GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVIII. KAMNIK, 23. MAJA 1988 • S seje izvršnega sveta Kako do novih delovnih mest ISa zadnji seji izvršnega svela so med drugim obravnavali osnutek zakona o razglasitvi Arbore-tuma Volčji potok za spomenik oblikovane narave, in predloge odlokov o pokopališkem redu in javnih pogrebnih svečanostih, o uporabi grba, zastave in imena občine Kamnik in o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Pri slednjem je predlagan usklaje-valni postopek. Po besedah predstavnika Komiteja za urejanje prostora, bo omenjeni zakon veljal (čeprav je bilo možno zakon sprejeti le do 31. marca), če bo uspel usklajevalni postopek. V nadaljevanju so člani izvršnega sveta obravnavali poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini v letu 1987. Lanski načrt zaposlovanja v občini Kamnik ni bil uresničen, rast zaposlovanja je še vedno hitrejša v negospodarstvu kot v gospodarstvu. Tudi zaposlovanja z nižjo izobrazbo je šc preveč ~ preveč je torej razpisov za drugo, tretjo in četrto stopnjo izobrazbe. To je le nekaj ugotovitev lz omenjenega poročila. Med drugim navaja tudi, da se je nezaposlenost v občini povečala in je trenutno nekaj večja od regijskega povprečja. V razpravi so člani izvršnega sveta ugotovili še to. da bo težav z zaposlovanjem brezposelnih čedalje več in da se je treba na to pripraviti. Sicer pa se pri nas, je bi slišati, dogodki v kadrovski politiki mnogokrat precej drugače odvijajo, kot je bilo predhodno dogovorjeno oziroma zapisano v raznoraznih dokumentih. Prevladujoče je bilo tudi mnenje, da je še več treba vlagati v raziskave o tem. kako do novih delovnih mest. Nestrokovnosti na tem področju je po mnenju enega od članv izvršnega sveta konec. V naši občini zbuja skrb tudi do- kajšnje zmanjšanje zaposlenih pri zasebnikih, čeprav se je po drugi strani njihovo število zvečalo skoraj za enak odstotek. Obrt je po mnenju članov izvršnega sveta poleg kmetijstva in turizma ena od smeri, kamor bi bilo treba v bodoče usmerjati brezposelne in kjer je še največ neizkoriščenih možnosti za zaposlovanje. Še zlasti pa bi bilo ljudi treba usmeriti v raziskovalne dejavnosti, torej v prodajanje znanja. Sicer je vse omenjeno že nekaj časa v dolgoročnih planih občine, zato je eden od razpravljalcev ponovno opozoril, da ni dovolj to le zapisati, ampak se vseh stvari lotiti bolj konkretno. R. G. Priznanja varuhom našega mirnega življenja Prvič so delavci organov za notranje zadeve praznovali Dan varnosti že 13. maja 1944 v Drvarju in od takrat naprej je ta dan njihov, če-prAv sami radi povedo, da je to tudi praznik vseh občanov, ki so na kakršenkoli način vključeni v sistem družbene zaščite. Na skromni slovesnosti, ki je bila tega dne v prostorih postaje milice v izredno sproščenem vzdušju, je predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc poudaril, da se bo družbenopolitična skupnost še vnaprej prizadevala za dobro in plodno sodelovanje z ONZ, in jim hkrati čestital k prazniku. Naslednjemu govorniku, sekretarju je predal besedo z mislijo, ki je naletela na splošno odobravanje: »Želim si, da bi se me občani zapomnili tudi po najkrajših govorih!« Vinko Foličnik pa je v imenu organov za notranje zadeve obljubil še boljše delo, čeprav so tudi delovni uspehi iz preteklega leta naleteli na odziv. Na podelitvi priznanj v Ljubljani, v Domu Maksa Perca, so bili namreč nagrajeni Franc Rams, Franc Zupan, Boris Peterka, Miran Bleje, Alojz Bukovič in občinski sekretariat za notranje zadeve z zlatim znakom, kar pomeni še posebno priznanje naši občini. Po urici prijetnega kramljanja med predstavniki občine in ONZ, so se slednji vrnili na delo, ki ga niso zanemarili kljub prazniku. Dovolj velik dokaz za to je že radarska kontrola, ki je prav na petek trinajstega po žepu udarila marsikaterega prehitrega voznika. MATIC ROMŠAK O ukrepih nič konkretnega Velik uspeh na tekmovanju Tito-re v oluci j a -mir V soboto, 7. maja, je bilo republiško tekmovanje Tito - revolucija - mir, kjer je sodelovala tudi ekipa kamniških srednješolcev: Helena Dobrovoljc, Mateja Ipavic in Nataša Rebolj. Mateja Ipavic je zasedla drugo mesto in si tako priborila pravico do udeležbe na zveznem tekmovanju TITO - REVOLUCIJA - MIR v Kumrovcu. Vsem trem tekmovalkam čestitamo k lepemu uspehu na republiškem tekmovanju, Mateji pa želimo veliko uspeha v Kumrovcu. OK ZSMS Kamnik V ponedeljek, 16. maja sta bila na obisku pri drugi skupini kamniških sindikalistov, ki so na nekajdnevnem izpopolnjevanju v republiškem izobraževalnem centru Zveze sindikatov Slovenije v Radovljici, predsednik zveznega sindikalnega sveta Zvonimir Hrabar in sekretar republiškega sindikalnega sveta Franc Hribar. S kamniškimi predstavniki osnovnih organizacij ZSS sta se pogovarjala o najnovejših ukrepih, in o posledicah, ki jih bodo imeli ti na gospodarjenje. Kamni-čani so imeli po uvodnem govoru Zvonimira Hrabarja kar nekaj konkretnih in, lahko bi celo rekli provokativnih vprašanj , vendar na večino od njih predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije ni mogel odgovoriti. R.G. Darujmo, česar ne potrebujemo Redna zbiralna akcija RK bo v Sloveniji 26. maja. Kamniška organizacija Rdečega križa bo tega dne med 17. in 19. uro organizirala na podočju cele občine zbi- ranje oblačil, perila, posteljnine, šotorov in drugih uporabnih predmetov. Primanjkuje zlasti posteljnine in otroških oblačil, zato RK vabi vse, ki imajo tako Prireditve in dogajanja v mesecu mladosti DOMŽALE: 21. 5. ob 8. uri - košarka pred osnovno šolo Mengeš Matija Blejca-Matevža 24. 5. ob 16. uri-kulturno zabavni program na ploščadi pred veleblagovnico Napredek Domžale (ansambli, odprt mikrofon) 25. 5. ob 16. uri - sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo v Delavskemu domu na Viru, ples 28. 5. ob 20. uri - shod mladih v Rokovnjaškem gozdičku nad Lukovico (Rokovnjaški disko, nagradne igre, skeči...) KAMNIK: O dogajanjih v Kamniku boste obveščeni prek plakatov; odvijale se bodo razne kulturne, zabavne in športne prireditve in sprejem pionirjev med mladince po posamičnih šolah. blago in so ga voljni odstopiti tistim, ki potrebujejo pomoč, da ga povežejo v svežnje in odnesejo na zbirno mesto oziroma postavijo pred hišna vrata. Blago naj bo v svežnjih ločeno: uporabno in posebej blago, ki ni več uporabno. Rdeči križ bo uporabno blago razdelil najnujnejšim pričakoval-cem, neuporabno pa poslal v in-dustijsko predelavo. Aktivisti Rdečega križa bodo 26. maja med 17. in 19. uro obiskali vsa naselja in krajevne skupnosti. Zaradi velike razsežnosti kamniške občine so določena zbirna mesta: p.k. Kamnik gostilna Bevec, SKG Zaprice, spodnja železniška postja, šolski center ŠENSRM, živilski trg, komunalno podjetje v Mekinjah, osnovna šola v Mekinjah, Gozdno gospodarstvo - Tunjiška c; Moste - gasilski dom, Komenda - društvo upokojencev, Duplica - osnovna šola, Smarca - kulturni dom, Stranje - osnovna šola, Črna - osnovna šola, Nevjje - trgovina Kočna, Šmartno - Buč 10, Srednja vas- kulturni dom, Laze-Tuhnij - kulturni dom, Spitalič - kulturni dom, Motnik - kulturni dom, Podgorje - kulturni dom. Akcija bo tekla vsklajeno, zato je blago potrebno odnesti na zbirno mesto oziroma postaviti pred hišna vrata najkasneje do 17. ure. Vsem anonimnim darovalcem se RK že v naprej zahvaljuje za plemenitost in pripravljenost pomagati ljudem. Vsako leto občani Kamnika darujejo veliko uporabnega blaga, očiščenega in lepo pripravljenega, darujejo pa tudi znatne količine blaga, primernega za industrijsko predelavo. Tudi ob tej zbiralni akciji organizacija rdečega križa, pričakuje enak ali celo boljši odziv. STANE SIMŠIČ T i* ■■■■■■MM Lepša bodočnost za Albrehtovo hišo Na zadnji skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti so med drugim sklenili, da bo Stanovanjsko komunalno gospodarstvo obnovilo Albrehtovo hišo. SKG je namreč hišo na Titovem trgu 25 odkupilo od delovne organizacije Planinka. V njej je bila pred leti železnina, zadnjih nekaj let pa zaradi »spanja« nekaterih hiša v središču Kamnika preprosto sameva, in kar je še hujše, nezadržno propada. Zgornje prostore bodo preuredili v stanovanjski objekt, spodaj pa bo imel lokal predvidoma Modni salon iz Velenja. Po zagotovilu direktorja bodo v Stanovanjsko komunalnem gospodarstvu poskrbeli tudi za zelo zanemarjeno okolico hiše (severni del, za prodajalcem zelenjave), saj so za Titov trg 23 in 25 že naročili ureditveni načrt. Foto: R. GRČAR • Skupščina samoupravne komunalno cestne skupnosti Luknja pri luknji, bencinski dinar pa odteka v federacijo •Z rezultati v preteklem letu s*io sicer lahko kar zadovoljni, " yedno znova ugotavljamo, da s° naše ceste iz leta v leto bolj "kvarne, ker nam denarja zmanjkuje celo za redno vzdrževanje, **J šele za obnovo cest, je na |*u/jfii'm zasedanju zbora izva-\»lcev in zbora uporabnikov komunalno cestne skupnosti ugo-*v'ja/ predsednik skupščine, ^gust Sek. V letu 1987 je bilo v kamniški v"eini sicer kar dosti narejenega. ^di vsi podpisniki samupravnih sporazumov o združevanju denarja so končno poravnali vse obveznosti. Kljub vsemu pa je bilo zaradi neporavnanih obveznosti za povezovalnico treba najeti posojila. Največ denarja je komunalna skupnost namenila za objekte, ki neposredno vplivajo na ekologijo. Glavne naloge so bile tako gradnja primarnega ko-lektorja proti Nevljam in saniranje odlagališčne jame. Neprimerno večje težave so v cestnem gospodarstvu. Sistemski vir. ki je namenjen za