1. izdaja. DoŠlo 14. VlflL 1931 — krat, prilog. Cena Din I* Izhaja vsak dan zjutraj razven f ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1’—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20‘—, za tujino 80'—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 In 30-71 Jugoslovan Rokopisov oo vračamo. Oglasi po tarifi In dogovora Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24. teL 29-60, V Celju s Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.* Ltubljana 1?>.62f. St. 186 Ljubljana, petek, dne 14. avgusta 1931 Leto II. Proti predlogom finančnih strokovnjakov Jugoslavija je bila primorana odkloniti podpis predlogov finančnih strokovnjakov v Londonu Newyorški župan Walker v Berlinu. Newyorški župan VValker se je pripeljal v Bremen skupaj z boksačem Schmeliugom in s predsednikom severonemškega Lloyda Heineke-jem. V Nemčiji bo prebil svoje počitnice v nekem kopališču. Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Beograd, 13. avgusta. 1. Beograjsko občinsko načelstvo je izdalo proglas na ljudstvo za proslavitev 10. obletnice vladanja Nj. Vel. kralja. V proglasu je med drugim rečeno tudi to-le: Ta proslava je izraz narodne hvaležnosti in ljubezni napram osebi Nj. Vel. kralja in domu Karadjordjevičev. Nikdar ne smemo pozabiti, da je nepojmljiv napredek Beograda nastal pod srečnim vladanjem našega ljubega kralja. Zato moramo na dan proslave 10. letnice njegovega vladanja v znak naše hvaležnosti in priznanja okrasiti naše domove, moramo na ulice, da vidno pokažemo svojo radost, ki izhaja iz globine naših src. Ob 10. dopoldne napolni no božje hrame svojih veroizpovedi in mol' io k Vsemogočnemu Stvaritelju za dolgo in srečno življenje našega narodnega kralja in njegovega svetlega doma, zahvalimo se Gospodu, ki nam je dal vladarja, ki se je združil s svojim narodom po. vzajemni ljubezni in zvestobič Zvečer pa naj bodo naši domovi svečano razsvetljeni, kakor so osvetljena naša srca in naše duše s čisto ljubeznijo napram vladarju in s slavo venčani dinastiji Karadjordjevičev, Tako bomo spontano izvršili svojo palrijotsko dolžnost. Za znižanje vojnih dolgov London, 13. avgusta, n. V poslednjih dveh dneh se vladni krogi posvetujejo o gospodarskem položaju in o poročilu odbora za varče-** vanje. Odbor ministrov pod vodstvom MacDonal-da proučuje to poročilo. Snovvdenov načrt o konverzaciji vojnih dolgov bo sprejet. Obresti teh dolgov pa bodo znižane za poldrugi odstotek in nameravajo tako prihraniti 50,1)00.000 funtov stcrlingov. Na to znižanje obresti so že pristali guverner angleške banke in zastopniki drugih bank. Dententirali so vesti o nameravani Snotv-donovi ostavki. Tudi kolonijalui minister Pass-field ne bo demisijoniral. Zastopniki vlade se nameravajo sestali z. zastopniki opozicij. Ta sestanek bo bržkone prihodnji teden. Spričo teh sestankov napovedu-, jejo listi koncentracijsko vlado. Kongres mednarodne zveze bojevnikov Praga, 13. avgusta. AA. Delegacije, ki se udeleže kongresa mednarodne zveze bivših bojevnikov med 31. avgustom in 4. septembrom v Pragi, pridejo v češkoslovaško prestolnico 29. in 30. t. m. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk bo (j. septembra sprejel v Toplasianu predsedstvo mednarodne zveze bivših bojevnikov. Notranje - politične konference v Londonu London, 13. avgusta. AA. V političnih krogih spravljajo prihod Baldvina in Chamberlaina v London in povratek liberalnega voditelja Herberta Samuela v zvezo s skorajšnjo konferenco treh strank. Borzijanci v Nemčiji težko čakajo Berlin, 13. avgusta. AA. Wolff poroča: Po razgovorih s strokovnjaki je prusko trgovinsko ministrstvo izdalo odlok, da se v začetku ponovne otvoritve borz ne bodo vršili terminski sklepi. Kdaj se bodo borze ponovno odprle, se bo sklenilo le dni po posvetovanju s prizadetimi gospodarskimi krogi. Posojilo za Madjarsko Budimpešta, 13. avgusta, n. Iz okolice vlade se razširile vesti, da je podpisano posojilo. Francija bi naj bila prevzela subskripcijo 2-5 milijona funtov sterlingov, Madjarska 1'4, Ita-Jlia 0-5, Švica in Nizozemska skupaj pa 0-6, vsega 5,000.000 funtov sterlingov. Beograd, 13. avgusta, o. Konferenca strokovnjakov v Londonu je zaključila svoje delo in priporočila posameznim vladam, naj ukrenejo, kar je potrebno, da se oživo-tvori Hooverjev načrt glede enoletnega moratorija za plačilo reparacij in vojnih dolgov. Iz poročila Reuterjeve agencije, ki je bilo izdano po zaključku konference, se vidi, da so skoro vse vlade sprejele ta načrt. Iz istega poročila se tudi vidi,* da sino bili mi primorani odkloniti podpis pri tem predlogu. Takoj po objavi Hooverjevega načrta je naša vlada dala načelno svoj pristanek k moratoriju, s katerim naj bi se sanirale razmere v Evropi. Storila je to iz mednarodne solidarnosti. Mi smo bili pripravljeni tudi za žrtve, vendar pa samo v mejah naših moči. Iti preko teh bi pomenilo, spraviti sebe v težji položaj, kakor je tisti^ ki ga je hotel predsednik Zedinjenih držav rešiti. S pravico smo pričakovali, da se bo inicijativa g. Hooverja gibala vsekakor v občutkih pravičnosti in da bo v tem duhu do kraja izvedena. Računali srno, da bo v vsej tej akciji zdravo ravnovesje in resnična želja, da se gospodarski položaj Evrope izboljša. Računali smo, da se povzdiga enih ne bo izvršila tako, da se potlačijo drugi. V to smo verovali toliko bolj, ker se je v francosko-nemškem sporazumu, ki je bil sklenjen pred mesecem dni v Parizu, posvetila pozornost na tiste države v srednji Evropi, ki bi jih Hooverjev načrt občutno prizadel in oškodoval. Zato je bilo tudi^zamišljeno, da se ustanovi poseben sklad za te države. Konferenca strokovnjakov v Londonu, od katere smo pričakovali, da bo to razumevanje potrebe, da se pomore tudi drugi strani, še potencirala in da bo upoštevala tudi druge države, ne pa izključno samo Nemčije, ni opravičila naših nad. Konferenca strokovnjakov se je zadovoljila s tem, da je priznala, da so argumenti, ki so jih navajali naši strokovnjaki, zelo krepki in upravičeni. Konferenca strokovnjakov je priznala tudi to, da bi bile žrtve naše države zaradi moratorija g. Hooverja sorazmerno veliko večje, kakor pa žrtve katerekoli druge države. Toda pri vprašanju takih finančnih transakcij, pri vprašanjih, lco se s tako mednarodno odločitvijo poseže globoko v življenjske interese druge države, ne pomeni eno platonsko priznanje več ali manj — nič. Naša vlada je bila primorana odkloniti sioj pristanek oz. podpis poročila odbora strokovnjakov; kajti če bi sprejela to odločitev, o izvedbi načrta g. Hooverja,-bi naša država samo letošnje leto že izeu-bila 888,220.000 Din. Razmerje med številkami pa bo najboljše pokazalo, kolika je ta naša izguba in čemu vse se moramo odreči in kaj pridobimo z moratorijem glede plačila naših vojnih dolgov. Po Youngovem načrtu znaša naša anuiteta za leto 1931-32 79,300.000 nemških mark, kar predstavlja 1062 milijonov dinarjev. Ce se osvoji Hooverjev predlog, v redakciji, kakor je bil predlagan, — in to baš pomeni odločitev londonske konference strokovnjakov — potem bi se naša izguba iz nemških reparacij, ki bi jih morali prejeti, morala znižati z odbitkom anuitet naših vojnih dolgov, in sicer: Zedinjenim državam ameriškim 12,776.000 Din, Angliji 82 milijonov 919.000 Din, reliefni dolg Angliji 43,816.000 Din, Franciji 31,479.000 Din, Davvesov presežek Franciji 2,790.000 Din. Ce vsoto teh anuitet, ki znaša 173,780.000 dinarjev, ki nam je letos ne bi bilo treba plačali, odbijemo od vsote reparacij, potem bi od reparacij, ki bi jih sicer prejeli v gotovini ali v naravi, izgubili 888,220.000 dnarjev. Kot ekvivalent za to zgubo, ki se bliža vsoti 1 milijarde, bi dobili od odbora strokovnjakov zagotovilo, da bi »v slučaju potrebe glavne centralne banke in banke za mednarodne obračune premotrile situacijo kraljevine Jugoslavije zaradi eventuelne pomoči, v kolikor bi to bilo mogoče«. Ni jugoslovanske vlade, pa gotovo tudi nobene druge vlade na svetu, ki bi za tako izgubo hotela sprejeti tako obljubo. Koliko pa .je vredno tako mednarodno obetanje in koliko so vredne take mednarodne ob- veze, smo videli uprav sedaj. Ko je bil sprejet Youngov načrt, je bilo naglašeno, da je ta načrt definitiven. Povsod se je poudarjalo, da je to najbolj svečana mednarodna obveznost po vojni. A kaj se je zgodilo s to najsvečanejšo mednarodno obveznostjo že poldrugo leto po njenem uveljavljenju? Iz sklepa konference strokovnjakov se vidi, da Nemčija ne bo plačala ne samo pogojnega dela, za katerega je bila zamišljena možnost moratorija, temveč tudi ne brezpogojnega dela, ki bi se po Youngovem načrtu moral plačati ne-glede na gospodarski in politični položaj Nemčije. Pogaženje Youngovega načrta je težak precendent za mednarodne odnošaje na svetu; kajti če se lahko pogazi taka popolnoma materialno - finančna »najsvetejša mednarodna obveza«, kaj moremo pričakovati potem od od vseh Kellogovih paktov, od Locarna, od prijateljskih pogodb glede nenapadanja, od arbitražnih pogodb itd. Ali ne bo vse to lepega dne samo kup koščkov papirja. Ali se sme priti s takimi preceden-'ti pred novo Evropo in pred svet, ki pravi, da gremo po novih potih pojmovanja mednarodne politike, kjer naj bi take mednarodne obveznosti zamenjale surovo silo? Ali naj mi, ki smo v vojni največ pretrpeli, doprinašamo tudi sedaj zamisel miru nove največje žrtve. V svetovni vojni je bila naša država pogažena, naša prestolica in naša mesta so_ bila porušena in bombardirana, naše vasi požgane; mostove so poganjali kvišku, železnice in ceste pa porušili, privatna posestva oplenili, rudnike izčrpali, gozdove posekali, živin opoklali in odvedli, tretjino vsega prebivalstva pobili ali raz- mrcvarili, ves narod pahnili v največjo bedo in vso deželo opustošili. Vitežko in brez omahovanja smo sprejeli vso to Golgato, ker smo verovali, da bo beseda, ki jo da kak narod, sveta in da obveze, ki jih kaka država prevzame nase, tudi za ceno propasti ne smejo biti pogažene. Reparacije, ki smo jih po vojni dobili od Nemčije, so po največjem delu šle za odškodnino našim državljanom, ki so bili oplenjeni in upropaščeni, za obnovo zemlje, ki so jo sovražniki opustošili in za vzdrževanje vojnih invalidov, Da bi mogli takoj po vojni obnoviti opu-stošeno deželo in ji povrniti življenje, smo * se morali zadolžiti v inozemstvu in doma. Te dolgove smo plačevali in jih bomo morali plačevati tudi v bodoče ne glede na moratorij g. Hooverja. Plačati moramo te dolgove tudi tedaj, če od Nemčije ne dobimo nobenih reparacij, prav tako kakor moramo plačevati invalide, da ne pomrjejo od gladu. In od kod naj vse to plačamo, če se nam odtegnejo reparacije in se nam vzame zadnji^ vir. G. Hoover je dal inicijativo za pomoč Nemčiji v trenutku, ko se je začutilo, da zaradi odtegovanja