razredov. Mast. t. j. svojo državo ščitilo in «fjovalo. Kajti ljudska oblast v roke izkori-Zato bo svojo ti}.1 krepko "‘L krepkejša in druRe oblasti in mora ljudskih rokah, mora močnejša od vsake _ v j........ neizprosna do vseh ■uvražnikov ljudstva. Zato pa, da bo u oblast zares primerna in da bo ustrezala nalogam, katere mora rešiti, ■upra ljudstvo samo skrbeti, da bodo -S| °rgani ljudske oblasti, od najniž- imamo? Naša ljudska oblast je neomajna. Ostala bo ljudska in se bo še poglabljala. Skrlreti moramo, da bodo vsi deli naše ljudske oblasti enakovredni in enako krepki. Vzporedno z gospodarstvom mora naraščati tudi moč naše vojske. Vsak pošten _ državljan mora braniti vse organe naše državne varnosti, vsak državljan mora podpirati našo OZNO in njeno dejavnost v ljudsko korist. Mi vsi smo tu ena sama velika družina, ki ima enotne skupne interese, zaradi česar moramo te interese braniti in ščititi ne razdvojeno, ne ločeni po strankah, marveč združeni v skupni OF, ki je politični izraz naše splošne skupnosti. To je ljudska oblast, oblast ljudstva, ki ima možnost, da samo upravlja |*h do najvišjih v rokah ljudi, ki se i SVOJO DRŽAVO, ki ima možnost samo • 'J' dolžnosti zavedajo, v rokah naj- j urejati svojo usodo. Krenejših prijateljev ljudstva, v ro-! Naj se zategadelj nihče ne čudi, če uah najboljših članov ljudstva, da bo naše ljudstvo to svojo državo, to °do ti organi sestavljeni iz ljudi, ki | svojo oblast z vsemi silami ščitilo in odo vedno in v vsakem primeru svoje jo utrjevalo. Naj se nihče ne čudi, če ”Sebne Iberisti podrejali koristim skup- ! je naše ljudstvo pripravljeno udariti uosti, koristim vsega ljudstva. po nosu vsakega, ki bi hotel vtikati Naloge ljudske oblasti so ogromne, svoje kremplje v naš ljudski vrt. ; Marsikje, skoraj da povsod govorimo o ljudski oblasti in v zvezi s tem o naši državnosti sploh. Včasih si naši ljudje niti niso bili na jasnem, kako bi prav za prav vse svoje želje in težnje imenovali naša osvobodilna borba, v katero smo šli v najtežjih dneh zgodovine slovenskega naroda, pa je jasno strnila vse te težnje našega ljudstva in pokazala, da je uresničitev slednjih mogoča samo z bojem, katerem si bo naše ljudstvo priborilo svojo ljudsko oblast- Sedaj zaseda slovenski parlament, najvišji organ slovenske ljudske oblasti, ki piše bodočo usodo slovenskemu narodu v okviru jugoslovanske državnosti, to se pravi, da si je slovenski narod dovršeno zgradil svojo ljudsko oblast od najnižjih pa do najvišjih organov. Do tega nismo prišli lahko. Zato so v preteklosti padale težke žrtve, zato so padali tudi bazoviški heroji, zato so se borili tisoči in tisoči poznanih in neznanih partizanov. Narod je šel po težki poti, po kateri nas je vodila preizkušena Komunistična partija, tista napredna sila, ki pomeni vsem nam šolo patriotično-sti, šolo ljubezni in bratstva med narodi, šolo po žrtvovanja, borbenosti in nenehne borbe za boljšo bodočnost delovnega ljudstva in je zmagal. Primorci gledamo na zasedanje Ustavodajne skupščine s silnim ponosom in z zavestjo, da je tudi ta kos mučene slovenske zemlje doprinesel v dostojni meri k temu, da danes lahko svobodno voljeni zbor slovenskih poslancev po volji našega naroda, izpričani s krvjo tiso-čev in tisočev junakov, oblikuje našo bodočnost. Delo Ustavodajne skupščine LRS pomeni v razvoju našega naroda zgodovinski kamen ali dobesedno, kakor je rekel v svojem govoru tovariš Edvard Kardelj: »Zgodilo se je, kar je predvideval Ivan Cankar: »Ljudstvo si je napisalo sodbo samo, ni mu je pisal ne frak in ne talar.« Toda že v začetku svojega dela je slovenski parlament občutil, da mu nečesa manjka, da manjka ljudi od slovenske obale, da manjka ljudi z našega Krasa, iz Vipavske doline in da jih ni od Trsta, od Gorice. Toda delo mora naprej, krivice bodo prej ali slej izbrisane, svobodna Slovenija pa bo, kakor je dejal v uvodnih besedah slovenski pesnik Oton Župančič, delala za vse: »Dokler pa jjh še ni med nami, jih zastopajmo mi in jim zakličimo, da je njihova pravda naša pravda in ostane naša pravdn, dokler se ne doseže tako, kakor terja pravica na podlagi trdih, neizpodbitnih dejstev.« Toda še več. Na predlog ljudskega poslanca Rudolfa Hribernika je Ustavodajna skupščina povabila na zasedanje delegate Slovenskega Primorja in jim dala posvetovalni glas. Med drugim je ljudski poslanec Hribernik dejal: »Primorsko ljudstvo se je borilo za dosledno, najnaprednejšo demokracijo, kakršna je uresničena v naši svobodni Jugoslaviji, za dosego največjih ljudskih pravic, za ljudsko oblast, ki si jo je tudi v coni A že med osvobodilno borbo ustvarilo, in ki so mu jo potem vzeli prav tisti zavezniki, s katerimi se je to ljudstvo ramo ob rami borilo. Primorsko ljudstvo bi moralo biti že zaradi vsega tega že sedaj zastopano po svojih poslancih na zasedanju naše Ustavodajne skupščine. Ker pa se volitev v Ustavodajno skupščino ni moglo udeležiti, ker mu tega na mirovni konferenci še niso dovolili, ker se je rešitev vprašanja Primorske zavlekla in ker moramo vsaj mi razumeti vso upravičenost zahteve primorskega ljudstva, da bi bilo združeno v Sloveniji in preko nje v Titovi Jugoslaviji, predlagam in sem prepričan, da izražam s tem misli in želje vseh poslancev, k poslovniku dopolnitev.« In je podal svoj predlog. S tem so dobili delegati Primorske, katere je vodil predsednik Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora France Bevk in med katerimi so bili tajnik Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora Puc Boris, Ivan Regent, član PNOO, Perovšek Franc, tajnik PPNOO, Beltram Julij, tajnik goriškega okrožja, Vodopivec Albin, član Okrožnega odbora Osvobodilne fronte in ostali. V treh dneh svojega dela je Ustavodajna skupščina zacementirala prve temelje slovenskemu parlamentu- Na prvem zasedanju sta govorila predsednik Prezi-dija Slovenskega narodno osvobodilnega sveta Josip Vidmar in ljudski poslanec, pisatelj in pesnik Oton Župančič, ki sta v svojih govorih pred vsem izražala velikanski pomen dela slovenskega parlamenta. Na drugem zasedanju so govorili tovariš, Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Miha Marinko in drugi. Izvajanja velikih sinov slovenskega naroda so bila pred vsem posvečena delu in zopet delu slovenskega naroda. Tovariš Edvard Kardelj je med drugim dejal: »Rezultat te nove na- nega dvoma ni. da se lahko naše delovne množice na svoji življenjski praksi vsak dan bolj prepričujejo, da sta naša oblast in naš način gospodarstva najbolj ustrezna njihovim resničnim koristim. Nobenega dvoma ni o vsem tem, toda hkrati tudi ni nobenega dvoma, da mi danes šele polagamo temelje resničnemu blagostanju in da tako polaganje temeljev zahteva od nas mnogo znoja, mnogo naporov, mnogo žrtev in mnogo pritrgova-nja. Predsednik vlade LRS Miha Marinko je podal obširno poročile o doslej doseženih uspehih dela v Sloveniji in jasno nakazal pot v bodočnost Kot zastopnik primorske delegacije pa je govoril tovariš Bevk France, ki je med drugim dejal: »Slovensko Primorje že od nekdaj zavestno čutilo, da je sestavni del celotnega slovenskega ozemlja. Važni dogodki tega stoletja, posebno pa prva svetovna vojna so primorsko ljudstvo bolj kot kdaj postavili pred vprašanje narodnega obstoja. Prav v najbolj nevarnih dneh je po svojem zadr- Ljudski odposlanci so z navdušenim ploskanjem pozdravili naše primorske zastopnike. cionalne politike je potemtakem, da slp-slovenski narod lahko iz te svoje ustavodajne skupščine oznani vsemu svetu, da je svoboden, da hoče ostati svoboden in da ne bo odnehal, dokler ne bo pod streho Ljudske republike Slovenije zedi-njema vsa slovenska zemlja, ki je danes še zunaj meja FLRJ. V svojih izvajanji? o gospodarstvu mlade Jugoslavije pa je tovariš Boris Kidrič med drugim dejal: »Želim samo poudariti, da smo mi danes zares na poti razvoja, ki bo ukinil izkoriščanje človeka po- človeku in popolnoma zajamčil srečo in blagostanje vseh naših delovnih ljudi. To je velika stv^r, tovariši in tovarišice in bilo bi popolnoma krivo misliti, da jo bomo izvedli brez naporov in brez žrtev. Kdor si predstavlja svobodo delovnega ljudstva, kdor si predstavlja graditev njegove srečne bodočnosti tako, da pričakuje kako se bosta kar naenkrat, jutri zjutraj, začela cediti mleko in med, ne razume ničesar in se tudi v narodno osvobodilni borbi ni ničesar naučil. Tak človek je v zadnji konsekvenci hočeš nočeš tudi velik škodljivec delovnega ljudstva. Nobenega dvo ma ni sicer, da je naš življenjski standard takorekoč iz dneva v dan boljši in da bo še vse bolj rasel in da ga ni mogoče niti primerjati s povojnim življenjskim standardom stare Jugoslavije in prav tako tudi ne z življenjskim stan-I dardom v kapitalističnih državah. Nobe- 4 f - -». .'nJP£r.y žanju jasno izpričevalo svoj narodni program, ki mu ga je narekoval politični in gospodarski razvoj preteklega stoletja. Nadalje je tovariš Bevk podrobneje orisal zločinsko delo sovražnikov naše svobode in dejal: »Nasprotniki naših teženj so v veliki zmoti, ako mislijo, da bodo s takimi sredstvi uklonili primorsko ljudstvo- Prav zaradi tega se še z večjim hrepenenjem ozirajo čez mejo ne samo Slovenci, ampak tudi italijanske protifašistične množice. Da ima danes Slovensko Primorje že to možnost, bi po svojih zastopnikih v poročilu soglasno izreklo, da gleda v novi Jugoslaviji izpolnitev svojih teženj. Izreklo bi ga s tem novi ljudski oblasti. Izreklo ga bo kljub temu s svojo nadaljnjo borbe za priključitev. Svoj govor je tovariš Bevk zaključil: »Primorsko ljudstvo ne bo mirno, ne docela srečno vse dotlej, dokler ne bo poslednji primorski človek pod našo skupno streho.