&>mo Vl«> Stev« 47« V CeSfis, sobola &nm 26. aprlla 1924. Foštnina plaCann v pfowin!. Stane letno 84 Din, mcsečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi se raCunajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju popust. ^o«amea.«ä StevfIKat sseane 1 Jf>Iii. tireclnfStvo: Stiossmaycrjeva ul. St. 1,1. prilliCje. Teles, 65, Wpr&wnSsavcs: Sirossmaycrjevau.st. 1, pritliCje. Teles. 65. Račun kr. poštnega fekovncga urada St. 10.666. Naša dižava. (Koncv.) !.:e!airenji> ijlacilnih sredstev. Kn/.rišcvmjo dena vr.cjm prometa je spa- «luJo mod i>rv« in najvažnejše nalogc vlade. Z naredbo z dno 25. dccembra .1918 jo bil r-repovedau uvoz baukovcev v avslroogrskeh kronah ali Icvih in prieelo se je takoj z /¦igosanjem logn v kraljevini se nahajajočcga papirnalc- }>;u denarja. Skupno jo bilo žigosanih i.i) milijard kron. Koncem 1. 19.1.9 jo slouilo drugo žigosanjo, vendar jo vla- da ob tej priliki zaaržala 20% predlo- žpnih bankoveev in jih. anulirala proti vroeitvi ;¦} odstolnih obiigacij z zapad- lostjo 1. 1930. V dnigiO jo bilo žigosanih 5.(580.5 milijard kron, ki so sf potem v raz- morju stiri krone /.a cden dinar zamc- njale z bankovoi Narodne banke. Ta muo'/.iua papirnatega denarja jo bila izvor zadolžitve vlade pri Narodni ban- ki in s tern eden glavnih vzrokov infla- ci.je v ). 1919 in 3 92:'. Ta inflacija jo niorala na vsak naein zelo inoono ob- ležiti dinarski tcčaj. Narodmi banka kraljevine Sllti jo prevzela v jannarju 1920 nasledstvo Icta. 188'}. ustanovljene privilogovanc Srbske Narodne banko. Njena glavnica znaša 50 milijonov ?.latih dinarjev, od katerili jo bilo v /adnjem februar.ju vplačanih 22J> mili.jonov. Xarodna banka iina izkljuciio pra- vioo iücirijanja bankovecv. Po pravilih obtok baukovoev no sine presegati tri- kratne količine kovinskc podlage in hankinega prcmozonja v inozomskih dovizali. Obtok bankovcov so jo od lota 1914 razvijal sledcc'e: Kon com: 1914: 107 (inilijonov di- nar jev); 1915: 298; If).Id: 299; 1917: 295; 1.9 IS: 340; 1919: 004; 1920: 3.344; 1921: 4.083; 1022: L.040; 1923: 5.820; v fobruarju 1924: o 095. Od 1. 1923 je iiiflaoija ponehala in obtok baukovcev se je očividno ustalil na okroglo 5.700 do 5.800 milijonov di- narjev. To zaviranje, ki ga je bistveno pospešila finančna politJka sedanjega finanenega minislra Stojadinovica, Je oden glavnih vzrok.ov utrjenja jugoslo- vanske devize. K ntjo s kovino iji devizami je zna- Iz celjske koče. Velikonočni pondeljek jo izletni dan že oddavna, prodpogoj seveda, da je lepo vreme. Naši proclnamci so si iz- birali kot cilj svojega i/.leia razne, nek- daj zelo slovere gostilne v oeljski oko- lici in la cilj zaslcdnjcjo h- vedno mno- gi v skrbeh, da narodni« običaji no iz- ginejo. Vendar pa v našem Celju pre- yladujojo oni, ki posvoeajo svoj prosti oas planinaiD. liribom in gričem. Raz- ven xiiaji1UjSilUj kj .so jo že v soboto mjiin.li v SoKavo, Mo^irsko pianino .•li c«lo kur na Trigl.iv, in onib »sml- i-;iil^vklsoseslipomolit.sv. Joštuin sv. iSezi nn Kumu ali pa sv. Ursi nad Movonjgrndcem, so so vsi o.stali razlo- foli po nasih. naji)ližjib ln.ibih. Na celjsko kočo so začeli jn-ihajati že zjulraj, tekom dopoklneva pa so jih jo nabralo toliko, da In ykoro zmanjka- lo proslora na Irali. Z o.skrbnikom sva «tela, stela, pa kdo naj pif-steje, ko pa vse skace, teka, se zbira v grace, vriska 'u prepeva. Toplo sol net- jim pregreya oienolo kri, ki so pocenja gibati po ži- Jali in povzroca preserno razigranost. Nekaj je že tudi pripisovati nahrbtni- kom, ki so bill i/iodno bogato zalozeni, saj toliko potice v.soii juodelov, s'nnke, klobas, pisanih pirhev in drnge take dobro ropolije se nisem nikdar videl k;'r tako po travi razloJienih. "Koiiišjja«, polnoslcvilno zbrana, salo: koijc(.'in 1. 1920. 'Ml milijonov tli- iiarjov, 4CJ ^ milij. koncem 1. 1921. (od logvi 310'^ milij. doviz). 349 'A milij. koncem 1. 1922., 445 milij. konccin lota J923. in 451 milij. (od teh 302 milij. deviz) koncoia letosnjega februarja. Kritje toiej bistveno zaostaja za zakonitiai miniinalniiu znoskom. Te- iihi so vzrok pi'odujnn, ki jih jo banka dovolila drzavi in l\ znasajo skupno tri milijardo dinarjov. brez postavko > za zainenja,vo kronskih novcanie«, ki so znaša 12'8 inilijonov. Ivanka je clala državi Iri prr>d- ujni«. a) prediijcuu '»a obratni fond dr- žavne fmančne upravo (najvišji zne- sok: 1 lViilijarda), ki j« po zadnjem da- Uimu obsogal 952 milijonov in jo krit z zakladnimi listiimm.i. To jo stalen kreclit. Piacljiv je z anuilofami in sr obrestvije po 1 % letno; b) izreclni predujiri, istolako kriti /. zakladnimi lislinami. v .skupnem zne- sku 2 milijard dinarjev. To so prehod- nji krodifi, ki so ]>laoljivi najkasneje 9. docomiira 1930; c) raonn za zanjonjavo kronskih novčanic, ki smo jih že poprej omonili Ctrcnutno stanjc: 1208 milijonov) in ki so krite z državnimi doinenami v conilni vrednosti 2.1.3^ milijonov di- nar jqv v papirjw. V .svrho postopiiega plačevanja svojsga dolga prepnsca država Narod- ni banki donos .^vo.jih clomon, ki tvorijo vainofjlno po(ilago ni.včanitt, izdauih l)ri /nrnonjii.vi kronskih bankovcev. in končno svoj di.-'oz na. cistern dobieku Narodno bonko. Menični doiji /u;i,ša .1.278, loin- bai'dni prodiijmi jja .188 milijonov. Pro^lod bila nee Navodne banko kraljov.ino 811S kaür, da so tudi lukaj, kakor skoro v vsoh ovropskih državah, vladi v papirnati vrednosti dovoljeni prednjmi, ki obložujojo položaj in ki tvorijo ediiii vzrok inflacije. .Povratek k normalnim razrneram, ki jamci ban- ki za neomejeno izpolnitov njene glav- ne naloge, to je diskoniiranje regular- liega ])ovprasevanja trgovine in indu- strije, bo sole takrat mogoč, kadar bo država odplačala izi-cdne prednjme, ki jib je zahtovala od novčaničnega zavo- da. Poltm se bo fcolo zamogla kraljovi- prepeva, Oa od^ne^'a vrh Tovsta in Gr- made. Nekjo za bi'ajdo so oglaša mesan zl)or, otroci pa ^brusijo škarjice«; pa so se nekaj sporekli, kor kriče kot div- jacki. Makl, ki je po/abil psico doma pu- stiti in ki je glasno grozil, da bo vsa- kega :>macka*, ki ga dobi, neusmiljeno izročil konjedorcn, ker jih baje njegova boljsa polovica. nirzi, je nekjo izvlokel kitaro in z gronikim glasom opeval »Ojlicet v Kani Gali.lcjU s takim občut- kom, da je debelemvi gospodn, ki je z lastnimi transporlnimi sredstvi dobavil vso svojo tezo l.r,i\. Mo kg biii(o) tokom treii nv napora franko ce^ska koca. iz- vabil solze zadovoljstva v oči. Sportniki so v neki sižolovi proklji spoznali kopje, koje so začeli metati tor baje postavili .svetovni rckord na glavo. Poskušali so se seveda tudi v skoku na daljavo, na višino, troskok, tek na 100 motrov tor odigrali prvenstveno nogo- metno tekmo, ki se jc pa v toliko raz- locevala od dosodaj obirojnih tokem, da ni bilo obc-iiKstvu dovoljeno sarao vme- šavanje v i-ro z mcdklici in zmerja- njem .-odjiika, ampyk je smelo tudi de- jansfco poseci v igro, v kolikor so to za- htevale okolseine 7a zasiguranje zmagc tej ali oni barvi. Ta način tekme se je baje obnesel in ga namoravajo vpeljati, kakor so mi sportniki zatrjovali. Tudi s terenom so bili zadovoljni in so trdili. da se sedaj na Clazijo pokasljajo. na na podlagi usUiljcnjj.i in dovalvaci- jo papirnatega flinar.ia baviti z zopetno v])ostav)tvijo vahUe na zlati podlagi. 