inozemskega kapitala Nemčija stoji pred finančno krizo. Nihče si ne more misliti, da bi bil Hoover želel rešiti Nemčijo na ta način, da bi druge države spravil v prav obupno finančno situacijo. Zato še vedno opravičeno pričakujemo, da bo vlada Zedinjenih držav ameriških, od katere je prišel predlog o moratoriju, storila to, česar ni storila konferenca strokovnjakov v Londonu. S teni, da se pomaga Nemčiji, naj se ne upropaščajo finančno druge države, temveč naj se njihov položaj olajša. Važno za trgovce s češpljami Beograd, 13. avgusta. AA. S sklepom prometnega ministra se bodo pri prevozu sliv z vseh postaj na progah južno od Bosanskega broda, Save in Donave čez postajo lija—državna meja za pošiljke najmanj 5000 kg vpoštevale znižane vozninske postavke št. 12, znižane za 150 par, za pošiljke najmanj 10.000 kg pa znižane vozninske postavke št. 17 znižale na 75 par, pod pogojem, da se pošiljke predajo železnici kot počasnovozno blago. Ta olajšava velja od 1. avgusta do 31. oktobra t. 1. in se bo izvajala tako, da se bo vračala voznina, če bo tvrdka ali zasebnik predal pošiljko v dobi od 1. avgusta do 31. oktobra t. I. železnici, in sicer najmanj 5000 kg svežih sliv. Ta popust se bo izvajal s povračilom prevoznine tudi tedaj, če dve tvrdki izročita v prevoz v gori navedenem roku skupno najmanj količino 5000 kg. V to svrho morajo tvrdke dati komercijalnemu oddelku generalne direkcije državnih železnic v roku 14 dni po objavi teh ugodnosti pismeno izjavo, da bodo skupno predale v prevoz najmanj pogojeno količino. Pošiljke, ki naj bodo deležne te ugodnosti se morejo izročiti v prevoz z direktnim mednarodnim tovornim listom. Pravico do povračila voznine imajo pošiljatelji tedaj, če pošljejo kontroli dohodkov generalne direkcije državnih železnic v reklamacijo n’ajdelj v roku treh mesecev po poteku roka, v katerem popust velja. Ta popust se lahko izzvaja tudi s kartiranjem, če se položi kavcija v višini 7500 Din bodisi v gotovini ali pa v vrednostih papirjih po borznih tečajih, veljavnih na dan položitve kavcije. Kavcijo je treba položiti pri direkciji državnih železnic in se vrne, kadar se predloži dokaz, da je bilo v roku, ko je ta popust veljal, prepeljano najmanj toliko sliv, kolikor se zahteva za dosego teh ugodnosti. če kdo tega dokaza ne bi mogel doprinesti, se bo kavcija porabila za poravnavo razlike med gori navedenimi znižanimi postavkami in normalnimi voznimi postavkami za dejansko prepeljane količine. Dr. Marinkovič bo odpotoval v Varšavo Beograd, 13. hvgusta. AA. Zunanji minister dr. Marinkovič bo na povabilo poljske vlade odpotoval v Varšavo, kjer ostane od 22. do 24. t. m. Imenovanja v železniški službi Beograd, 13. avgusta. A A. S sklepom prometnega ministra in s soglasjem predsednika ministrskega sveta so premeščeni po potrebi službe: Jožef Pundrič, uradnik 8. položajne skupine in šef postaje Trizivoj-Vrhpolje na postajo Jesenice; Rudolf Zavašnik, uradniški pripravnik na postaji Hrastnik, na postajo Velenje direkcije državnih železnic v Ljubljani; na prošnjo Ivan Pušar, uradniški pripravnik na postaji Velenje, na postajo Hrastnik. Finančna pomoč Francije za jugovzhodne evropske države Budimpešta, 13. avgusta n. »Pesti k a plot poroča, da namerava Francija sanirati jugovzhodne evropske države. List opozarja na veliko moč in finančno politiko Francije, pa izvaja, da na Quai d- Orsayu pripravljajo načrt, po katerem bi se izvršila sanacija. Francija želi, pravi list dalje, svoje ^prebitke naložiti v jugovzhodnih evropskih državah ali v obliki posojil ali investicij. S takimi finančnimi sredstvi hočejo Francozi tudi ustvariti Briandov predlog o Panevro-pi. Morale bi se namreč skleniti regionalne pogodbe. Istočasnp pa želijo Francozi na ta način okrepiti konsum francoskega Industrij, blaga. Pogajanja za madjarsko posojilo Budimpešta, 13. avgusta n. Vse vesti o prekinitvi pogajanj‘med Madjarsko in prizadetimi finančnimi krogi so se izkazale za neresnične. Madjarska brzojavna agencija poroča, da so po-g a jan j a pred zaključkom in da bodo, kot vse kaže, dobro uspela. Madjarska pa bo dobila mesto 7 le 5 milijonov funtov Sterlingov. Ustanovitev glavne vinogradniške zadruge v Jugoslaviji Beograd, 13. avgusta. AA. Upravni odbor glavne zveze poljedelskih zadrug v Beogradu je na svoji seji dne 4. t. m. pod'št, 7 v zmislu točke 2 čl. 102 zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah sklenil, sklicati iu prirediti 23. avg. ob 10. dopoldne ustanovno skupščino glavne vinogradniške zadruge v kraljevini Jugoslaviji. Zopet razstreljena železnica London, 13. avgusta. A A. Neznanci so razstrelili železniški most med zalivom Bally in Coole-hilloui. Zaradi eksplozije so pretrgane tudi brzojavne zveze. Policija jo izdala stroge ukrepe za vzdrževanje reda. Nesrečna podmornica »Nautilus« London, 13. avgusta. AA. Poročajo, da so na podmornici »Nautilus« popravili motorje, taka da bo podmornica lahko nadaljevala plovbo proti Spitzbergom in od tam proti severnemu tečaju. Privilegirana delniška družba za izvoz poljskih pridelkov Krepki živci Svetovna vojna je bila tako sitem napor dloveštva, da je morala povzročiti v ljudeh novo miselnost. Ni pa ta miselnost na-. »tala naikrat, temveč le polagoma in skoraj neopazno je rastla in se širila. Toda i širila se je z gotovostjo in nevzdržno in do-: stikrat tudi čez potrebo. Tako so nastajale razne ekstremne struje in skupine in vse ^ ljudi je objela nekakšna omotica, ku se je ■zlasti, silno razpasla v inflacijskih časih. Polagoma pa je prišlo zopet iztreznjeuje in za nesolidna misli je bilo vedno onanj 'prostora. Ni pa še ta razvoj nove miselnosti dovršen, temveč komaj pričet in nova ■ Velika doba je na pohodu, neznan pa je še ' njen končni cilj in njena bistvena vsebina. Ne kaž.e pa se nova doba samo v mišljenju ljudi, temveč tudi v politiki in v gospodarstvu. Svetovna gospodarska kriza ‘pač najjasnejše dokazuje, da je vse svetovno gospodarstvo pred novo ureditvijo, s tem v zvezi pa je tudi cela vrsta političnih vprašanj, od katerih so nekatera naravnost odločilne važnosti za ves bodoči razvoj evropskih narodov. Ali naj bo svetovna vojna zadnji veliki oboroženi konflikt narodov, ali pa naj razoroževanje in obrežna. razsodišča privedejo do mirnega sodelovanja vseh narodov in ne le evropskih , in tpko omogočijo narodom možnost razmaha, ki ga ozračje medsebojnega nezaupanja ne more nikakor dati ' ' Ali vsa ta velika vprašanja so komaj v začetnem Stadiju in tako njih formulacija ko njih''■■■vsebina sta tako nejasni in negotovi, da ni prav nikjer nobenega jamstva, . če bo zmagalo to alti drugo stališče. Kajti •povsodi se vrše šele prve priprave za razgovore o teh vprašanjih, ni pa še niti gotovo, če bo sploh moglo priti do pozitivnih • razprav, V takšni negotovi, začetni ali sploh šele prehodni dobi je jasno, da mora podleči tisti, ki nima krepkih živcev. To ne velja le za poedince in posamezne stanove, temveč še v večji meri za vsak narod. Vsaka prehbdna doba je namreč polna najrazličnejših gesel in krilatic, katerim se ljudje sila radi udajajo in pri tem čisto pozabljajo na realnost. Če stori poedinec to napako, potem je pač zaigral svojo srečo in zgrešil svoj življenjski cilj, če pa zagreši tako napako narod, potem morajo trpeti zaradi nje cele generacije. In zato . je tako važno, da ohrani narod vedno krepke živce in da se ne ndaja sanjarijam. Zlasti pa se ne sme udajati sanjarijam mlad narod, hi si je komaj priboril svobodo, ki mora v par desetletjih dovršiti to, kar so dosegli drugi narodi v stoletjih. Za takšen narod — in jugoslovanski narod je V tem položaju — pa je sploh samo ena dolžnost: potencirano delo, ki mora izvirati iz trdne in neomajne volje, da sploh ni zapreke, ki se je ne bi moglo premagati. Samo to je realnost, samo to je pravilno razumevanje situacije in zato ne sme jugoslovanskega naroda premotiti niti eno ge-plo in niti ena krilatica. V strankarskih časih pa se je zgodilo, da je jugoslovanski narod skoraj izgubil »vojo orientacijo. Kar je bilo na svetu ge-ee’., zaradi vseh srno se prepirali, a pozabljali, da se moramo boriti še za svoj vsakdanji kruh. Ni še naš naoijonalni položaj izven vseh nevarnosti, ni še zasigurana našemu narodu neovirana pot navzgor, temveč vse to moramo šele doseči in sicer z najbolj intenzivnim in najbolj složnim delom. Dan na dan potrjujejo to dogodki in dan na dan doživljamo stvari, ki se tičejo vseh nas, pa naj je nam to ali ono geslo ljubše. Če pa to vemo, potem je jasna tiidi dolžnost nas vseh, da potrpimo s prepirom zaradi gesel vsaj tako dolgo, da za-rtiguramo one interese, ki so nam vsem skupni in ki so osnovni pogoj vsega, našega napredka. Sami le nujne dolžnosti nismo mogli spoznati, ker smo vsled prevelike zaljublje-n sti v gesla izgubili živce, da bi počakali na čas, ko smejo priti ta gesla šele do veljave. Kajti v veliki prehodni dobi nove grupacije narodov bo prišel naš narod do ugodnega mesta le, če .si ga bo znal priboriti sam, če bo znal varovati svoje interese. Nesložen narod pa ne bo mogel položiti vseh svojih sil na tebtnioo, ta bo vsled la stri e razdvojenosti nastopil le z delom svojih sil in zato tudi brez učinka. Prehodna doba zahteva vedno največje napore in kdor teh ne zmore, bo neusmiljeno potisnjen nazaj. Naš narod pa je bil že toliko časa potisnjen nazaj, da se to ne sme več zgoditi in zato mora tudi napeti vse sile, da ne bo ob veljavo niti ena. In zato je složno sodelovanje Jugoslovanov najvišja zapoved Beograd, Ti. avgusta. AA. S sklepom trgovinskega ministra je postavljen za šefa zastopstva Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov na Dunaju Aleksander Mitič. Zastopstvo na Dunaju bo prodajalo blago neposredno kupcem, mlinom in trgovcem. Ce bo treba, bo imelo tudi podagente na Dunaju. Vsak dan bo poročalo Privilegirani delniški družbi v Beogradu o možnostih prodaje in cenah, ki jih lahko doseže. Prodajo bo vedno vršilo na podlagi nalogov in instrukcij iz Beograda. V kolikor se bo prodaja vršila s pod-agenli v mestu, provinci ali sosednjih državah, pride provizija za podagente v breme dunajskega zastopstva. Provizijo podagenlom v mestu, provinci in sosednjih državah bo določilo zastopstvo po krajevnih razmerah, vendar tako, da bo manjša od provizije, ki je bo zastopstvo samo deležno. Zastopstvo ima nalogo, da takoj likvidira vse poslovne razmere dosedanjih zastopstev in agentov na Dunaju in Budinipešti. Prodajo bo vršilo ne samo na Dunaju, nego v vsej Avstriji, Češkoslovaški in Nemčiji. Z okrožnicami bo zastopstvo obvestilo vse trgovske žitne centrale v Avstriji, na Češkoslovaškem in v Nemčiji o ustanovitvi in začetku delovanja društva. Zastopstvo na Dunaju bo izprva, dokler se ne pokaže potreba po posebnih zastopstvih v sosednjih državah, generalno