« Tako je delala naša Ustavodajna skupščina na svojem prvem zasedanju, ki se je končalo v sredo 20. t. m. V tem času je bil izvoljen tudi Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije, kateremu predseduje Vidmar Josip, za predsednika Ustavodajne skupščine pa je bil izvoljen bivši minister za prosveto tovariš Ferdo Kozak, v vlado pa je bila kot minster za prosveto sprejeta tovarišica Lidija Šentjurc. Primorsko ljudstvo je ponosno na svojo prvo Ustavodajno skupščino, ponosno je pred vsem zato, ker vidi v njej plod svojega boja in ker vidi, da ta boj ni bil brezuspešen, ampak da je bil to plodovit boj, ki nam bo vsem v bodočnosti prinesel uspehov. Danes sicer stojimo šele na začetku graditve in ustvarjanja nove države, ki mora postati domovina vseh, tudi nas, ki danes še nismo dokončno priključeni k Jugoslaviji in tudi tistih, ki se morajo boriti proti policijskemu terorju naših bivših vojnih zaveznikov v coni A. Primorska nikdar ni čakala, kdaj ji bodo podarili svobodo, am-pa se je vedno krčevito borila in tako se bori tudi danes, ker ve. da je to plemenit boj, boj, v katerem se odraža vsa velika ljubezen do domovine Jugoslavije, obenem pa pravica, da si tudi naše ljudstvo končno samo vlada. Po demokratičnem svetu IZ SLOVENIJE Prekmurje se je v celoti odzvalo s predajanjem krompirja v udarniškem tednu za odkup krompirja. Po cestah proti železniškim postajam se pomikajo vozovi. Prekmurci vozijo krompir za vojsko za druge republike, kier ni bilo pridelka, v povračilo pa bodo dobili to, česar doma nimajo, blago in druge vsakdanje potrebščine. * Še ta mesec bo odprt v Mariboru novi most čez Dravo. Pričeli so ga graditi letos v juniju in za uspešno gradnjo in predvsem za nezaslišano hitrost imajo največ zaslug prebivalci sami, ki prostovoljno opravljajo skoraj vsa težaška dela pri gradnji mostu. Dnevni promet čez most bo znašal najmanj 6000 oseb, uporabljali ga bodo predvsem delavci tekstilne industrije, ki bodo hodili na delo in iz dela po najkrajši poti. * V bližini Maribora se gradi tovarna avtomobilov in tovarna aluminija. Resnično v Sloveniji se ustvarja nov svet, z delom in poletom delovnega ljudstva, ki si ustvarja bodočnost. * Blizu Ljubljane se gradi velika jeklarna. Pomen razvoj a težke industrije nam mora biti pač jasen. Ustvarila se bo težka. ki bo dala razvoj lahki industriji, vse v povezanosti pa bo produciralo za ljudstvo neobhodno potrebne izdelke. To je smer našega narodnega gospodarstva sedaj, ko je ljudstvo postalo lastnik svoje zemlje in njenega bogastva-* Kulturna ekipa XIV. divizije, mladina ka-partizana Kajuha — Destovnika in se in prebivalstvo je obiskalo grob pesnima poklonilo. Njegove pesmi so pesmi nas vseh, ki smo vstali iz upora v sončno svobodo, brez verig, prosti in resnični ljudje. ^ Študentovska mladina v Ljubljani je imela svoj IH. kongres. Mladinci in mladinke so opravili okrog četrt milijona prostovoljnih udarniških ur. Vse to je znamenje, da si je mladina izbrala pot, ki vodi više in više in je mladine vredna. * Mariborski otok je zavarovan z novim nasipom. Drava, ki je otok izpodjedala in odnašala, je ukročena. Lahko dere tam, kjer so ji odkazali strugo fantje iz Ptujskega polja in Prekmurja, ki so pri gradnji zaposleni. ^ V Mariboru tekmuje — hranilnica. V tednu za štednjo je izvedla kampanjo, ki bo imela uspehe v najbliiji bodočnosti. Zaupanje ljudstva, ki ga denarni zavodi sedaj uživajo, je najlepši dokaz o uspešnem in pravilnem delu. * Rudarji Zagorja so postali zmagovalci v tekmovanju in prejeli prehodno zastavico. Med njimi je 49 udarnikov dela. Prav v nobeni državi, kjer demokracija ni doma, kjer delavca izkoriščajo, ni udarnikov. ^ Ustanovil se je Kmetijski znanstveni zavod Slovenije s sedežem v Ljubljani, ki bo imel nalogo proučevati izboljšanje kmetijske proizvodnje. PO JUGOSLAVIJI Goličave v Črni gori bodo dobile sveže lice. Izvršuje se ljudsko masovno pogozdovanje, kar predstavlja eno najvažnejših gospodarskih vprašanj. * V mestu Boru gradijo in obnavljajo tovarno za predelavanje bakra in električnega materiala. Bo to najmodernejša tovarna in delavci samoiniciativno sode * lujejo. . V Čakovcu so obnovili tovarno Konzerv, ki je bila v vojni uničena. Montirajo stroje in drugi mesec bo tovarna že pričela obratovati. ^ V Slavoniji se je zgradil nasip z masovnim sodelovanjem ljudstva. Vrednost storjenega dela znaša 3,300.000 din. Polje je obvarovano pred nevarnostjo poplav. Ravnotako so v Jelas-Polju očistili vse odvodne kanale in izpeljali 16 tisoč kubikov zemlje v dva tisoč delovnih dnevih. * V okrožju Slavonska Požega so končali z jesensko setvijo. Mnogo so pripomogle traktorske postaje, ki so opravile čuda veliko delo. Stroji so se izkazali v rokah delavcev za velike prijatelje, ki človeku lajšajo težaško delo in mnogo prihranijo truda. ^ Te dni so bila zaključena dela pri gradnji modernega cestišča na cesti Varaždin—Zagreb na 25 km dolgem odseku, kjer se je pričelo delati v juniju- Potrošilo se je 3500 ton cementa, 2000 ton granitnih kock, kamioni so prevozili pol milijona kilometrov in še mnogo drugega. Gradbeni stroški so znašali 53 milijonov dinarjev. V V Ljudski republiki Makedoniji gradijo mostove in to na številnih krajih. V Bitoljskem okrožju so v letošnji godbeni sezoni popravili nad 100.000 kvadratnih metrov cest. Prebivalstvo je prostovoljno prispevalo z vrednostjo svojega dela preko 4 milijone din. * Na povabilo Zveze književnikov Jugoslavije je iz Moskve prispela delegacija sovjetskih pisateljev, ki se udeležuje prvega kongresa književnikov Jugosla- ŽIVLJENJE V EVROPI Komunistična partija Češkoslovaške se zavzema za Izvedbo vladne dveletke. V ta namen je bila organizirana gospodarska konferenca, ki predvideva vključiti v izvedbo načrta vse rezervne delovne sile, povečati proizvodnjo do zadnje možnosti, kjer se bo tekmovanje ljudstva spremenilo v gonilno silo povečanja proizvodnje. * Blok demokratičnih strank v Romuniji je dosegel veliko volivno zmago. Volitve so potekle v najlepšem redu. V Moskvi je predsednik Vsezveznega društva za kulturno sodelovanje ZSSR z inozemstvom Kamenov, sprejel Rooseveltovega sina in mu priredil slavnosten sprejem. Po vsej Poljski so zbrali za obnovo prestolnice Varšave nad 100 milijonov zlotov, poleg tega so posamezne organizacije in združenja zbrale velike vsote r gradnjo lastnih poslopij za družine brez stanovanja. * Te dni je bik> otvorieno v Tirani zasedanje Ljudske skupščine Albanije. Razpravljalo se je o nizu zakonskih odločb, ki se nanašajo na delovanje posameznih ministrstev LR Albanije. Nove poplave v Albaniji Tirana, 19. novembra. ATS poroča: Zjutraj 16. novembra je prišlo v nekaterih albanskih mestih do novih poplav. V Škod ri je voda reke Kiri porušila nasip in povzročila veliko škodo. V Lušni, Fieru in Vlori je voda vdrla v hiše in delavnice v višini pol metra. Povzročena je bila velika škoda na hišah, upravi, žitu itd. Zaradi zadnjih poplav je zlasti trpelo obdelano zemljišče. Prekinjene so tudi posamezne prometne zveze. Ljudske oblasti so takoj podvzele vse ukrepe za pomoč prizadetemu prebivalstvu in so vzpostavile promet Boj za pravico po