1'rizjuui >a jo treba, da zasloduje Narodna banka, poupirnna od minis!r- slva financ, sedanjim razmeram pri- morno, previdno valutno politiko. Jufiosiovamki menični tečaji. V naslednjom nekaj primerov valovanja dinai'ja v Ciiii'ihu. (Paritota: 100 di- nar jev " 'l'l(^ '^1- ^'-i bilo to v skodo narodnemu gospo- dfivslvi!. — rp —- Polifične vesfi. ZAäTiaüMJKVALOI iNAHODA. Kdor zasleduje pisavo r.aših maribor- skih katoliških oasoplsov, ki jih izdaja in pise katoliska duhovscma, tega mo- ra osnpniti in preircsti vsobina teh li- stov. Vsa lota, odkar smo v Jugoslaviji, izvzemši dobo, ko je bil g. dr. Korošec ministrski pod])rodsednik in njegovi tovariši -- beograjski ministri, sipala • Straza^ in »Slovonski Gospodar« Manj srece jo irnc-l gospod Janko, ki jo hotel gostovati z Mamzello Nittou- che na skednju. Pozornica bi imela bili na strelii, ki pa se jo zbog trhle kon- strukcijo oboinstvu tako zasmilila, da ni zahtevalo nadaljevanja predstave niti ni iz tega dejstva izvajalo konse- kveiio. Vsekakor pa kaže g. Janko za »viSinske vloge« veliko talcnta in se bo dalo o tern še govoriti. Gosp. Gajšek' pa s svojo storijo, kako je cesarja in njegovo Lizo na l)u- na.ju ohiskal in kako mu je Liza lopo postregla z vinom in domaoim kruliom, ne da bi ulognila sneli krono z glave, in kako je cesar bas bral > Slov. Gospodar- ia<, ko je vstopil, ni prišel prav do ve- Ijavo /bog volike&a šundra, ki so ga za- g»»ali otroci in pa žc-nsko. Gledali so naini'oc: rokoborbo (nek^ ßos])a je v na- vdusonjii . trdihi bikoborba) dveh »šampjonov« s psevdonimom Zaikin in Dajmitresku. Huda je bila borba in ne- znansko sla hropola, oslala pa je neod- loena. Neki starej.ši ljudjc so trdili, da ni bilo »za res*. Naj jo bilo tako ali ta- ko, Gajšok je trdil, da ;e režija slaba in da je iinol on proj na,9topiti. Pri tern je jako grdo govoril, pljunil v stran In narooil liter jabolcnika, da si i/.pcre usta kot je trdil. V splosnem jo bilo programnih lock toliko, da .se v&oli ne spominjam, n.'orda vslod tet>a no, ker je bilo radi pičlega oasa tako aranžirano, da jo CUJUŠKA BOft'ZA v pefek, due 26. apnlo: Zagreb 7.—. — Zagrobska l)orza je bila radi pravosl. vol. potka zap via. ogenj in /voplo, lož in sovrašlvo na srl)sko imo in na a so, kar se v Beogra- du in v naši dr/avi dulü. Nekdaj je Av- slrija za.sojala že dovolj sovraštva proti Srbom mod na5 narod. in to delo nek- danjih avstrijskih placancov nadalju- jojo danos kaloiiški ,slov(>n.ski easopisi venouier. dannadan v toliko tisoč in ti- soe izvodiii noiuoieno in nekaznovano. Le pojdito danes rued narod, naš verni katolLsk.i narod, kakor gs nazivljejo ti ljudski zapeljivci, ]:a boste videli sad toga voeletnega satanskega zastruplje- vanja. Kamorkoli pridete, slišite za- bavljanjo in proklinjiinje državo tako drzno in tako si rast no, da. je že nedo- pustno, da se so to daljc trpi. Ako nc maraino zapoljanih Ijuili, ki tako težko greso nad svojo doniovino, izročati za- konu in pravici, bi bil pa že skrajni cas, da so brez ozira na levo in desno in brez ozira na takozvano politiko za- pre in zatro ono brezvostno izdajalsko sodrgo, ki je imela sree, da je gonila za rasa Avstrije to »verno ljudstvo« v boj proti bi'ozverski.'ii Srbom in iina danes drznost, da ru.jo in Iruje na te- nieljih naše s krvjo priborjene svobode in domovine. Tisocleljn smo bili Slo- \enci lilapci in sužnji Dunaju in Uimu, narod, ki ni nikdar začutil v sebi moči, da prcnelia blapčevati in živi svoji sa- mostojnosU, on so ko danes ni vživel v to, da živi v lastni državi, ki je njegova, on misli, da so mora proti tej državi braniti kakor se jo Irranil nekdaj. Vse drugo pa jo pofiJavje c- zadržanju inte- ligenco naroda, ki vodoma greši nad državo /¦ hro/,\'osinha hujskanjem in zavajanjrm ljudskih mas v protidržav- ni smeri. Država, ki noc:e imeti vecnih notranjih broznačelnih borb, mora te- mu dcniago-korrai delu narcditi v inte- resu celokn])nosti energicen konec HAZCEP MED «EMOKHATT V MÄUIBOTUI ,so i/.nasli mariborski kle- rikalci in za njimi uiodrijani pri »Na- roclnom dnevniku«. Zanimivo pri tej iznajdbi je io. da po porooilih >Stražo« demokrati v Mariboru niso prav niö pom en ili dosl(\j — kar raenkrat pa ob- stoja v Mariboru mogoena stranka de- proti koucu priala prihodnja tocka prej na vrsto, predno j(; bila prejšnja končana. Eden gospodov od Talije mi je povodal, da so tomu roco ? voriga^, kjcr en clen poseza v drugega, in da je to nov načiii za predvajanje v slučajih, da se inucli obciustvu recimo domov in da se je baje že dobro. obneslo pri prireditvah, ki ne vlooojo«, V.sled toga dej.stva jo niojo i)ororiJo pomanjkljivo. I^o neskononom sundru in po dol- gem isk-inj« znmenjanili nahrbtnikov, palic, ])elcrin in ko .]< bila najdena še zadnja izgubljona jopca, se je zacolo pomikali i)ostro-pisano krdelo izlotni- kov v dolino. Pojoc so prikorakali eez Breg, mostrii vrt v Narodni dom, kot razhodišče. .°ovoda z razhodiščem ni šlo tako gladko. P-a smo so lažje razšli, smo so se malo vscdli. Clepin je veno- nior spraševal, zakaj smo se zbral' iri nMnu šlo v glavo, da zato, da gremo laz.je narazen. Razni govoniiki so se >ozbali in irdili, da bi niorala biti vsak dan dva. praznika, kor j« lulo tako lepo. Eno- glasno je bilo nuienie, da se poset celj- ske koue vedno izplaca. Gospod Rafko je bil tako zidane volje, da '\o rokr>l: 'Prmejs! < ia zapel —-------t1UC0 eilinderoo, kotenco sröbrno, ' ¦ da bi jo nosil fcinuo nuiH ___ __la. •'trau NOVA DOB A Šfev. 4 7. mokL-aiov-liavidovit-ovccv. ki priprav- ].ja >velike polilicno akcije«! NARODNa-NAlT.EDNA STKAN- KA je na svojem .shodu zaupnikov li- kvidirala in so zdruziia z Narodno-ra- dikalno .slrauko. V > Narodnem dnov- iiiku:- jo objavila to/.adeven posoben jjroinlas na soiniišljenjjke. Kakor sum zvedoli, pride v zvozi s to likvidacijo do spremeinb pri ^Narodnem divevniku«, ki preneha bill obenoni glasilo narod- nosoeijalistične in samostojne kmetij- ske sti'iinke; nnjbr* bo la list kot tak iudi likvicUral. PROSLAYA ZALOŠKE GESTE bi sc bila niorala na inicijativo Socija- listične stranke Jnyoslavije vrsiti v ee- trtek, 24. tn>. zvocer v Mestnem doma. Kakor znano. je zaliteval 24. aprila lo- ta 1920. samokloiikalni režiin v Ljub- Jjaui krvave zrtvo rielavske solidarno- sti. Na zaani Zaloski cesli je obležalo l.-i mrtvih, 24 težko in 40 lahko ranje- nih delavcev. Na Ginen jenem zborova- iijii minnli celrtek bi imel tudi. poro- cati tajnik modnarodno strokovne zvo- zo Ivan Sassenbach iz Amsterdama. Komunisti in klerikale i pa so v brat- skem zagrijaju razbili. shod in izvali silen pretep v dvorani, tekom katerega .so bile stiri osebe resnejsc ran jene. Na bojison, ki jia jo koncno polieija izpraz- nilu, so obležale s toi cent- klopi, razbiti stoli in cunje od obi ok. Klorikalcem so so njih intrige in nakane. da se delav- ski vodiielji meclseljojno komprimitira- ;io. popolnoma posrtr.ilo, kar pač meče na la dan proletarsko obletnico zelo t'3'iko senco. Na oni strani razkol — na dtugi IrinnJivniori W'uu .... Kako dolgo so?! ZOPI/l" iUJJU'EVA »LO,7AL- KOSrJN ! Beosrajska »Reč« objavlja f-la.nek bolgarskega novinarja in ured- nika : Nozavisno Makodonije« Nema- nova, ki je izsel v pariski reviji »Mer- cur de France«, v katcri prinasa novr Radiceve izjavo. Radiv: filozofira sle- dcče: *Mi. smo repuhlikanci in federa- li.sti, a Srbi so monarhisti in centra- 3isti. Mi imamo ra/lično psihologijo, različno /godovino in različne obicajo. Mi smo kulturen narod; navajen na 'forme evropskcga poliüenega zivljcnja, a Srbi se se danes niso otresli balkan- skih mulod upravo. Mi smo poslaljsek Evropo na iztoku, avantgarda ovropsko kultnre, Sedaj se od nas zahteva, da postanemo podaljšek proti zapadu, da posio.nemo avantgarda balkanske cliv- .jine. Od nas /alnevajo, da si odsekamo lepo in čisto roko, ki jo imamo. Mi se bomo i>roti temu borili z vsemi mož- himi sredstvi, ^!i smo porazili Madžarc in bomo preinagali tudi Srbe«. Nema- nov dodaje: >"Med Radicem in Todorom Aleksandrovim je dosežen sporazum za sodelovanje. Radio jo katogoricno izja- vil, da bodo Hrvatje nr. srbsko diktatu- ro odgovoriH s tcni, da ne bodo place- van davkov, da se no bodo odzivali vo- jaški dolžnosti in da bodo bojkotirali upravne oblasti.