zastopstvo za centralno Evropo. Privilegirana delniška družba bo vse svoje ponudbe za centralno Evropo pošiljala preko zastopstva na Dunaju in bo stremela po lem, da bo to generalno zastopstvo predstavljalo centralo za prodajo v centralni Evropi. Razen s prodajo žita se bo zastopstvo bavilo tudi s prodajo ostalih izvoznih predmetov, kakor n. pr. svežega sadja, suhih sliv, mezge, orehov, fižola itd., vendar bo tudi te posle vršilo po direktivah Priv. del. družbe ali pa po nalogu izvoznikov iz Jugoslavije, strogo po navodilih komisijonarjev. Delovne pogoje bo za-.siorislvo poslalo na pristojno mesto v odobritev. Obenem bo dunajsko zastopstvo vršilo tudi informativno službo. Izvozna služba in sploh vse poslovanje zastopstva bo pod neposrednim nadzorstvom Priv. del. družbe, v kolikor pa bo zastopstvo opravljalo posle, pri katerih bo udeležena tudi država, bo nadzorstvo imela država sama preko delegacije trgovinskega ministrstva in Priv. del. družbe za izvoz poljskih pridelkov. Po zastopstvu na Dunaju sklenjene kupčije se bodo smatrale obvezne za Priv. del. družbo in pojdejo na račun Beograda. Neizpolnjeni obrazci pogodbe se bodo dali dunajskemu zastopstvu v uporabo, tako da bo za sklenjene kupčije zastopstvo vanjo napisalo Maribor, 13. avgusta. Danes ob 16. uri se je pričela v mestni posvetovalnici letošnja četrta seja mestnega občinskega sveta. Sejo je otvoril in vodil župan dr. Juvan. Za overovatelja zapisnika je imenoval svetnika Grčarja in Osvatiča ter sporočil, da je bil za proslavo lOletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra sestavljen program, po katerem bo v ponedeljek dne 17. t. m. ob 9‘30 v magistralni posvetovalnici slavnostna seja mestnega občinskega sveta. Ob 11. uri bo slavnostna seja društva »Počitniški dom kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju«. Na lej seji bo zastopnik občine izročil društvu že volirani znesek za novo stavbo. Zvečer bo po mestu slavnostni sprevod z godbo, nakar bo na Slomškovem trgu veliko javno manifestacijsko zborovanje. Mestna občina bo poskrbela za Zarornetne in umetne ognje na Piramidi. Zupan je nadalje poročal, da se je monter pri mestnem električnem podjetju Francu Rečnik po negrečil v službi in da bo zaradi tega. dokler se ne določi in uredi njegova renta, dobival po 400 Din podpore na mesec. Za proslavo 60Ietnice gasilskega društva, ki bo 29. in 30. avgusta, je mestna občina dovolila podporo 10 do 15 tisoč dinarjev. Ker v petem odseku manjka en član, se je v odsek kooptiral g. Andrej Oset. ki se je danes tudi že prvič udeležil seje. Kooptiran pa je bil tudi v klavniški odsek, ker je manjkal tudi v njem en član. Banovina je prepustila občini vzdrževanje velikega mostu čez Dravo. Toda stroški za vzdrževanje lega mostu znašajo približno 400.000 Din. Zaradi tega se je mestna občina pritožila pri pristojnem ministrstvu v Beogradu. To je odredilo, da mora občina prevzeti polovico teh stroškov. Ker pa se mora smatrati to vprašanje kot načelno, se bo mestna občina pritožila proti določbi ministrstva pri državnem svetu. Ker so se razširile govorice, da nameravajo ukiniti finančni inšpektorat v Mariboru, je župan interveniral pri konpetentnem ministrstvu v Beogradu, ker je Mariboru finančni inšpektorat nujno potreben. O zadevah prvega odseka so sklenili govorili na tajni seji. Za drugi odsek je poročal občinski svetnik Stabej. Po njegovem poročilu je odsek sklenil, da se da okrajnim in mladinskim predstojnikom en poduradnik iz mestne klavnice. Glede pravilnika za podpiranje onemoglih mestnih delavcev, njihovih vdov in sirot se morajo zbrati še podrobni podatki in bo moral o njem odsek še nadalje sklepati. Tudi za tretji odsek, katerega referent je bil odsoten, je poročal svetnik Stabej. Nekaj interesentov je prosilo za dovoljenje, da bi postavili na raznih krajih tobačne paviljone. Njihove prošnje so odklonili. Pravoslavna cerkvena občina je prosila za dodelitev sveta na Jugoslo- kupčevo ime. Priv. del. družba bo poslala dva izvoda pogodbe direktno kupcu, ali pa preko zastopstva, če se ji bo to zdelo primernejše. Dunajsko zastopstvo ne bo smelo sprejeti ni-kakih drugih obvez nili za lastni račun uiti za račun Priv. del. družbe brez prejšnjega dogovora in odobritve iz Beograda, za kar je vedno potrebno pismeno obvestilo. Špekulacijskih kupčij, združenih s kakršnimkoli rizikom, zastopstvo ne bo smelo sklepali ne za lastni račun, ne za račun drugih. Kot podlaga za vzdrževanje zastopstva na Dunaju bo služila enoodstotna provizija prodajne vrednosti blaga v vseh kupčijskih poslih tako v mestu kakor tudi zunaj Dunaja. Provizija se bo knjižila redno kot dohodek zastopstva, provizija podagenlom pa se bo knjižila kot izdatek zastopstva, tako da bodo ti računi vsak čas lahko pokazali doseženi uspeh in rentabilnost kupčij. Računa se s tem, da bo zastopstvo vse osobjc in upravne izdatke krilo z doseženimi dobički na račun provizije. Ti izdatki za režijo (pod režijo se razumejo plače uradništvu, osobju, vse dajatve, stanarina, kurjava, razsvetljava, brzojav in telefon, izvzemši ono, kar gre za direktni promet s Priv. del. družbo, poštnina, naročnina borznih poročil in vsi ostali izdatki za informacijsko službo) gredo v breme zastopstva samega. V pivem času, najdelj 3 mesece od ustanovitve zastopstva, pridejo izdatki izključno v breme Priv. del. družbe, odnosno države, vendar se bodo po tem roku, ko se bodo začeli posli razvijati, ti ustanovni izdatki prenesli na dunajsko zastopstvo na račun zasluženih provizij. Če l)o po izplačilu vseh režijskih stroškov in enoodstotne provizije kaj ostalo, se bo prebitek do višine 50°/u razdelil v obliki tantijem med šefa in osobje v sorazmerju s plačami, z drugimi 50%> pa se bo ustanovil obrtni kapital. Ta obrtni kapital bo zastopstvu služil za rezervo v skrajni sili, če bodo slabe kupčije ob slabih letinah, za pokritje lastnih režijskih stroškov, tako da bo njegovo vzdrževanje zagotovljeno, in tedaj, če kupčije ne bi vrgle dosti čistega od provizije, za njegovo vzdrževanje v roku leta dni. Zastopstvo bo vse mesečne obračune dostavljalo v Beograd v pregled. Uradniki in nameščenci bodo imeli stalno plačo, Če bi se društvo likvidiralo, bodisi zaradi odpovedi s katerekoli strani, ali pa da bi vobče prestalo delovati, se mora v najkrajšem roku po odpovedi napraviti bilanca za preteklo poslovno dobo in iz nje ugotovili čisti dohodek. vanskem trgu za gradnjo cerkve. Ker pa ni priložila talnih načrtov za gradnjo in za ureditev parka, so odložili razpravo, dokler odsek ne dobi potrebnih načrtov. Dovolili so razne parcelacije, napeljavo vodovodov, športnemu klubu »Železničarju« gradnjo športnega igrišča na Tržaški cesti, a pod določenimi pogoji. Tudi prošnji mariborskih dobrovoljcev in rezervnih častnikov glede postavitve spomenika padlih dobrovoljcev na Kalvariji bodo sklepali kasneje, ker je to v zvezi z odstranitvijo Te-gettbofovega spomenika na Jugoslovanskem trgu in gradnjo pravoslavne cerkve. Prošnjo tovarnarja Hermana Berga za gradnjo trinadstropne trgovske in stanovanjske hiše na Glavnem trgu ter za prodajo mestne parcele za 6000 Din pa so sprejeli pod pogojem, če dobi stavbno dovoljenje^ in če prične že letos graditi hišo. Važna zadeva, o kateri so razpravljali na današnji seji, je bila gradnja novega mostu čez Dravo med Meljem in Pobrežjem. Od 15. do 19. julija l. 1. je občina dala nadzorovati promet na sedanjem velikem mostu. Statistika je pokazala, da je v tern času šlo preko mostu 14.334 ton blaga. Čez most je steklo 25234 koles (le v soboto 8280). 777 motociklov. 1978 otroških vozičkov. 2494 enovprežnih vozov, 1257 dvevprežnih vozov, 2081 osebnih avtomobilov, 1771 lahkih tovornih avtomobilov. 151 težkih tovornih avtomobilov. Dognali so. da mora most vzdržali vsak leden težo 350—380 vagonov blaga. Spričo tega je most preobremenjen in ga bo treba razbremeniti ter zgraditi nov most. Novi most bi se moral graditi v Melju in sicer s Kajžarjeve ulice čez Dravo na pobreško s ari. Z mostom bi se transverzalno zvezala seda ; i Ptujska cesta. Podjetji Splošna stavbna družba na Teznu in Simplon Avala sta občini ponuditi brezplačno izdelavo načrtov pod pogojem, da dobita v slučaju, da se bo most gradil, koncesijo za njegovo gradnjo. Obenem je družba zagotovila. da sama preskrbi potrebne kredite za skromne obresti. Ministrstvo za javna dela je izjemoma dovolilo pobiranje mostnine na novem mostu in sicer v višini, kakor se pobira sedai brodnina na brodu. Sklenili so, da se dajo izdelati načrti in proračuni, da se bo lahko sklepalo na njih podlagi. Obenem pa se bodo poiskali stari predvojni načrti za gradnjo tega mostu, po katerih so se že pred vojno tudi okoliške občine zavezale prispevati za to gradnjo. Za četrti odsek je poročal svetnik Pušenjak. Odsek je dovolil gradnjo skupne grobnice nred vojno padlim vojakom in je sklenil predlagati občinskemu svetu, naj votira v ta namen 63.000 dinarjev, kar so tudi sprejeli. »Železniška družina«, ki gradi lriše za svoje člane, je prosila, da bi mestna občina jamčila za njene gradnje. Ker je že Mestna hranilnica prevzela 50 odstotkov vseh garancij, »o sklenili prevzeti 20% jamstvo. Mestnemu električnemu podjetju so dovolili nabavo Števčae preizkusne naprave za 5597 nemških mark. Narodnemu gledališču, ki namerava najeli 100.000 Din posojila, so dovolili občinsko jamstvo za to vsolo pod pogojem, da dobi mestni gledališki odsek vpogled v gledališko knjigovodstvo. Narodnem gledališču so tudi brisali dosedanji dolg za električno razsvetljavo v znesku 30.131 Din. Dovolili so tlakovanje Tattenbachove ulice med Glavnim trgom in Kopališko ulico ter Kopališke ulice med Marijino ulico in Aleksandrovo cesto. Proračun za ta dela znaša 676.000 Din. Denar se vzame iz fonda za kuluk. Stavoeni zadrugi Pohorski dom se briše račun 21.426 Din, ki je nastal z vpor* oo mestnih traktorjev, delavcev itd. Žitno uit* bodo podaljšali. S Pogrebnim društvom v K: čevini bodo zamenjali svet pri»Treh ribniki* V mestni klavnici bodo instalirali novo elek trično razsvetljavo. Zelo živahna je bila debata radi subvencije občine za Pohorsko vzpenjačo. Ker je banovina sklenila, da da 500.000 Din podpore oz. nakupi za 500.000 Din delnic, bo morala tudi mestna občina izpolniti svoj sklep, ki ga je nekoč sprejela v lem pogledu. Tudi mestna občina bo morala dati pol milijona dinarjev. Ker pa se je položaj spremenil, da so se gradbeni stroški po proračunu zvišali za 2 milijona dinarjev, ni bilo o lem znova sklepati. V debato so posegli obč. svetniki Osel, Tavčar, Senekovič, Pete jan, Buresch, Grčar, dr. Lipold, Sabothy in drugi. Večina je bila za subvencijo. Ker pa so nekateri zahtevali, da se prej proučijo gradbeni načrti in razni drugi podatki, so sklenili, da bodo sklepal o tej subvenciji prihodnjič, ko se bo nadaljevala današnja sej,,. Sokolskemu društvu Maribor I. so dovolili za dobo 20 let proti letni najemnini C100 Din občinski svet med Magdalensko ulico in Koseskega ulico, kjer si bodo Sokoli zgradili svoje letno telovadišče. Za zvezo Smetanove ulice z Orožnovo ulico bi bilo treba 380.000 Din izdatkov. Spričo tega so to vprašanje odgodili. Asfaltiranje hodnikov so poverili za 200.000 Din tvrdki Pickl. Izvršila se bo tudi kanalizacija Neklepove ulice. S tvrdko inž. Lenarčič v Josip-dolu so sklenili pogodbo za nabavo tlakovalnih granitnih kock. Odobrili so načrt o gradnji nove carinarnice na zemljišču tvrdke Franz. 