svetu Bivši trgovinski minister ZDA Henry Wallace je izjavil, da svet vidi v Ameriki središče reakcije. Izjavil je dalje, da bo storil vse, da bo dokazal naprednemu svetu, da so v ZDA še sile, ki morejo prisiliti reakcionarje, da ne pojdejo predaleč, bodisi v notranji bodisi v zunanji politiki. * Poljski časopis »Glos Ludu« je objavil članek, v katerem poudarja, da predstavlja Vatikan ne samo versko, temveč finančno moč, ki temelji na velikanskem bogastvu, ki je naložen v deželah Amerike in Evrope. Vatikanski kapital je tesno povezan s kapitalističnimi trusti Amerike. * Holandski imperialisti se z vsemi silami branijo priznati neodvisnost Indonezije, ki je bila kolonija, katero so vneto molzli, danes pa se domačini bijejo za neodvisnost. * Indijski voditelj Gandhi je izjavil, da se bodo nemiri v Indiji toliko časa nadaljevali, dokler bodo v Indiji britanske čete. Izgleda torej, da Angleži v svojih kolonijah niso ravno najbolj zaželeni. Japonsko delavstvo zahteva odstop vlade, ki je popolnoma reakcionarna in fašistična. Delavstvo sveta torej budno pazi na nevarnost, ki je v preteklosti storila že toliko zla. • Pristaši ljudskega gibanja Elasa so vrgli v Grčiji v zrak tri mostove in so se spoprijeli v več krajih z vladno monarhofašistično vojsko. * V Kairu, glavnem mestu Egipta, so bile demonstracije, kjer je ljudstvo vzklikalo: »Dosti je imperializma! S krvjo si bomo odkupili svojo neodvisnost!« Torej so Angleži zelo priljubljeni pri egiptskem ljudstvu. * V Trstu je prehranjevalni sistem obupen. Odgovorna ZVU ni ukrenila ničesar za pošteno razdeljevanje najnujnejših življenjskih potrebščin. * Oblasti ZVU so odredile, da vse šole, kjer je v njihovih prostorih Titova slika, ne bodo dobile kuriva. S kakšnimi smešnimi rečmi se peča »demokratična« ZVU! Kier ni demokracije ZAVEZNIKOM, KI POŽIGAJO NAŠE KNJIGE V Istri nas je doletela vest, ki je do dna razburkala našo pošteno in preprosto verovanje tisto tolikanj razbobna-no »zapadno demokracijo«. Požgali ste — kot smeti — naše knjige, revije, zastave in slike naših voditeljev! Verjeli smo prej v vašo kulturo — verjeli v vašo civilizacijo! Komaj smo čakali, da boste prišli na Primorsko, da se osebno spoznamo z vami — s tistimi — ki so se nazvali naši veliki zaveznik] — se istotako borili proti fašizmu —ki nam ni pustil niti govoriti več — ki je požigal naše kulturne ustanove, naše knjige in časopise, zapiral tiste, ki so jih pisali! V črno srajco oblečeni sin rimske volkulje je svoj jetični izmeček pljunil v usta rdečeličnemu otroku sončne Vipavske doline — da bi mu zastrupil to zdravje, to mlado kipeče življenje, te velike in tja v daljavo hrepeneče oči — ker je spregovoril v našem jeziku ker je v svoji otroški miselnosti veroval v svojo domovino. Padli so na Bazovici štirje primorski mladinci — štirje veliki Primorci, ker so potom knjig pozivali na odpor proti črni krivici — padel je Gortan iz Istre za isto misel. Padali so primorski partizani — kurirji —- ko so skozi zasede prenašali slovensko besedo, tiskano v tesnih podzemskih bunkerjih od ljudi, ki so trpeli veliko telesno lakoto in bedo — a duševne, knjižne niso mogli, ker so se zavedali, da Primorcem in vsemu narodu kaže pot v svobodo iz fašističnega suženjstva. In vi ste na vse to pljunili, pljunili na veliko trpljenje mučeniškega primorskega ljudstva, pljunili na veliko verovanje v vas — zaveznike —- pljunili — kot črni sin fašističnega Rima naravnost v usta — narodu — ki ima danes rad svojo knjigo in časopise — kot ima rad vse dobre in odkrite ljudi vsega sveta — kot je imel rad in je spoštoval — tudi vas zaveznike — do sedaj!!! Ugasnil je blesk navdušenja za vašo »demokracijo« v očeh primorskega ljudstva — ugasnil v dimu gorečih knjig in zastav — v smetišču — kamor ste odpeljali in nato požgali tiskano besedo tistih, ki so po skalovju, gozdovih in tesnih grapah Primorske — s srčno krvjo umivali madeže, ki jih je črni fašizem delal po naši sveti zemlji — da bo seme vsejano v tako očiščena tla — vzkalilo čisto in zdravo — in rodilo zdrav in po tujkah neokužen slovenski sad. Da si bomo na jasnem Brezobzirno, do miru in bratskega sodelovanja med narodi sovražno razpoloženo delo zastopnikov zapadnega imperializma in njihovih satelitov vedno jasneje kaže, da tem ljudem ne gre za pošteno delo, ampak pri vsaki svoji akciji še bolj globoko razgalijo svojo vsiljeval-no politiko. Če si ogledamo samo nadaljevanje razprave o Trstu, bomo jasno videli, da zapadnim imperialistom ne gre za to, da bi zastopali niti interese demokratičnih jugoslovanskih narodov, niti interese demokratičnega italijanskega naroda, ampak jim gre zgolj za netenje sovraštva in spora na tem kraju Evrope. Jasno so pokazali, da je zapadni imperializem, v nasprotju z vsemi načeli, ustvarjenimi s krvjo v času borbe proti fašizmu, začel borbo za kolonialno politiko, zato da se vzame demokratičnim množicam pravice, začel enostavno borbo za oblast guvernerja. Enake zaključke lahko napravimo ob dejstvu, da je ameriška misija zapustila Albanijo, deželo, ki je prav tak® stopila na pot temeljitega demokratičnega razvoja in da je ob tem začel ves imperialistični aparat blatili mlado Albanijo. Med to spada tudi samopašno kretanje angloameriških vojnih ladij po albanskih teritorialnih vodah, ki se jih da primerjati nesramnemu preletavanju jugoslovanskega teritorija po letalih istih držav pred nedavnim Vsa ta dejstva imajo en sam namen. Ustrahovati demokratične množice, ki nočejo biti več igračka imperialistične igre, ter dajati poguma še preostalim reakcionarnim eksponentom v dotičnih državah. Treba je vedeti, da narodi pred nasiljem niso nikdar klonili, da se je proti nasilju nemškega in italijanskega fašizma dvignilo ljudstvo vsega sveta in da so iz te borbe izšli zmagoviti narodi Sovjetske zveze, Jugoslavije itd., vsi narodi, ki so globoko razumeli pojem borbe proti fašizmu, borbe, ki je dobila neizbrisen pečat domovinske vojne. Ni treba, da hodimo daleč in da iščemo primerov za to, kako se ljudstvo bori proti nasilju, ko imamo pri nas doma svetle, herojske primere upornosti primorskega _ ljudstva, ki ne samo, da ni klonilo fašističnemu nasilju, ampak je skozi 25 let kljubovalo in je v času osvobodilne vojne pomagalo zadati fašizmu smrtni sunek. Tak način politike zapadnih imperia* listov se potem odraža na vseh sejah in skupščinah, kjer se govori o bodočem miru. Jugoslovanski delegat Vladko Popovič je Generalni skupščini jasno povedal, da vsi tisti, ki nastopajo proti soglasnosti velikih sil, skušajo organizacijo Združenih narodov spremeniti iz organa skupnega reševanja mednarodnih vprašanj v organ, v katerem bi neke države diktirale svojo voljo drugim. Tudi v Julijski Krajini dobiva taka politika zapadnega imperializma po njihovih eksponentih, angloameriški okupacijski oblasti v coni A tako obeležje. Nenasitna samopašnost okupacijske oblasti, ki predstavlja samo instrument v rokah zapadnih imperialistov, ni. mogla niti vzdržati toliko časa, da bi bil sklenjen svetovni mir, ampak že danes kaže svojo izrazito naklonjenost nanram fa- šističnim elementom in odkrito nasprotovanje demokratičnim slovenskim in italijanskim množicam. Način oblasti v coni A je po dejanju ZVU protiljudski, prav tako kot je protiljudska vsa politika zapadnega imperializma in potem moramo razumeti, zakaj so nerazpoloženi do ljudskih držav, kot so Sovjetska zveza, Jugoslavija, Albanija itd. samo z/.to, ker te države ščitijo interese delovnega ljudstva. Barbarski odvzem Ljudskega uj.oma, stare trdnjave demokratičnih Goričanov, govori za to, da hoče današnja okupacijska oblast dostojno zamenjati bivšo italijansko fašistično imperialistično strahovlado, ki je svoj režim v Julijski Krajini začela s podobnim dejanjem, namreč s požigom Narodnega doma v Trstu. Zmagovite ljudske demokratične države pa grade in utrjujejo pridobitve osvobodilnih bojev, grade in obnavljajo svojo domovino. Poleg Sovjetske zveze lahko rečemo, da je Jugoslavija in njeni narodi napravila najbolj odločilno pot, da enkrat za vselej zapre ▼ svojo deželo vrata izkoriščevalcem delovnega ljudstva, sovražnikom ljudske svobode in da potrjuje svojo pripravljenost, da žrtvuje vse, da bo povsem gospodarsko neodvisna domovina srečnih delovnih ljudi. Potrdilo za to je tudi graditev državnosti ▼ poedinih republikah Jugoslavije, državnosti, ki naj v okviru Titove Jugoslavije uredi