« Kaj poreče k temu noveniu Radic'evomu xjunastvu« opo- zicijski blok?! AV.UIJENCE PR! KRALJÜ. Na dvo.ru so bili v četrlek sprejeti bivsi ministor dr. Pelos. ki je poročal kralju o položaju na Hwatskem, pred. Zem- Ijoradniskega kluba \oja Lazic in preds. Samostojnega demokratskega ldnba dr. Lukinic. Med opozicijo vlada, posebno vsled Radičovili izdajskib \z- jav, prava konsiernacija. Sedaj se prič- no pravoslavni velikonočni prazniki in bo politicno dclo nekaj dni poeivalo. Značilno je, da je vslopil v Samostojnl demokratski klub (ndi i^vledni narodni posJanec prota ^.(-rarin Krsfič iz Jnžne Srbije. TJOT/iAll,Si\U bORRANJK je sprejelo zakonski nacrt, glasom katere- ga se amnefjtirajo ndeleženci zeniljo- radniskih in kotnunisticnih nemirov v juniju in septembru 1923. Tzvzetih pa je okroi? 40 voclij in pov/ročitcljev teb gibanj in zaenkrat tudi minis!ri Rado- slavovoi?a kabineta. RUSIJA odlot-ro odkJanj.i ]n)\i'a- oilo starili dolgov Anjaliji, koje zabteva jo vzbudila po vsej Rusiji splosno ogor- r-enj«. Izgleda, d;i ni upanja v popoln sporazujn iug() AnpMjo in Rusijo. TURŠKO J\KPUBLTKANSK() USTAVO jo angorska narodna skup- fičina v sh'u^em ntanju sprejela. Tudi državni proracun va. loto 1924. je pod streho Nnrodna skupBciiia je odgode- na do konca oktobra. Gledallšče. \' ^obüto, 2li. jjprihr. »MAMZELLE NITOliCHE;. J/.voii. Ob 20. uri zvecer. \ lorek, 29. aprila¦ hO^!<. l/.von. Ob 20. uri zvecer. CJostovanje Ijiib- Ijanske dranu1. 11. Oporeta /MAiMZELLE N1TT0U- (UlEs ,-e igra to pot osiriič in zadnjič v sezoni, za(o naj si \sakdo še pravocas- no nabavi vsto])nice v predprodaji tor si s tem pi'ilir.mi ijrerivnnje i>*-1 večer- ni blagajni. iJJ. V lorek, 20. aprila gostujejo Ljub- ljančani z >-Domo]»i«, izvirnim sloven- skiiii dolom J. Jalena, kaleroga je gle- (laliAka nprava povaV(iJa, da prisostvu- je predslnvi v (üeljti. IV. ¦ Dom- so je uprizoi-il pred kiat- knu v i.jubljani -¦ rc/iji g. Lijiaba, Predstava je doživela laskavo prizna- nje od strani kritike, kakor tudi publi- ke. Abonentom se sedeži rezervirajo do pondojjka. Kor so s lein gostova- njom zvezaui veliki .stroski, se uprizori >Dom< '-airio enkrat, in sicer izven abon. Opozarjamo csobito abonente, kakor tudi drugo obcinslvo, da pridno poseže po vslopnicaV., pred no ne po- idejo. V. Veseloigi'i). >-Nioba« in opeveta »1'ri treb mladenkab* se pridno studi- rate Iv. boste '.- prvih duel) majnika že zabavnli obcinstvo. Obdrii zdravo teSo za usta, zobe, grlo -- Odol rabi! Celjske novice. P<*edctV9Bije «It*. Mudevita Pivlka iz Mai^ibor«]. Kol smo ?.e ¦poromli, predava da- nes, v sohoio, due XG. tm. zvečer na po- vahilo celjsiicga sokohkegci drušlva g. dr. Ljudevit Pivko is Mnrihora o c(o- brovoljskom yibanju med Slooenci. Pred a van je w vri;i ob 8. uri zvečer v malt dvorani. Narodnega. doma in je vstop prod. I me pnd(t('(itc!ja je znano danes v»em,Mi so sodelovali tkupno za nase otsvobojmje in en pro pas' onih, ki no net* llučili. Knjige o boju proti Avslnji, ki iz- Itajajo ravno sedaj. no vzhudih veliko zanimanje. Pi/iec (eh lepili knjiravi v Ljublja- ni, Franc Fink, ravnatelj pomožniii uradov pri ]ioli(:ijski dirt-kciji v Ljub- ljani; tlenrik Pfeifer, vladni tajnik v I.jubljani, Karel Dolenv, ravnatelj pi- sarne jiokrajinske u]>rave v Ljubljani in Ivan Topiikar, visji okrajni nadzor- nik pri policijski (iirekciji v Ljubljani. LJUDSKO VSUIČJLIŠČE V CE- hJV. V poudeljek, due 28. tm. ob pol 8. uri zvečer so vrši v risalnici deško mešv. solo predavanje gosp. vis. sodne- ga svetnika dr. \Tal. Fiorina o teHiamen- li'lt. Z ozirom. na /.elo \azno snov pre- da, van ja so pričakuj" polnoslovilne udelezbo. — ¦ Odbor. DM:8TVO IIISNIU POSKtiTNl- K0V Z I CELJi: L\ OKOLICO. Za cine 12 tin. ski icon i pomoci ..lorika Božiča, Milana Mar- ti novica in uriteija Kranjca gostilni- cai'.ska sola xAo l.aprcduje. Načelnik gostilničar-ke avozo Joško Božič je prodaval o nninem kletaistvu in čišce- nju vina. Vino se čisti z razniini pripo- iiioC-ki z želatino, ribjim kle.jem, jajei jii mlekom. l/vajal jc, da se belo vino a ;ie priporoeal kot do- datek tan in. -Prakticno se je izvajalo čiščenje vina z jajcjo beljakovino pri uporabi rdecib \in ic-r mleka, ki mora biti posneto za liitro čišeenje. Obrazlo- žil je tudi poinc-n kk(;irslva, ravnanje z vinom v splošivoin, kakor tudi če je trpelo vino vsled transporla in ako jc* mod tmnsportom zinj-zniio, Razprav- Ijal jo tudi gledo upovabe zakona za merjenje sodov, ki jo v dobrobit naku- povalcu in obrtnlku; v^a.vajali so se tu- di ¦posai.ue/ni slueaji. iiotelir Milan iMariinovič je jjovdarjal v svojem pre- davanju, da je v inlere.su gostilniear- skega nara&caja, da se izobrazi v svoji slroki. Koliko imamo so danes gostil- nicarjev, ki ne poznajo pravega knji- govodstva in ne votlo ali .co aktivni all pasivni. Strem.en.je naJe sole je, da se izobrazi gostilnioarski naraScaj, ki bo zmožen konkurirati v. inozemci. Dose- daj je vodil vsak gosliino. tudi ce ni imel v.sposobljenosli, od sedaj naprej no dobi nihee konoesije, kdor ni uspo- soljljen za to obrt. Ob pii.liki prakticne- ga tečaja je podaril botelir Milan Mar- tiuovič lepo svoto sa vzdržavanje go- stilnicaJ'ske strokovne sole. Beno Se- rajnik jc omenil, da je priskočila na jiomoc tudi Trgovsko- obrtna zbornica z zneakom 2000 Din, za kar ji gre naj- prisrčnojša zahvala. Celjska gostilni- carska strokovna sola izborno napre- duje tor jo lahko v zgled veojim mo- st om, ki imajo že 6 let pripravljalnc odbore ter so imeli slqvesne otvoritvc, a do dejaiisket/a ponC-ovanja še ni pri- islo, coprav so dani vsi pogoji. POSKUSNO KVBANJE S PLI- NON. Za v cetrtok 24 aprila ob treb popoldno razglaštno in napovedano poskusno kubanje na plin se ni vr- šilo, ker so ;?e odzvalo samo dve gospo- dinji iz mesta. 1'oskus pa se nopreklic- no izvrsi prihodnji cetrtek dne 1. maja ob treii jiopoldne v kuhinji celjske mo- st no gospodin(iske sole (v poslopju nie- stanske sole). Kakor se A'idi, naša jav- nost nima mnogo intere.sa za stvar, na drugi strain pa bi tudi priporočali \odstvu jjlinarno naj bi isto s posebni- ini vabili oz. opozoria po liišab z lističi poskrbelo za vsesplošno reklamo teb ])oskusov kubanja na plin, da doseže tako povoljnejsi posel. TATVINE. Iz pisarno hotela >Po- sta" pri Rcbenscheggn je bil ukraden cek >Banoa nazionak1 di credito« za 12.000 lir, naslovljen na lesnega tr- govea L. Pesentija. - Na živinskem sejmu v Rraslovčah so pokradli žepar- ji 1205 llin. — V laskem je bilo po- krad(Miega iz jjodstresja poseslnika Leopol'Ja Sniodeja vec perila v vrod- nosti KrJ.i) 1 >in. /A11VALA. Iiotelir »Uniona«. g. Milan T\nirtinovii.: je izrocil za gostilui- čarsko !