vzdrže- vanje infrastrukture, je namreč tako majhen da cestno gospodarstvo ne more več normalno gospodariti. »Uspehi, ki smo jih dosegli lani, so le posledica odločnih zahtev, saj so bili nekateri odseki tako uničeni, da je bilo nujno treba izvršiti najnujnejša dela zaradi varnosti. Rekonstrukcija in asfaltiranje ceste čez Kozjak, preplastitev dela Tuhinjske ceste, obnova nekaterih udo-rov na lokalnih cestah so rezultati naporov vseh organov naše skupnosti, izvajalcev, izvršneaa sveta ter ostalih gospodarskih in političnih subjektov. Vsekakor moramo ugotoviti, da je Skupnost za ceste Slovenija v teh slabih časih imela razumevanje in pomagala, da smo sanirali najnevarnejše odseke lokalnih cest,« je v uvodnem poročilu povedal predsednik skupščine. Tajnik komunalne cestne skupnosti, pa tudi večina ostalih, so v razpravi zahtevali odgovornost upravljalcev Centralne čistilne naprave v Domžalah, saj na nenehne zahteve Kamniča- nov, ki plačujejo dokajšen delež za njeno delovanje, merilno mesto do konca marca še ni bilo narejeno. Na seji je bilo med drugim povedano tudi. da bo v bližnji bodočnosti urejeno tudi križišče na Korenovi poti - postavljene bodo avtomatske zapornice s svetlobno signalizacijo. Čimprej bo treba urediti tudi bivšo regionalno cesto Podgorje Kamnik, ta bo po novem imela status mestne ulice, ki jo bo obnavljalo Komunalno podjetje Kamnik. Omenjena cesta je zelo uničena in nič več ne omogoča varne vožnje. Poleg realizacije finančnega načrta na komunalnem in cestnem področju za leto 1987 in finančnega poročila so delegati sprejeli tudi plan komunalnega in cestnega gospodarstva za letošnje leto. Jasno pa je, da bo plan realiziran v takem obsegu, kolikor bo združeno delo zmoglo združevati sredstev v čedalje bolj zaostreni gospodarski situaciji. Delegati so na seji sklenili, da perečo cestno problematiko čimprej obravnava republiška skupščina in zahtevali, da se reši vprašanje sistemskega vira za ceste. Predstavnik Komunalnega podjetja je na seji dejal, da so po krajevnih skupnostih vedno stvari hitreje rešili tam. kjer je bilo več posluha. V tem trenutku se njihovo podjetje namreč ukvarja z vprašanjem, kje dobiti najbližji vir za gramoz, ki ga trenutno vozijo iz sosednje občine. So pa primeri, da jim po oddaljenih krajevnih skupnostih krajani dajo na voljo svoj gramoz, kar je. kot je dejal direktor Komunalnega podjetja, še posebej dobrodošlo, ker je njihova organizacija pri vzdrževanju lokalnih cest vezana predvsem na krajevne pe-skokope. R. GRČAR Kaj menijo delegati o obveščanju Odločitve v delegaciji - usklajevanje v skupščini Pred pomembnejšim: odločitvami bi želeli več neposrednega sodelovanja predlagateljev, upravnih organov in strokovnih služb občine. Takega mnenja je bilo kar 80 odstotkov delegacij, ki so odgovarjale na anketo sveta za družbeni sistem informiranja o obveščanju delegatov. Povabilu, da odgovorrna osem vprašanj o problemih obveščanja delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine se je odzvalo 66 delegacij, kar pomeni 60 odstotkov vprašanih. Zanimivi so odgovori na posamezna vprašanja, ki kažejo, da kar tri četrinc delegatov ocenjuje, da dovolj poznajo najpomembnejša dogajanja v občini. Najboljši način obveščanja delegatov je po njihovem mnenju gradivo v obliki brošure oziroma v Kamniškem občanu. Seveda pa je treba takoj pristaviti, da skoraj polovica anketiranih na prvo mesto postavlja ustna pojasnila in razlage na zborih krajanov, sestankih delegacij in podobno. To se sklada tudi z uvodoma navedenim predlogom za tesnejše sodelovanje strokovnih služb z delegacijami. Večina delegatov je kritično ocenila gradiva za seje skupščine z obrazložitvijo, da so preobsežna, da so obrazložitve večkrat premalo razumljive, zlasti pa da pogrešajo več možnih rešitev posameznega problema. Zelo pomembno je vprašanje, kako v delegacijah nastajajo pobude in predlogi oziroma stališča do predlaganih rešitev s strani strokovnih služb oziroma izvršnega sveta. Ali je to samo mnenje posameznega delegata ali vodje delegacije ali pa pri oblikovanju stališča sodelujejo vsi člani delegacije ali pa še kak drug organ v krajevnih skupnostih ali OZD? Iz skoraj polovce odgovorov je razvidno, da imajo težave s sestajanjem delegacije in da je njeno delo odvisno od osebne zavzetosti vodje in tudi ostalih delegatov. V dobri desetini odgovorov so odkrito priznali, da se njihova delegacija redkokdaj sestane. Seveda pa ni potrebno posebej razlagati, da so vzroki za tako stanje dosti globji od kvalitete obveščanja; gre predvsem za vprašanje, koliko delegati dejansko še odločajo v skupščinah. Kot kaže so delegati, tako se glasi več kot polovica odgovorov. kar dobro seznanjeni s problematiko, položajem in razvojnimi usmeritvami lastne organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti. To je pomembno zaradi tega, da lahko pri opredeljevanju stališč soočajo položaj in interese lastne OZD oziroma KS z interesi ostalih. Iz dopolnilnih predlogov, ki so jih delegati navedli za izboljšanje njihove obveščenosti, naj navedemo nekaj misli: Delegatskim vprašanjem je treba posvetiti več pozornosti. Odgovori naj bodo hitri, jasni in razumljivi in v pisni obliki. Smo proti dajanju gradiva delegatom tik pred sejo, ker mora delegat priti na sejo z že oblikovanim stališčem. Vsebina pomembnejših gradiv bi morala biti znana tudi širšemu krogu občanov. Delegacija pa bi morala o svojem delu poročati volilcem. Več skrbi je treba nameniti tudi tehnični izvedbi gradiva, kot je boljši tisk. večja sistematičnost, povzetki in boljša preglednost nad najbolj bistvenimi vprašanji. Vsaj vodje delegacij bi bilo treba bolj sistematično usposabljati za njihovo delo. Tudi občasni posveti bi bili zelo koristni. F. S Obvestilo telefonskim naročnikom o gradnji PTT omrežja Odbor za usmerjanje aktivnosti za izgradnjo PIT omrežja in Komisija za družbeni nadzor, ki ju je imenoval IS SO Kamnik, sta 16. maja obravnavala ceno telefonskega priključka za nove naročnike, ki se bodo prijavili po 15. maju 1988. Sprejet je bil naslednji SKLEP: 1. Cena novega priključka je 1,500.000 dinarjev s pogojem, da ga bodo novi naročniki plačali v enem obroku, in sicer v 15. dneh po odpisu pogodbe. 2. Pri plačilu cene priključka v petih obrokih je cena priključka 1,800.000 dinarjev s tem, da je prvi obrok v znesku 500.000 dinarjev plačljiv do 15. junija 1988, ostali štirje mesečni obroki pa v znesku 325.000 dinarjev. Novi naročniki imajo možnost pridobiti kredit pri Ljubljanski banki PE Kamnik. Pogoji za pridobitev kredita so naslednji: - 40% lastna udeležba ali 250'!,. na vezavo dinarskih sredstev ali namensko varčevanje dinarskih sredstev. Doba vračanja kredita je do 5 let / revalorizacijsko obrestno mero in 18% realno obrestno mero. Vse dodatne informacije o možnosti pridobitve kredita dobijo občani pri Ljubljanski banki PE Kamnik. Titov trg 12. Naročnike istočasno obveščamo, da projektiranje PIT omrežja poteka v skladu s sprejetim planom. Prve situacije z vrisanimi trasami PTT omrežja za pridobitev soglasij lastnikov zemljišč in izdelavo lokacijske dokumentacije bomo prejeli v tem tednu. Vse lastnike zemljišč, prek katerih potekajo trase PTT omrežja, prosimo, da dajo soglasja za prekope in zračne linije, da bo delo pospešeno potekalo. Zadali smo si nalogo, da bomo prve kable za PTT razvod položili že konec julija in sicer južno od Bakovnika. Upamo, da bomo uspeli, čeprav je pred nami velimo problemov. Vendar opozarjamo vse naročnike, da bo možno pridobiti telefonski priključek šele po montaži telefonske centrale, kar pa je naloga in strošek Podjetja za PTT promet Ljubljana. Po medsebojnem sporazumu bo to predvidoma v letu 1990. Za vsa zbrana finančna sredstva od naročnikov bomo v roku 14 dni nabavili prve kable, za katere smo že pridobili delne specifikacije in predračune. Za pravilno porabo finančnih sredstev zbranih od občanov skrbi Komisija za družbeni nad-' zor. Vsa dosedaj zbrana sredstva so vezana pri Ljubljanski banki PE Kamnik, kjer se obrestujejo. Tako bomo imeli možnost pridobiti premostitvene kredite za nadaljevanje investicije. Vse ostale informacije lahko dobite na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik, Steletova 8, telefon 832-211 - tov. Mikuš Miro. SKG Kamnik Seminar za mladinska vodstva v Bohinju V Izobraževalncem centru ZSMS Bohinj sta od 6. do 8. maja Občinski konferenci ZSMS iz Kamnika in Domžal organizirali seminar za vodstva osnovnih organizacij. Mladi so razpravljali o vlogi mladinske organizacije v današnji družbi in o aktualnih družbenih dogajanjih. »Začelo se je ...