8000 kv. metrov tega zemljišča bo kupila mestna občina za 500.000 Din. Peti odsek je rešil še razne prošnje za koncesije. Po poročilu o delovanju tega odseka je bila tajna seja, ki pa se danes ni zaključila, marveč se bo nadaljevala prihodnjič. Določbe za izvoz sadja Beograd, 13. avgusta. AA. Centralna komisija za sadje je imela danes dopoldne v ministrstvu za trgovino in industrijo svojo drugo sejo, kateri so prisostvovali poleg članov ministrstva trgovine in industrije tudi delegati ministrstva za promet, ministrstva za kmetijstvo ter predstavniki udruženja izvoznikov in zv«*, poljedelskih zadrug. Na seji je bilo sklenjen« da se objavi, da prošnje za potrdila za izv« svežega sadja ni treba osebno predajati centralni komisiji, temveč se morejo poslati tudi p* pošti na naslov komisije. Komisija bo prošnj« takoj rešila in dostavila rešitev prosilcem. Po čl. 4. pravilnika o kontroli svežega sadja, namenjenega izvozu, se morejo baviti z izvozom in trgovino sadja, ki je namenjeno za izvoz, na osnovi potrdila komisije: 1. protokolirane tvrdke za trgovino s polejdelskimi pridelki, 2. zadružne zveze in poljedelske zadruge s pridelki zadrugarjev, 3. producenti sadja z lastnimi pridelki. Potrdilo za izvrševanje izvoza sadja daje navedenim ustanovam, tvrdkam in osebam centralna komisija za sadje na osnovi dobljenih podatkov: a) imena in naslova ustanove, tvrdke ali osebe, ki želi izvažati sveže sadje, b) prepisa o protokolaciji tvrdke, ki trguje z deželnimi pridelki. Zadruge in zadružne ustanove morajo poslati dokaz o registraciji, izvozniki pa občinsko potrdilo potrjeno s strani prvostopne upravne oblast., c) našteti je treba vrsto sadja, ki se želi izvažati. Potrdilo komisije, ki se bo na to izdalo, bo veljalo do 1. julija prihodnjega leta. Po tem roku se mora potrdilo obnoviti. Prošnjo je treba taksirati iz 5 Din ter dodati kolek 20 Din za potrdilo. Od 15. t. m. bodo kraljevske banske uprave postavile komisije in komisarje za kontrolo izvoza sadja na potrebnih krajih. Komisija in komisarji bodo vršili pregled svežega sadja za izvoz do 12. septembra po starih predpisih, od 12. septembra dalje pa na podlagi pravilnika o kontroli svežega sadja za izvoz. Komisarji in komisije na železniških postajah ali carininarnicah bodo torej poslovale od 12. septembra dalje po novem pravilniku, o čemur bodo ustanove in interesenti obveščeni s posebnimi brošurami. Polovična vožnja za obiskovalce razstave vina v Beogradu Beograd, 13. avgusta. AA. Prometni minister je dovolil polovično vožnjo obiskovalcem razstave vina v Beogradu, ki bo od 19. do 21. septembra t. I. Popust velja od 15. do 25. septembra za vse vlake razen ekspresa. Za razstavljeno blago velja popust, predviden v drugem tarifnem delu, tretji odstavek št. XIII. Imenovanja v ljubljanskem gledališču Beograd, 13. avgusta. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prosvetnega ministra sla e soglasjem predsednika ministrskega sveta med drugimi postavljena v narodnem gledališču v Ljubljani za člana s pravico uradnika 6. skupine Angela Rakarjeva, članica gledališča v 7. skupini, in za člana s pravico uradnika 7. skupine član gledališča in uradnik 8. skupine četrte perijodske povišice Josip Plut. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 13. avgusta, d. Južne Alpe: Naraščajoče pooblačenje, nekaj topleje, kasneje je pričakovati padavin z nevihtami. Seja mariborskega občinskega sveta Proslava lOletnice vladanja N j. Vel. kralia -- Nove gradnje in pod pore -- Most čez Dravo pri Melju -- Pohorska vzDenjača Zasluge prof. dr. Karla Chodounskega za letovišče Jezersko Kranj. 11. avgusta. Bogastvo naravne lepote naše Gorenjske je neizčrpno. Vsak kot je svet zase; svojstvena pokrajina ima svoje ljudi in svoje navade. Zgodi se včasih, da nam šele tujec, odkrije lepoto kakega dela naše zemlje. Naš človek živi svoje skromno življenje; privezan na rodno grudo, sicer čuti nje krasoto, ki pa je zanj neizrekljivo. Tudi ji ne ve prave cene. Človek iz tujega sveta šele premeri čudovitost ih tipično pestrost naše dežele. Sreča je hotela, da je bil tisti, ki je odkril skrivnostno lepoto Jezerskega kota. Ceh, zaveden slovanski brat. Ime mu je dr. Karl Cho-donnski. Danes ga ni skoro v vsem Jezerskem človeka, ki bi se ne spominjal tega imena z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo. Bil je lo mož. ki ni občudoval samo naših gora. ampak se je znal približati tudi našim ljudem, ki jih je prisrčno vzljubil. Jezersko je svoj čas spadalo h Koroški deželi. Vo vojni je pripadlo naši državi. Prebivalci lega lepega kota so zavedni Slovenci. Še za časa Avstrije ni bilo med njimi niti enega Nemca in po pravici so imenovali Nemci Jezersko — črno piko Koroške. Sicer se pa Jezerjani nikoli pravzaprav niso prištevali ne h Korošcem, ne h Kranjcem. Če gre Jezerjan na jug, pravi, da gre »na Kranjsko«;, če pa na sever, pa »na Koroško«:. Že zemljepisna lega priča, da je Jezerska dolina kos. ki je sam v sebi zaključen. Soteska, ki spremlja Kokro in lepo cesto iz Kranja proti Preddvoru in Kokri, se ravno pred Jezerskim toliko odpre, da je na obeh straneh bele ceste še dosli prostora za ravne travnike, ki so res lično ograjeni z lesenimi ograjami. Ljudje se splošno odlikujejo po skrbnosti in smislu za red in snago. Ta smisel jim je gotovo vdahnila lepota kraja, ki jo mora podpirati tudi človeška roka. _ Nad Jezersko dolino kraljujejo snežniki naših Kamniških planin — Grintovčeva in Kočen-ska skupina. Visoke gore so poraščene na dnu z zelenimi smrekovimi gozdovi, vrhovi pa so golo skalovje, ki je na večih mestih pokrito s snegom. Zanimiv je izvor imena Jezersko. V ledeni dobi sta segala v dolino dva ledenika; prvi se je pomikal z Makekove, drugi z Ravenske Kočne. — Sredi Srednjega Jezerskega sta se oba srečala in združeno nadaljavala svojo razdiralno pot do konca vasi. Ko je nastopila gorkejša doba. se je začel ledenik taliti. Nastalo je veliko jezero, ki pa se je polagoma v tisočletjih in stoletjih popolnoma izsušilo. Samo na nekaterih mestih je zemlja še močvirnata. Dokaz, da je bilo tu nekoč jezero, so številne naselbine po bregu visoko nad vasjo. Svoj čas je bila cerkev oddaljena več kot četrt ure od dna doline. Danes je stara cekvica sv. Ožbalta zapuščena in propada. Zidana je bila menda že v XII. stoletju. Zanimive so freske, ki krase strop in stene cerkvice, ki jo bo počasi porušil neusmiljeni zob časa. kakor še marsikatero staro hišo, ki je bila zidana v onih časih, ko so se ljudje, ki so prišli čez Mlinarjevo sedlo, morali s čolni prepeljati preko jezera in so potem šele nadaljevali svojo pot po soteski. O jezeru govori že Valvasor v svojem poročilu. — Visoko na Bregu stoji Jenkova kmetija, o kateri pripovedujejo ljudje, da je nekoč bival tu roparski vitez, ki je napravil zaobljubo, da bo sezidal cerkev. Res Je zgradil lično cerkvico sv. Andreja na Ravnem. Pri »Jenku« pa se vidijo še danes stari latinski napisi, spomin na viteza. Včasih so še Jezerjani preživljali z živinorejo in lesno trgovino. Notri v Trst' so vozili koze, ovce. krave, mleko, sir in les. Vsak kmet je imel do slo glav drobnice in živine. Vozniki so se ustavljali v gostilnah ob cesti. Zlasti sta stari gostilni »pri Štularju« in »pri Anku«, slednja se je s časom spremenila v lep moderno urejen hotel »Kazino«. Na drugi strani je vodila stara cesta preko »Jezerskega vrha« na Koroško. Ko pa Se je začel avtomobilski promet, so začeli leta 1908 graditi lepo novo cesto, ki je bila dograjena leta 1911. Po stari cesti so morali avtomobile vleči s pari volov, ker je bila za avtomobilski promet neporabna. Nova cesta se spušča na obeh straneh zložno v dolino. Zlasti so lepe serpentine, ki segajo do znanega letovišča Bele. Jezerski vrh je državna meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Avto-podjetnika Franc Paar in Peter Viruik sta zgradila ravno na meji lepo leseno reslavracijo. Jezersko bi bilo morda še danes skrit kot, ki bi ga ne poznal širni svet. če bi mu ga ne odkril Ceh, univerzitetni profesor in odličen zdravnik dr. Karl Chodounski. Nekako pred 35. leti je prišel prvič preko Kamniških planin na Jezersko. Preje se je ustavil v vasi kvečjemu kak nemški turist. Dr. Chodounskega je zadi-vila tiha lepota Jezerskega; začel je s temeljito reklamo med brati Cehi, ki so začeli pridno hoditi po naših planinah in vsako poletje do začetka vojne napolnili Jezersko, ki je bilo kakor kaka češka kolonija. Dr. Chodounski je imel zelo nesrečno rodbinsko življenje. Samo enkrat je prišel s svojo ženo na Jezersko, pozneje pa mu je žena trajno neozdravljivo zbolela. Sin je komaj napravil doktorat iz medicine, ko se je pri neki obdukciji zastrupil in umrl. Hčerka pa je umrla na operaciji. Po zaslugi dr. Chodounskega in Slov. planinskega društva je bila dograjena na severu Grintovca lepa Češka koča. ki je opremljena popolnoma v češkem narodnem okusu. Pri otvoritvi leta 1900 je stregel sam mladi sin dr. Chodounskega. Pravi tovariš dr. Chodounskega je bil takratni župan na Jezerskem Franc Mufi. ki je spremenil staroznano Ankovo gostilno v lep hotel »Kazino«, ki je središče vasi in tujskega prometa. Nad HO let je gospodaril Franc Muri v Kazini, 40 let pa je bil zaslužni jezerski župan. Po njegovi zaslugi je postala vas letovišče. Dr. Chodounski je bil njegov stalni gost in dober prijatelj. Leta 1925 je bil priljubljeni zdravnik zadnjič na Jezerskem. Naslednjega leta je umrl župan Muri, letos pa dr. Chodounski v starosti 85 let. Stari zdravnik — častni občan jezerski — je žrtvoval skoro polovico svojega življenja našim goram in našim ljudem. Jezerjani se ga spominjajo kot izrednega človekoljuba, ki jim je pomagal kot zdravnik in dober človek gmotno in moralno. Po svetovni vojni je obisk Cehov sicer močno padel, začeli pa so prihajati na Jezersko Hrvatje in Srbi. Število gostov je vsako leto večje. Središče letovišča je hotel »Kazino«, ki ga vodita danes gospa (Minerjeva in njen sin g. Franc Otfner. Dobro so tudi obiskane gostilne »pri Stala rju«, »Muriju« in »Grabnerju«. Pa tudi privatniki oddajajo gostom, ki jih je redno nad 200. sobe. Izreden čut