življenje po poedinih republikah. Skupščina Ljudske republike Slovenije je že pričela s svojim delqm in že prvi dan dostojno pokazala vso veličino svojega dela, obenem pa v besedah ljudskega poslanca pesnika Župančiča povedala, da bo dosledna borbi za združitev vsega slovenskega naroda: »In če se še enkrat ozrem po vas, pričujoči tovariši in tovarišice, zagledam nenadoma med vami tudi tiste, ki jih še ni tu, ki pa bodo prišli, prav gotovo da bodo, prej ali slej, da se oglasi tukaj tudi kipenje morja in skrivnostno petje gosposvetskega zvona Ko se nam pridružijo tudi tisti, ki so se borili in se še neizprosno bore za Primorje in Trst, za Koroško in samoodločbo na lastnih tleh. Dokler pa jih še ni med nami, jih zastopajmo mi in jim zakličimo, da je njihova pravda naša pravda in ostane naša pravda, dokler se ne doseže tako, kakor terja pravica na podlagi trdih, neizpodbitnih dejstev«. Drug velikanski dokaz, da nam predstavlja nova Jugoslavija domovino, ki vedno bedi nad našo usodo, nad usodo Primorja pa je ta, da je skupščina LRS dala že danes možnost posvetovanja še tovalnega glasu v parlamentu in s tem dala danes možnost posvetovanja še ne-nepriključenim delom Primorske, ki bodo v kratkem svobodno zaživeli v mejah Titove Jugoslavije. Že s temi dejstvi je slovenski jjarla-ment dokazal, da so v njem ljudje iz ljudstva, da se bo v tem parlamentu odražal delovni napor naših ljudi, zmagoslavje naših ljudi in uspehi vsega slovenskega naroda. Slovenski parlament je dokazal že na svojem prvem zasedanju, da se danes vsak v njem zaveda, da se ie bila borba za ta parlament tudi v boju tolminskih puntarjev in bazoviških junakov ter herojski udeležbi primorskega ljudstva v domovinski vojni. Drug veličasten dokaz živega nasprotja med razdiralnim delom imperialistične politike in med ustvarjalnim delom nove Jugoslavije pa je zasedanje četrtega plenuma Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije. V istem času, ko stoti-soči delavcev v imperialističnih državah stavkajo boreč se za kruh in življenje, ko kolonijalna ljudstva bijejo z žrtvpvanjem svojih življenj boj z guvernerskimi policijami na življenje in smrt, v istem času postaja delovno ljudstvo Jugoslavije^ z dneva v dan trdnejši nosilec srečnejše bodočnosti narodov Jugoslavije. Zaostala, industrijsko nerazvita Jugoslavija, ki je bila po zaslugah bivših protiljudskih režimov žrtev najbolj ogabnega izkoriščanja, stopa pod vodstvom delovnih množic na pot industrializacije. Kakor so delovne množice vse Jugoslavije s svojim dosedanjim delom, prezirajoč vse napore, znale odpraviti glavne sledove fašističnega uničenja, tako so danes trdno odločene, da izvrše svojo novo, borbeno nalogo: industrializacijo Jugoslavije, kar je predpogoj za njeno neodvisnost in za lepše življenje množic Jugoslavije. Tak je bil tudi osrednji pečat zasedanja, četrtega Plenuma Enotnih sindikatov, ki je prinesel celo vrsto zdravih sklepov o načrtnem gospodarstvu in nalogah sindikatov. Na tem zasedanju je govoril tudi predsednik gospodarskega sveta in minister Zvezne vlade Boris Kidrič, ki je med drugim dejal: »Dokaz, da je vaš plenum pravilno razumel ta zelo važna vprašanja je dejstvo, da si je vzel za svoje geslo ravno besede maršala Tita o industrializaciji in elektrifikaciji naše države, ker je razumel, da to pomeni krepitev naše države, utrjevanje njene neodvisnosti, kakor tudi pot k ostvaritvi zgodovinske naloge delavskega razreda, ukinitev izkoriščanja človeka po človeku.« V svojih nadaljnjih izvajanjih je tovariš minster predvsem naglasil važnost zavestnega izpolnjevanja sedanjih nalog v našem gospodarstvu, ker si brez slednjega ni mogoče zamisliti uspešnega načrta za leto 1947. Prav tako pa je važna nenehna dnevna kontrola delavstva nad proizvajanjem v podjetjih, nad reševanjem dnevnih nalog. Posebej pa je za vso mlado Jugoslavijo važno vprašanje vzgoje ljudi, dvig kadrov, ki bodo postali jutri gospodarji strojev, vodje oddelkov in tovarn, katere bodo narodi izgradili Naloga delavcev je, da postanejo mojstri, da postanejo strokovnjaki, da izvežbajo mlade ljudi, tisoče in tisoče novih strokovnjakov, ki bodo znali vodili novo industrijo v bodočih letih. Če tako spremljamo dogodke, ki se dnevno razvijajo okoli nas, potem se tudi mi sami moremo učiti in oboroževati z znanjem in vse to uporabljati pri reševanju naših dnevnih nalog, ki jih pred nas postavlja naše neumorno delo za priključitev Primorske k Titovi Jugoslaviji. Ali občutite, zavezniki, kaj ste nam s tem napravili?!! Vsa Primorska obnavlja danes knjiž niče, ki jih je fašizem razdejal. Poneko prihajajo na dan knjige, ki so po dva) set let bile zakopane v zemlji — K® zaklad! Kot take jih je narod čuval jn jih danes izgrebel — morda celo malo pokvarjene, plesnjive — ti jih vseeno 5 ponosom pokaže: Glej naše zlato! Srečali smo v Istri delavca — z nagubanim razoranim obrazom. Trpljenje je na njem zapustilo globoke sledove ® oči so polne življenja. »Osemintridese let mi je,«-pravi, »pa sem od teh že tri intrideset let jokal, jokal in trpel za to zemljo in za našo besedo. S solzami sem se umival; ker jih je bilo več kot vode — tako gorje nam je povzročil fašizem-Sledili so nam celo v hiše in poslušani če doma govorimo slovensko, našim °*r?’ kom so v šolah dajali denarne nagr***6 zato, da bi doma s starši govorili italijan; sko. Obdržali in očuvali smo takrat nas jezik, pa vidimo, da je na Primorskem še — fašizem«!! V majhni vasici Bertokih pri Koprd imajo trikrat na teden tečaj za slovenščino, katerega obiskuje 20 Italijanov m 20 Slovencev, imajo tudi pevski zbor, kjer je tudi polovica italijanskih šev, pa še godbo in knjižnico —,. i,- je to, ki zelo dobro deluje. Italijanskj tovariši pravijo: »Naši slovenski tovarl»1 razumejo že vsi naš jezik, mi se k°®° pa njihovega naučili, da bomo lahk® skupno peli naše in njihove pesmi- Kot je srednjeveška inkvizicija *® žgala velikega Galileja — kateri je res zgorel na grmadi, ostala pa je — resnio®1 ki jo je pisal. — Tako bo tudi ozemlju nemogoče sežgati — tudi 2® ^ se jo polilo z bencinom, idejo bratstva v SIAUl Če mogoče komu ni po volji td bratstvo, da sežiga knjige in zastave, *l so zunanji vidni znaki — si pa s tem ne bo očistil poti do ljudskih src, ali p» še manj, da bi ga tako pridobil. Ljudstvo danes zelo dobro vidi in sodi — po dej*' njih — in ker vidi, da so taka dejani3 naperjena — proti njegovi svobodi — P®' staja čuječe in oprezno, ter verjame 1 resničnim demokratičnim dejanjem! Ni z nasiljem, požigi, zapori in streljanjem talcev uklonil fašizem PrimorcOVi enako jih ne boste vi — zavezniki s podobnimi dejanji. Preveč občuti primo'’" sko ljudstvo danes v svobodi lepoto M' skane besede v svojem jeziku) Pretrd ie bil jarem suženjstva— pretesne vezi n* rokah, katere je nosila vsa Primorska' da bi danes sprejela — vašega — vse preveč smrdi po prejšnjem. Le takra ko boste tudi pri nas uvedli res pravo ljudsko demokracijo, bomo v vas ponoy* no videli — zaveznike — za zdaj pa to besdo v naših očeh in v našem J®* šljenju — preveč omadeževali! Pagon Andrej-Ogare» Svetovna sindikalna federacija je lZ' dala poročilo s podpisom Louisa Šalil8®" ta, ki protestira v zvezi z novim silovitim valom terorja v Španiji in zahtev»' da podvzame organizacija ZN takojšni0 in odločno akcijo proti Francovem® režimu. V poročilu je rečeno: »Špansko ljudstvo preživlja nov silovit val terorja pod Francovim režimoj®' ki mu je izpostavljeno že leta. Aretacij«' mučenja, smrtne kazni na podlagi kratkega sodnega postopka — vse to se vsa® dan množi. Val terorja zajel vse družbene razrede brez razlike, toda očivid®0 je borbeno sindikalno gibanje — ki 1® bilo vedno na čelu borbe za svobodo zadeto na najbolj zverinski način. ★ Pričakujejo, da bo pričelo 21. novel®" bra stavkati nad 400.000 rudarjev v rudnikih smole, ker je predsednik sindikata rudarjev Luis objavil, da se 20. novembra opolnoči prekinja pogodba med delavci in vlado ZDA. Vlada ZDA uprav; Ija in izvaja nadzorstvo nad rudni®1 smole, in sicer od tedaj, ko je izbruhni’® stavka v poletju letos. Reuter poroča, da je ameriško mi®1; strstvo objavilo, da je podjrisal zvez®1 sodnik izredno naredbo — z nameno®1' da bi preprečil bližnjo stavko 400.000 z®' darjev. Kakor poročajo iz Pittsburga, je ta®1 pričelo že tri dni pred predvidenim zo; kom stavkati 3000 rudarjev v rudniku,_ k1 je last družbe »Pittsburg