«, so zapisali kamniški mladinci v priložnostni bilten, ki so ga izdali na seminarju. Začelo se je s predavanjem Tineta Grošlja, sekretarja OK ZSMS Domžale, v petek zvečer o deželi vzhajajočega sonca - Kitajski. S pomočjo diapozitivov so poslušalci odpotovali s transsibirsjco železnico v deželo kolesarjev, kjer so izvedeli, da je tudi kitajska denarna enota juan vredna več kot juogoslovanski dinar. Življenje pa je kljub temu revno. Hrana je »riž na sto načinov«, poprečni Kitajec avtomobila ne premore, glavno prevozno sredstvo je kolo. Žive v majhnih, utesnjenih stanovanjih. V soboto zjutraj se je začelo delo po skupinah. Šolarji so se domenili, da bi uvedli zunanje mentorstvo za osnovne organizacije na osnovnih in srednji šoli. Zunanji mentorji bodo povezovali delo z občinsko konferenco. Mentorstvo je seveda prostovoljno. Mnenja so tudi, da so kriteriji za Titovo štipendijo preostri, kajti družbenopolitično delovanje onemogoča doseganje odličnega učnega uspeha, zato predlagajo, da naj bo začetni pogoj za pridobitev štipendije odličen uspeh, za ohranitev pa prav dober uspeh. Domžalčani bodo imeli letos skupen sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo kljub temu, da imajo deset osnovnih šol. Kamničani pa pravijo, da bodo sprejem izvedli tako kot lani, in sicer po posameznih osnovnih šolah. Sprejeli so sklep, da je vstop v mladinsko organizacijo prostovoljen. Dosedanja praksa je bila, da so bili vsi pionirji sprejeti v ZSMS. Mladi iz krajevnih skupnosti so poudarili, da so nekatere oblike mladinskega organiziranja preživete. Dokazovali so, da konferenca mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZSMS Kamnik že nekaj časa ne deluje, in da svoje naloge — povezovanje osnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti - ne izvršuje. Bolje bi bilo ta organ ukiniti, saj se je dosedaj umetno vzdrževal. »Naše delo naj bo na osnovi prijateljstva!« je njihovo geslo. Razprava v okviru konference mladih delavcev se je vrtela v glavnefti okoli vzrokov za nedelo osnovnih organizacij v OZD. Mladi danes ne čutijo pripadnosti svoji OZD in s tem tudi ne osnovni organizaciji, mori jih neprestana negotovost. Postavljeni so v protislovje: na eni strani jim govorijo naj učinkoviteje delajo, po drugi strani pa mladim orisu-jejo temno in neznano prihodnost. Kako naj v takšni situaciji mladinska organizacija v OZD deluje? Domžalski mladinci so analizirali vključevanje mladinskih predstavnikov v delo delavskih svetov. Okvirno so se dogovorili o višini članarine, ki naj bi bila približno tisoč dinarjev. Ugotovili so, da samoupravljanja v OZD skoraj ni več. OZD se premalo zavedajo, da je glavna delovna sila ravno mladina. Naj povem še eno zanimivost. Petindvajsetega maja bodo mladi iz Termita Domžale organizirali od 12. do 14. ure predavanje o Kitajski, osnovna organizacija pa bo zahtevala, da v teh dveh urah vsi mladinci prenehajo z delom v tej OZD. Mladi iz Kamnika so imeli nato skupno zasedanje vseh konferenc, kjer so podprli sklepe konference o ustanovitvi kmečke zveze (medtem je bila že ustanovljena) in problemske konference o kmetijstvu. Kmečki status naj bi se približal delavskemu. Družbenopolitične organizacije so se do sedaj premalo zavzemale za položaj kmeta in kmetijstva v Jugoslaviji. Zahtevali so tudi ukinitev medobčinskega sveta ljubljanske regije. Svet ima ali naj bi imel vlogo povezovalca občinskih konferenc te regije, vendar te vloge ni odigral. Občinske konference je dosedaj povezoval le z načinom financiranja, ki mu omogoča obstoj. Občinsko konferenco Kamnik s tem hromi pri izvedbi njenih akcij in mladi domnevajo, da krni delo tudi drugih občinskih konferenc. Večni so tudi kadrovski problemi za najvišje funkcije tega organa. Predsednika medo-bičinskega sveta so iskali več mesecev. Hkrati je ljubljanska regija ena redkih v Sloveniji, ki ima sekretarja profesionalca. Ukini- tev medobčinskega sveta ljubljanske regije sovpada z vse glasnejšimi zahtevami po zmanjšanju administracije. Predsedstvo OK ZSMS Kamnik je na eni svojih sej sprejelo sklep, da OK ZSMS kamnik ne pošilja več svoje delovne brigade na republiške in zvezne delovne akcije. Mladinsko prostovoljno delo bodo usmerili na občino Kamnik. Lani sta bili planirani dve akciji: Velika planina in Ko-željeva pot v Kamniško Bistrico. Zaradi pomanjkanja denarja sta padli v vodo. Mladi iz Kamnika so sprejeli sklep, da se akciji spe-Ijeta, če bo zagotovljen denar. Pogovarjali so se tudi o kamniškem turizmu. Predlagajo, da občinski izvršni svet sprejme, da se Arboretumu začne pomagati tudi z mladinskim prostovoljnim delom. Pravijo, da se je za turiste potrebno boriti. Brane Modrijan, sekretar OK ZSMS Kamnik, pravi: »Ideje so, vendar jih je težko realizirati.« Mladi instrumentov za izpeljavo turizma nimajo. Projekti naj bodo snovani na strokovni in ne na družbenopolitičnih organizacijah. V nedeljo zjutraj je bila okrogla miza o aktualnih družbenih dogajanjih s predstavniki OK SZDL Domžal in Kamnika in OK ZK Kamnik, ter s predsedni kom RK ZSMS. Tonetom An derličem. Izredno zanimivo je bi lo mnenje Toneta Anderliča »Slovenci so že pred enim letom torej pred novembrskimi ukrepi zahtevali ekonomsko politiko, ki jo sedaj zahteva Mednarodni denarni sklad, vendar je južne republike tedaj niso hotele sprejeti.« Povedal je še. da bo slovenska mladina morala letos dati predsednika ZSMJ. Predstavniki našega družbenopolitičnega življenja pa so kljub temu, da odločno različnih stališ! od mladih nimajo, vendarle v glavnem uporabljali besede »če« ali »morali bi«. Seminar v Bohinju sam po sebi ni prinesel še ničesar. Kar so se mladi dogovorili, več kot šestdeset kilometrov od doma, bodo. vsaj pravijo tako, tudi realizirali-Sklenila so se nova prijateljstva, kar pa je najvažnejše. Naj končam. Mladi hočejo le živeti brez velikih parol o delovnih zmagah in brez pretiranega jadikovanja ter brez negotovosti. MOJCA PINTERIC Manjša industrijska proizvodnja in manj zaposlenih V letošnjih treh mesecih je bila industrijska proizvodnja v občini za 0,9% manjša kot v enakem lanskem obdobju. V istem času je bila proizvodnja slovenske industrije manjša za 5,1% Višjo količinsko proizvodnjo so imeli: Eta (33%), TOZD Svit (21,6%), TOZD Kemostik (8,5%), Svilanit (6,4%), Menina (5%), Alprem (3%), Lončarsko podjetje in Kemijska industrija (1%). utok je imel proizvodnjo na nivoju prvega kvartala lani (IND 100). Lanskoletnega nivoja proizvodnje niso dosegli v Titanu (IND 88), Ideji (IND 92,4), Rudniku kaolina in kalcita (IND 92,7), Stolu (1ND 94,6), TOZD-u Trival (IND 97,5). Po podatkih delovnih organizacij so te v prvih treh mesecih izvozile za 9.169.995.000 din blaga oz. 0,8% več kot v enakem obdobju lani. Od tega predstavlja konvertibilni izvoz 98% celotnega izvoza (8.988.263.000 din). Konvertibilni izvoz je bil višji za 0,8%, klirinški pa za 15%. 84% celotnega izvoza odpade na Stol (2.776.150.000 din), Svilanit (T.873.120.000 din). Titan (1.782.031.000 din) in Utok (1.306.990.000 din). Letni plan izvoza je v prvih treh mesecih letos realiziran 21%. V prvem tromesečju so OZD (podatki DO) izvozile za 5.174.128.000 din blaga, kar je 18% več kot v enakem lanskem obdobju. Medtem ko je iz konvertibilnega področja uvoz manjši za 5%, je močno porasel uvoz iz klirinškega področja (IND 865). Letni plan uvoza je realiziran 15%. Pokritost uvoza z izvozom je v prvih treh mesecih znašala 177% in je za 9 indeksnih točk nižja kot v enakem obdobju lani. V treh mesecih je kamniško gospodarstvo ustvarilo 114.405.736.000 din celotnega prihodka ali 115% več kot v enakem lanskem obdobju. K navedenemu porastu je vplivala rast cen, saj je bila industrijska proizvodnja kot tudi zaposlenost nižja. Najvišje povečanje celotnega prihodka so dosegli v DO TOZD Gozdarstvo (IND 325) in TOK (IND 456), Stanovanjsko-komu-nalnem gospodarstvu in Gradbincu (IND 346), TOZD-u Kemostik (IND 299) in Eti (IND 274). Nizko naraščanje celotnega prihodka so dosegli v Planiki (IND 117), Zarji (IND 152), Stolu (IND 163) in Titanu (IND 179). Gospodarstvo je v prvem tromesečju obračunalo za 74.956.310.000 din porabljenih sredstev ali 100% več kot v enakem obdobju lani. Velik porast porabljenih sredstev ima Kozorog (IND 7-61), TOZD Gozdarstvo (IND 351), TOK (IND 492). Eta in Donit TOZD Kemostik (IND 308). Gospodarske OZD so v prvem trimesečju 1988 ustvarile 39.482.587.000dindohodka,kar je 151% več kot v enakem obdobju leta 1987. Najvišje povečanje dohodka so dosegli v Gradbincu (IND 537), Utoku (IND 526), Stanovanjsko-komunal-nem gospodarstvu (IND 406). Nizko pa so imeli v Kozorogu (IND 121), Zarji (1ND 173) in Eti (IND 182). Dohodek na delavca je za prvo trimesečje znašal 4.446.237 din. Najvišjega imajo v Donitovem TOZD-u Kemostik (9.388.449 din), Svilanitu (7.240.627 din), Menini (6.521.789 din). Alpremu (5.571.868 din). Ustvarjeni čisti dohodek je v treh mesecih letos znašal 28.532.978.000 din in je bil za 151% višji kot v prvem kvartalu leta 1987. Na podlagi delovnih ur je bilo v kamniškem gospodarstvu v prvem četrtletju 1988 zaposlenih 8.880 delavcev, kar je 2% manj kot v enakem lanskem obdobju. Za bruto osebne dohodke je gospodarstvo namenilo 179% več sredstev kot v lanskem trimesečju. Najvišje povprečne čiste OD na delavca so prejemali zaposleni v Stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu (577.192.000 din). Donitovem TOZD-u Kemostik (570.701.000 din) in Trival-u (566.873.000 din) ter Kemijski industriji Kamnik (510.221.000 din). Najnižje OD so prejemali v DO Planika (212.182 din). Gradbincu (360.115 din) ter Uslugi (363.085 din). Gospodarske OZD so obračunale za 6.067.834.000 din akumulacije, kar je za 97% več kot v lanskem trimesečju. Delež akumulacije v dohodku se je znižal z 19.6% na 15.4%. Največ akumulacije so obračunali v Svilanitu (2.359.695.000 din; IND 169). Veliko rast akumulacije so imeli v Ideji (IND 1704). Utoku (IND 1151), Alpremu (600.744 tisoč din; IND 1077). Kemijski industriji Kamnik (172.777.000 din). Nižjo akumulacijo kot v lanskem trimesečju so obračunali v Eti (IND 3), Titanu (IND 75) in TOZD-u Svit (IND 85). Izguba je v prvem trimesečju letos znašala 27.935.000 din. medtem ko je znašala v lanskem enakem obdobju 92.762.000 din. Izgubo so izkazali v DO Planika v višini 27.298.000 din ter Zarji v višini 637.000 din. Ustvarjeni celotni prihodek v negospodarstvu je znašal 