za snago je gotovo važen pogoj, da bodo imeli ljudje nekoč zaslužek od letovišča. Kot primer naprednega privatnika v tem oziru naj omenim posestnika g. Franca Murija, vulgo Auzelna, ki ima popolnoma moderno barvane in izredno snažne sobe. Izredno zdrav in vedno svež zrak krepi zdravje gostov, prijetna tihota pa živce utrujenih meščanov. Za razvoj Jezerskega je zanimivo dejstvo, da ne čuti nikakih posledic gospodarske krize. Število gostov je letos znatno večje kakor lani. Jezerjani se zavedajo, da gre hvala za vse to velikemu sinu češkega naroda — dr. Karlu Chodounskemn. kateremu odkrijeta v soboto 15. t. m. jugoslovensko čehoslovaška liga in Slov. plan. društvo spominsko ploščo na poslopju hotela »Kazine«. Načrt za spomenik je napravil naš umetnik arhitekt tk. Jože Plečnik. V nedeljo na Žalostno goro Ker je bil podpisani skoro tri tedne na potovanju po južnih pokrajinah naše lepe Jugoslavije, zato se z mnogimi kljub ponovnim obiskom ni mogel porazgovoriti in jim dati zaželjenih pojasnil o svojcih v Ameriki, da si bi bil to rad storil. Da vsaj deloma ustrežem vsem svojim cenjenim prijateljem in znancem, se bo s privoljenjem kompetentne cerkvene oblasti vršila dne 16. t. m. na Žalostni gori pri Preserju ob 10. uri dopoldrte slovesna služba božja s pridigo, ki jo bo opravil č. g. pror. dr. Fr. Trdan. Zato vljudno vabim vse svoje prijatelje in znance in vse one, ki hočejo imeti morebitnih ob- vestil o svojih dragih v Ameriki, da pridejo prihodnjo nedeljo na Žalostno goro. Na veselo svidenje v nedeljo, dne 16. t. m. im Žalostui gori pri Preserju! Anton Grdina, predsednik Baragove zveze. Pred otvoritvijo zgodovinske razstave v Škofji Loki Škofja Loka, 14. avgusta. Razstavni odbor tujsko prometnega odseka v Škofji Loki je s pripravami za otvoritev zgodovinske razstave domalega gotov. Razstava ki se prireja od 15. do 24. t. m. v našem mestu prvič, hoče pokazati vse zgodovlnsko-kulturne pomnike škofjeloškega okoliša, ki je na tem polju izredno bogat, zanimiv in prastar. Z umevanjem so pritegnili k propagandni razstavi neposredni okoličani in pa vrli Poljanci. Zbranega je toliko raznolikega gradiv«, da bo sleherni udeleženec ponesel z razstavnega prostora vsaj povprečno sliko o narodni, kulturni in zemljepisni individualnosti škofjeloškega okoliša. Prostore je gostoljubno odstopilo razstavljal-cem upraviteljstvo dekliške osnovne šole, ki ima štiri učne sobe določene za smotre tujsko-prometnega odseka. Predvsem zanimata sodstvo, šolstvo in cerkev. Trije uradi, katerih vsak sam zase je zgodovina posebej! Šolski spisi segajo v 1. 1271., ko so pouk dece vršili izključno duhovniki in redovnice. Množica katalogov, listin, zlate in črne »bukve«, razrednic, zapisnikov in uradnih aktov vseh vrst dajejo najlepšo sliko o napredku šolstva. Cerkev hrani stoletja stare dokumente, knjige, oblačila, ki bodo raztolmačili razvoj Loke s te strani. Pritegnjeni so slikarji; lončarski, kovaški in čevljarski ceh; korporacije, društva, posamezniki, uradi, ustanove in vsi. o katerih Je mogel odbor slutiti, da k ubranosti in popolnosti razstave pripomorejo. Videlo bomo razno orodje in predmete naše domače slovenske hiše, narodne noše, rezbar-ske izdelke, kipe, lesoreze itd. Vezenine v nacionalnih motivih so dokaz umne spretnosti izdelovalk in njihove ljubezni do rodne grude. Orožje bo govorilo o trdih časih in načinih bojevanja v srednjem veku. Skratka je nanizanega v teh sobanah toliko različnega blaga, da moremo že v naprej trditi, da imajo prireditelji s predsednikom prometnega odseka trgovcem Jankom Potočnikom prav srečno roko, ki bo Škofji Loki prav mnogo pripomogla, da se Loka na razstavi mest na jesen v Ljubljani prav učinkovito uveljavi. Imenovanje trgov in ulic v Kranju Kranj, 12. avgusta. Po zakonu morajo imett vse ulice ln pota svoja imena, vsaka hiša pa tablico z označeno hišno številko in imenom ulice. Tablice morajo biti enotne; kranjska občina Jih Je naročila pri rdkl Westen v Celju. Pri zadnji občinski seji, ki se je vršila vče-čaj zvečer, je župan g. Ciril Pirc v imenu občinskega starešinstva prebral nova Imena kranjskih cest, ulic in trgov. Imena so tradicionalno in zgodovinsko utemeljena. *e 1. 1898. se je g. župan raztovarjal s pokojnim prof. Štritofom, ki se je bil tudi zavzemal za udomačena imena. Občinsko starešinstvo se je na seji pooblastilo, da uredi točno zaznamovanje in da lahko Izvrši kake spremembe. Vse mesto občine Kranj bo razdeljeno v tri dele; Staro mesto in dve predmestji; Kokriško in Gorenja Sava. Savskega predmestja ne bo več in se bo prištevalo Staremu mestu. Kokriško predmestje bo ostalo, ker se je ravno v tem delu zadnji čas največ gradilo. Sestero cest, ki vodijo v Kranj, je dobilo sledeča imena: cesta od Savskega mostu do Perivnika — Ljubeljska cesta, cesta od Delavskega doma do Lajha — Savska cesta, od Majdičevega mlina mimo Suhadolnika do Jegličeve kamnoseške delavnice — Stara cesta (tod je šla včasih stara državna .cesta, predno so zgradili Ljubeljsko), od Veksla do Kokriškega mostu — Kokriška cesta, od trgovine Fr. Majdiča do Prevalje — Mala cesta. Za cesto, ki pelje za Narodnim domom mimo pokopališča še ni imena. Pokopališka cesta bi bilo neprimerno ime, zlasti ker bo ob tej cesti ordiniral zdravnik. Cesta od dr. Sabothy-jevega vrta do Kokriške ceste bo Šolska cesta. Trgi bodo imeli sledeča imena; Olavnt trg bo Mestni trg, trg od tovarne >Ike« do hotela »Stara pošta« Mali trg, živinski trg pa Sejmišče. Imena: Kraljeviča Petra trg, Podrtlna, Pungrat, Skrlovec, Durica ostanejo. Okoli cerkve je Cerkveni trg. Cerkvena ulica ne bo spremenila imena. Bivša Rožna ulica se bo imenovala Jenkova ulica; ulica izpod Oboka do bivše Jadranske čevljarne je Grajska ulica, od trgovine Kušlan do nove Bidovčeve hiše — Roženvenska ulica, ulica od Likozarjeve trgovine do Pikuša — Layerjeva ulica (po slikarju Layerju), ulica od Crobatha do Jenkove ulice — Na okopih (severni del Kranja je zgrajen na okopih). Najlepša ulica od Čolnarja do Ljubljanske kreditne banke bo Prešernova ulica. Potem imamo še Jahačev prelaz, Na skali, Graben, Poštno ulico; ulica pred sirotišnico bo Pr. Savnikova, za sirotišnico pa Koblarjeva ulica. Ob Marenčičevem klancu imamo P dmestje, s Pungerta vodijo Stopnice v Lojh, pot od Lenardiča do Zakrajška se bo imenovala Pod kloštrom (ker leži pod bivšim kapucinskim samostanom, kjer je danes sodnija). Pot vz. iredno z Jelenovim klancem bo Dr. Savnikova pot (rajni zdravnik je imel največ zaslug za zgradbo te poti), Stari drevored Je sedaj Savski park, naselbina nad gornjim starim drevoredom pa »Zlato polje«. Zborovanje Nar. strokovne zveze pred kongresom v Trbovljah Trbovlje, 13. avgust«. Včeraj ob 1. uri se je vršilo v gostilni Božič člansko zborovanje Narodne strokovne zveze, ki je bilo jako dobro obiskano. Na zborovanju je poročal predsednik g. Koren o izvršenih pripravah za kongres, ki se vrši 15. in 16. avgustu t. 1. v Trbovljah. Dejal je, da je ta kongres ravno za rudarsko delavstvo ogromnega pomena, kajti na njem se ne bo razpravljalo le o utrditvi solidarnosti jugoslovanskega narodnega delavstva, marveč bo imel predvsem tudi namen, da se javno pred vsemi činitelji dvigne glas proti vsakemu kratenju socijalnih pridobitev našega delavstva, osobiio pa rudarjev, ki so bili nedavno še z znižanjem mezd težko prizadeti. Zato bo naša dolžnost, da tudi v priliki tega kongresa zainteresiramo vse naše tovariše širom Jugoslavije, ki pridejo na naš kongres, v kakem položaju se rudarsko delavstvo nahaja, da bomo skupno branili skupne interes* vsega jugoslovanskega delavstva. Vse oči odločilnih činiteljev bodo obrnjene na kongres ua cionalnega delavstva v Trbovljah, zato bo tudi v veliki meri od našega kongresa odvisen uspeh protesta rudarskega delavstva proti znižanju mezd, ki ga je vložila pri vladi v Beogradu. Nato je bil določen in sprejet dokončni spo red kongresnih dni. Iz ameriškega sokolstva češkoslovaško Sokolstvo, združeno v Americki Obci Sokolski, je priredilo dosedaj tri župne zlete. Jugozapadna sokolska lupe popolde se je vršila v občinski pisari na Lokah seja ržiške občine. Sejo je otvo-ril župan g. Cencelj Franc ter ugotovil sklepčnost. K odobritvi zapisnika zadnje seje izjavlja občinski odbornik župni upravitelj g. Osolnik, da je njegov predlog o plačevanju za šolo na Izlakah izpopolniti tako, da ee bo ta praviloma glasil: »da se občina RaišČe zaveže prispevali za šolo na Izlakah — kolikor nanjo pride,* ker je to pri tokratni seji tako predlagal. Občinski proračun v znesku 580.025-85 Din se sprejme. ..... . Na dopis sreskega načelstva v Liliji naj se občinski odbor izjavi o priključitve vasi Loke, Podkraj, Kisove in Straholje k občini Zagorje ter odcepitvi «d občine Ržišče, kakor tudi odcepitev Spodnjih Zavin od občine Kolredež ter priključitvi k občini Ržišče, ter vasi Briše in Smučidol od občine Kandrše in odcepitev davčne občine Čemšenik in Brezje od občine Trojane ter priključitvi k občini Ržišče. O vseh teh predlogih je občinski odbor razpravljal o vsakem predlogu posebej, ter jih zaporedoma soglasno odklonil. Le k drugi tokči dnevnega reda za priključek Spodnjih Zavin k občini Rži-šče je predlagal obč. odbornik g. Omerzu, naj se to vas priključi. Utemeljil pa je svoj predlog s leni, da imajo šoloobvezni otroci predaleč v zagorsko žulo iti gredo pri tem mimo dveh iol. Tudi la predlog je biil kot vsi dingi odklonjen. Nalog kr. banfike uprave Dravske banovine, naj se krajevno ime Aržišče končno popravi i«i spremeni v pravilno Ržišče, se prečita. K lej točki se razvije precej živahna debata, v katero je ■posegel tudi obč. odbornik g. Osolnik ter pojasnil, da se je kraj, kot je lo razvidno iz starih listin, imenoval pravilno Ržiše in so ga potem Nemci popačili v »Aržiše«. fslo tako je opaStil, da se vas Orehovica imenuje sedaj »Orehovec«, kar tudi ni pravilno, in je razvidno, da je že v 16. stoletju rabil za ta kraj zgodovinar Valvazor edino pravilno ime Orehovica, kar je tudi v ljudski govorici še dan danes vedno v rabi. Predlaga torej, naj se občina Ržišče imenuje edino pravilno, kakor je to tudi splošno v rabj — Ržiše, kar je bilo soglasno sprejeto. Krajevni šolski odbor na Izlakah prosi, da bi prevzeli občini Ržišče in Kolovrat ali vsaj občina Ržišče jamstvo za amortizacijsko posojilo v znesku 48(J.!