Consolidati®® Coal-Company«. Doslej stavka že nad 20.000 rudarjeV' Večina konservativnih listov sporoč*! da nameravajo laburistični »uporniki«, ** so (»odpisali amendement, umakniti sv0' je podpise ter da jih ne bo več kot 2® glasovalo za amendement proti zuna®ll politiki. Vendar pa dejanski položaj z®' gleda takole: Po zadnjih podatkih znaša skup®,0 število »upornikov« - podpisnikov ®®1' manj 75. * Po vesti AFP so osvobodili pzipaB«, vendar so se dogajale predvsem organizacijske napake. Ena glavnih napak je ta, da nismo najprej predvidevali potreb, kakršne bomo v tem času imeli in to predvsem: 1. V nabavi in dobavi gradbenega materiala. Če pa je bila predvidena količina pravilno, pa nismo znali zasigurati pravočasen prihod materiala. Vsled te pomanjkljivosti smo zadevali na različne težkoče in sicer s tem, da smo z našimi naročili za nabavo iz Jugoslavije prišli tja, ko so bili n. pr, kontingenti cementa, železa itd. že razdeljeni ter naša naročila niso bila všteta. Na ta način smo trpeli mi in je trpela obnova v Jugoslaviji. Morali so že določene kontingente za druga okrožja spreminjati ali pa celo ustavljati (slučaj: naročilo vodovodnih cevi). Tudi PRERAD in Zadružna blagovna centrala nista sledila elanu naših ljudskih množic in obnovitvenih zadrug ter vse prepočasi dobavljala potrebni material. Pri tem je večkrat bilo tudi pomanjkanje denarnih sredstev. Ko pa so bila ta, pa ni bilo blaga. 2. Dalje nismo predvidevali potreb in razmestitve delovne sile. Zaradi naše pomanjkljivosti organizacije in razporeditve delavne sile, mislim tu predvsem strokovnjakov, nam je del teh odšel na delo v druge kraje ali celo v cono »A« (primer zidarjev iz okraja Grgar). 3. Nepravilni so bili odnosi med oblastvenimi forumi, tekmovalnimi komisijami in Tehničnimi bazami. Tu je bil včasih važnejši boj za medsebojne kompetence kakor pa rezultat obnove, Take in podobne napake so se pojavljale v letošnjem letu obnove. Sedaj pa, ko zaključujemo naše tretje tekmovanje, pa vas želim opozoriti na osnovno pomanjkljivost in to je vsestransko popuščanje iniciative. Tovariši in tovarišice! To se nam lahko kruto maščuje, če tega takoj ne odpravimo. Pri obnovi se opaža tudi mlačnost pri ljudstvu. Na to, tovariši odposlanci, tovarišice odposlanke, sem vas hotel opozoriti, kajti PRED NAMI JE ŠE VELIKO, KAR BO TREBA OBNOVITI IN POPRAVITI. Za obnovo elektrike in novo elektrifikacijo vasi vidimo, da so nas tu in nas še prekašajo ljudske množice. Da bomo tudi v tem pogledu drugo leto ekspedi-tivnejši in naš uspeh še večji, je nujno, da se državno elektro-industrijsko podjetje razživi tako, da bo sposobno prevzeti vsa strokovna dela. Za bodoče leto pa moramo v načrt vnesti vsa ona dela, ki so še potrebna. Načrt sam pa nam bo pokazal, kaj bomo v bodočem letu napravili. Na polju kmetijstva se s številčnim stanjem živine in poljskih pridelkov približujemo predvojnemu stanju, v nekaterih panogah pa smo ga celo prekoračili za 100 %, Sedanja naša naloga pa je, da začnemo s selekcijo, posebno pri goveji živini. Tu je selekcija najbolj potrebna, če hočemo naše kmetijske pogoje izboljšati. Važno vlogo v našem kmetijstvu bo odigrala agrarna reforma, odločilno vlogo pa naše kmetijsko-proizvodne zadruge, na katere moramo polagati posebno pažnjo. Te zadruge bodo prve, ki bodo našemu kmetu ustvarile boljše življenjske pogoje. Te zadruge imajo svojo osnovno nalogo združiti malo kmečko gospodarstvo v večjo gospodarsko enoto, na kateri bodo zadružniki z naprednimi stroji in metodami obdelovanja zemlje zemljo bolje obdelali, pridelali več in boljši pridelek ter na ta način koristili sebi in skupnosti. Gozdovi na Slovenskem Primorju, cona »B«, so še v letošnjem letu dali za obnovo domovine svoj tribut, Letos se je sekalo nekaj več, kakor je bilo predvideno. Tudi za bodoče leto bo treba sekati več in sicer ravno zaradi čim hitrejše obnove našega gospodarstva. V vidiku pa moramo imeti eno, da najkasneje v letu 1949 bo treba začeti tudi z gozdnim prirastkom pravilno gospodariti; zaradi tega bodo morale naše ža^ge svoj obrat izpopolniti tako, da bodo izdelovale dokončne lesne izdelke. Ko sem vse to omenil, ne smem pozabiti na jekleno voljo našega ljudstva, ki je premagalo marsikatero oviro in jo je pripravljeno še premagati, samo da se čimprej gospodarsko osamosvoji in postavi na noge. Ne smemo pozabiti na to, da je to ljudstvo izločilo iz stroja že marsikaterega fašista in špekulanta, ki je mislil, da se je dovolj trdno prisesal na ljudsko telo; ne smem pozabiti, da je to ljudstvo, katerega predstavniki ste vi, odposlanci, pripravljeno se še boriti proti takim elementom, ne smemo pozabiti, da je to ljudstvo pripravljeno še mnogo žrtvovati in da to ljudstvo nosi edino željo, da se čimprej priključi k svoji materi Jugoslaviji. NAJ ŽIVI BORBENO LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE! NAJ ŽIVI NAŠA JUGOSLAVIJA! NAJ ŽIVI NAŠ TITO! Edvardu Kardelju, podpredsedniku vlade FLRJ Zopet oam zastopniki Primorske pošiljamo pozdravno pismo, tokrat oam pišemo preprosti kmetje, delavci in pošteni inteligentje, ki smo izvoljeni od primorskega ljudstva v okrožno skupščino naše ljudske oblasti. Zavedamo se, da kot taki govorimo n imenu vse Primorske. Vsaka beseda, ki pa jo danes pišemo vam v imenu primorskega ljudstva, pa bo preskromna, da bi vam povedala ose to, kar danes naše ljudstvo čuti do mlade Titove Jugoslavije in do vas, tovariš Edvard Kardelj. To, kar je skušala povedati primorska žena, ko je poslala moža in otroke o boj za svobodo v času najtežjih dni naše domovinske vojne, to, kar je neštetim materam na Primorskem orosilo oči od navdušenja, ko so pozdravljale prve korake naše nove Jugoslavije, to, kar je strnilo vse primorsko ljudstvo v enotno borbo za svobodo in demokracijo na Primorskem, to danes izraža primorsko ljudstvo v dveh besedah, ki jih s silnim ponosom in spoštovanjem izgovarja: Tito, Kardelj. Naša skupščina je danes ugotovila velikanski polet dela in obnove v svobodnih predelih Primorske. Prav tako zvesto, s prav takim pogumom, kakor ste vi bili boj na mirovni konferenci z najbolj zakrknjenimi in potuhnjenimi reakcionarji sveta, prav tako dostojno skuša primorsko ljudstvo delati za novo Jugoslavijo in dokazati sto in stokrat znova svojo neomajno zvestobo v borbi za svobodo in demokracijo. Daši naša Primorska še ni v celoti svobodno zadihala z ostalimi predeli Jugoslavije, vendar je njeno ljudstvo razumelo, da mora na tak način delati kakor delajo bratje o Jugoslaviji, da mora na tak način si vladati, kot si vlada ljudstvo o Jugoslaviji. V tem je globok vzrok temu, da je naša skupščina danes ugotovila, da smo v delu tvorilci večvrednosti v sorazmerju 1:10, da smo iz 30 milijonov napravili 300 milijonov. Primorska noče priti v Jugoslavijo praznih rok in danes oam odposlanci lahko v imenu vsega primorskega ljudstva slovesno izjavljamo, tovariš Edvard Kardelj, da bomo napravili vse, da bo Primorska zemlja dežela najpre-danejših, najboljših in najdelavnejših državljanov Titove Jugoslavije. — Od vas, tovariš Edvard Kardelj, in od ostalih najboljših sinov Jugoslavije smo se vsi naučili, da se pravi ljudstvo ljubiti, da se pravi domovino ljubiti delati za ljudstvo, delati za domovino. In temu spoznanju bo primorsko ljudstvo ostalo zvesto. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Živel naš dragi tovariš Edvard Kar-del j! Živela Titova Jugoslavija, domovina Primorske! Zmaga OF — udarec mednarodnim imperialističnim hliham Vaščani Straže in Želina so sklenili pomagati pri obnovi požgane vasi Ja-gršče. To je lepa gorska vasica, ki je nudila zatočišče neštetim partizanom. — Vas so v junijski ofenzivi leta 1944 skoraj popolnoma uničili hitlerjevski SS-oddelki. Zaradi tega so sklenili vašičani iz Straže in Želina jim pomagati pri obnovi porušene vasi. Tako so se minulo sredo zbrali od najmlaišega pionirja do najstarejše članice AFŽ in člana SOF ter šli skupno. 