5.305.339.OOOdininje 18(1% večji kot v enakem lanskem obdobju. Porabljena sredstva v višini 1.673.410.000 din so rasla počasneje kot' celotni prihodek (IND 245). Dohodek je znašal 3.631.929.000 din. kar je 201% več kot v lanskem prvem tromesečju. Najvišje povečanje dohodka so imeli v Kulturnem centru (IND 618). najnižjega pa v Delavskem domu (IND 234). Čisti dohodek je znašal 3.202.065.000 dinin je 232% višji, od tega so 2.886.701 tisoč din namenili za osebne dohodke. Po delovnih urah je bilo v obračunskem obdobju v obrav: navanih delovnih organizacijah povprečno zaposlenih 967 delavcev, kar je 2% več kot v enakem lanskem obdobju. Komite za družbenoekonomski razvoj Judita Mlinar-Kern Kdaj in kakšni odgovori na delegatska vprašanja ^SOVINA V zadnjem času je bilo ob poročilu o delu občinske skupščine v preteklih dveh letih in ob delegatskem vprašanju delegacije KI k, kot tudi v odgovorih na anketo o delegatskem obveščanju v delegatskih klopeh in na sejah nekaterih družbenopolitičnih organizacij občine nekaj razprav o vlogi in pomenu delegatskih vprašanj ter o obveznostih različnih organov, ki so na delegatska vprašanja dolžni odgovoriti. Zato je prav, da se na kratko seznanimo, kaj smo pred letom dni o tem vprašanju zapisali v poslovnik, po katerem naj bi teklo delo občinske skupščine. Ta akt je delegatskim pobudam, predlogom in vprašanjem namenil vso potrebno pozornost, saj je področje obravnavano kar v osmih členih (od 25. do 32. člena) poslovnika. Povzemimo najvažnejša določila. Delegat v zboru občinske skupščine ima pravico dati ustno ali pisno pobudo oziroma predlog za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj, ima pravico opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Pobude se pošljejo pristojnim organom, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbor. Predsednik zbora mora s temi stališči takoj seznaniti delegate. Če delegat na podlagi teh stališč meni, da je potrebno njegovo pobudo obravnavati na seji zbora, o tem obvesti zbor, ki mora pobudo ali predlog čimprej obravnavati, najpozneje pa v treh mesecih. Pobude, predlogi oziroma opozorila ter stališča pristojnih organov do njih se objavijo v delegatskem gradivu. Vprašanja delegatov, ki jih ti postavljajo izvršnemu svetu in drugim organom, morajo biti praviloma pisna, biti morajo kratka in jasna. Na vprašanja da odgovor po možnosti še na isti seji predsednik izvršnega sveta, funkcionar upravnega organa ali predstavnik samoupravne organizacije ali skupnosti. Če to ni mogoče (kadar je treba zbrati podatke ali sprejeti stališče na seji izvršnega sveta) je treba odgovor pripraviti do prve prihodnje seje ali do roka, ki se določi na sami seji. Delegat je upravičen zahtevati pisni odgovor, tudi če je bilo na vprašanje odgovorjeno na seji. Delegat lahko postavi še dopolnilno vprašanje ali pa zahteva, da se o tem opravi razprava na zboru v posebni točki dnevnega reda takoj ali na eni izmed prihodnjih sej. Seveda ima delegat pravico zahtevati obvestila in pojasnila tudi od predsednika skupščine, predsednika zbora, sekretarja skupščine o zadevah, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini. Delegat, ki je delegiran na posamezno sejo zbora, ima pravico tudi predlagati, da zbor in delovna telesa skupščine zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega dela, sisov in drugih poročila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov. Taka so na kratko povzeta določila, ki govore o delegatskih predlogih, pobudah in vprašanjih, in ki bi jih morali poznati poleg svojih dolžnosti vsi delegati in organi, ki jih delegatske pobude in predlogi zavezujejo. Prav bi bilo, da bi imele delegacije boljši pregled nad tem, kakšna vprašanja so njihovi delegati že postavili na sejah zborov, in nad vsebino danih odgovorov. Tudi zaradi tega, da ne bi različni delegati iz iste delegacije postavljali istih vprašanj, če je bilo nanje že odgovorjeno. Organi, ki so dolžni pripraviti odgovore, pa bi morali poskrbeti ne samo za hiter in jasen odgovor, pač pa bi morali biti pozorni tudi na to, da je marsikatero delegatsko vprašanje postavljeno zato, da se bo določen problem razrešil, ne pa samo zato, da bodo dobili določeno pojasnilo. Ker so delegacije pri oblikovanju programa dela skupščine zelo skromne s svojimi predlogi, bi kazalo marsikatero pobudo v obliki delegatskega vprašanja, ki je širšega družbenega pomena, uvrstiti kot posebno točko dnevnega reda občinske skupščine. Morda bi tudi to po svoje prispevalo k večjemu zanimanju in aktivnosti delegatov v skupščini. F. Svetelj Takšna je zasebna trgovina v Smartnem z vhodne strani... Znotraj pa vas v majhnem prostoru čaka veliko stvari in prijazna lastnica Štefka H ribe mi k! Zasebna trgovina v Smartnem Obiskali smo prvo zasebno trgovino v kamniški občini, ki jo že več kot pol leta zelo uspešno vodi Štefka Hribernik. Z njo smo napletli kratek, a zanimiv pogovor. Začniva kar na začetku. Kako ste pravzaprav začeli? Že pred leti je bila v Smartnem Kočnina trgovina. Vendar so se v Kočni zaradi majhnega prometa odločili trgovino zapreti, kar so lani maja tudi storili. Nekako v tem času sem se odločila, da poskusim z zasebno trgovino, ki je odprta od septembra lani. Dokaj pogumna odločitev? Ja, res bi lahko tako rekla, saj bi bila, na primer, zasebna trgovina v mestu manjše tveganje kot pa tukaj na vasi. Vendar se zaenkrat z ljudmi dobro razumem in imam že zelo veliko strank, ki redno kupujejo pri meni, pritegnem jih tudi tako, da je poslovni čas trgovine prilagojen njihovemu času, ponudba pa je taka, kot si želijo stranke. Menda imate odprto celo ob nedeljah? Ljudem je to všeč in ne vem zakaj jim ne bi ustregla, če tako želijo. Trgovino imam odprto vse dni v tednu, razen v sredo, ko naročam in kupujem izdelke ter opravljam ostale obveznosti, ki jih prinaša taka trgovina. Vrniva se še malo k ponudbi. Ker je prostor izredno majhen, meri približno 35 m:, vanj kljub najboljši volji ne gredo vse stvari, ki bi jih želela imeti na zalogi, ljudje pa kupiti. Tako imamo vse osnovne vrste živil, pijač, kruh pa nam Žito pripelje dvakrat tedensko, v torek in petek. Poleg naštetih stvari imam na zalogi tudi raznovrstno posodo, žal pa še nimam na razpolago raznih kme- tijskih pripomočkov in orodja, ki bi glede na potrebe prišli zelo prav. Vendar majhen prostor zaenkrat onemogoča nabavo tovrstnega orodja. Načrtujete torej povečavo prostorov? Zaenkrat bi bilo kaj takega preveč tvegano, saj je trgovina šele v poskusnem obdobju; čas bo pokazal, če sem sposobna za kakšno večjo investicijo in razširitev. Za konec še vprašanje, kaj vas najbolj moti oziroma vam je naj- bolj všeč, kadar kot kupec pridete v neko trgovino? Zame sta važni predvsem dve stvari, da je v trgovini mogoče kupiti veliko stvari ter da so trgovci prijazni, saj še tako bogato založena trgovina brez prijaznosti prodajalcev ne pomeni nič! Tako meni o poklicu in trgovini Štefka Hribernik, za mnenje o njeni trgovini, ponudbi in prijaznosti pa smo povprašali nekaj naključnih kupcev: KATARINA PANČUR: Trgovina je za našo vas zlata vred- na, saj ni treba hoditi po nakupih v mesto in skoraj vsako stvar dobimo v Štefkini trgovini. ALOJZ ŽIBERT: Sem domačin in o trgovini lahko govorim samo pohvalno, saj je dosti bolje založena kot prej, pa tudi poslovni čas je primerno izbran. MARIJA STRAŽAR: Že to. da je trgovina odprta tudi ob nedeljah, pove, da hoče lastnica ustreči vsakomur. Izbira pa je kljub majhnemu prostoru zelo velika! JANEZ BALANTIČ • Iz delovnih organizacij V Alpremu delajo s polno paro Izkoriščenost , proizvodnih zmogljivosti je v Alpremu zadovoljiva. Obrat na Bakovniku je tako polno zaseden do jeseni. Tudi prodaja trgovinske opreme je po besedah direktorja Marjana Urha dobra, tako da so tudi te proizvodne zmogljivosti za nekaj mesecev takorekoč razprodane. Izvoz pa je padel skoraj na ničlo. Vzrok je predvsem v nenehnem nihanju investicijske dejavnosti. Gradbene organizacije, s katerimi je Alprem že do sedaj sodeloval, imajo namreč kar nekaj delovnih ponudb iz tujine, vendar še zelo malo sklenjenih poslov. Likvidnost delovne organizacije je po mnenju direktorja dokaj dobra, tudi osebni dohodki so v okviru možnih razponov relativno dobri. V Alpremu dopolnjujejo svoje osnovne programe. Tudi njihove naložbe bodo izključno v tehnološki opremi in tudi računalniško se Še nameravajo opremljati. V nove stroje nameravajo vlagati tudi še v naslednjih dve letih. V prvem trimesečju so naredili več kot so načrtovali, predvsem pa znatno več kot v enakem obdobju lani. Tako so dosegli 160 odstotkov večji celotni prihodek. 