>62-72 Din pri posojilnici nn Izlakah. Župan predlaga, naj bi srezko načelstvo poročalo, koliko pripada na občino Ržišče in koliko na občino Kolovrat. Drug predlog pa je bil, da naj krajevni šolski odbor posojilo najame iu naj prevzame jamstvo občina kolovrat. Na predlog obč. odbornika Josipa Kašnika se izvoli za občinskega blagajnika g. Ivan Omerzu, ki prevzame posle s 1. septembrom proti mesečni odškodnini 200 Din. Katere dni v tednu bo občinski blagajnik uradoval, se ko kasneje sklenilo in razglasilo. Za ureditev plače organistu pri farni cerkvi v Zagorju se sklene, d« občina plača na njo odpadajoči del. Prošnjo tesarja Franceta Goloba rja za izvrševanje lesarskega obrta v občini Ržišče se odkloni, ker ni krajevne polrebe. Na prošnjo Električne zadruge na Lokah se sklene, da pristopi občina k obema zadrugama, to je, k .Električni zadrugi na Lokah in Izlakah ter plača na njo odpadajoče zadružne deleže. Podpora iz fonda za elektrifikacijo, ki znaša 100.IKK) Din, je bila predmet zelo živahne debate, ker sla prosili obe zadrugi za njo in katerih stroški napeljave so jako različni zlasti ker mora »Električna zadruga na Lokah« postavili transformatorsko postajo, kar celo napravo znatno podraži, ki pa je glede na velik okoliš nujno potrebna. G. Osolnik predlaga, naj se da »Električni zadrugi na Lokah« 75.000 Din in oni na Izlakah 25.000 Din. Za ta predlog je glasovalo 7 odbornikov. V občinsko zvezo so bili sprejeti Juhard Štefan, Lapanja Marija, Poznič Anton, Brate Franja in TrebUšaik Ivana. Kodat Ivan pa se odkloni, ker ni še dovolj dolgo v občini. Prošnji II. rudarske skupine za podporo delavcem se Nova vas, 12. avgusta. V torek 11. t. m. ob pol 9. uri zvečer je izbruhnil v vasi Fara strahovit požar, ki je v pol uri uničil 5 posestnikom skoro vso imovino. Ogenj je nastal iz sosedaj nepojasnjenega vzroka v skednju pos. Josipa Vesela. Ker je skedenj ob cesti, je ogenj zanetil najbrž nepreviden kadilec. Požrtvovalni gasilci. — Pomanjkanje votle. Ker je zaradi velike suše ogenj objel skoro vseh 11 poslopij obenem, je bilo gašenje posebno še radi pomanjkanja vode skoro nemogoče. Gasilna društva, ki so bila takoj na mestu, so morala radi štedenja vode požar samo omejiti. V akcijo je prvo stopilo gas. društvo iz Nove-vasi, ki je imelo 2 ročni in 1 motorno brizgalno. Motorka je tako dolgo, dokler je bila voda na razpolago, sijajno delala, žal se je pa morala v največji sili ustaviti, ker se je zamašila z blatom. Društvo je takoj odpeljalo motorko v 900 ni oddaljeno Novovas k glavnemu vodnjaku in pričelo od tu dovajati vodo na pogorišče. Tudi gas. društvo in Vel. Blok je s svojim nastopom na enem delu vasi omejilo širjenje požara., Na pomoč so prihitela tudi gas. društva iz Loža, Starega trga, Gor. Jezera, Zerov-nice, Grahovega, Dolenjevasi, Gora in Loški potok. Večina teh društev pa sploh ni stopila v akcijo, ker ni. bilo vode. Le 2 društvi sta dovajali vodo iz Novevasi. Prav junaško in požrtvovalno so se izkazali v Novivasi se mudeči vojaki, ki so pod vodstvom oficirjev mnogo pripomogli, da požar ni uničil vse vasi. Da ni bilo vode na razpolago, je vzrok velika suša in deloma tudi malomarnost vaščanov, katerim je baš v soboto župan naročil, naj očistijo jez pri mlinu, ki je koncem vasi. če bi bil ta jež ob pravem času očiščen, bi bilo več vode na razpolago. Ogenj se je hitro širil naprej in je kmalu zajel še 6 objektov, 3 hiše in 3 skednje, ki so bili prenapolnjeni z žitom. Ljudje so hiteli reševati in so znosili na prostrf kar so mogli. Reševali so bolj iz hiš, kajti iz skednjev ni bilo mogoče več. Iz hiš so rešili nekaj omar, obleke in nekaj drugih stvari. A kar so rešili, so tatovi odnesli. Tako so že itak nesrečnim pogo- Ljubljana, 18. avgusta; I opoldne ob 18. uri je pripeljal avtotaksi iz Lesc tri ponesrečence v bolnico: ;l9-letnega dr. Kresimira Tizirja, odvetnika iz Krapine, njegovo 29-Ietno ženo Almo in 4-letno hčerko Ilico. Dr. Tizir je bil na potovanju s svojim avtomobilom iz Beljaka proti Ljubljani. Na cesti med Lescami in Kranjem je srečal avtomobil, ki je tako nespretno vozil, da je bil dr. Tizir prisiljen zavoziti h kraju, kjer pa je radi močnega ovinka zaneslo avto s ceste. V naslednjem Včeraj proti opoldnevu so se pričeli zbirati nad Sv. Pianino in Mrzlico temnosivi oblaki, ki so naznanjali bližajočo se nevihto. V ozračju je šumelo, švigali so bliski in kmalu nato se je med silnim viharjem vlila ploha z gosto točo, ki je pobelila pobočja Sv. PJanine. — Nekaj minut pred 12, uro pa je udarila strela v kozolec posestnika Kerše Jožefa v Gaberskem. V kozolcu, ki je stal k sreči okrog 100 m izven vasi, je v tem času vedril 19-letni Ahac Franc, posestnikov sin iz Planinske vasi. Zračni pritisk je bil tako močan, da je Ahaca vrgel nekaj korakov iz kozolca, vendar se mu na srečo ni nič zgodilo. Ko se je od strahu nekoliko opomogel, Je opazil, da gori kozolec, ki je bil polno založen z krmo, divami ln deskami, zato je urno obvestil vaščane Gaberskega, Takoj so bili alarmirani rudniški in tržki gasilci, ki so bili v najkrajšem času z fnotor-nmi br::-»alkami nn k a ju požara. Zlasti so se odlikovali naši rudi. iški gasilci, kajti od trenutka, ko je naznanjala rudniška sirena ogenj, in do dospetja na kraj požara n potrebovali na predlog g. Drnovšek Francetu ugodi in se ji da podporo 5000 Din, ki ruvj jih razdeli med najpotrebnejše rudarje v občini, kar se soglasno sprejme. Na prošnjo vaščanov iz Šemnika za proglasitev pola pod logom za Občinskega se soglasno sklene, da se bodo vse poli natanko pregledale ter se bo vse uredilo po določbah zakona. Za popravo poti proti Martinu Čebinu se bo pregledalo in ugotovilo koliko bo občina k popravilu prispevala. Za podelitev podpor je bilo 50 prošenj. Podpora se je določila večinoma enkratna le najpotrebnejšim, druge pa se je odklonilo. Iz preostanka od prispevka občine za živinozdravuika se soglasno sklene, da se bo dala podpora onim svinjerejcem, ki bodo nabavili plemenske mrja-sce, katere pa mora preje pregledali živino-zdravnik, kar je po mnenju odbora z ozirom na število in oddaljenost kmetskih naselj najpra-vilnejše. Ivončno je župan sporočil, da je živino-zdravnik g. dr. Josip Bizjak pričel poslovati 6. avgusta in stanuje pri g. Albinu Grčarju kamor se je za slučaj potrbe obrnili za pomoč pri živini, na kar je bila seja zaključena. posestnikom imetje relcem pokradli denar, obleko in drugo. Vsi skednji so bili skoraj polni žita, katerega ravno sedaj kmetje mlatijo. Se razume, da niso mogli ničesar rešiti in so vsi skednji pogoreli do tal. Pogorelo je tudi več voz, poljskega orodja in drugo, kar so imeli spravljeno po skednjih. Ker se je ogenj tako hitro širil, je poginilo tudi mnogo kokoši in dva prašiča, katerih niso mogli več rešiti. Kakor smo že omenili, ni od skednjev ostalo prav nič, od hiš pa sami zidovi. Ožgane stene in dimniki štrlijo v zrak, okrog katerih žalostno hodijo pogorelci. Vsi pogorelci so po tej nesreči močno prizadeti. Gasilna društva so ob 1. uri zapustila pogorišče, požarno stražo je prevzelo domače društvo, ki je s svojo motorko gasilo do 5. ure zjutraj. Z zadovoljstvom poudarjamo, da je domača motorka brezhibno delovala. 2e pri požaru v Nadlesku je vzbujalo delovanje te inotorke veliko zanimanje, kjer je tudi 6 ur brezhibno delovala. , Ogromna škoda — majhna zavarovalnina. Škodo, ki je nastala zaradi požara, je od župana sestavljena komisija ocenila na 208.250 dinarjev. Zavarovani so pa pogorelci samo za malenkostno vsoto Din 64.000. Res žalostno je, da tako številne nesreče ljudi ne spametujejo, da bi se primerno zavarovali. Da se pogorišče čim prej očisti, je dal župan sosednim vasem nalog, da menjaje pomagajo pri čiščenju, in poudariti je treba, da so se sosedje odzvali enotno na delo, tako da bo pogorišče že v 2 dneh popolnoma čisto. Ponesrečeni gasilci. — Pomagajte pogorelčem. Pri reševanju goveje živine iz hleva se je precej občulno na glavi opekel komandir slanice g. Jordan in nekaj gasilcev, ki so res junaško gasili. Na predlog župana in s sodelovanjem g. župnika se je takoj osnoval pomožni odbor zo pogorelce, ki bo darove zbiral in razdelil, ker pogorelci ne bodo smeli sami pobirati darov, ampak bodo morali lakoj pričeti z obnovo domačij. Citate!je naprošamo, da po možnosti tem nesrečnežem v čim izdatnejši meri pomagajo, ter tako omilijo njih obupno stanje. trenutku se je avto zaletel v jablano in se prevrnil, pri čemer se je popolnoma razbil. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ljudje in nudili ponesrečencem prvo pomoč. Kakor je ugotovil dežurni zdravnik, ima dr. Tizir zlomljeno desno nogo v kolenu in najbr-že tudi v členku. Malo je obrezan po desni:roki in obrazu. Žena dr. Tizirja ima precejšnjo poškodbo na desni nogi in na glavi, hčerka Iliča pa težko poškodbo na temen« in na levi nogi. komaj 14 minut, daSiravno je Gabersko oclda-. ljeno od rudniškega gasilnega doma 4 km. Gašenje pa je bilo jako otežkočeno radi z blatom in nesnago pomešane Trboveljščice. Se-, saljke motornih brizgaln niso mogel usesavati blatne in goste vode, zato se je gašenje ome-. jilo le na obrambo pred razširjenjem ognja na. sosednje objekte. Sreča v nesreči je bila,. da strela ni udarila v kako poslopje v vasi, kajti ni nobenega dvoma, da bi požar uničil vso vas. ker gasilci z brizgalnami niso mogli gasiti. Na kraj požara je dospel tudi novi škropilni Voz, ki je istotako poskusil srečo v gašenju, toda tudi temu so se cevi kmalu zamašile. Med tem pa je bil ogenj že v toliko omejen, da ni bilo več nevarnost za razširjenje. Lastnik kozolca trpi znatno škodo, ker je, bil zavarovan le za 5000 Din, dočim znaša škoda, preko 20.000 Din. — Od nevihte pa so hudo pri-zedeti tudi posestniki v okolici Sv. P! n ni "e, ker jim je vihar, toča in ploha močno poškodoval? . sadje, poljske pridelke: in razora!« ceste ln pota. Šesto nadstropje ljubljanskega nebotičnika grade Ljubljanska gradbena družba gradi ljubljanski nebotičnik. Še ko so gradili temelje, so se Ljubljančani radi ustavljali pri Kreditni banki in o|i,i,.o\:ili grutlnjo, /.d.., pa, ko je nvbo^čnik že prekosil Kreditno banko, se sleherni ustavi pred Slonom in ga občuduje. Zdaj grade šeslo nadstropje. Vsak teden zgrade po eno nadstropje. Delo gre hitro od rok in ni tako zamudno in naporno kakor pri betonskih temeljili tega orjaka. Zgradili morajo še 6 nadstropij. Zadnji dve bosta razgledni stolp. 70 delavcev je zaposlenih pri nebotičniku, na drugem in tretjem objektu le palače pa jih je okoii 150, V drugi objekt se bodo stranke že drugi mesec vselile, tretji bo pa tudi letos že pod streho. Nebotičnik bo pa čez mesec dni v surovem dograjen. Strašna smrt sinčka-edinca Jesenice, 12. avgusta. V ponedeljek zjutraj okrog pol 8. ure se je pripetila na Savi v družini tovarniškega delavca Franca Preželja huda nesreča, katere žrtev je postal 2 in pol leto stari sinček Franček, na katerega so starši pazili vedno kot na punčico svojega očesa. Usodnega jutra je imel oče nesrečnega otroka Franc Preželj opravka v veži. Popravljal je pohi&tvo, njegova žena pa je prala perilo in prinesla v vežo iz kuhinje lonec vrele vode, v katerem je kuhala perilo. Otročiček pa se je igral v veži in hodil sem ter tja. Nenadoma pa je deček na nepojasnjen način padel vznak v lonec poln vrele vode in zadobil v spodnjem delu života močne opekline. Kljub temu, da je oče dečka takoj potegnil iz kropa in kljub negi in trudu zdravnika g. dr. Kogoja je .nesrečni Franček podlegel opeklinam po 23. urah strašnega trpljenja. Vsa soseska pomiluje starše in sočustvuje z njima, ko sta na tako tragičen način izgubila svojega ljubljenčka ,sina-e<,iinca. Aretacija nevarnega »kolesarja« Ljubljana, 13. 