-trokovno -solo v Celju od pviro- ditve redute mask 1800 Din; vrh toga jo podaril soli strokovne knjige dunaj- >-.kc strokovne sole za uporabo ucitolj- stva v vi-ednosti 3500 Bin, Da bi nasol ])osneiuaioev! — Joško Božič, nacelnik .U'osiilnicarsko >Zvczes B. Serajnik, vodj.i. solo. P0PUAVEK. V porocilu o Vaz- pravaii prod celj. okrozniin sodiščeni v zadnji stov. na&ega. liste z due 21. tm. se nani je vrinila neljulvi pomota. Gosp. Branko Počovnik iz ZnAodne jo bil ol)- sojcMi na 20 Din ((lobe, in ne na 20 dni poovirencrjn zapora, kar s torn resniei na. Ijubo popravljamo. Qpoxte^limma na predavanje br. efp. Ljudevita Pivka. Ne razbijajte si glavu! pa ako trebate dobar i v&ljani pisa6i sfr>oj kupite samo „Underwood" Skladište: ZAGREB, Mssničkaul. 1. Narodno gospodarstvo. DRŽAVNA TROŠARINA .NA VINO (VINSKl MOST) IN OBČiKSKE DOKLADE K TEJ TROŠARINS V SLOVENUl. V 35. štev. »Uradaega Hsta« ob- javlja deiegadja ministrstva fir.anc v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino (vinski most) in občinskili dokladah k tcj trošarini v Sloveniji za leti 1922 in 1923. Iz tabelc I. je raz- vidna obremeiiitcv vina z občinskimi dokladanii in siccr 5tevilo občin, ki v posanieznih davčnih okrajih doklade pobirajo in število občin, ki jih v do- tičnih davčnih olcrajih sploh imamo, tcr odstotna obremenitcv v posamez" r.ih občinah, iz tabele II. so pa raz- vidne količine vina, ki so bile zatro- Šanr.JGiie v posameznih okoliših od- dclkov finančiie konbole ter znesUi državne troSarinc in občinskih doklad k iej iroSarini, ki so bili od dotičnih količin pobiaui. Za letos jc morala dclegactja zncske državnc trošarine in občinskih doklad izkazati po okoliSih oddelkov financne kontrolc in ne po davčnih okrajib, kcr sttitističui dati po davčnih okrajih ne bi bili zanesljivi. V bodočc se bo to uredilo enottio. V ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjenef]a vina in vinskega mošta v letu 1922 "i70.944*04 hi; v letu 1923 pa 192.66065 hi. Od tega od- pade na Ljubljano v letu 192263.5751/4 hi in v letu 1923 57.588'33 hi. Ljubljana je torej v letu 1923 na- zadovala, ozemlje ljubljanske oblasti sploh pa napredovalo. V ozemlju mariborske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta v letu 1922"153.38V 11 hl; v letu 1923 pa 201.175 09 hi, torej v letu 1923 napratn letu 1922 zuatno več. Dižavne trošarine (35' — Din ozi- roma za most 25— Din od hi) je bilo plačane v ozemlju ljubljanske. oblasti leta 1922 5.983.52V67 Din, leta 1923 pa 6,743.245*45 Din. Od te svote je bilo pobrano v Ljubljani: leta 1922 2,225.12990 Din, 1.1923pa2,015.591/55 Din. V ozemlju mariborske oblasti je pa bilo pobrane drž. trošarine leta 1922 5,368.262-13 Din, leta 1923 pa 7,041.160-93 Din. Obrernenitev vina m vinskega mošta z občinsldmi dokladami se je gibala v letu 1922 kakor tudi v letu 1923 v splošnem rned 25% in 250 °/0 državne trošarinc. Vižje obre- menitve so bile izjema. Pobiralo je pa občinske doldade v ljubljanski oblasti od 362 občin, leta 1922 159 obdn, leta 1923 pa 286 občin: v mariborski oblasti pa od 6^9 obein, leta 1922 sarno 114 obein, leta 1923 pa 259 občin. V vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vin- shi most v ljubljanski oblasti pobralo leta 1922 4,953.589'51 Din — od tega zneska odpade na Ljubljano 3,367.720 Din, v letu 1923 10,722.39228 Din, Stev. 47. »NOVA DOB Ac Želva. (Is mwjtehkega prcr. A, V.) Ko je vzdignil glavo, jo 1 >i 1 viden ohnv, zainoroa. »Gospod nad/.ornik ali dovnlilo, da Vain predslavim lukaj gospod (!o- za.rja Rainoaua!' Nettings jo liil birz sapo: ^Kaj?« jo. naposlod /ajooi.jal. Kaj? Vi, sto Ra- lllOiUl?« Zamovoc so jil plasno ozrl in šo od- dnijil od vraf. vlJas .jo rokol, Hoda proshn, no lako glatiiu. lahko hi hili hli/u in bojiiu so jil).' »Vi lorej bosto pricaü. da \ as ino- riloe ni Gou.jon in da. sploli niste bili imioi'joni, kaj no? Jslotsjko, da sto Vase Iruplo odiiosli :ia lastn ih nogah in na obicajer» naein.' »Da, da«, jo odvrnil ilamoau [or se zopet plasno ozrl; * vse jo lako kakor pravito. Ali jo ta soba jama? :\To sniojo me videti.« »Noumnost! Vi piolhavate nevar- nost% jo rokol How ill. Tu sto popnl- iioma varni.« V nadzornikovi glavi so jo zaeoio jasniti. Utidioa, Vi sio kralkomalo vstali in odšli v casti, ko jo ona hedasla shižkinja preniagovnla s\ojo kreo. Tr~ di se, da. so lobanjo zamoreov izrodno trdo in Vasa me jo isiotako varala. To- da nekdo Vam jo lo dal po glavi. Kdn jo bil cm V? . »'Moji sovražniki, ruoji voliki so- vrazniki, politieni sovražniki! V svoji deželi sem /namonil elovek«, jo prista- vil s staro samcljubiiosljo. »Oni pa imajo tajno zvoze, da umore mene in laojo prijatolje in edc-n izmed sovraž- nikov je prisel v soho in zamahnil s se- kiro ena, dvo, tri« - - pokazal jo na gla- vo in roko. Raineau jo nato natanko razložil dejstva napada. Neka.i dni poproj jo veekrat srecal /amorca blizu svojega stanovanja: noprioakovano jo vdrl v njegovo sobo lor dvakrat divje zamah- nil s sokiro. Prvi uciaree. jo z roko od- bil, odtod rana na roki, drugi ga je za- del nn glavo. Nnpadalor ga jo najbržo smatral /a mrtvega in jo odsel. Bil pa jo k» nezavo.slon, kajti Irda glava in ne- si^urpri zanifth sin bila. v/rok, da ni bi- Ja razklann kosf. Kmaiu po odhodn služkinje so jo moral /avedoti.. Bo skrajnosti lvizburjen, du so ga njegovi sovražniki i/vohali, jo mi.slil lo na bog in varno skrivali.šeo. Izmil si jo liilro rano, ogrnil naj- daljSi plašč in so spu^til po dvigalu nizdol iz sirahu, da ^a no bi zopct opa- zili. V kleti eoscdnje liišo jc oakal, da so jo steinnilo. vzel nato vor. ter so odpo- ljal v Kast Knd. da so tarn skrijo. Na beg si je vztl lo malo denarja in teinu dej.stvu so jo ilowilt lahko zahvalil, da so mn je posreoilo, zaniorca spraviti iz svoje&a skrivalika. Kajti banka mil ne bi izplaoala niiioA'ili denarjev, katoro je iiuol nalo/en(\ doklor so gn smatrali za mrtvcga. Po mnoM'cni trudu in obljubi. da ostane pod varstvom policije, so jo po- si'ecilo zamoiva pi'egovcjriti, da ])rido zopet na dan. .1'otom laliko dviM'iH1 svoj denai' in zbezi kamor mn Ijubo. Nettings in .Howill sta odšla lor Pustila Kanieanja \ varslvu nckaj •slražnikov. -To pa jo bil hud j)uraz zame«, jo i'okel nadzornik. Slop sem liil k"aKor: sova. Vendar k> sedaj ne vom. kako sio pri.šli coli stvari nu sledr< »Gudno so mi jo zdelo, da so odstra- niTimrliča, dočim so piisiili list. Zakaj »i bi inoriloo „ripoi jisL ak() jo naiu iaNal odsiraniti inrlicaV Nihče no bi mo.Lrel citati hsta. To jo bil toroj jason dokaz. da oin, kntcri jo odstmiiil' h-u- plo, ni bil morileo. Toda. ko son» pi.0_ Klednl pi'Ostoi'O. «Gin bil uvorjen, da n! J)ilo uniora. Caidim sc, da ste reči pre- zrli, ki so to jasno dokazovalo. Volika luža krvi je bila ua prostoni, kjor jo slu/Jdnja videla zaniorca; bilo pa ni kapljice mod lorn prostorom in vratmi. Ako bi so bilo tniplo noslo ali vlcklo, bi bili krvavi slodovi. Ker pa tega nisem opazil, .som bil lakoj proprioan, (la so jo rnrlio zopet zavedel, vstal si izmil ]'ano tor izginil. Spomni! sein ^c iudi, da je bil Rairioau pristeii zainoreo, ka- tei'ih glav(- prebije samo kvoglja. J)aljo if manjkala dolga, i-rna suknja, katoro ¦so je oskrbnioa natanko spominjala. Mislil scm si takoj. da j( kaj ]>odobjto- 2a rabil, radi toga sem vprasal 'po oblo- ki. V kopalni so]»i ni bilo bvlsao: pora- bil jih je 7Ai obvezo. V.sg je dokazovalo, da je Ramoau svoje Iruplo sain od- siranii. Zakaj pa jo tiho od&el, so ni pri- Iožil in no vrnil? Kak vzrok bi iniol z,i lo, ako bi ga bil napade! Goujon? No- i)onega. (loujon je )/il na poli v Fran- cijo. l^rtzdvomiio so ,jo I'-amoou bal po- novnega. napada sovražnika, proti ka- teremu se i»o zakonu ni niogel branili. Nalo list. Ako l)i ga bil spisal Goujon, «ledo zelv(\ cernii bi ponurejal rokopis? Izdal l)i so bil že s lein, da je omenil zolvo. Ako v navadni pisavi ni rnogol /iikrili hvsočiii ]>olez, kako v potvorjo- ni? List loroj ni bil pisan od Goujona.