260 odstotkov večji dohodek, temu primerno dobra pa je tudi akumulacija. Sicer pa so omenjeni kazalci zelo varljivi in so iz obdobja v obdobje različni. Predvsem pa pričakujejo veliko sprememb in nejasnosti po uveljavitvi napovedanih ukrepov zveznega izvršnega sveta. Dobavitelji reprodukcijskega materiala so Alpremu namreč že sedaj napovedali - 80- do 120-odstotne podražitve, sami pa bodo izdelke lahko podražili le za 40 do 50 odstotkov. Zato pričakujejo zelo velik padec dohodka in akumulativne sposobnosti delovne organizacije in temu primeren padec na najbolj občutljivem področju - v delitvi osebnih dohodkov. Zaposlovanja v Alpremu nc bodo povečevali, tudi nadomeščanja delavcev, ki bodo odšli iz delovne organizacije, ne bo. R. GRČAR Zdravi v 21. stoletje Samovoljni posek dreves v Komendi V začetku aprila je na vedutno izpostavljenem pobočju ko-mendskega pokopališča prišlo do nedovoljenega posega v zunanjo okolico mrliških vežic. Kot nam je povedal Bojan Šlegl, predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, so se krajani v navalu zagnanosti pri gradnji novih mrliških vežic za posek odločili samo-vofjno in na pobočju tako posekali okoli 35 večjih dreves. Za sečnjo dreves bi si investitor moral pridobiti dovoljenje gozdnogospodarske inšpekcije zaradi posega v naravno dediščino (zaščiteno z odlokom), pa tudi ustrezno soglasje kranjskega zavoda. Predstavnik omenjenega zavoda nam je povedal, da o poseku niso bili seznanjeni niti oni ne arhitekt Andrej Mlakar, projektant vežic. Tudi Lojze Uranič, nadzorni organ za izvedbo projekta, o tem ni vedel nič. Bojan Slcgl poudarja, da je bila s tem narejena velika škoda, saj so posekana drevesa, ki so rasla na strmem pobočju, ščitila zemljo pred eiozijo. Prav tako je sedaj močno skažen pogled na okolico tega pokopališča, saj so drevesa posekana prav na mestu, ki je vedutno najbolj .izpostavljen. Krajanom je bilo nekako rečeno le, da zemljišče očistijo podrast-ja, goščave, ne pa dreves. Čemu le, saj je sedaj treba nasaditi nova! Ker je omenjeni posek v nasprotju z ureditvenim načrtom neposredne okolice pokopališča, je kranjski zavod že prijavil prekršek. Andrej Mlakar, projektant mrliških vežic, nam je dejal, da je posek dreves ugotovil že 30. marca. Pred tem je bil dogovorjen s predsednikom gradbenega odbora Stanetom Zamikom, da skupaj na terenu pregledata, kakšno čiščenje dreves oziroma podrasti v okolici vežic bi prišlo v poštev. Na dogovorjeni dan Zamika ni bilo, nakar je projektant 30. marca presenečen ugotovil, da je hrib povsem očiščen dreves, med katerimi so bila tudi kakovostna hrastova drevesa. Stane Zamik, predsednik skupščine KS Komenda in predsednik gradbenega odbora za gradnjo mrliških vežic v Komendi, pa je dejal, da nima drugih komentarjev, kot jih je pred kratkim že dal Delovemu novinarju. Zato povzemamo njegovo izjavo iz dnevnega časopisa: »Posek so opravili krajani sami (zaradi prihranka denarja), vendar je bilo vse v skladu s popisom gradbenih del v projektu.« Po Zamikoyem mnenju je že tu predviden posek dreves. Zato meni, da niso naredili nič, kar bi bilo v neskladju s tem pipisom. Bojan Šlegl je ob tem pojasnil, da gradbeni popis ni predmet arhitektonskega dela projekta, za katerega izdaja zavod soglasje oziroma smernice. Služi kvečjemu le izvajalcu zemeljsko gradbenih del. Na vseh predhodnih ogledih, ki so se jih udeležili predstavniki občine, krajevne skupnosti in kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo, nikoli ni bilo govora o odstranitvi dreves. Še posebej zato, ker so z značilno polkrožno zasaditvijo poudarjala intimnost prostora za mrliškimi vežicami. Predstavnik Zavoda je še povedal, da so bile smernice in pogoji za gradnjo mrliških vežic posredovane načrtovalcu ureditve- nega načrta v preseženem roku zato, ker je investitor, krajevna skupnost Komenda, trikrat menjal projektanta za gradnjo mrliških vežic. Na osnovi vsega navedenega preostane le izdelava novega hortikulturnega ureditvenega načrta neposredne okolice mrliških vežic z zasaditvijo novih dreves, ker starih, žal, ni več. V odloku o sprejetju ureditvenega načrta za območje KO-1 Komenda (Ur. list SRS. št. 43, 20. 11. 1987) v 10. členu med drugim piše, da za vse posege na objektih naravne in kulturne dediščine na območju KO-1 Komenda posreduje smernice in ustrezne pogoje Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Ker so krajani grobo posegli v naravovarstveno območje pokopališča z neposredno okolico, so s tem tudi kršili omenjeni odlok. V ureditvenem načrtu je v poglavju o naravnih lastnostih na obravnavanem območju, kjer so opisane vegetacijske razmere, med drugim rečeno: »Vegetacija je poleg geomor-fološke značilnosti bistveni označevalec območja. Robna vegetacija - tista, po strmem bregu griča (vzhodna stran), je vedutno najbolj izpostavljena. Vrhovi dreves tvorijo zelen venec okrog griča kot okvir arhitekturi na njem. Zelenje tudi jasno razmejuje parter z drugačno izrabo prostora kot je tista na griču.« Projektant Andrej Mlakar pa je še povedal, a je krajane sicer treba pohvaliti za njihova prizadevanja za čimprejšnjo izgradnjo mrliških vežic in njihovega prostovoljnega sodelovanja pri tem. Vendar so bili tokrat po njegovem preveč zagnani. ROMANA GRČAR V četrtek. 12. maja. smo se učenci kamniških osnovnih šol, skupaj z mentorji različnih krožkov, zbrali na problemski konferenci o zdravju, kije potekala na OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Geslo te okrogle mize je bilo »Zdravi v 21. stoletje«; vodil jo je osmošolec Bojan Traven. Že takoj na začetku je bilo poudarjeno, da moramo skrbeti predvsem za zdravo prehrano in čisto okolje. S slednjim se pri nas res ne bi mogli pohvaliti, saj je po zadnjih podatkih Kamnik po onesnaženosti že na 8. mestu v Sloveniji. Delegati s posameznih kamniških šol so nato predstavili svoje programe in ideje. Na OŠ Toma Brejca so si izbrali dve temi - spanje in prosti čas ter anketirali kar 206 učencev. Rezultati so pokazali, da učenci za svojo starost premalo spijo in da se, razen redkih izjem, učijo 1 uro na dan. Na tej šoli naj bi v soglasju z učitelji uvedli tudi minuto za zdravje. Delovni so tudi na Duplici. Učenci tamkajšne šole so se odločili za zanimivo temo - nasilje. Anketo so izvedli med učenci in učitelji ter ugotovili, da starši kupujejo otrokom preveč takšnih igrač, ki spodbujajo nasilje; tako se že pri zelo majhnih otrocih ustvarja želja po nasilju. V odnosih med učitelji in učenci pa je prveč zmerjanja in groženj. Na OŠ Frana Albrehta so pripravili anketo o pijači - sadnih sokovih in alkoholnih pijačah ter njihovi uporabi. Učenci so aneti-rali 50 Kamničanov različne starosti. Nekateri žal niso hoteli odgovarjati, iz odgovorov peščice vprašanih pa vidimo, da Kamni-čani menijo, da so sokovi predragi, alkohol pa prepoceni; žal anketiranci niso imeli nobene ideje, kako naj bi to neskladje cen popravili. Svoje delo na področju ekologije nam je predstavil tudi biološki krožek z OŠ Frana Albrehta, učenci 6. razredov pa so pripravili kratko poročilo o konzervansih in mikroorganizmih. Na okrogli mizi sta sodelovali tudi zobozdravnica in splošna zdravnica, ki sta poudarili, da učenci premalo skrbijo za čistočo in nego telesa. Konferenco smo zaključili z izvolitvijo delegatov za republiško konferenco, ki bo v Celju; poleg tega smo oblikovali sklepe, ki naj bi jih delegati tam posredovali. Razšli smo se v upanju, da se bo uresničilo vse, kar smo si zastavili. Urša Drčar, Nataša Škorjanc novinarski krožek OŠ Frana Albrehta Gradbišče, kije bilo na dobro vidni točki prej skrito za drevesi, sedaj kaže praznino in opustošenje Dušan Lipovec na Dunaju V sklopu predstavitev turistične ponudbe Slovenije, ki jo v DOMUS SLOVENICA na Dunaju prireja Center za turistično in ekonomsko propagando Gospodarske zbornice Slovenije, razstavlja tudi akademski slikar Dušan Lipovec iz Kamnika. Na prireditvi, ki obsega poleg predstavitve celovite turistične ponudbe Slovenije poslovnim krogom še prireditve, kot so etnološki in folklorni program, kulturni večer, slovenska mesta vabijo goste, predstavitev velikih športnih prireditev v Sloveniji, sprejem za tuje akreditirane novinarje na Dunaju, predstavitev slovenskih zdravilišč itd., razstavlja Dušan Lipovec serijo slik z naslovom Slovenska pokrajina v oljni in tempera tehniki. Razstava bo tako kot prireditev trajala od 16. do 27. maja letos. Spodbujanje prireje mleka in mesa I. GOVEDOREJA Za slovensko kmetijstvo je značilno, da je zelo razdrobljeno. Tako razdrobljeno kmetijstvo je močno podvrženo ekonomskim pogojem na tržišču. Tako je v letu 1985 okrog 88 odstotkov rejcev oddalo na leto do 10.000 litrov mleka na kmetijo in so v skupni količini oddali 59 odstotkov mleka, 11 odstotkov večjih rejcev pa je oddalo 41 odstotkov mleka. Trideset odstotkov mleka je bilo slabe higienske kakovosti. Skoraj vse mleko slabe higienske kakovosti so pridelali manjši proizvajalci, s po nekaj litri mleka na dan. Zaradi visokih obrestnih mer (bančne 103%, HKS za gozdarstvo in kmetijstvo je v letu 1987 na podlagi razpisa dodeljevala kredite s 50% obrestno mero) je interes za novogradnje in adaptacije pri kooperantih upadel. Republiški sklad za pospeševanje proizvodnje hrane je v finančnem planu v letu 1988 namenil nepovratna sredstva za novogradnje, adaptacije, silose in pomožne objekte in bo tako spodbudil investicije v kmetijstvo. Predvideno je, da bi v letu 1988 v Sloveniji uredili sledeče število stojišč in bodo za to odobrena naslednja sredstva: število stojišč odobrena sredstva na stojišče novo- adaptacije novogradnje adaptacije gradnje krave molznice 800 800 pitanci 1.000 400 kombinirani hlevi 1.600 3.100 silosi 23.000 m3 800.000 400.000 600.000 7.000/m3 400.000 din 200.000 din 300.000 din Izračunano je, da je potrebno za kravo 15 m3, za pitanca pa 7 - 8 m3 silosnih zmogljivosti. Zmogljivost hleva mora biti najmanj 10 glav velike živine, od tega najmanj 6 krav molznic oziroma 20 pitancev. V primerih kombiniranih hlevov (za prirejo mleka in mesa) štejeta dva pitanca za eno plemensko kravo. Sredstva za spodbujanje koncentracije prireje govejega mesa in mleka so namenjena za sofinanciranje: - novogradnje hlevov za plemenske krave ali pitance, ki vključuje silose in senike, jame za gnojevko oz. gnojišča, naprave za dosuševa-nje krme (sena) in molzišče (bodisi kot poseben prostor ali za molžo na stojišču). - rekonstrukcije hlevov za plemenske krave ali pitance z dograditvijo ali rekonstrukcijo pomožnih objektov v prvi alinei. Pod rekonstrukcijo je v smislu teh pogojev razumeti prenovo objekta, s katero se bistveno spremenijo tehnološki pogoji reje in povečajo zmogljivosti. Če gre samo za gradnjo pomožnih objektov, se ti sofinancirajo največ do 20 odstotkov predračunske vrednosti. K zahtevku za uveljavitev nepovratnih sredstev je treba za vsakega kooperanta predložiti: 1. Investicijski program za kmetijo, iz katerega je razvidno, aa je investicija upravičena 2. Načrt hleva oz. pomožnega objekta. 