38 po številu, ter prinesli v to gorsko vas Jagršče 800 kg cementa, kar bo omogočilo neovirano obnovo, za kar so jim bili Jagrščani hva ležni. Pogostili so jih in končno je še nek tovariš nekaj veselih zaigral na harmoniko, tako da je po težkem delu nastalo tudi veselo razpoloženie. Marsikatera žena in tudi tovariš Stanko so izjavili, da je tem treba pomagati, ker jim je bilo vse požgano. Tudi most napeljujejo preko Idrijce. Vaščani ga hočejo napraviti s prostovoljnimi udarniškimi urami. Tu vidimo uspehe OF, ki je znala združiti vse narode Julijske krajine in združuje vse delovno ljudstvo v skupnih naporih za obnovo vasi in obnovo našo skupno domovine. To je tisto nerazrešljivo bratstvo in enotnost, ki danes združuje vse zavedne narode naše skupne domovine Jugoslavije, \ Cestarji so zborovali v Želinu Nujno opravilo me zanese v marsikateremu našemu borcu poznano vasico, želin imenovano, kjer stopim v sobo, v kateri so imeli sestanek naši najbolj disciplinirani sindikalisti — cestarji, Izglodalo je to kakor velika družina, ki se s svojim očetom pogovarja o sedanjem in bodočem delovanju. Lepo je bilo pogledati, kako sta v njih sredi sam upravitelj Cestne baze in tajnica njihovega sindikata tolmačila razne najnovej-še politične dogodke ter tudi razne najnovejše odločbe glede nadaljnjega delovanja v sindikalni stroki. Z veseljem sem opazoval, kako je vse z zanimanjem sledilo sestanku. Tu se vidi zavest naših delavcev cestarjev, ki hočejo verno slediti smernicam naših enotnih delavskih sindikatov, ki so združili delavstvo vseh strok in vseh panog. Ferdo Vidmar. MLADINA GRADI Mladina v Gaberjah ima postavljeni svoji dve delovni četi, ki sta bili na udarniškem delu v vasi Ravnje pri Štjaku skoraj celi mesec. Ker so ti mladinci videli, da tam delo še ni končano, so poslali zameno iz svoje vasi. Poslali so ostalo mladino, da nadaljuje delo, začeto od njih. Pri dr.ugi izmeni imajo 13 mladine in 3 starejše. Nad vse lepo je videti četo na delu ali pri učenju in četnega komandirja, ki ima 56 let, hotel je tudi on na delo z mladino. Čeprav je že starejši, stalno poziva mladino k disciplini ter jo spodbuja k pridnemu delu. V prostem času študira četa skupaj štatut mladine, študira ga tudi on ter pravi, da se tudi on mora v celoti spoznati z mladinsko organizacijo. Ostala dva tovariša sta tudi starejša, trudita se, da sta v vsem med najboljšimi in pravita, da nista še tako delala, da tako se dela lahko samo prostovoljno, da se tako lahko dela, ko se dela z mladino. Skupno gredo na delo, skupno čistijo ruševine, skupno pokrivajo strehe ljudem, ki so že štiri leta brez njih. Nad vse pa je zanimivo to. da prvič v življenju pišejo članke na stenčas, prav tako skupno z mladino. I. B. Partizanske sirote — dobri in srečni pionirji Ko greš po cesti iz Tolmina proti vasi Zatolmin, mimo lepega kostanjevega drevoreda, se nehote ozreš na precej lepo stavbo, odkoder s sliši veseli otroški živžav. Napis na pročelju ti pove. da je to mladinski dom. Če pa koga vprašaš, kdo je notri, ti rad pove, da so to sirote, ki se pa prav nič ne počutijo sirote. Za to skrbi socialno skrbstvo in vse organizacije. In to naši gojenci vedo in občutijo, zato se pa tudi pridno učijo in v nedeljo, 10. 11., so to dokazali v Idriji pri Bači. Nastopili so s pestrim sporedom. Ljudstvo jih je z veseljem pričakovalo in se z zanimanjem udeležilo prireditve. Burno ploskanje jih je spremljalo pri vsaki točki. Po končani prireditvi so jih na rokah nosili in nek bolehen partizan je dejal; »Bolan sem in nadležen, a danes sem kar zdrav, ko vidim, da se nisem zastonj boril.« Povabili so nas vse skupaj na prigrizek. Toplo mleko, gibanca, kruh, orehi in jabolka so prišla na mizo. Naši mladi igralci so se ponosni in srečni vrnili nazaj v dom, s trdnim namenom, da se bodo še pridnejše učili, da s tem povrnejo vsem tistim, ki so se borili za njihovo svobodo in vsem tistim, ki danes skrbijo zanje. Kante Valerija. PO VSEM VZH0DN0-PRIM0RSKEM OKROŽJU SE USTANAVLJAJO VEČERNI TEČAJI V »Tednu naše knjige« je bilo med prebivalstvo po vaseh in mestih razprodanih na tisoče knjig. Opaziti je bilo, da je bilo po vaseh veliko zanimanje in kupovanje ravno poučnih, novih, naprednih knjig. Prodanih je bilo ogromno tudi političnih in leposlovnih knjig, največ prevodov iz ruščine. Toda vse te knjige niso kupili kmetje in delavci zato, da bi jih nesli domov in položili v omare. Kupili so jih zato, da s pomočjo prosvetnih svetov in oblasti organizirajo večerne tečaje. V vipavskem okraju so do sedaj organizirali že 25 večernih tečajev v vaseh. Tudi v Istri so si v tednu istrske žene žene Istre postavile sklep in nalogo, da bodo takoj, v kolikor še niso, organizirale večerne tečaje, da bodo te tečaje obiskovale vise, kjer se bodo naučile pisati in brati. Na tečajih se učijo dalje tudi slovenščine, matematiko, zemljepis in zgodovino, študirajo pa tudi razna gospodarska vprašanja. Spoznavajo pa se tudi razna gospodarska vprašanja. Seznanjajo pa se tudi z leposlovnimi in znanstvenimi knjigami. Poleg teh tečajev, ki jih obiskujejo vsi, ne glede na starost, je mladina organizirala še svoje citatne večere. Citatne skupine je mladina organizirala po vseh vaseh, mestih in tovarnah. Tu se sestaja ob večerih in predeluje knjige, nakupljene v tednu naše knjige. Tudi to je korak naprej v tekmovanju za priključitev k Jugoslaviji, ker primorsko ljudstvo tu ne tekmuje samo na obnovi podeželja, ampak tudi na kulturno-prosvetnem dvigu. KA) PIŠEJO .PRIMORSKI BORBI“ GIMNAZIJSKA ŠOLSKA ZADRUGA V HERPELJAH-KOZINI Sklep seje razrednih odborov je bil, da ustanovimo šolsko zadrugo. Takoj smo izvolili pripravljalni odbor, ki je imel nalogo pripraviti vse potrebno za volitve upravnega odbora Dne 1 novembra smo s tajnimi volitvami izvolili upravni odbor. Izid volitev je pokazal, da smo resno pojmovali važnost izbire, saj je dobila izmed štirilb dobrih list največ glasov ona, ki je bila res najboljša Vsi člani so resni in zanesljivi, saj so dosegli v lanskem šolskem letu najboljše uspehe. Novi odbor je takoj prevzel posle in organizacijo zadruge. Pripravil je -obo, ki bo služila zadrugi, šolski organizaciji in knjižnici. Nabavil si je šolske potreb- ščine, izvedel vpis članov, ki jih je danes že nad 200, to je sto odstotkov vseh dijakov Poleg tega so postali člani zadruge tudi vsi tovariši profesorji. Vpisnino smo določili na 5, delež pa na 10 lir. Odbor je prosil upravo Dijaškega doma za posojilo 4000 lir, ki smo jih tudi prejeli. Z rednim poslovanjem je zadruga pričela 7 novembra Na dan otvoritve, ki je bila slavnostna, smo imeli veliko dela, da smo mogli ustreči željam vseh zadrugarjev. Po večernem obračunu je blagajnik že lahko vrnil upravi Dijaškega doma posojilo. Začeli smo in bomo vložili vse sile, da bo naša zadruga mogla v resnici izpolnjevati svoje naloge. V Nadarjeni selu so prejeli izkaznice 0F Dne 5 .11. 1946 se je vršilo slavnostno razdeljevanje S1AU izkaznic v vasi Nadanje Selo pri Št. Petru na Krasu. Ko sena stopil v sobo, ki je bila dodeljena v ta namen, sem zagledal nabito polno ljudi v zelo lepo okrašeni sobi. Po stenah so visele slike Stalina, Kardelja, ter maršala Tita, strop pa je bil poln vencev iz smrečja in rož. Po kratkem govoru, ki mu je ljudstvo pazno sledilo, smo prešli na nekatere pogreške, ki so bile napravljene pri prejšnjih sestankih ravno glede izkaznic. To so ljudje, tudi tisti, ki so jim bile izkaznice odbite, mirno prenesli, ter se lepo bratsko pogovorili. Tu se vidi, da so ljudje složni, zavedni, ter da so kolikor toliko prekaljeni od borbe. Tudi na polju obnove so zelo požrtvovalni, saj so si sami popravili pot, ki jih veže z glavno cesto, popravili so si tudi že precej drugih opustošenih stvari, vidi se v njih, da so zelo revolucionarni, ter da imajo borbeno voljo do kakršnega koli dela. Tudi mladina te vasi je zelo aktivna in požrtvovahia. To va štejemo med najboljše v našem okraju. Ko se je končalo razdeljevanje samih izkaznic, smo zaključili slavnost, nato pa smo vsi kakor en glas vzkliknili Osvobodilni fronti, Sovjetski zvezi, tov. Kardelju, ter maršalu Titu, nakar so pevci zapeli državno himno. Janez Nastop pevskega društva iz Dornberga v Idriji Minulo nedeljo je pevsko društvo Grozdi« iz Dornberga priredilo v dvorani hotela Didič odlično uspeli koncert, katerega so na željo ponovili. Opazilo se je, da je vse prisotno ljudstvo z velikim zanimanjem sledilo vsem točkam, ki so bile v resnici lepo izvajane. To pevsko društvo je-pokazalo, da seje resno pripravilo za ta nastop. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko so nam zapeli »Pastirček«. To pesmico so morali ponoviti. V imenu mestnega odbora odseka za prosveto jih je pozdravil, jim želel dobrodošlico tov. Srečko Logar ter jih stavil za zgled požrtvovalnosti, ki vlada med vsemi člani pevskega društva Gro-zdič iz Dornberga. Tu se vidi, da so si člani pevskega zbora iz Dornberga resno vzeli za nalogo čim več dobrih pevskih nastopov prirediti v dobi tekmovanja. idej, nas opominja, da ne pozabljamo denarnih težkoč, s katerimi se bori Dijaški dom. Mladina je z velikim veseljem priskočila k uspešni izvedbi akcije »Za našega dijaka« in s prodajanjem srečk zbrala 600 lir prostovoljnih prispevkov. Dne 13. t. m. smo se poslovili od naših borcev — demobiliziraocev, ki odhajajo na svoje domove. Veliko zanimanje je bilo zadnje dni po vasi, kako se jim bomo oddolžili z malim spominom, kako bomo pokazali našo hvaležnost in zaupanje JA, ki se je tako hrabro borila za osvobojenje Slovenskega Primorja. Pionirji so tekmovali, kdo bo kaj več prinesel za naše borce, njihov prvi vzor. Mladina je z navdušenjem zbirala prispevke. da smo tovarišem demobiliziran-cem lahko nekaj prinesli v poklon. Zvečer smo «e odpeljali na Vel, Ubeljsko, kjer smo se prav prisrčno poslovili, želeč jim na njihovih domovih obilo uspeha in napredka. Z velikim navdušenjem so nam tudi oni obljubljali, da bodo delali doma s prav tako požrtvovalnosto, kakor so delali v vojski, da bodo doma postali udarniki dela, kakor so bili v času vojne junaki borbe. Duška Škerlj 562 PROSTOVOLJNIH UR JE NAPRAVIL 14 LETNI URŠIČ MIRKO PRI OBNOVI CEST Naš najboljši mladinec, 14 letni Uršič Mirko OBNOVA ŠOLE V VIPAVI 2e pri postavljanju tekmovalnega na-načrta je ljudstvo soglasno sprejelo sklep na zboru volivcev, da hoče obnoviti svoje šolsko poslopje Pridno so priskočili k delu in so v enem mesecu prihranili 85.730 lir Ta prihranek so doprinesli dobri delavci s prostovoljnim delom ter veliko intenzivnostjo in spretnostjo pri delu. Prav tako se vodijo predpriprave za obnovo starega občinskega poslopja in so pri tem delu prihranili 51.600 lir. Pri popravljanju asfaltne ceste skozi Vipavo so prihranili zavedni ljudje s prostovoljnim delom 5280 lir. Pripravili so deset ton drv za šolo, pri temer so prihranili 26.340 lir. Poleg tega so bila v zadnjem času izvršena še razna druga dela v korist ljudstva, kakor tudi mladini za njeno vzgojo in kulturno napredovanje. S tem so najbolje pokazali svojo zavednost za gospodarsko utrditev države in ljudske oblasti. S tem so pokazali zavest članov do OF in želijo da bi še za naprej ostali vsi Vipavčani kakor tudi vsi ljudje v Vipavski dolini tako zavedni za svojo neodvisnost in za priključitev k FLRJ. MLADINA VE, KAJ JE TREBA Mladina iz naše vasi se je dobro zavedla pomena tedna »istrskih žen«, zato je tudi sklenila in napravila nabiralno akcijo v ta namen Samo iz vrst mladine je bilo za ta teden istrske žene nabranih 461 lir prostovoljnih prispevkov. A ne samo to, prav tako je v teku nabiralna akcija za pomoč bratskemu albanskemu narodu, kajti na množičnem sestanku, katerega smo imeli, nam je bilo obrazloženo in smo vsi sklenili pomagati bratskemu narodu v njegovi nesreči Klemenčič Lidija Naposled le spet en glas z Banjške planote. Mi se namreč v časopisju bolj poredko oglašamo, s tem pa ni rečeno, da pri nas ne delamo. Nasprotno, čeprav smo tako tihi, delamo pri nas z velikim navdušenjem, popravljamo porušene domove in zapuščene ceste. Zlasti sedaj v novem tekmovanju za priključitev Julijske krajine k Titovi Jugoslaviji skušamo z delom pokazati, kako ljubimo našo domovino Jugoslavijo, in da se zavedamo, da je samo v delovni skupnosti jugoslovanskih narodov naša lepša, neskaljena bodočnost. V tem tekmovanju smo precej obnovili in samo iz naše vasi smo napravili 1200 metrov ceste, pokrili dve hiši in en hlev. Za to smo porabili 1357 delovnih ur. Posebej pa moramo pohvaliti 14-let-nega Uršiča Mirka, sina cestarja, ki vsak dan dela na federalni cesti in je napravil od meseca julija pa do 15. novembra letos 562 prostovoljnih ur. To je najbolj požrtvovalen mladinec na področju našega krajevnega odbora S svojim delom je dokazal, da je vreden nositi ime Titovega mladinca. Tov. Pervanja Jožef iz Bače pri Modreju št. 46 je izgubil osebno izkaznico št. 2016, izdano ob INOO za Tolminsko, in jo s tem proglaša za neveljavno. Tov. Aucin Anton iz Narina št. 81 je izgubil osebne izkaznico št. 6875 in jo s tem proglaša za neveljavno. Tov Škerlj Alojz iz Ajdovščine je izgubil denarnico z vsemi dokumenti in osebno izkaznico, izdano od Okrajnega odbora Ajdovščina v 1. 1946 in jo s tem proglaša za neveljavno. ZAVEDAMO SE SVOJIH HALOG IN DOLŽNOSTI Mala vasica, polna ustvarjalnega duha — dela, gradi. Mladina pripravlja svoj dom. Ni jih dosti, vendar marljivo minirajo staro hišo, da bo gradiva za novo stavbo. Zavedamo se svojih nalog in dolžnosti do naše domovine. Pred nekaj dnevi smo zaključili tri uspešne akcije. Naše ljudstvo prav dobro pozna položaj žene pod fašističnim režimom. Na svoji koži so ga občutile primorske žene. Nikjer pa ni bilo večjega zatiranja in zapostavljanja kakor v Istri Organizacija AFŽ v Hruševju je spoznala potrebo pomoči istrski ženi na kulturnem polju in je zato s polnim srcem sočutja in požrtvovalnosti s skupnimi močmi zbrala 1370 lir. Vsi vemo, kaj pomeni danes imet» svojo pošteno inteligenco. Naša vas pošilja več dijakov v šolo. Stanujejo v Dijaškem domu v Postojni. Spomnimo _se tega doma pred nekaj tedni: kup ruševin Poglejmo ga danes: v njem je živahno vrvenje dijakov, katerim je sedaj dana možnost, da ob skromnih^ denarnih prispevkih lahko študirajo Naše upanje, da bodo prav oni nosilci novih naprednih živinorejsko-mlekarski tečaj v Tolminu KAJ JE NAPRAVIL VIPAVSKI OKRAJ V ENEM MESECU Popolnoma se je obnovilo 5 stanovanjskih hiš in 17 gospodarskih poslopij, delno je bilo obnovljenih 44 stanovanjskih hiš in 5 gospodarskih poslopij, pripravilo se je 697 kubičnih metrov kamenja, 894 kub metrov peska, enako količino gramoza in 26 ton apna Pri izvedb: tega in še drugih del se je prostovoljno napravilo 53.039 kvalificiranih in nekvalificiranih ur. V prevozu t živino In motornimi vozili se je napravilo 4334 ur Skupni znesek v delu in materialu v dobi enomesečnega tekmovanja znaša 35.941 303 Ure Za dosego še večjih uspehov pri tekmovanju za priključitev in presego svojega načrta poziva Okrajna tekmovalna komisija Vipavske vse prebivalstvo vipavskega okraja v še aktivnejše udejstvovanje pri prostovoljnem delu. PREKLICI Tov Nusdorfer Danica, Gaberje, okraj Ajdovščina, je izgubila osebno izkaznico št. 9367, izdano od krajevnega NOO dne 4. junija 1946 S tem proglašamo osebno izkaznico za neveljavno. Proglašam za neveljavno osebno izkaznico št 1072 na ime Manfreda Malči iz Idrije pri Bači, katero sem izgubila dne 14 t. m. v Gorici Tov Kenda Karel Iz Sv Lucije ob Soči št 26 je izgubil osebno izkaznico št. 5343 izdano od INOO za Tolminsko, in jo s tem proglaša za neveljavno. Državna kmetijska šola v Tolminu razpisuje sprejem gojencev in gojenk na 4 do 5 mesečni živinorejsko-mlekarski tečaj v Tolminu. Tečaj se bo pričel še ta mesec, zato vabimo vse interesente, ki bi radi posečali ta tečaj, da pošljejo takoj lastnoročno pisano in kolekovano prošnjo 30 lir na upravo šole. Prošnji je treba priložiti:, t. zaJ' nje šolsko spričevalo, 2. potrdilo KNOO o zadržanju med in po okupaciji, 3. potrdilo KNOO o imovin-skem stanju prosilčeviK staršev, 4. obvezo staršev, da bodo redno plačevali odmerjeno vzdrževalnim». Vzdrževalnina znaša največ 1.500 lir mesečno. Sinovi padlih borcev in žrtve fašističnega nasilja ter onih, ki so bili med vojno močno gospodarsko oškodovani, ali živijo v težkih gmotnih razmerah, bodo na osnovi potrdil odgovornih NOO delno ali popolnoma oproščeni vzdrževalnine. V prošnji je treba navesti kratek življenjepis, družinsko in imovinsko stanje, točen naslov in znesek, ki bi ga .prosilec, odn. njegovi starši mogli mesečno prispevati. Kmetijsko šolo v Tolminu so ustanovili Italijani leta 1934 z namenom, da bi še bolj imitalijančili kmečki živelj v tolminskem okraju. Šolsko poslopje je novo ali zelo nepraktično in ne ekonomično zgrajeno, tako da ga ji morala naša ljudska oblast delno preurediti, kakor to zahteva današnji čas. Zdaj izgleda šola popolnoma prenovljena. Mlekar?’ i obrat se 1 di pre-urejuje, tako, da bo odgovarjal potrebam šole in tukajšnjega okraja, ki je izrazito živinorejsko mlekarski. Dnevna predelava mleka bo znašala v normalnih pogojih od 6 do 10.000 litrov mleka dnevno. Pri takem obratu se bodo lahko res gojenci izvežbaljv dobre mlekarske mojstre in dobre živinorejce in bodo lahko dobili lepe službe v naši novi domovini Šola se vsak dan bolj izpopolnjuje. Na šolskem posestvu, kjer so prej rasile smreke, ki jih je fašistični režim posadil, je danes napravljen velik sadni vrt s 157 pritličnimi drevesi itd. Poleg teoretičnega znanja se bodo gojenci in gojenke vadile tudi v praktičnem delu v mlekarskem obratu, kjer se bo že letos predelovalo 2.000 litrov mleka dnevno in na posestvu. Od meseca maja do konca avgusta t. 1. se je vršil na tukajšnji šoli 4 mesečni kmetijsko gospodinjski _ tečaj. Tečaj je obiskovalo 19 kmečkih deklet. Tečaj je vseskozi dobro in v splošno zadovoljstvo vseh tečajnic uspel. Ker je v našem najsevernejšem kotu Primorske ostalo vse podeželje slovensko in ker kaže slovenska kmečka mladina mnogo volje za. izboljšanje kmečkega gospodarstva, je kmetijska šola v Tolminu zelo velikega pomena in življenjske važnosti za slovenskega kmeta v tem okraju. Ljudstvo, ki ima oblast v svojih rokah, mora storiti vse, da to oblast ščiti in utrjuje! Skupina brigade »Simona Kosa«, ki gradi cesto v Nemški Rut, pripravlja grušč za posipanje cestišča. Mladina tolminskega okraja proslavlja ustanovitev Svetovne federacije demokratične mladine Mladina tolminskega okraja še dobro pomni fašistična divjanja in težko štiriletno borbo, zato je navdušeno proslavila obletnico ustanovitve Svetovne federacije demokratične mladine. Mladina se je zbrala v petih centrih okraja, da bi dostojno proslavila ta dan, ker naša mladina se dobro zaveda, da le v edinstvu se bo skoval mir in zagotovila boljša bodočnost demokratične mladine, ki stremi za napredkom. Mladina, zbrana na Kneži, zagotavlja v pozdravnem pismu Izvršnemu komiteju Svetovne federacije demokratične mladine, da, kakor se je v štiriletni borbi borila za pridobitev demokratičnih svoboščin, tako bo sedaj, v mirni dobi, nadaljevala z delom v obnovi, za utrditev miru ■in za ohranitev pridobitev, ki si jih je pridobila v borbi, kakor tudi, da bo delala na tem, da tudi ona mladina, ki je še pod jarmom imperialističnega fašizma, v najkrajšem času zakoraka svobodna proti napredku. Prav tako v svojih pozdravnih pismih zagotavlja mladina Iz Sv. Lucije, Idrije ob Bači, Slapa, Spod. Tribuše, Tolmina in iz vseh vasi, ki je bila prisotna na teh zborovanjih ali ki je poslala svoje delegate na ta zborovanja, da bo vestno izpolnjevala obveze, ki si jih je postavila Svetovna federacija demokratične mladine. Obvezuje se, da bo nadaljevala borbo proti ostankom fašizma in reakcije, ki zavira napredni razvoj mladine. Mladina z drž. učiteljišča in gimnazije v Tolminu se spominja zasužnjenih bratov iz onkraj demarkacijske črte in po; živa vso demokratično mladino sveta, naj pripomore v borbi za dosego pravic one mladine, ki se je borila v enaki borbi kakor mladina iz vse Jugoslavije, a so Ji prikrajšane demokratične pridobitve. Zagotavlja, da, kakor vsa mladina iz vsega okraja in vsa demokratična mladina sveta, bo sodelovala za svobodni napredek mladine vsega sveta. Ob tej priliki je mladina priredila v Kneži in Idriji ob Bači kulturno pijj' ditev, da bi na čimbolj slavnostni način proslavila dan ustanovitve zveze demokratične mladine. Po ostalih vaseh je mladina priredila kratke akademije. Kovačevič Ljudmila. FIZKULTURA Tekmovanje za ZREN Stalno jesensko deževje je ovira, da se tekmovanje za ZREN ne more redno vršiti. Tako je tudi nedeljsko tekmovanje odpadlo. Na programu je bila izvedba tekmovanja iz tretje skupine, točka pet: »Turizem — izlet peš« Pač pa je mladina tukajšnje nižje gimnazije izrabila četrtek za to tekmovanje in skupno s profesorskim zborom krenila na pohod. Vseh tekmovalcev je bilo 260. Pohod se je pričel ob 8.30 izpred poslopja gimnazije v Ajdovščini. Kljub temu, da vreme ni bilo najlepše in je kazalo k padavinam, se je vesela in razigrana mladina enodušno odločila za dolgo pot 25 km. Na znak s piščalko je celotni sprevod, zbran v četverostopih z zastavami in s pesmijo, krenil skozi Ajdovščino v smeri vasi Cesta—Stornar—Skrilje—Kamnje—Sv. Pavel. Sprevod mladincev in mladink se je pomikal v najlepiem redu brez najmanjšega odmora do poslednje imenovane vasi. Za seboj so imeli že 13 km poti navzgor, katero so prehodili v dveh urah 30 minut. Tam so napravili enourni počitek, se okrepčali in ob spremljavi harmonike plesali narodne plese. Kjer koli je Kilo potrebno, je komisija tolmačila mladini zgodovinske znamenitosti in dogodka iz narodno-osvobodilne borbe. Ob 12 uri so nadaljevali pot preko Tabora in nato v Črniče ter po glavni cesti proti vasi Selo. Ker je v navedenenj kraju pričelo močno deževati, so prekinili ot in približno eno uro vedrili. Na več-ratno prošnjo tekmovalcev so kljub močnemu dežju nadaljevali pot skozi Vrtovin—Potoče—Dobravlje—Cesta v Ajdovščino, kamor so prispeli ob 16. uri. Celotna pot. ki so jo prehodili v petih urah, je znašala približno 30 km Med pohodom ni bilo nobeee nesreče in so se vsi mladinci čili in zdravi vrnili na svoje domove. Nogometno prvenstvo Julijske krajine V nedeljo ie bilo odigrano V. kolo nogometnega prvenstva Julijske krajine. Zaradi dežja je bilo odigranih le manjše število tekem. V Postojni je tržaško moštvo Tovarna strojev moralo pustiti dragoceno točko domačinom Igra je končala z 2:2. Gradiška je premagala fa vorita —- Fizkulturno društvo iz Milja z 2:1, Moštvo iz Ronk je klonilo v Izoli z 2:1 Koper je pa gostoval v Ajdovščini in odnesel tudi ene točko. F. D. Ajdovščina : F. D. Koper Isl (0 ! D Zaradi slabega vremena je nedeljsko srečanje med Ajdovščino m Koprom povabilo le maloštevilne vroče pristaše Ajdovščine Hladna in močna burja je ovirala igro, ki ni nudila posebnega užitka. Pri žrebanju so imeli gostje srečo, saj so pričeli z vetrom v hrbet Obrambi Ajdovščine gre polila hvala, ker je ščitil® in razbijala skoro vse napade Kopra. Napad Ajdovščine tokrat ni bil srečno sestavljen in so nekateri predvajali čisto začetniške poteze. Tudi moštvo iz Kopra ni bilo nal' boljše. Imajo sicer boljšo povezavo in nekoliko tehničnega znanja, toda vsi njj hovi napadi so se končali ob obrambi Ajdovščine. V 11. minuti prvega polčasa so gostje prvi prisilili ajdovskega vratarja na kapitulacijo. V 33. minuti so ponovno zabih gol, toda sodnik zaradi oifsida zgoditka ni priznal, Rezultat 1 :0 ,e ostal do konca prvega polčasa nespremenjen. V drugem polčasu so imeli Ajdovci dosti prilik za zmage. Bili so ves drugi polčas v premoči, toda igrali so brez taktike Nekaj strelov so iz neposredne bližine pošiljali v oblake Izenačili so_ v 35 minuti po Ponižu, ki je s krasnim oley strelom poslal žogo neubranljivo v desni kot. Tekmo je sodil tržaški sodnik nekoliko nesigurno. Prihodnjo nedeljo se bo nadaljevalo vl Krtin in ciprtf» Ponziana : Reka, Tržič : Gorica, Gasimi : Krmin, Raša : Montebello, Tovarna strojev : Skedenj, Milje : Postojna, Ronke : Ajdovščina, Pulj : Izola, Koper : Gradiška. Tabela prvenstva! 1. Raša 4 4 0 0 22:6 8 točk 2. Skedenj 4 4 0 0 11 :3 8 »♦ 3. Tov. stroj 5 3 2 0 12:7 8 If 4. Milje 4 2 1 1 14:5 5 It 5. Torpedo 2 2 0 0 7:0 4 H 6. Izola 4 1 2 1 5:5 4 tt 7 Montebello 2 1 1 0 2:1 3 H 8 Gaslini 3 1 1 1 3:3 3 H 9 Gradiška 5 1 1 3 9:14 3 ff 10 Tržič 3 1 1 1 7:5 3 H 11 Koper 2 0 2 0 2:2 2 f« 12. Ponziana 2 1 0 1 5:5 2 «f 13. Pulj 3 1 0 2 5:6 2 M 14 Krmin 1 0 1 0 1:1 1 M 15 Ronki 4 0 1 3 6:12 1 tl 16 Postojna 4 0 1 3 5:16 1 it 17 Gorica 4 0 1 3 2:10 1 ti 18. Ajdovščina 4 0 1 3 3:20 1 tt I AH Na Primorskem se je za časa italijanskih fašistov le redko igralo na šahovskih deskal Tu in tam je kak privatnik povabil na svoj dom prijatelje in j’e postavljen šah predstavljal ie markiranje pri političnih razgovorih v primeru naglega vdora fašistov. Mladini ni bila dana možnost, da se nauči in tudi ni mogla tekmovati, čeravno je pokazala veliko zanimanje za to igro Zato pa je zdaj nastala potreba, da se v vseh fizkulturnih društvih ustanovi šahovska sekcija, kjer bo mladina v pro- stem času lahko vadila in prirejala tur' nirje. V Ajdovščini namerava F D. Ajdovščina prirediti tečaje za začetnike in ie v to svrho nabavljeno deset šahovnic; Vendar je pa za to potreben prostor J11 ga v Ajdovščini ni mogoče dobiti. Zel° dobri in navdušeni šahisti morajo v gostilniških prostorih, ki vsekakor niso Prl' merni, izmenjavati svoje misli. Zelja vseh šahistov je, da se poišče prostor, kjer bi se mogli vršiti masovni tečaji. »Primorata borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.