« . Glcde iista <, jo omonil nadzornik, >si'in pač lo'miaril na r.ajpripro.stoj«i naoin. Kar so diTigcga tioo, ponavadi ne prozrein takih dokaznv. Toda na lo, da bi s«1 /J'lov sama odsiranila, jia to se\eda jiI.soüi mislil. Tako se godi, ee je (Movek takoj za<"'olkoma. na napaöni sledi.« > Misiiiu da sto imoli ravuo slab dan. kar se vsakonni lauko pripoli. So- kira jo l»il lo nozr.alon dokaz. Goujon jo bil nokoliko malomaron in pozaljljiv, pustil jo na Mopnioah lopate, poaodo zji j)remog -• torej (udi lahko sokiro. Lalko jo tudi mogooo. da jo napa- daloc prišol po dvigalu v Ivameaujevo stanovanje. Zlooinec jo natanko pri- pravljon izvr.šil zločin: dokaz list, ki izraza noizmei'no vo.solj(», da jo izslodil v lako odda!jenem krajvi svojo žrtov. Jaz za svojo oso'no slulim, da jo bil slu- tajno na Angleskem; kajti prebivalci otoka Haiti ;iiso posobni junaki. \'si so hdili, da so nirlu-a ofi.-lranili, kar so jo rosnier.o /ijodilo, leda. na nekoliko ou- don naoin. Radi toga *om molcal. Tudi vodonjo. gospoda Stylosa proti meni, je bilo nokoliko /aljivo, kar je bil islotako vzrok mojoiiMi moloanju. Stvar ui bilo iozavna. Iztaknil sem koOijaza, zvodol od njega: kam jo spravil gosta. Jmel som srečo, kajti tr- diter, da je imel mož roko v zanjki, sem si izmislil. C.',e kdo koga nbije s se- kiro, Z'jiuahne gotovo vet-krat, ker pa je iinela ulava ie eno rano, so drugi udaroi zadoli dvngam, najbrže na roko, ki jo sluzila kot šoit giavi. Pozneje som ko ;:ved(>J. da inu jo zdj'avnik ol)vozal glavo in roko I'motno-st ]>a tudi ni \v.- slodili velikoga zamoroa, / dolgo suk- njo, obxezano g)a.vo in roko. Kako st« mi je posiv'Mlo. ga prive.sti sem. Vam je žo znano. l'i'opla^il som ga pa so bolj s ioin, da sem mu rekol, kako lahko .sein gri nasel, kar so Iudi drugim laliko po- sro(M. linel jo grozen slrah in so no ouli vo najsijajnojsi naoin f>. ob.'olnioo osvoboditvo Mezisko dolino in bodo pri loj piiliki odkvili lo]i, velik spoKKiuk v Koroskih bojih padltMiiu junaku porooniku Franou Mal.qaj!-. .luuak MaU?aj jo bil Clan sokolske- Ka drusivM v St. .lurjii (Celjska Sokol- ska župa) in jo lakdj ]io prevratu zbral pest1 ico svojib zvesliii in /• njimi zaso- del Koroško do Volikovca, odkodor jo pregnal r.emsk6 lolpo, ki so spletalo nov siižonjski Imö. za nax» koroške rojako. ^a sod ho je ves eas diva! vztrajno, dok- h'r ni pvisla pomor i:-: zaledja. Duo 0. maj-i 19.1<) lota j, ,;a iuidei tik Gušta- njvi. Njegovo mr'Lvo truplo jo prišlo iseiiis'om v roko. < »skin Mili so ga na najpodlejši nar.n in so opljuvanega in raziriosarjoiiomi >aküp;,li n;i gušlanj- sk(MH pokop^iseu. OhL-nom z njim sta bila pokopana Slovonoc Krmenc in Srb Kujundzi''1, oha vojaka. tijogove oote. Miinifestacija .ie zamišljena v voli- kom obsegu in bodo pri njej sodolovalo vse narodno koyporadjc. Koroško so- kolsko okro/jo priredi m\ cast slavnosti in v poeiislitov liadloga brata ta dan v Guistanju svoj okrožn! /.lot. Ker je slav- nost veliko narodne vaŽTiOsti, je pozva- lo staiwinstvo JSS žuju Colje in Mari- bov, da pri torn zlel'.i po možnosti sode- lujela v kar riajveojem Slevilu. Odbor za. Malgajov spomenik potrehujo šo ^.ocjo vsolo /a kritje slroskov za prolop spomonik, ki bode vsokan v skalo na prosioru. kjor je i\ial[:;ij jtadol. SVltfANA VZIDAYA SPOMJNSKITI KAM NOV V DOM S0K0LA I. 9. JV- NIJA V UVBLJANI. Konconi 'iiaja. 102i bo ftokolski J)oiu na Taboru i>od slreho. Na ])opol- no dovrsitov /gj-adbe. ki bo najveoja stavba to vrsle v .higoslaviji in po ob- soznosü na trot join iiiksIu mod sokol- skimi /gradbami .'-ploSi, no lnoremo mi- sliti prod lofom 192S. Zr.to pa zolimo to mogOL'iio trdnjavo >okolsko misli, po.spesevatcljioo Ijudskega zdravja in z.i.šoitnioo idejc svobodo in naprcdka. ob zakljuoku prvoga dojanja tragiko in vosclja na vztrajncm, požrtvovaliiom in nosohioiKMii doln priuiorno ])rosla- \i(i s $Yl>ri\t> YZWAV0 SP0M1NXKIU KAMN0V 9. JÜN1JA. Si'dili boji spremljajo Tabor in \ prasanje SokoLskega Dorna na Tabo- iu od prvih zaoetkov. JSovraštvo klori- kalizma in komiinizma nc pozna mojo. Napadi so st.i'aslno divji in Ijuti, toda obramba je krepka, v/tvajna, smotre- na in do sedaj uspo.sna. Narektijejo nam jo ogenj nesobirno ljnbezni, tvor- na vdanost in ])ozvtvovalna zvosioba do sokolskill idoalov. Tezki obrainboni boji so nam po- joklonili voljo. Mnogo vas jo, ki sto bili uasi sobojovniki. Naili sine v vas gmot- no poinoo in moral no oporo. Zato ima- nio danes prijet.no dolžnost napram Sokolstvu, javnosti m sebi, da vain po- ka/.omo uspehe laslnega dela in vase pomoei. Naša eiiorgija ni izčrpana, za sokolsko iitrlogo nioramo ostati vodno sveži in mladi, vendar potrebnjemo to- plote bratske ljubavi vasih sre in bo- ,drilnega navdušenja iz vaših list, da ne omagamo rrodi pota. Potrebnjemo jiavzocnosti dirscga fcokolstva, da so skupno ogrcjeino r/.n simboliene misli sporninskiii kanmov, v/idanili x Sokol- ski Dom na Taboru: Škahmlo fnlnn volja (j'oiinonoga naroda dograditi du- sovno, kulturno in gospodarsko to, kar so za.snnvali v svojih dusah neustrašo- r.i nosiiolji nai>rodne in naeionalne ju- goslovenske idejo. V globini svoje no- (ranjosti moramo z vso toploto, ki jo jo sposobno ('.lovenko sroo. negovati s\e- tost vzvisenih stromljnij najboljsih si- nov na.se ocetnjavo, ki so jih ti v bedi, trpljo)iju in s krvjo zapooatili kot svoj narodni testament za sodanja in hodo- oa pokoloiija. Potrobujomo navzoonosti siršega Sokolstva, da jiokazomo mogoonosl itU>jno silo enotno udruženega Sokol- stva. Nokol I. je v oelotnon*! sokolskem organizmu važna soslavina. Osvedoči- to, da boji in gorja Sokola T. kropko in soglasno odinevajo v sroili in inislih vsega Sokolstva. Pokay.iio. da niso udaroi klerikali/ma in komiinizma v mt>stni oboini Ijubljanski namerjoni sa- mo na Tabor, arapak na oolokupno So- kolstvo in vobeo na idojo kullurnoga. napredka in zdravo naoioiialno in di1- '/j'tl.o /v's- aihiiuo, h/dljc in sexirr, '¦- bližniih h> d'llputi snkolskill zh\) in dnistcc, Valuwo ra.s, zaslopnike dr- ži!ir)i>Hi sparedn: ~- innija ob2i). nri: 0'lrmHer sokolskih slavnosti v oiiornom gledalisou. Spored obsoga tolovadne nastope, solos])ovo prvih opornih mooi, olvoritveiii iiago\ior. uprizoritov troi.iogti dejanja iz r»poro »Gospo- svotski son«, ki ho iiosobno insoe- nira.no z novo /.aokrozeno godbo /a gledališki orkester. ^. junija: Drtish'cif/ w.koivki dan: ilo- poldno skušnjo; popoldne javna lolovadha z zakljuöno sliko > po- klonitov (Iri)stv(Tiiin dobi'olvoroin in sokolska /aprisega«; zveeer l.jiulska zaba\-na prirodilov na