3. Gradbeno dovoljenje oz. priglasitev gradbenih del, če gradbeno dovoljenje ni potrebno. Gradbeno dovoljenje ali priglasitev gradbenih del mora biti izdano v letu 1988. 4. Sklenjena mora biti pogodba o dobavi mleka in mesa. Objekt, za katerega se dodele sredstva, mora biti v proizvodnji najkasneje: - če gre za novogradnjo v 18 mesecih - rekonstrukcijo ali adaptacijo v 12 mesecih od dneva, ko so sredstva dodeljena. Ob zaključku objekta KZ sestavi komisijski zapisnik o pregledu objekta in ga pošlje za vse objekte republiškemu skladu v 30 dneh po roku za dokončanje objekta. Če se zapisnik v navedenem roku ne predloži ali če se sredstva porabijo za drug namen, kakor so bila odobrena, se morajo sredstva vrniti in plačati obresti, ki veljajo za bančne kredite za ostale proizvodne namene na dan plačila. II. PRAŠIČEREJA Veljajo enaki pogoji kot za gradnjo pod 1, 2, 3 in 4 s tem, da je višina sredstev sledeča: novogradnje adaptacije hlevi za plemenske živali hlevi za pitance 242.000 ležišče 49.000 ležišče 121.000 ležišče 24.000 ležišče Vsi kooperantje, ki imajo pogoje za uveljavitev sredstev ali imajo v letu 1988 namen pričeti graditi ali adaptirati hlev, naj glede na zahtevano dokumentacijo, ki je potrebna, navežejo stik s pospeševalno službo svoje zadružne enote. Le tako bomo lahko oddali pravočasno kvalitetne programe za ureditev kmetij, omogočili pridobitev nepovratnih sredstev in s tem povečali prirejo mleka in mesa na območju naše kmetijske zadruge. ANTON BREZOVAR Podelitev diplom v tekmovanju SLO in DS S tekmovanja v SLO in DS (Foto: B. Pilej) tekmovanje Mladi v SLO in ĐS V soboto, 14. maja, je pripravljalni odbor pri OK SZDL Kamnik organiziral občinsko tekmovanje osnovnošolske mladine (7. in 8. razred) »Mladi v SLO in DS«. Predhodno so bila tekmovanja po posameznih osnovnih šolah, kjer so na osnovi doseženih rezultatov izbrali najboljše posameznike oziroma ekipe. Na razpis za občinsko tekmovanje se je prijavilo deset ekip: Frana Albrehta - 3 ekipe. Toma Brejca - 3 ekipe. OS Duplica - 2 ekipi in Komenda-Mostc 2 ekipi. Zobrno mesto vseh mladih tekmovalcev, organizatorjev in ostalih sodelujočih je bilo pred OŠ Duplica. V teh prostorih so se mladi pomerili v znanju in spretnostih s področja SLO in DS. Orientacijski tek se je odvijal na terenu, kjer so mladi preizkusili svoje znanje iz orientacije in topografije. Tekmovanje je bilo ekipno, od petih tekmovalcev so bili lahko največ trije moški. V isti ekipi ne morejo nastopiti tekmovalci iz različnih šol. Ekipa ima lahko rezervnega tekmovalca, ki lahko vstopi v ekipo le pred začetkom tekmovanja, zamenjava med tekmovanjem ni dovoljena. Eden od članov ekipe je vodja; skupaj Z mentorjem je v stiku s člani pripravljalnega odbora zaradi raznih pojasnil in eventuelnih pritožb. Vsaka ekipa dobi pred tekmovanjem navodila za tekmovanje, startne številke, tekmovalni karton, priponke in urnik prireditve. Tekmovanje sestavljajo: 1. Teoretična znanja (reševanje testov) 2. Prva pomoč (praktično delo trojke in reševanje testa) 3. Poznavanje zdravilnih in užitnih rastlin 4. Streljanje z zračno puško 5. Orientacijski tek 6. Gašenje z vedrovko 7. Zaključni del z razglasitivjo rezultatov 1. Teoretična znanja; testi vsebujejo pet področij s po petimi vprašanji: - civilna zaščita s poudarkom na protipožarni zaščiti . - orientacija in topografija - prometna vzgoja - kako preživeti v najtežjih razmerah - obeležje NOB (prilagojeno okolju tekmovanja). Vsi člani ekipe rešujejo teste istočasno. Na voljo imajo 25 minut, maksimalno število točk je 250. 2. Pri prvi pomoči trije rešujejo praktično nalogo, preostala dva pa vsak svoj test s po 20 vprašanji . Pri praktičnem delu je možno doseči največ okoli 90 točk. pri teoretičnem delu (testi) pa 40 točk. Skupaj lahko dobi ekipa največ 130 točk. Pri praktičnem delu se ocenjuje spretnost, hitrost in ustreznost oskrbe poškodovanca. 3. Zdravilne in užitne rastline Pri tej delovni točki ekipa dobi vprašanja o štirih rastlinah, za vsako rastlino pa po pet vprašanj. Ekipa lahko dobi največ 100 točk. 4. Streljanje z zračno puško Vsi člani ekipe streljajo hrati. vsaj v svojo tarčo; časa imajo 10 minut. Vsak tekmovalec ima na voljo tri poskusne strele in pet v konkurenci. Strelja se stoje, brez naslona, na razdalji 10 metrov. Ekipa lahko dobi največ 300 točk. 5. Orientacijski tek Na progi je 8 kontrolnih točk. ki so na terenu označene z rdečo-bclo zastavico. Naloga ekipe je. da najde vse kontrolne točke, ki so označene na karti, edino prvo kontrolno točko se išče z azimutom, kjer mora ekipa priti pod določenim kotom na to kontrolno točko. Za orientacijski tek je možno dobiti 370 točk. 6. Gašenje z vedrovko Pri tej točki se ocenjuje hitrost, ki je odvisna od spretnosti ekipe. Pri tej vaji ekipe dobivajo minus točke, ki se odštevajo od skupne vsote dobljenih točk celotnega tekmovanja. Za celotno tekmovanje zelo uspešna ekipa lahko dobi skupaj 1150 točk. Najboljše ekipe so dosegle naslednje rezultate: 1. mesto - II. ekipa OŠ Frana Albrehta 882 točk: 2. mesto - I. ekipa OŠ Toma Brejca 867 točk; 3. mesto - III. ekipa OŠ Frana Albrehta 855 točk. Tudi ostale ekipe so imele dobre rezultate. Vse ekipe so prejele diplome, kot priznanje za sodelovanje na tem tekmovanju, prve tri ekipe pa še pokale in praktična darila. Prvi dve ekipi bosta tekmovali na regijskem tekmovanju 28. maja v Gro-suplju. Letos so izšla nova pravila za tekmovanje »Mladi v SLO in DS«. Nova pravila so poenostavljena, bolj praktična in vse pomanjkljivosti, ki se se dogajale v preteklih letih na tekmovanjih, so v glavnem odpravljene. Tudi sistem ocenjevanja se je bistveno spremenil, saj je približno enak poudarek na vseh delovnih in kontrolnih točkah. Za dobro izvedeno organizacijo tekmovanja se zahvaljujem predstavnikom OK SZDL Kamnik, pripravljancmu odboru, taborniški organizaciji, zdravniški ekipi iz Zdravstvenega doma Kamnik, gasilskemu društvu, strelski družini, kontrolorjem, mentorjem ekip. OŠ Duplica in ostalim sodelujočim. Posebna zahvala Komunalnemu podjetju Kamnik za izredno bogata darila. Na koncu bi dodal še stavek: Že od nekdaj rad delam z mladimi in to mi je v posebno zadovoljstvo, posebno če dosežemo zastavljeni cilj. Po oceni mnogih smo to tudi uspeli doseči. Alojz Šlros Utrinki po akciji za čisto okolje April je mimo. s tem pa tudi vsakoletna spomladanska akcija skrbi za lepše in čistejše bivalno in delovno okolje. Po prvomajskih praznikih smo se sprehodili po nekaterih območjih v občini in lahko z veseljem ugotovili, da zanemarjenost in neurejenost nekaterih predelov sploh ni tako zelo velika, mestno jedro je bilo zgledno počiščeno - presenetljivo, nikjer ni bilo opazili odvrženih odpadkov, celo papirja ne. Tudi stanovanjske soseske na južnem delu mesta so bile urejene, enako okolice šol. Pozna se. kje hišni sveti dobro delujejo in kje ne. pozna pa se tudi. kje so predeli prepletanja odgovornosti posmeznih uporabnikov prostora. Tako je bilo moč zapaziti krepko zanemarjenost na otroškem igrišču za knjigarno Koč-na ziroma trgovino na Kranjski cesti. Tudi obvodni svet kaže podobo našega odnosa do narave. Še vedno je moč občudovati avtomobilske ostanke v reki z mostu severno od Kršmančevcga parka. No. na srečo bo vsaj park ponovno zaživel z obuditvijo nekdanjih vrednot, z ureditvijo poti in osvežitivjo hortikulture. Poglejte, ob takšni akciji redno ocenjujemo le nekajdnevne aktivnosti tistih, ki po uradni dolžnosti skrbe za čistočo ter tistih zanesenjakov, ki v takšnih akcijah priskočijo na pomoč in opravijo nehvaležno delo tudi za tiste, ki jim je skrb za lepoto in čistočo okolja deveta briga. Mogoče le ne bi bilo neumno razmisliti ob taki priložnosti o vprašanjih striktnejše kaznovalne politike do tistih, ki okolje onesnažujejo. Pa ne samo o teh. ki odvržejo papir, olupek banane itd.; čeprav se tu vzgoja pravzaprav začne, marveč tudi tistih, ki praznijo olja svojih jeklenih konjičkov na dvoriščih, ki šamponirajo svoja vozila ob še bistri vodi v Nevljah. v dolini Kamniške Bistrice severno od Stahovice pri mostu obvoznice ob Stolu. O tistih, ki svoje odpadke v večernih urah izbuhajo iz prikolic osebnih avtomobilov, v še zadnje do nedavnega neokrnjene kotline Tuhinjske doline. Komcndske Dobrave, na Brezjah.... in o teh. ki v nočnih urah hrupno drve skozi naselja. Pa tudi o teh. ki s svojo ekološko neprimerno proizvodnjo zastrupljajo ozračje, podtalnico ter našo reko. za katero enoglasno trdimo, da mora postati glavna zelena, rekreacijska nit skozi mesto in naselja ob njej. Koordinacijski odbor za varstvo okolja in urejanje prostora pri OK STZDL Kamnik Odmevi, polemike, kritična mnenja... Kritika, ki to ni Čeprav je zadnje čase v sredstvih javnega obveščanja zaslediti vse več upravičenih in neupravičenih kritik na račun našega zdravstva, možje in žene v belem v