'avgusta. Popoldne ob 15'15 je bil aretiran ria' Mirju neki Emil Omerza, ki je postajal po vežah. Službujočemu stražniku se je zdelo njegovo vedenje sumljivo, zato ga je začel padzorpvati. Kar je opazil, da si je začel nadevati hlačne .sponke, in sicer pred hišo št. 6 na Napoleonovem trgu. Stražnik je takoj skočil ria kolo in se zapeljal k tej hiši. V tem trenutk^ pa 'je že privozil iz veže neznanec z dirkalnim kolesom. Ko je stražnik uvidel, da ga ne bo mogel dohiteti s svojim starim kolesom, je z vfo. močjo zavozil v neznančevo kolo, tako da sta skoro oba padla. Ko je neznanec zagledal stražnika, je pustil kolo in zbežal po Rimski cesti na Mirje, kjer pa ga je prestreglo več gospodov. V neznancu je stražnik spoznal znanega kolesarskega tatu Emila Omerzo, roj. leta 1905. v Trstu, brezposelnega delavca brez1 stalnega bivališča. Omerza je izjavil stražniku, da je ukradel kolo, ker je bil že dolgo časa brez zaslužka. •• Kolo, ki ga je Omerza ukradel, je pustil v veži hiše št. 6 ključavničarski pomočnik Mirko Ulčar s Poljanske cesta 15. Kolo je vrednn 1000 Din. Ker je bil karambol hud, ima: Ulčar in stražnik na kolesu vsak po 50 Din škode. ■ Na Vodnikovem trgu je bil aretiran še' neki Sima Karan. 22-letni krojaški pomočnik iz Jurge prt Karlovcu, prav ko je hotel'Ukrasti kolo In se z njim odpeljati. Trbovlje Na pevski jubilejni proslavi društva »Lipa« v Litiji, ki se bo vršila 15. t. m. popoldne bo sodeloval trboveljski »Zvon« in Mladinski pevski zbor. Izkaznice s:a polovično vožnjo se dobijo pri g. Ivo Pleskoviču. Loke pri Zagorju Komisijonalni ogled za postavitev transformatorske postaje ,. in. napeljave daljnovoda »Električne zadruge na, Lokah« bo. $L. t. m. ob 9. in četrt na ljpu. mesta. Vsi oni,, ki si žele še, letos, električne . razsvetljave in se M niso vpisali v zadrugo, naj to nemudoma stprf. Brivnica. Na zemljišču. ;»feonzumneg» , dru-,štva »Posavje« na .Lokah si gradi HČflo brivnico, g. Jože Mrnuh- ,K*kPr. čujemo, ,bo poleg brivnice namešten« tudi trafika. Ogenj je uničil petim Velik požar pri Novi vasi pri Rakeku — Požrtvovalni gasilci so preprečili, da ni pogorela vsa vas — Velika škoda Huda nesreča odvetnika dr. Tizirja med Lescami in Kranjem Huda nevihta nad trboveljsko dolino - Strela zažgala kozolec Mladenič, ki je ušel streli — Kozolec je pogorel do tal — Velika škoda na polju Gospodarske zmede na MadfarsLem Budimp»Sta, 13. avgusta. ' Pritisk krize tu madijarako gospodarstvo ae s dneva » dan jača. Zveza mlinov je ponovno ckteaila povišati cene mlevskim izdelkom za 2-— pengo pri 100 kg, riž 9e je podražil od 0-42 pengo na 0-55. Tudi v vseli drugih potroš-niii predmelih cene neverjetno naraščajo. Tekstilno blago se je v zadnjih dneh podražilo za 80 do 90%. Vlada poskusa z vsemi silami pobijati draginjo in naglaša v svojih razglasih, da je |>eiiigd absolutno stabiliziran in »o »p surovine v ceni celo znatno pocenile. Danes se je sestala komisija triintridesetih, ki je vzela n h 2uauje vladno poročilo o gospodarski situaciji dežele. Komisija je izdelala nov program sanacije, ki predvsem predvideva stabilizacijo državnih financ. Jutri poteče rok si-stiranja plačilnega prometa. Pod pritokom dragonjskega vala se pojavljaijo govorice, da bo vlada vsak uvoz na Madjarsko izredno otežkočila. Veliko nestrpnost vzbujajo tudi poročila obmejnih postaj, ki zatrjujejo, da je v zadnjih dneh vsak inozemski dvoz na Madjarako skoraj popolnoma ustavljen. Tudi izvoz ae je radi znane prepovedi izvoza žila znižal na minimum. Popolno prenehanje drobiža v poslovnem življenju povzroča nebroj neprilik. Drobiž je javnost dezavrirala, z novčanicami po 1, 2 in 5 peng8 se prav pridno kupčuje. Policija zasleduje vse orne elemente, ki raana«tajo vznemirljive vesti. Srebrni novci se pa prodajajo z znatnim agijem. Borzno življenje nudi najboljše hranivo za prikrito spekulacijo. Razpoloženje borzijancev se spreminja od ure do ure. Pred dnevi so se cene na žitnih borzah nenadoma učvrstile in nato z brzino hitele navzgor, včeraj pa se je že izvršila reakcija, ki je povzročila znatno padanje. Vse borzno življenje se nalaja v mrzlični nestrpnosti. Radi slriklrie izvedbe deviznih odredb, ki prepovedujejo vsak izvoz deviz in nakazil v mo-aemstvo, so oblasti podvzele kar najostrejše mere, da se prepreči zogiibanje deviznih določb. Postavljene so bile posebne finančne ekspoziture na vseli važnejših obmejnih prehodih. Pri Velikem žuipanstvu je vposlavljen poseben oddelek, ki se sestavlja z raznih valutarnih in deviznih sl rokovnjaško v. Ta oddelek ima tudi nalogo, da nadzira ve« devizni promet države. V zadnjih dneh je bilo izvršenih večje število aretacij radi tihotapljenja deviz preko meje. Vladna devizna zapora je madjarski trgovski svet ležko prizadela. Pokrajinska zveza madjar-»kih trgovcev je na svoji zadnji seji analizirala nevzdržno situacijo v gospodarskem življenju in je posebno ostro nastopila proti vladnim deviznim odredbam. Večina inozemskih fabrikan-lov je bila primorana madjarskim trgovcem dovoljevati 6 do 12 mesečne kredite, kalečih vrnitev je po najuovejših navodilih deviznih odredb postala problematična. Pogoj, da so vsi inozemski blagovni krediti vezani na dovoljenje Narodne banke, mora državo nujno dovesti do popolne izolacije. Generalni tajnik pokraijinske zveze madjarskih trgovcev je naglasil, da mora nasilna vladna prepoved ustvariti gamolastno gospodarsko blokado in da je vsa delavnost madjarskega gospodarstva radi nemogočih nabavit tujih deviz povsem ohromela. Slalno se vzdržujejo govorice o inozemskem zunanjem posojilu, ki se med vladnimi krogi zelo optimistično ocenjuje. Prvolna kvota 7 milijonov funtov je že skopnela na 5 milijonov. Posojila naj bi se udeležile Francija, Italija in Nizozemska. Gospodarski krogi pa nasprotno ocenjujejo situacijo zelo pesimistično. Emisija posojila je odvisna od popolne politične preori-jentacije Madjarske, kajti zanj prihaja v pofttev samo Francija, vse druge kombinacije, na ka-" tere se še vladni krogi zanašajo, so ničnostne. V strahu za državno veljavo, ki je že znatno zrahljana, namerava vlada preskrbeti za ne-obhodno polrebne surovine, dveletne blagovne kredte v znesku 400 milijonov pengOv. V splošnem je gospodarska situacija Madjar-ske še povsem nejasna. Diplomatični krogi presojajo položaj z deljenimi čustvi. Nekateri smatrajo, da so vse te težave samo fiktivne in hoče z njimi madjarsko plemstvo doseči samo brezpogojno mednarodno finančno pomoč. Vladnim krogom ne prija preorijentacija, katero treznejši gospodarski krogi zahtevajo. Vsekakor pa pa je treba sprejemati dogodke na Madjar-skem z veliko rezervo. Gospodarske vesti X Stanje Narodne banke dne 8. t. m. Aktiva: podloga, zlato v blagajnah in drugod 154Sl milijonov 877.000, bankovci v tuji valuti 1,438.000, devize 563,645.000. V primeri s poslednjim stanjem Narodne banke se je podloga zmanjšala za 29,126.000. Devize, ki ne »padajo k podlogi, »o »e »manjšale za 178.000 in zna-Sajo 115,832.000, kovan denar 29,363.000, posojila na menice 1.486.675.000, posojila na vrednostne papirje 208.837.000, posojila v celoti 1.690.512.000. Posojila so ae povečala za 50,989.000. Prejšnji prebitek glavne državne blagajne se je povečal za 19.186, začasni prebitek glavne državne blagajne se je povišal za 70,000.000 in znaša skupno 400.000.000 Din. Razna aktiva 940,251.000. Aktiva so se povečala za 1,368.000. — Pasiva: Bankovci v obtoku 5.609.007.000, pomnožili so se za 98,874.000, obveznice na pokaz 688,552.000, zmanjšale so se za 49,840.000, obveznice na rok »o se povečale na 43,304.000 in znašajo skupno 402.302.000. X Amortizacija obligacij 5% konreraijskega posojila Poljske republike iz leta 1924. Dne 1. julija 1931 je bilo izžrebanih za amortizacijo 48.851 obligacij 5% državnega konverzijskega ■posojila iz lela 1924. Lastniki obligacij morajo pregledati izkaz izžrebanih obligacij pri Generalnem konzulatu Poljske republike v Zagrebu, odnosno pismeno zahtevali informacijo. X Čebelarska razstav* na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. decembra t. 1. Naši čebelarji bodo zopet razstavili svoje letošnje pridelke. Dana bo vsakemu prilika, ki ceni uživanje medu, da »e o pravem {asu oskrbi z medom. Ta del bo nudil tudi marsikaj poučnega, za kar se naši čebelarji najbolj zanimajo. X Sadjarski sestanki. V nedeljo 2. avgusta se je vršil veliki sadjarski sestanek v Veliki Nedelji in minulo nedeljo pa pri Sv. Lenartu, pri katerih je bila udeležba ogromna. Predaval je predsednik Društva Sadnih trgovcev z Dravsko banovino v Mariboru, g. Rudolf Pevec iz Ormoža, ki je žel za svoja stvarna predavanja vsestransko priznanje. Vsebina govora je bila podučiti sadjarja v določenih sortah, kako se poprijeti sadjarstva, gojiti prave zahtevane sorte, katere zahteva svetovna trgovina. Dokazoval je sadjarjem v novem pravilniku za izvoz sadja. da naj tudi sadjar pojmuje in stori svojo končno dolžnost, da bo naše sadje pridobilo, oduosno obdržalo isti sloves v svetovni trgovini, kakor si ga zasluži. Nekatera precizna in dokazljiva izvajanja so poslušalce do solz ganile in tako je lepo zborovanje zaključil s prošnjo na sadjarje in mladino, da se poprime edino še plodonosne panoge sadjarstva, ki je za dobrobit sadjarju za okraj kinč. za občino dohodek, za državo pa napredek. Z zahvalo so se sadjarji poslavljali od njega s pozivom, da jih zopet kmalu poseti. Takšna zborovanja so hvalevredna in velike važnosti za ves okraj, oso-bito pa za kmetovalce-sadjarje. Tako je društvo priredilo v treh mesecih celo vrsto takšnih sadjarskih shodov in pokazalo, kako se mora iti sadjarjem s stvarnimi pouki na roko in mu do-P'',šel trenutek, ko mora sadjar odbijati svetovno konkurenco, iti roko v roki, ramo ob rami za boljšo bodočnost. X Razstava zelenjave na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra t. I. bo pokazala našim zelenjadarjem, pa tudi kmetijskim vrtnarjem katero zelenjavo moramo v današnjem času gojiti g posebnim ozirom na pott|>eševaoje tujskega prometa. Gotovo je važno tudi vpražanje vpeljave dobrih »ort za večje pospeševanje te panoge. Priznani zelenjadarji bodo razkazali tukaj svoje uspehe zadnjih dveh let. X Izplačila kuponov št. 10 VU investicijskega posojila. Ker zastaja 15. septembra t. 1. pravica izplačila kupona št. 10 7"/» investicijskega posojila iz leta 1921., opozarja oddelek za državne dolgove in državne kredite lastnike obveznic 7*/» Investicijskega posojila, da se kuponi št. 10 teh obveznic izplačujejo najdelj do vštetega 14. septembra t. 1., In sicer samo pri blagajnah oddelka za državne dolgove In državne kredite in pri davčnih upravah. X Razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razslava strojev ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali pribl. 