Ta- boru. i). junija: /Jan (/oslnr: zjutraj (olovad- ne .skusnje, oi) pol 11. nri vzidava '¦ipominskili kainnov,- pozdravi gostov, ob pol II'. nri sprevod Sokolslva in naprednih kultnrnili udruženj; popoldno javnq, telo- vadba gostov, vojaštva,- župo Ljubljana T in Sokola T, ki zaklju- oi z diamatskim dejanjem, pred- slavlj-njoc bvalospcv naše narodne misli, pod Aodslvom glavnega re- žiserja narodnega gledališča hr. Šesta; zvooer ljudska prireditev na Taboru s powbinm večornim sporedom. Spontiitskl lamni: Tell bo 5 ali 3 z ozirom mi arhitektaro fasade. Prvo- ga. posljejo nasi neodre.seni rojaki 7. napisoni ^Nanos«, drugega posljo Boograj.ska župa z napisoni »Kajmak- oalan<, kjor jo pr.ebiU srbska vojska v zve/j z Jiigosloven.skimi dobrovoljoi sovražno solunsko erto in s tern dala ICvropi znamenje za splošen iiinik in koneni poraz sovražnikov. Tretji ka- nien posljo župa zagrob?;ka s Potrovo gore, kjor jo pa del zadnji brvatski kralj iz naeionalne roclbine v borbi proti M'adzaroin. Navodila Ulovudiwxlrakirntega odxeka z'ipiiiw -in druklrenhv produjarhint zborom: I. Vsaki župi se nudi možnost, da nasiopi z dvema poselmima. tockama v vajali z orodjom ali bre/ orodja. Se- stava. vaj Locli po inoLnosti ali izvirna ali ])a take vrsto, da so do sedaj so ni nastopilo z njimi v našem okolišu. 2. Mogoee jo tudi voc nuinjsih skupin bkrati iz one ali xvv. žup brez godbe, toda točke naj bodo izbrane. 3. Nasto- pajo samo oddelki olanov in elanic. 4. Za nastoj) moönejsih skupin z godbo naj so nam posljejo sokiriee za godbo na pihala do 20. maja. 5. ]Jri izberi vaj naj so upošteva velikost sokolisoa na Taboru ")() X ,'U) in. (\ Skupne tooko vseh dnistev so- a) ;'agrel»ške mo.ške in ženske olanske vaje, L) skupen nastop boljsih vrst (na orodjih, z orodji, raz- noterosti itd.). Za skiipeii ali looon na- stop zenskih in lnoskili boljših vrst bo merodajna številnost prijav. Vabiino v soglasju s svojo župo jn saveziuni preclsodstvom. Žnpa Ljub- ljana I je sklonila Jia obonem zboru so- delovanje, pomoe drngih drustov in žup je neobve/na. Vsako pozornost od vase stroni pa torn višjo ccriimo, ker jo v lorn primeru pojxilnoma prostovolj- na in res bralskn. Da pa gromo ]n'i ]>ri- ]>ravah zanesljivo pot, naprošamo žu- pe in druslva za vaš edgovor na vpra- šanja: a) ali ilrustvo, odiio.sno župa sp'loh sodehijo in v kaksni obliki, b) ali po depvitaeiji all korpo?:ativno, c) s koli- kimi lolovadnimi tookami, ali sama. ali v zvozi s svojo zupo, kako številna bo tolovadna .skvipina, za to točko. oznaoba in kratek pop is leh vaj, d) ,•* kolikimi telovadci (•kami) se udeležite skupnih vaj -— prostih in na orodjih kot je isu.sl.jeno pod tooko ü., e) koliko obiska je prioakovati v slavnostnom kro.jn in koliko vobee, f) ali želite, da skrbimo za prenocisco na predveeer Jn da posredujemo ]>ri naroeilih skupnih obedov za ])ondoljolc. za koliko oseb. -— Za. telovadne podalko prosimo do 15. aprila, da si napravimo prvo približnn sliko, /akljucno in konönoveljavno to- lovadno prijavo pa nam pošljite do .1. maja. Vse ostalo prijavo moramo imoti v 7-okali do I. junija. Za ugodne vožnjo s posohnimi vlaki ali v posobnih vozo- vih Ixi poskrbljeno fako. da zunanji bratjo \ poudoljok /jutraj prihajajo v Ljubljano in zvočer odJiajajo. V svrho hilrojsoga poslovanja po- šiljamo vabila nopo^rodno zupain in dr'.istx.on1.. tr Ijubljiuii dno :}('). niaica lO^i. Z :l r a v o ! Z;i shirnoslui odhoy: /ane rMikhirr. Dr p Pestotnik. lajnik. prodsednik. VDKlMlhX JL'dOSLOVENSKE- (>A SOKOl. SAVKZA NA 0L1MPI- JAbl V PAUIZIL Tehnieni odbor ,1S« jo sklonil na 'oinelju dosozenih uspehov pri izbirni ftkmi, (ia s» vrsta Jugoslo- v(.-nskkolsko{>a saveza, brojooa osem lokmovaleev in A naniestnike, udoloži modnarodne tekme ua Olimpi- jadi v Parizü. — JStarešin.stvo JSS. Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 47. Pupilarnovaren in javnokorisien denarni zavod celjskega mesta Meslna hranilnica celiska UstanovJ/ena leta 1864. - Pod trajnim driavnim nadzorstvom. V laistrti palači F»**i koloclvoi*u, Vsi hranllničial posll se Izvršulelo iBaHcitanlneJe, hltro fintoč« no. Ugodno otorestovajtxje. Pofasntla In nasveti brezplačno. Vrednost rezervnfh zakladov nad :. Mencin pred sodiščem. CELJE, dne 25. aprila 1924. Ivan Kos. Klub slouenshili koiesörjEV y Celju vabi tem potom svoje Clane nr\ pedni let«! občni zbor kl se vršl due 29. aprUa 1924 ob 7. mi zvečcr v hotelu »Balkan« v Celju, Gosp. u!., s sledečim dnevnim redom : 1. Prečiranie zap?snika /»rinjega občnega zbora. 2. Poročilo naČelstva. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročiio blagajnika. 5. Voi'tsv odbora. (). ShiČnjr.osti. Ker pote?e letos 25 let, odkar ob- stoja Klnb slovenskih kolesarjev, se vsi člani nujno vabijo, da se istpj?a v polnem Stevilu udeleže. Pri nezadostni udele?.bi članov, se vr?i občni ?.bor eno uro pozneje, pri vsakem Stevilu navzoČih. Pred«:edstvo. Oseba, katera je 23. t. m. ob 61/2 z 900 dinarjl, je bila opa?ovana terse prosi, da isto odda proti dobri na^radi v administraciji »Nove Dobe«, ker se bode v protivnem slučajii proti njej sodnijsko postopalo. ^ M& Mimt " ' " krnjač Oelj© Oelje Prispcla je pravkar velika ninozlna inozemskega blaga. Znižanc cenc. Otvoritev mesnice. Naznanjam cenj. obCinstvu, da sem otvoril podružnico svoje mesnice vgostilni Punoer n«i Sp. Hudinjl in se priporočam za obilen obisk. I'ostregel born svoje ccnj. stranke vedno •/. najboljSim blagoni, _____Vikiof HohBjec^fsar. Dospela je veiika množina prvovrst- nes?a modernega aattgieškepa blaga 7/A moSke in ženske oblßke. Gg. drž. uslužbenci in zasebni uradniki lü^ko dobivajo blago ü»a obi»oke, A«idr* Milevski CELJEj P^e^ernova ulica 6. Šiev. 47. »NOVA D 0 n \ « Stran od tega v Ljubljani 5,215.618— Din, v r-iariborski oblasti pa v lctu 1922 1.523.W95 Din, v Ictu 1923 pa 6,030.26673 Din. Vsi ti podatki se na- našajo samo na navadna vina od soda in v stcklenicah, iie pa na šampanjec in takozvana »fina vina«, kakor ma- laga, shern, itd. Dnevna kronika. .V JS/J/ PltAXüSTAYNIM BRA- TOM ŽELIMO NA NJUIOVV PUAZ- KIKE YSTAJENJA VRSEIO IN SHECNO ALKU'JO! VKL1KA Žlli-iJZNli-KA NESRE- i\\ so j<> tlopodila v sreclo ob 2. uri zj. na gotthardski že-loznici v Svici. Brzo- vlak iz Milana in Lrzovlak iz Curilia j?ia Ireila od postaje UolVinžona daljo v polnem dim skupaj. Win ok je bil gro- zovit. Eleklrični Joltomotivi obeli vla- kov sta 'jopolnojna uiiiconi. Neniski vagon in dva italijaneka so prieeli go- reti. Okrogitt trupul jo popolnoma se- y.gamh, mnogo potnikov pa jo ranje- nili. Krivda nosreco lozi na vlakovodji milnn.sk<\ua vlakfi. ki jo prezrl signal na *sloji« Skoda znaki okrog f) mili.jo- nov irankov. Ta r.esrefri se smalra kot najvwja železniškn, nesreča, kar jili je Svica doživola. Mod žrtvami se naha- ,18jo tudi znani diploinali. Tako sta med drugimi zgorcla znani vodja nem- skih nacijonalcov dr. Helfferich in nje- gova mati. V lolrtom vngonu nemške- ga bi-zovlaka so gorcli Ijudje kakor v krenuitori.ju. puoti novj: viuedbi draginj- SK1U D0KLA1) je protestiral Ravoz visokosolsko - izobražemh uradnikov, sestojee iz i.7 uradni.