glavnem vse molče prenašajo. Namen moje pisarije ni razglabljati in iskati tistega, ki ima prav, ampak opozoriti na majhen Štirideset novih gasilskih častnikov Občinska gasilska zveza stalno skrbi za tehnično izobraževanje gasilcev. Vsako zimo in pomlad redno organiziramo razne tečaje po potrebah in interesih gasilskega članstva. Tako je bil letos organiziran tečaj za gasilske častnike po navodilih in razpisu Gasilske zveze Slovenije. Zadnji tečaj te vrste je bil v Kamniku pred desetimi leti. • Na razpis se je javilo 45 kandidatov iz 13 gasilskih društev. Tečaj je trajal dva meseca. Predavanja so bila tri do štirikrat tedensko po pet ur, skupaj 150 ur. Urnik je obsegal devet predmetov in praktične ter redovne vaje s slovenskim poveljevanjem. Predavatelji so bili priznani inženirji ter višji gasilski častniki. Od skupno 45 vpisanih kandidatov je tečaj uspešno zaključilo 40 tečajnikov. Njihova povprečna starost je bila 34 let. Po izobrazbi so bili: trije inženirji, sedem tenikoV, 20 s poklicno šolo in 10 z osemletko. Vsi so prej že imeli čin gasilskega nižjega častnika. Povprečni učni uspeh je bil pravdober. Med tečajniki sta bili tudi dve dekleti. Iz nekaterih gasilskih društev, ki so nujno potrebna izboljšanja kadrovskega vodstva, žal ni bilo udeležbe. Skoda, ker te vrste tečaj organiziramo le redko. V časih hitrega tehnološkega razvoja materiala in opreme se vedno več srečujemo s težino gašenja in reševanja, ker proizvajajo zelo strupene pline. Gasilec se mora proti njim pravočasno zavarovati, sicer bo posledice čutil še dolga leta. Tako se taktika gašenja vedno spreminja in dopolnjuje, s tem pa strokovnost in udarnost gasilske enote. Lani je občinska gasilska zveza organizirala tečaj za voznike »C« kategorije. Ugotovili smo, da so Vodstvo in udeleženci častniškega tečaja v Kamniku dne 8. 4. 1988 gasilska vozila vedno večja in težja, zahtevajo voznike višje kategorije. Posebno pomanjkanje teh voznikov je v kmečkih predelih občine. Prijavilo se je 73 kandidatov, teoretični izpit je naredilo 50, praktičnega 47 tečajnikov. Tako smo v sodelovanju z avto šolami in društvi uspešno rešili problem gasilskih šoferjev. Menim, da je to redek primer dobrega sodelovanja vseh zainteresiranih društev v Sloveniji. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem predavateljem in inštruktorjem za uspešno sodelovanje in naklonjenost tako v Kamniku. Domžalah in Jezici. Stroške celotnega tečaja, ki niso bili majhni, je krila občinska gasilska zveza. Menimo, da se nam bo ta investicija dobro poplačala. JOŽE BERLEC žuljček. ki kljub svoji majhnosti pridno zbada. Gre za zdravstvene storitve, pri ortopedu, ki v Kamnik pride le.enkrat tedensko, tako da se vsako sredo popoldne v njegovi čakalnici nabere vrsta vsaj tridesetih ljudi. Pri tem je treba poudariti, da z ordiniranjem začne ob 15. uri. Marsikdo misli, da če bo prišel nekaj minut po drugi uri in po pol tretji oddal knjižico ter napotnico, da bo med prvimi na vrsti. Morda res. vendar naj se zgodi, da te premami svež zrak. o katerem v čakalnici ni duha ne sluha, in oddideš za pol ure ven. v dobri veri, da boš potem takoj na vrsti. Ko prideš nazaj, pa žc čaka šest novih ljudi, ki bi vsi želeli biti pred teboj na vrsti, saj si v čakalnico prišel pač za njimi. Tudi na sestro se v tem primeru ni moč zanesti, saj uradna vrsta ne obstaja; v ordinacijo se vstopa po dogovoru med čakajočimi. Vsi pa vemo, da v takšnih primerih najkrajšo potegnejo mlajši in manj zgovorni. Mislim, da bi se to nepotrebno čakanje lahko močno skrčilo že s tem. da bi pet »bolnikov« naročili ob 15. uri. nadalnjih pet ob 15.30 itn. Naslednji predlog je. da bi sestra klicala po oddanih zdravstvenih knjižicah, kar najbrž ni neizvedljivo. Možnost je še nekaj, vendar jih nima smisla naštevati, če ni nikogar, ki bi samoupravljanje v čakalnici poskušal narediti bolj demokratično. Malic Romšak Rojstna hiša Tončke Maroltove na Spodnjem Okrogu nad Motnikom vse bolj propada (foto: Matic Romšak) Sobica, v kateri sta sestri Tončka in Marija Šuštar preživljali svoje otroštvo (foto: Matic Romšak) Ob slovesu Tončke Maroltove O Tončki Maroltovi je bilo v teh dneh izrečenih in zapisanih veliko velikih besed, kljub temu mora biti spomin nanjo vsaj z nekaj drobnimi mislimi zabeležen tudi na tem mestu. Ne le zato, ker se je rodila v Špitaliču pri Motniku in ker je kot učiteljica poučevala na Selah pri Kamniku, nekaj časa celo sodelovala pri kamniški Liri in ob svoji 90-letni-ci. leta 1983. ob občinskem prazniku prejela zlato plaketo občine Kamnik; po stopnicah do njenega doma na Starem trgu v Ljubljani se je vredno povzpeti tudi zato, ker se nam od tam odpre pogled na našo preteklost in sedanjost v čisto posebni perspektivi. Tončka Marolt je izšla iz okolja, bogatega z ljudskim izročilom, njena pot pa jo je vodila skozi operni svet. v bogastvo klasične glasbene ustvarjalnosti. Med večletnim bivanjem na Dunaju in v Salzburgu si je pridobila znanje in izkušnje za samostojno mesto na opernih odrih. Kljub temu znanju, uspešnih nastopih pred domačo in tujo publiko in možnostim, da se v tem svetu uveljavi, je znala v domovini ponovno prisluhniti preprosti slovenski pesmi, tokrat s posluhom strokovnjaka. Kot žena Franceta Marolta, glasbenika, raziskovalca glasbenega izročila ter ustanovitelja in vodje predvojnega Folklornega instituta, se je namreč posvetila etnomuzikologiji. Odkrivala je naše glasbeno in plesno izročilo, pripravljala material za nastope folklornih skupin, skrbela za pristnost narodnih kostumov, pesmi in plesov. Svoje poslanstvo je nadaljevala po drugi svetovni vojni, ko je bilo družbeno ozračje ljudskosti in razmišljanju o njej veliko manj naklonjeno. Ni sodelovala samo pri Akademski folklorni skupini France Marolt, čeprav obseženo delo, ki ga je opravila kot duša te skupine, zmore le velik strokovnjak in velik človek; s svojimi nasveti in mentorstvom je pomagala tudi številnim amaterskim plesnim skupinam doma, med našimi izseljenci in drugje ter priredila ne- šteto ljudskih plesnih melodij za najrazličnejše godčevske sestave, jih prepisovala in nesebično razdajala plesnim skupinam. Razdajala jih je, kot je razdajala sebe. Razdala je tudi tisti del svoje biti, ki je nosil v sebi spomin na opero kot veliko hrepenenje mladega dekleta. Poznala je glasbeni svet, tako klasično glasbo kot mali garteljc preproste slovenske duše, kamor jo je popeljal mož. Z vso svojo glasbeno in človeško širino se je posvetila malemu garteljcu in se vanj vedno znova vračala. Ne z romantičnim zanosom, ne z zgrajeno otož- nostjo: Zavedala se je, da življenje teče dalje, s spreminjajočim se okoljem je živela odprto in veselo. Želela je le, da bi človek današnjega trenutka, ki marsikdaj ni pozoren do drobnih lepot v življenju, spoštoval vrednote svojih dedov. Kot glasbenica je znala ceniti glasbeno izročilo našega preprostega človeka, kot človek je spoštovala njegov spomin, kot etnomuzikologinja je ta spomin znala opredmetiti v našem predstavnem svetu. Marsikdo, ki ga je kdaj zanimanje za naše izročilo popeljalo po ozkem stopnišču mestne hiše na Starem trgu v Ljubljani k Tončki Maroltovi, je vstopal s tesnobo, ki jo čutimo pred velikimi ljudmi, vračal pa se je kot z bogatega popotovanja v našo narodno kulturno zgodovino. In v ozadju spoznanj nekega takšnega popotovanja je tudi tisto, da sta si slovensko ljudsko izročilo iri tončka Marolt sorodna še v nečem: v veličini in v skromnosti. V naš narodni spomin bi k obema lahko pripisali: »Skromnost se poda veličinam«. MARJANCA KLOBČAR Tam, kjer pisana so polja ... kjer doma je dobra volja - tam smo mi! Tako so se nam 29. aprila predstavili pevci Moškega pevskega zbora DKD Svoboda iz Brestanice, ki so bili gostje Prvega slovenskega pevskega društva. Lire iz Kamnika. S tem koncertom so vrnili prijeten obisk Lirašem, ki so se lani predstavili na brestaniškem gradu. Najprej nekaj misli o zboru, ki je bil Kamničanom do te predstavitve dokaj neznan, kljub temu. da je v krški občini in nasploh v Posavju med najstarejšimi. Deluje namreč že 42 let. Njegova pesem se je rodila v svobodi in še danes spremlja življenje krajanov na najrazličnejših prireditvah. Zasluga za plodno delo v teh štirih desetletjih gre predvsem pc-vovodjem, ki so z resnim delom in ljubeznijo do glasbe znali premagati vsako krizno obdobje. Na čelu zbora so se zamenjali le trije. Zadnjih dvajset let vodi pevce neutrudni Janko Avsenak, ki je povabil v zbor mnogo mladih pevcev in tako že izkušenim glasovom dodal mlade in sveže. Profesor Samo Vremšak je na prošnjo avtorja članka dodal kratko strokovno oceno nastopa: »Pevci so se predstavili z osmimi umetnimi skladbami Bučarja, Adamič - Molla, Gobca, Pre-lovca, Ipavca, Potočnika, Močni- ka in Vrabca ter narodnimi, ki so jih priredili Marolt, Tome. Le-bič, Dev, Adam. Pregelj, Ker-njak in Simoniti. Zbor razpolaga z dokaj sonornimi glasovi, ki pridejo do izraza predvsem v forte-dinamiki, medtem ko je piano zvok tehnično manj zanesljiv. Imajo tudi nekaj prav uporabnih solistov, ki so skupaj z ostalimi pevci, pod vodstvom dirigenta, izvajali ves program na pamet.