2000 in* razstavnega prostora, bodo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 25 tvrdk, poljedelsko orodje 18 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, »troje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki slane Din 30-— ima pravico do polovične vož-oje po železnici. Naročile legitimacije pri raz-prodajalcih ali direktno pri velejmslsem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Morete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10-—. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilno orodje, jermena rake izdelke, verige, različna vozove, bioikle, obleke, čevlje, sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd. X Kongres obrtnikov in industrijcev koinr-ske stroke. 16. avgusta se vrši v Beogradu kongres obrtnikov in industrijcev kožarske stroke iz vseh delov naše države. S kongresom bo združena tudi velika razstava, za katero vlada veliko zanimanje. X Zveza la tujski promet v Ljubljani bo razstavila jeseni na ljubljanskem velesejmu, ki se bo vršil od 29. avgusta do 9. septembra, pregledno karto slovenskih zdravilišč in lelovišč * lučkami, relief Dravske banovine in relief Vintgarja. kartone z raznimi poučnimi stavki, ves materijal, ki ga je izdala Zveza od svojega aa-četka in kar ga je izdal »Putnik«, in umetniške »like naših krajev. X Potovanje naših gospodarstvenikov na češkoslovaško. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi v dneh 7. do 13. septembra poučno gospodarsko potovanje na Češkoslovaško. Potovanje Ima namen poglobiti medsebojne gospodarske stike med obema državama, ki so postali po sklenjeni trgovinski pogodbi še posebno važni. V programu je poseben »Jugoslovanski dan« v okrilju praškega velesejma, posvečen našemu gospodarstvu. Naši gospodarstveniki sl bodo pri tej priliki ogledali češkoslovaško industrijo in njihovo zadružno gibanje. Program je tako racijonalno sestavljen, da bo kljub pičlemu času 6 dni nudit popolno sliko medsebojnega gospodarskega spoznanja. Interesenti naj pošljejo svoje prijave zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. X Tujsko-prometna razstava Dravske banovine. Tujsko-prpmetna razstava v Jeseni bo nudila obiskovalcem vsa znamenitejša letovišča in kopališča v malih modelih, verno posnetih po naravi. Veliko pozornost vzbujajo že sedaj prt poznavalcih razni relijefi, tako relijef Dravske banovine, relijefi gorenjskih oddelkov. Rateče—Planica z Jalovcem, Kranjska gora z očetom Triglavom, Bohinjska kotlina Tržič, Kran] Škofja Loka, Ljubljana, ViSnja gora. Novo mesto, Kostanjevica, Laško, Celje, Dobrna, Dravo- grad, Rogaška Slatina, aMribor s Pohorjem, Jezersko, Zupanova jama, Vintgar itd. Zastopani bodo vsi trije načini prikazovanja pokrajine, to je kot relijef, kot diorama ln kot dio-rama v relijefu. Razstava se vrši v okvirju jesenske prireditve ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. X Oddaj« državne pšenice v mletje se bo vršila polom licitacije dne 22. avgusta 1. I. pni provijantskem odseku ekonomskega oddelka Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu. (Oglas ie na v (»ogled v pisarni Zbornice za TOL v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku). X Oddaja gradbenih del se bo vršila potom ofer talne licitacije dne 24. avgusta t. 1. pri in-ienjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isitem oddelku). X Budimpeštanski žitni trg. Budimpeštanski terminski trg se je obnovil z zelo slabimi iz-gledi. Tečaji so padli do 60 točk. Izvoz žita le zvezan s pogojem, da izvozniki prodajajo v tuji valuti. X Znižanje eslcomptne mere v Nemčiji. Na današnji seji centralnega odbora nemške državne banke je bilo sklenjeno, da se zniža diskont od 15 na 10"/», lombardna obrestna mera pa od 20 na 15*». Dobave Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 400 ovojev strešne lepenke, 2500 komadov strešnega umelnega Skril ja, 200 kilogr lesnega cementa in 2000 kg šamotine moke ier glede dobave 200 kg bločnih verig. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kilogr bencina, razne pločevine, gonilnih jermenov, spojk itd. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 31. avgusta 1- 1- ponudbe glede dobave raznih električnih strojev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Borzna poročila dne 13. avgusta 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 13. avgusta. Amsterdam 2276 20 do 2283-04. Bruselj 78664-789. Curih 1101-75 do 1105 05, Dunaj 793 79-79619, London 274 39 do 275-19. Newyork 563818-565518. Pariz 221'34 do 222, Praga 167-24-167-74, Trst 295-37-296-27. Zagreb, 13. avgusta. Amsterdam 2276-20 do 2283 04, Dunaj 793-79-796-19, Bruselj 786 64 do 789. London 274 39—275-21. Milan 295-37 do 296'27, Newyork kabel 5649-19— 5655-18. Pariz 221-34-222, Praga 167-24-167-74. Curih 110175 do 110505. Beograd, 13. avgusta. Amsterdam 2276-20 do 22-8304. Bruselj 78664—789, Dunaj 79379 do 79619. London 274‘39-275-21. Milan 295-37 do 296-27, NewVork 5638 18-5655 18. Pariz 22134 do 222. Praga 16724-167-74, Curih 110175 do 1105-05. Dunaj, 13. avgusta. Amsterdam 286 95. Atene 9-21, Beograd 12-5712, Bruselj 98 96. Bukarešta 4-2237. London 34-5612, Madrid 62-50, Milan 37-235, Newyork 711-20, Pariz 27 92, Praga 2107, Sofija 51490, Stockholm 190-25, Kopenhagen 190 05, Varšava 79-9/>, ZUrich 138-85. Curih. 13. avgusta. Beograd 9-07, Pariz 20-09, London 24-9075, iNewyork 512-75. Bruselj 71-40, Milan 26815. Madrid 44-25, Amsterdam 20665, Dunaj 7205, Stockholm 13715, Oslo 13710, Kopenhagen 137*10, Sofija 3-71, Praga 15-18. Varšava 57-40, Budimpešta 90-025. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb. 31. avgusta. Državni papirji: 7% inv. pos. 76-78 (77), vojna škoda 363-50-365 (360, 361. 363), kasa 363-50—365 (362. 365). september 365 d., oktober 367 d., december 371 do 372 (369-50, 370), 4% agr. obv. 93-43-50, 7% Bler. 70-50-71 (71, 72). 8% Bler. 80-81 (80, 81). 7% pos. hip. —, Begluške 59—60-50. — Banke: llrvatska 50 d., Praštediona 957-50 do 965, Union 150—155, Begluške 67—68. Ljublj. kred. 120 d.. Mednarodna 68 d.. Srbska 190 do 192. Industrije: Šečerana Osijek 220—224. Trboveljska 225—237-50, Slavonija 200 d.. Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d.. Guttm. 115—125. Danica 65—70, Drava 220 d.. Os. liv. 210 d.. Brod vag. 50 bi., Paromlin Union 65 bl„ Isis 30—40, Dubrov. 300—330, Jadr. pl. 520 d.. Oceanija 190 d. Dunaj, 13. avgusta. Bankverein 14. Dunav-Sava-Adria 12, Prioritete 91-25, Trbovlje 28’90. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 13. avgusta. 7% Bler 67—68. Newvork, 13. avgusta. 8% Bler 72—75. 7% Bler 66-50—67-50. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca za koruzo neenakomerna, brez prometa. Novi Sad, 13. avgusta. Oves: baški, sremski, slav. 125—130. Koruza: baški, baška okolica Sombor 97—98. ban. 92-50—95. Vse ostalo ne-izpremenjeno. Promet: pšenica 9 vagonov, koruza 15 vagonov, moka 6 vagonov. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta. 13. avgusta. Tendenca mirna. Promet srednji. — Pšenica: december 11-85 do 12-20 (11-95—1.1-97). marec 1307—13*37 (13-17 do 13-20). Rž: december 10-90-10-95 (10-89 do 10-90), marec 12—12-10 (12—12-02). Koruza maj 13 02-13-73 (13-54-13-58). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, brez prometa. ‘Radio Ljubljana, petek, 14. avgusta. 12.15 Schubert, operetne arije. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.80 Salonski kvintet. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.80 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, soitota. 15. avgusta. 9.00 Ing. Jože Černe: O poljedelstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Plošče. 10.30 Versko predavanje. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 C:as, dnevne veeti, plošče. 15.30 Kvartet mandolin in kitar. 16.90 »Stric v toplicah« veseloigra, Ljudski oder. 20.00 Pester večer: Izvajata Štefka Fralnikova in Pavel Rasberger iz Maribora. 21.30 Harmonika solo, g. Stanko. 22.00 Čas, dnevne vesli. 1(2.15 Salonski kvintet. 28.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, petek, 14. avgusta. 11.35 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Ciganska glasba. 19.40 Plošče. 20.00 Potovanje po Saakammergulu. 20.80 Koncert. 21.80 Komedija. 22.00 Radio orkester. 22.80 Novice. 22.50 Plošče. Beograd, sobota. 15. avgusta. 11.3(5 Plošče. 12.85 Radio orkester. 18.80 Novice. 19.00 Plošče. 20.00 Narodne pesmi. 20.80 Pesler koncert. 21.00 Večerni .koncert. 22.00 Vokalni koncert. 22.90 Novice. 22.50 Cigaaka glasba. Zagreb, petek, 14. avgusta. 12.20 Kuhinj«. 12.80 Plošče. 19.90 Novice. 20.15 Poročila. 20.80 Beograd. 22.90 Novice. 22.40 Po tujih postajati. Zagreb, sobota, 15. avgusta. 11.00 Plošče. 13.60 Kuhinja. 17.00 Plošče. 20.30 Operetni večer. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Operetna glasba. Praga, petek, 14. avgusta. 14.10 Plošče. 14.80 Radio orkester. 17.10 Plošče. 19.80 Vokalni koncert. 19.55 Ljudski večer. 21.00 Koncert. 21.30 Koncert. 22.15 Moravska Ostrava. Praga, sobota, 15..avgusta. 16.00 Moravska Ostrava. 17.50 Plošče. 19.00 Koncert. 20.25 Kvartet. 21.00 Bratislava. 22.20 Radio film. Agitirajte za Jugoslovana! Morski vrag eden naj lepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20—, vezan izvod Din 30—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče St.i. Za počHnice berite »V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro ln zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 30-—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana. Oradišče Št. 10. Gramafanske plettt po 3 Din iz p osoj uje „SLAGER“t izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vtfova utica 2. 1501 Moderna 4 -stanovanjska vila novozgrajena, s kopalnicami, elektriko In parketl, poceni na prodaj. Vsa stanova-nja takoj na razpolago. — Polive se pri I. O r a 2 e m, župan. Moste pri Ljubljani 1808 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nuino potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi »Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 10 Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker ie zaloga majhna. Iiemii Zinil prekrasni Ijobavnl to man. Cena Din 80*—, v platnu vezan 35—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana. Oradišče št. 10 OglaluH« v »Jugoslovanu !« ||altula