ških organizacij, oeš, da odmorjene dokladc ne zadošča- jo za preživijanjo nraciništva. Tekst se izroči članom viado. TJHEDBA 0 DRAGINJSKIH D0- KLAHATI ZA DUHOVNTKE vsoh ve- roizpovodanj se je izioeila vladi, ki bo o njej sklepala v eni pvihcdnjih sej. VLOML V Brasloveah so neznani sdikovei vloraili v počlni urad in po- kradli iz zaprtega pred.'ila 241 Din go- t ovine, za 110 Din. /ramk, srcbrno damsko uro in tuyilomer. Poskušali so hidi vloiniti v ročr-.o bbigajno, v kateri ne je naJmjalo 6000 Em gotovine in za 20(K) Din znanik, a se jim ni posreeilo. — V Sovnini so vlomili. lafovi v gostil- no Rudolfa Ciinper-ska. Odnesli so #o- sli, vrcdnc J 5.000 Din. Gosli so bile iz- delano lota lOOi.) od Nikolaja Amanta v Krenioni. Odnesli so nadalje več ška- telj oigarct in usnjat pla?.r. v vrednosti 20.000 Din. IZSELJENIŠKO GiBANJE V ME- SECU FEBRUARJU. Izseljeniški ko- miaarijat v Zagrebu javlja: V mesecu februarju so jc izselilo \'i naše kraljevi- ne 1794 oseb in sicer 1212 moških in 582 žensk. l^o pekrajinab odpade na Vojvodino 086 (521 moskih in 465 žen- /skili oseb); ha Hrvatsko in Slavonijo ;J«7 C324 hj., 4a z.); Dalmacijo 264 (227 in., 37 z.V. Srbijo 85 (75 m., JO ž.); Slovcnijo K4 (40 m., 19 ž.); Cr- no goro 19 (14 m., 5 ž.), Bosno in Her- <-;egovino i» (6 m., o z.\ Po profesiji jo bilo kvalil'ikovanih SO-, nekvalifikova- nih 205, kinetovalcev 1070, proste pro- fesije 27, olrok in starcuv 406. Po sta- rosti so bile i.ad 5(» let 103 osebe; od 31 in ostale države .sveta 2. Kakor v preteklem, se je tudi v tem mosecu osrüdoiociilo izseljevanje •'l™!iT J° in v K'in»do. kamor so se .^s hie srupe «oaonskili delavcev (polj- skih .n gozdarskih). T«jih podanikov jc odpotoyalo v prekmorsko krajo iz nasG kraljevino /P m sicer 7 Rusov 4 Madžari. 3 Poljaki, 1 Avstrijoc" in 3 ostalih narodnosti. PRslGHAM II. drmlvenegu poto- vanja l>ruMn'i zn prov/cl slranuca v Zagreb 11 s pardbrodem »Karadjordje*. 28. maja ob 18. uri odhod iz Sušaka (Bares), 29. maja c*b 18. uri prihod v Oubrovnik, 30. bivanje v Dubrovnikn, 31. ob 8 uri odhod ^7. Dubrovnika, 1. junija ob 8. uri dohod v Krf (bivanje v Krfr. -}\. in-, 'I. oi, 8. uT-i odhod iz Kr- s^, 4. ob S. uri pribod v Pirej-Atone (oknli Peloponeza), 5. bivanje v Pirej- Atonah (skup. bivftnic 48 ur), 6. ob 8. uri odliod iz Pirej -Aten. 8. ob 20. uri Prihod v Kotor, St. ob 8. uri odliod iz Koiora, ol) 22. uri dohod \' Split, 10. oh 17. uri odhod iz Splitu. 11. ob 8. uri povratok v Sušak. Po(o\anje na morju znasa 1.691 iiiorskih mil] ali 3.044 km. Za la izlet se naj.mio parnik »Kara- djor.djc« jadranske ]>lcAidbe, ki je naj- večji, l.ajelegantnoJL-i in najudobnejši nas parobrod. I ma dvjv stroja, dvojno palnbo in veA udobnih salonov. Tonaža 1.2(m) ton. Co hi jaaranskn. ])Iovidba no niogla slati parnika ; Karadjordje«, so pojdy s parnikom >Salona«. cigar udobnost in pripravnosl za take izleto so jo že pri prvem izletu izkazala. Gene za izlot so slcdocc- Za i>,'i.robrod »Kara- djordje^: luksus-kabino na gornji pa- lubi z 1 postoljo 7.500 Din za 1 osebo, vecje kabino z 2 postel.K'ma na glavni palubi 14.1)00 J.'»in za 2 osebi, vecje ka- liine s 3 posioljami na glavni palubi za 3 osebo 16.000 Din, vocjc kabine z 1 po- stoljo na davni palubi 7.000 Din za 1 osebo, kabino v I. lazrcdu z 2 postelje- 111a 12 000 \)\n /a 2 osebi., kabino v IT. razredu z 2 posieljonia in divanom, uporal)iji\im kot tretja postelja 14.000 dinarjev za 3 osebo, posteljo v kabinab II. ra/.reda 3.000 Din za 1 osebo. — Za, parobrod Salona«: Kabine I. razreda na palulii z 2 posleljema 13.000 Din za 2 osebi, kabino I. razreda na palubi z 1 postoljo 7.000 Din /a 1. osebo, kabino T. razreda na palul:i v 2 posteljema za 2 osebi 12.0(K) Din, kabino I. razreda na palubi s 3 posteljaini 15.000 Din za 3 o^ebo. posloijc v 71. razredu 3.000 di- nar jev za J osobo. Te cone se razumejo za oeio potovanjo s knbino odnosno s postoljo. (Irana .10 .lako obilna in dobi'n in staniv dnevno za o;>ebo 130 Din brez pijaco. Vizutn za Grsko ho preskrbelo Društvo za promot stranaca najbrže brezplačno. V to svrlio se naj pošljojo drnštvu potni listi za inczemstvo, pre- videni s tuzomslcim dovoljenjem poto- vanja za Grsko in Ilalijo Potovanju so no more prikljuciti nibcu, ki ni povab- ljon. Za cas bivanja v Pireju. in Atenah jo vsloil tramvajskc in žolezniške ugod- ne zveze mojroco imeti brano tudi na parniku. Za spanje 30 to po sebi umev- no. Ako bi bile na (jr.škeii' kake nepri- jetne politiono razmero, bi se pot oval o drugani, jirilicno enako dalec in spo- razuirino z jzletniki. Prijave za Slove- irijo naj vse po^ljejo najkasneje do 30. aprila tl. m. nncelnika dr. R. Mama v Ljubljani, Turjaski iv.; L\. 3. Obenom s prijavo je odpo.slaU tudi odpadajoci /nesek za strosko polovanja in kabine Glodc skupnoga odpotovanja iz Slove- nije in jiovralka bo in»rnovani posebej vsakega obvosiil. AH zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih l9Novo Dobo" Razne vesti. V FR/LNCL.J1 JZ1DE 1300 RO- MANOV LETNO. Ndd Statistik je iz- racunaJ, da izido samo v Parizu letno nad. 1000 romanov. Prc.te.klo leto pa je izslo v I'arizu 1341 lornanov, razun toga nebroj fcljtonskili in novelističnih povesti v dnovnikih in lednikib. Ako bi hotel krilik vsa ta dola oeoniti, bi mo- ral dnevno precitati najraanj tri roma- ne. Nedeljskega pocitka bi si ne smel privosc.iti. Vecina loinuuov ninia voli- ke literal no vrednosti. Vzrok toj liipor- produkciji so natocaji. ki znašajo pre- oejšnje r;voto. zalo se tudi slabejši ta- lenti oglašajo. j;ADioxELi-:roNSKo vsEuCr- LISCE. V teiiniških in vseuciliskiii krogih Združenih držav jc mnogo go- vora o i\stauovilvi radiotelefonskega v.soucilišča. V visokodonecib be.seda.h sc ra'zglasa načrt ustanovitve najvecjoga vsoučilišča na svetu. Pacuna se s šlo- viloni GO.OOi'J¦slušateljev v otvoritvenoui lotu. J/rodavanja najslavnejsih amorl- ških prosoaorjev li so naj pronosla po- lom brezžicne lolofonij^ slušateljoni na dom. Na ta na ein bi'so žtevilo sluša- tcljev zelo ponmožilo, ker bi se jih ja- vilo tudi JTinogo iz drii,qih dežel, ki ležc v telefonskeui obmoeju KAJSTAREJŠE PERO. Med iz- kopr.irianii v KiSu pi'i Iiagdadu se je našlo najstarejse znano pero, in sicer dleto za klinopis. Dlelo jo bilo dosedaj neodkrüo in so se 0 njega obliki dose- daj posiavljala le doinnevanja. To je .šest ]jalcov dolga kvM s trikotniin pre- rezoin in rezanimi konicami, torej nmogo preprostejše orodje, nogo so je lnislilo. Profcsor Laugdon, vodja ar- iicolosko ekspedieije, so jc z malo vajo toliko izuril, da ialiko režc v glinasle table klinopis. SAMOMOR RADI PSA. Scdcm- najstleina visokoSolka Mari ja 1 lohin v mestii ('hicaj'ii jo imela psa, kalori ji jo bil tako pri sreu, da jo, ko je videia, kako so kolesa nokega motor- bnsa ztncc-kala njenoga ljubeka, kupila za petnajst rentov jodina v bližnji le- karni tor istoga zaužila kar na cosli. Prepeljali so jo takoj \ South Shoro bolnisni'-o. Upanje j^, da okreva. NASLA MRTVE STARIŠE, KO STA SE VRNILA DGMOV. Noozdrav- ljiva bolezon na oce'h jo privedla do ža- lostiiöga cina nokega Edmunda Sedla- cka, očeta dwh olrok, da si je pognal krogljo v gl.'ivo in oben ein ustrelil svojo žono. Projsnji vocer jo so prinosel do- lMov volik cake, kateri je bil namonjen beerki za njen rojstni dan, Veseljo so jo pa spremenilo v zalost, ko sta heerka in njen nctnaj.stletni hratoo nasla zju- traj starso mrlvo. l-'.dmund Sodlack zapusča preniozenjo. Odgovorni urednik: Lie. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvczna tisJcarna, Celje. 1/slopDic? kakoršne so predpisane, ima v zalogi Zvezoa liskarna. LEPOTA ? SVEŽOST MLADOSTI ? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob ! lzyanrednega delovanja so 2o nad 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje le- pote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča po- niada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poStnino 25 dinar- jev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pa- kovanjem in poštnino 40 dinarjev in 10°/» doplatka) in drugi Elza-preparati, kakor Elza evet za läse, Elza-voda za usta, Elza-ko- lonska voda itd.; Naslov: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg bt. 356. Hrvatsko. Razpis s!užbe. Županstvo občine OkoUca Celje razpisuje službo pomožnega u^adnika. Svojeročno pisane prošnje, oprem- Ijene s potrebnimi prilo^ami, se spre- jemajo do 3. maja 1924. Županstvo Okollca Celje, 25. IV. 1924. Župan: Valentin Ilrastnik. artikli, Aida, Ada, Marija, Dm fi Herkules, Konkordia, pa- Ill I' mud, svilaivuna zajum- •lLl*v* Pere» '°er'inska vunica, svila za šlvanje, te ra2nl drugl pribori VELETRGOVINA FEBQO SGHNARCI DRUG Zagreb, Ilica 45. Tel. br. 2-56. Brz. nasl.: ŠVADRUG. Javsio skladisce in prevozna družba d. d. v Celju išče oženjenega hišnika po možnosti brez otrok, kateri bi izvrševal v skladišču posle delavca, žena pa hišna opravila ter snaženje pisarniških pro- storov. Tozadevne pismene ponudbe je poslati na vodstvo Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju. 2—2 Trboveljski premog iz rudnikov: Laško, Hrastnik in Trbov3je in TRBOVELJSKI PRIMÄ PORTLAND CEMENT dobavi iz tukajšnjega skladišoa ali pri celih vaflonih = od vagona po najnižjih dnevnih cenah == ZVEZA SLO^ENSKIH TRGOVCEV Cvcnkel, Elsbacher in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju. Elektrotehnlčno In mehanično podjetje DRAGO GAMS CELJE-GABERJE stew. 91. Telefon ät. 26. — Brrojavni naelov: Gams Oelje. — PoStni predal it. 31. Bencin, olje in mast za avtomobitc vedno v za/ogi. Naprava in popravilo vseh vrst elektroteh- ničnih inštalacij. Popravlja vse v mehanično stroko spadajoče prcdmete, n.pr. kolesa, mo- torje, avtomobile, šivalne, pisalne in vse ostale stroje. — Prodaja elektrotehn. in meh. predmete,n.pr.elektromotoije,žarnice,kolesa, niotorje, šivalne stroje, otročje vozičke, gu- mije vseh vrst kakor posamezne dele meh. predmetov po najnižji ccni. ProraCuni in pro- spekti brexplacno, istotako strokovni nasveti. Jamcim od 10—15 let Mundlos' in Junker & Ruh-stroje; za šivtlje, krojače in Čevljarje. Ccna: 2500-4000 Din. Trgovci in ohrtniki popust. PUCH Iz tovarn: DIAMANT NORM A in BUD IS A po najnižjih cenah. En gros En detail Oglejte s! manufakturno trgovino KUDIŠ GutJErješt.3 (goslllna PlevČak) nasproti Mestnega mllna NA DROBNOI 50-19 J PR1POROČA |. NA DEBELO! svojfm ce»je»im odjemalcem vellko množlno Ino- semshega blaf,a fcakor sukno za moške in ren- eke obleke, oefii«, sifon, vse krojadke potrebžol- ne ter raznovratno manufaktur^io bf»go po zeSo Stran 6. »NOVA DOB A« Stev. 47. l^^L *Hk fV| wk. ^'J ¦ ¦ "¦ u Beogradn, na doii 5. maja 1924. god ine, izvršice prijem piloniaca iz /nad.ianstva i ^tal- nog kadr.'i. Kcindidal iz gradanslva trel)a da ispimi ovo n.slnvo i da podiiosc slcrlcr'a. dokumenta: J. Da jo podauik Ki-aljcviiK' >v\r<\, Tlrvata i Slovenaca, što (v. dokazali opsh'nskim iivoronjcm. 2. Da nije mladji ud 17 ni .slaviji od 2L ^odiiia, o t'enia qv podneti kršto- ni(Mi ili, ako ovu noina, uvcrenjc od dva gradjan ina potvvdjo.no opstinskoin vlašču. 3. JJa if svršio i ajiiianjc1 osnovnu školu, o čtaiu čc l'üdiieti skolsko sve- (Ncanst.vo. 4. Ako ka.üdidal Jio clolazi nopo- nrodi\o \v škole, on da da opštinskiin iivercnjem doka/o, da jo dobrog vlada- Tija. da iiijo ]K)d siidom ili suclsk'i osud- ji\aii. 5. Da ima rodiieljsko ili staratclj- sko odoimmjo, vlašcu potvrdjeno, da lnožc stiipiti u školu. 0. Da ]ii.jc zcnjon, .š(o et« dokazati opst in sk i i w n \cjro 11 joi n. Kaiulidati iz gradjanstva javl.ja.iu so za škoki |jreko Komandanta. vo.jnog okruga, lia riji loritoriji žive; oni iz Küoj^ivn da i i opüsj-fdu o K ouia Ji da n I u «kolo. Ü s\'ojoiMR''no i.n.pisano,) molbi za prijem u skolu kandidati izjavljaju. da, pristajn na s\e uslove propisam? nredboin o podoficirskim školama, a uz liiolbu prila/u sva polrebna doku- nienta. Molba i o\a dokumonla imaju bili snabdevfcna taksonim mavkama po za- konu o taksama. Sva dokuiiionia polrobno ,jü posla-. (i sto ranijo, da Li <-o blagovreinono moglo uc'inili i cvcnuialnc ispravke, ako bilde to bilo potrebno, a najdalje do 30. aprila U'kivJe j-'odine da bndu u ovoj Koinaiidi, Kaudidaü imaju licjio prislali nn lekarski prcgled i prijeui u skolu na dan 5. maja tokuče godino u sedani c;a- sova izjutra, u kasarni ove Komando, Holigradska. ulica hroj 33 u Ik'ogradu. Svi kaiulidati imaj1. prava na bez- pJatan dolazak, radi čega Cv so blago- vremono obratiti Komandama svojib \ ojniii okruga za putne objavo. U slu- raja da ko od kandidala ne budo prini- Ijen u školu, dobi>#'O iz ovo Komando bezplatnii kartn za poviatok svojoj kviri. Iz Koinande 1. F\šadijsko Fodofi- cir.sko školo -Kralja Aleksandva I.«, broj 855 od ">H. febriiara, 1924. godino ii Boogradu. Razglas. IV. pesadijska podosicirska škola v Zagrobu .sprojoma to leto 500 go- joncov. Ztt sprojoui v (o solo so potrobni sledoči dokumenti: in svojo prosnjo ruorajo poslati vojnc-rnu oki'iigu, v ka- ti-rcm živo. V«i kandidati ima.ji biti v soii v ZaiM'oiMi ;'). maja (•!; š. m-i zjufvaj. Za prihod. v šolo in vrnitov imajo kandidati pravico i:a biozplacno vož- njo po želfznici ali ladji. Ostali pogoji so lahko vidijo pi-i vojnomu okriigu. Iz pisarno IV. j)c.saui,j>ki' podoi'i- cirske .skolo st. 701 od 4. in area 1924. v zelo dobrem stanju. Fojasnila pn H. Bien, BposlQBte. POZIV! delnlčarjem delnižke družbezdruženlh pivovaren Žalec inLaško Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubliani vabi posestnike delnic Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško, da predlože svoje delnice v zamenjavo proti delnicum Delniške družbe pivovarne »Union« VII. emisije, sklenjene na občnem zboiu, dne 14. aprila 1924. Za vsaki dve delnici Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško, s kuponom pro 1923/1924 ter z nadaljnimi kuponi in s talonom izroči imenovani zavod eno delnico Delniške družbe pivovarne »Union- VII. ernisije s kuponom pro 1923/1924. Zamenjava se vrši od 28. aprila do vštetega 15. maja 1924 pri likvidaturi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50. Na prijave, ki dospejo po poteku 15. maja t. 1. se ne bo več oziralo. Za izročene delnice Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in LaSko, bo izstavil Kreditni zavod za trgovino in industrijo začasno potrdilo, proti kateremu se bo svoječasno — kakor hitro- bodo dotiskane nove dtlnice DelniSke družbe pivovarne »Union« — izročiio delnice v efektnih komadih. V LJUBLJANI, dne 22. aprila 1924. 3 — 1 Kreditni zavod za trgovino in industrijo. JadransHa baolp Del. glavnica: Din 60s000.000( Bled, Cavtat, Celje, Dubx>ovnik, HepcegnoYi, Jelsa, Jesenice, Kopöula, Kotoi», Ki>anj, podriižtttcc: AntcriHan^i oddcicK- Rezerva Din: 30,000.000* LjvilbljarÄa, lVTax»ilbor>, IVIetlio^riö, Prevalje, Saraj ©vo, Split, Šibenik, Zagreb. ¦¦¦¦¦¦¦¦ jtasloVtia brzoja^: JadransHa. M\i\m\ zaVodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.