« Leta 1946. ko je zbor nastal, je v njem glasove združevalo petnajst pevcev, danes jih poje štirideset. Največ nastopajo po domačih, posavskih krajih, na pevskih revijah, šentviškem taboru, preizkušajo pa se tudi na medrepubliških srečanjih in pa zunaj naših meja. Pevce so na gostovanju v Kamniku spremljali še slikarji naivci, ki so predstavili dela Likovne sekcije Svoboda iz Brestanice. V avli kamniškega kina Dom so razstavljali Stane Fabjančič. Slavka Jesenko, Mateja Kavčič, Jože Marinč, Lojze Pire, Pavle Pre- danič in Roman ter Rudi Stopar, ki so ob svoji razstavi zapisali... žalostno ugotavljamo, da v denarnih nevihtah ali brezdenami ihti - to delo, to kulturno delo - zapada v lakoto, ne samo želodca, ampak tudi oči, ušes. duše in srca. Lakota v drugem pomenu, zato vztrajamo z ramo ob rami - šolani - nešolani - talentirani - manjtalentirani - priznani, neznani - odpisani .. Razstava pa tudi koncert sta že za nami. nismo pa pozabili prijateljev iz Brestanice, ki so nam pomagali preživeti večer poln lepih in veselih melodij ter razpoloženja. Naj končam s stavkom iz vezne besede, ki jo je pripravila in doživeto prebrala Vida Kuselj: »Ve žene, bodite svojim možem pokorne, kajti mož je te žene glava!« Čeprav je to Trubarjeva misel iz 16. stoletja, so se možje v dvorani veselo namuznili, češ, a vidiš... MATIC ROMŠAK Pesem nas druži VABILO Občinska raziskovalna skupnost Kamnik in Društvo izumiteljev in avtorjev tehniških izboljšav Kamnik vabita na razstavo inovacij in tehniških izboljšav občine Kamnik. Otvoritev razstave bo 31. 5. 1988 ob 19. uri. Razstava bo odprta do 4. 6. 1988 od 10. do 17. ure. Zelo poredko imamo v naši °bčini priložnost slišati zbore iz *9mejstva in jih primerjati z naši-domačimi zbori. No, v sobo-'°, 23. aprila, smo imeli v avli ^snovne šole kamniškega bata-'iona v Stranjah tovrstno priložnost. Na skupnem koncertu sta nastopila Moški pevski zbor Svoboda iz Črne ter Mešani pevski zbor zvezda iz Hodiš na Avstrijskem Koroškem. Hodiše so majhna, pretežno n<-'mška vas na Koroškem, kjer pa še živijo in delajo naši rojaki, ki niso pozabili materinega jezika. Samo peščica jih je, pa vendar imajo svoj pevski zbor. ki že več let prepeva ter dokazuje, da se Slovenci ne predamo kar tako. Morda je bil za to »kriv« tudi Pavel Kernjak, župnik v tamkajšnji fari, ki ga poznamo kot zapisovalca in prirejevalca prelepih koroških narodnih pesmi. Saj vsi poznamo tisto lepo Rož, Podju-na, Žila, mar ne? Zasluge, da zbor deluje in poje od vsega srca, pa ima predvsem tudi njihov pe-vovodja Albin Kranjc. Naši rojaki so nam v prvem delu koncerta zapeli devet pesmi ter zapustili vtis kot dobri in prepričljivi pevci, saj je njihova pesem segala do srca. za kar smo jih poslušalci nagradili z dolgim in prisrčnim aplavzom. Drugi del koncerta so pričeli pevci Moškega pevskega zbora Svoboda, ki so pod taktirko zbo-rovodkinje Karle Urh odpeli devet pesmi. Spored je bil sestavljen iz slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jim ostali zbori premnogokrat posvečajo premalo pozornosti. Tokrat snio slišali skladbe Kernjaka. Hajdriha, Sat-nerja, Oskarja Deva. Zvonka Prelovca. Vodopivca, Simonitija ter Petra Jereba, ki je mladostna leta preživel v Tunjicah ter zapustil preko devetdeset prelepih pesmi za različne zbore. Pevci obeh zborov so nam torej pripravili prelep večer, pa vendar ostaja grenak priokus. To je namreč skoraj edini kulturni dogodek v sezoni, ki obišče tudi Stranje, kar je za tako velik kraj vsekakor premalo! JANEZ BALANTIČ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... PETEK, 27. maja 1988 ob 15.30 in 20.30 Velika dvorana kina DOM v Kamniku Anton Tomaž Linhart: VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI Režija: Vinko Moderndorfer Gostuje DRAMA SNG MARIBOR Za popoldanski in večerni gledališki abonma TER ZA IZVEN. Napoved naslednje predstave abonmaja: PETEK, 10. junija 1988, ob 15.30 in 20. uri Velika dvorana kina DOM v Kamniku Tone Partljič: ŠČUKA, DA TE KAP! Režija: Franci Križaj Gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE IZ CELJA VLJUDNO VABLJENI! Vabilo na Večer pod lipo - Moste 88 V iskanju novih zanimivejših oblik delovanja pripravljamo člani Kulturnega društva Jurij Bobič iz Most prireditev z gornjim naslovom, ki bo v soboto, 28. 5.1988, ob 20. uri na dvorišču Barkeljnove domačije. V programu bodo nastopile vse skupine, ki delujejo v okviru društva in sicer: - MEŠANI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Franceta Spruka, - DOMAČI GODCI IN PEVCI - DRAMSKA SKUPINA s predstavo igre IZBIRA NEVESTE v treh slikah. Igro je napisal in režiral Pavel Ojsteršek po zapiskih iz nekdanjega življenja v Mostah, - FOLKLORNA SKUPINA s štajerskimi in gorenjskimi plesi. Skupino vodi Tita Ovsenak - JAZZ BALET SKUPINA, ki jo vodi Irena Ovijač Pri pripravi prireditve sodeluje tudi likovna sekcija društva. Pripravili smo pester, zanimiv in zabaven kulturni večer, s katerim vas bomo prijetno razvedrili. Če bo slabo vreme, bo prireditev preložena. KUD JURIJ BOBIČ MOSTE OB PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI KOMENDA VABIMO NA OGLED PRIREDITEV: ob 19. uri: prireditev "v počastitev krajevnega praznika pred gasilskim domom, s kulturnim programom in podelitvijo priznanj, otvoritvijo objekta javne kanalizacije in družabnim srečanjem 4. in 5. junij: klubsko prvenstvo v namiznem tenisu za pokal KS Komenda 7. junij ob 18. uri: koncert učencev glasbene šole v kulturnem domu 9. junij ob 20. uri razvitje prapora ŠPORTNEGA DRUŠTVA z zabavno-športno prireditvijo v kulturnem domu 10. junij ob 20. uri: odprto prvenstvo Komende v šahu za pokal KS Komenda 11. junij ob 18.30: koncert godbe Kamnik pred gasilskim domom v Komendi 12. junij ob 14. uri: konjske dirke na hipodromu Komenda 17. junij ob 16. uri: medklubsko tekmovanje strelskih družin občine Kamnik za pokal KS Komenda 17. do 19. junija: odprto prvenstvo Komende v tenisu za pokal KS Komenda 25. in 26. junij: pionirski in članski nogometni turnir za pokal KS Komenda KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA KO SZDL KOMENDA ŠPORTNO DRUŠTVO KOMENDA Tekmovanje godcev pri Repanšku V,i' IV Zvezda iz Hodiš na Koroškem ter MPZ Svoboda iz Čme v skupnem koncertu Četrto tekmovanje ljudskih godcev na Homcu pri Repanšku bo letos v nedeljo, 19. junija ob 15.30. Ker bi vas tudi tokrat radi obvestili o nekaterih podrobnostih, predvsem pa bi vam radi svetovali, da bi se na tekmovanje pripravili čim boljše, vam želimo povedati tole. Strokovna komisija je imela po lanskem tekmovanju dva sestanka, enega pri Repanšku, drugega pa na Zvezi kulturnih organizacij Domžale; po burni debati je ugotovila, da kakšne bistvene spremembe v tekmovalnem delu niso potrebne. Predvsem je bil zavrnjen predlog, da bi tekmovanje ljudskih godcev kamniške in domžalske občine postalo vseslovensko, saj bi s tem izgubilo čar domačnosti in poznavanja najbližjih godcev. Zato je komisija sklenila, da bodo lahko v konkurenci tekmovali samo ljudski godci iz domačih dveh občin, vsi drugi morebitni tekmovalci pa bodo lahko nastopili zunaj konkurence. Da pa gostilna Repan-šek ne bi bila negostoljubna. bodo tudi ti godci dobili simbolična darila, seveda pa se ne bodo mogli potegovati za najvišje nagrade, lako bo enkrat za vselej odpravljena tudi dilema, kje so meje in koliko godcev lahko nastopi. Navsezadnje gre predvsem za srečanje godcev domačih dveh občin, za primerjanje s prejšnjim nastopom pri Repanšku in nasploh za prijetno vzdušje, ki se je kljub slabemu vremenu že trikrat potrdilo pod Repanškovimi kostanji. Večjo prisotnost sta obljubili tudi kamniška in domžalska Zveza kulturnih organizacij, tako da lahko pričakujemo samo še boljše tekmovanje. V osnovi pa ostane vse isto: od tekmovalnega sistema do nagrad, ki jih bo tudi letos veliko, kajti organizatorji želijo, da ne bi nihče odšel nezadovoljen. Do tekmovanja ni več daleč, zato je dobro, da bi začeli razmišljati že sedaj, s kateri skladbo boste nastopili in kako se boste pripravili. Prednost imajo seveda godci z originalnimi skladbami, v poštev pa pridejo tudi vse druge priljubljene skladbe. V nedeljo, 19. junija torej nasvidenje pod Repanškovimi kostanji, kjer vas čakajo Stoparji s himno s tega tekmovanja - posnela je tudi na novi kaseti. Prireditev bo tokrat vodila priljubljena Metka Šišer-nik, sicer pa bo pri Repanšku, veselo tudi v soboto, ko bo imel Alpski kvintet z Ivanko iri Otom svoj koncertni nastop, ki ga bo povezoval vsestranski Boris Kopitar. V petek pa bo največ veselja za mlajše, saj bo nastopila priljubljena primorska skupina Big Ben. ki prav zdaj navdušuje širno občinstvo s skladbama o Stevar-desi Špeli in naši ožji domovini Sloveniji. Pri Repanšku bo torej vse po domače in veselo kot že trikrat doslej. I. SIVEC SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Štev.: 1-81/1988 Datum: 16. 5. 1988 Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik daje v 30-dnevno JAVNO RAZPRAVO osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj naslednjim prosilcem: Za p. št. Priimek in ime .'naslov Štev. točk Zaposlitev Prosilec Zakonec Zap. št. Priimek in ime, naslov 1. VIDERGAR Marija - zamenjava Klavčičeva 3, Kamnik 2. ROSTAN Marija, Medvedova 46, Kamnik 3. SPRUK Branka - zamenjava, Klavčičeva 4, Kamnik 4. BERGANTHelena--zamenjava, Matije Blejca 2, Kamnik 5. DURANOVIĆ Nevzeta - zamenjava, Zikova 7, Kamnik 6. ZUPIN Vera - zamenjava, Klavčičeva 6, Kamnik 7. RAK Janez - zamenjava, Klavčičeva 6, Kamnik 8. KUNEJ Sofija, Volčji p. 47, Radomlje 9. MERELA Anton - zamenjava, Matije Blejca 18, Kamnik 10. POGAČNIK Tatjana in ZAJC Roman - zamenjava, Klavčičeva 6, Kamnik 11. DURANOVIĆ (MOČNIK) Majda - zamenjava, Groharjeva 14, Kamnik 12. RAKOVIĆ Esma - zamenjava, Klavčičeva 8, Kamnik 13. VIDMAR Mavricij - zamenjava, Klavčičeva 3, Kamnik 14. LOMOVŠEK Stanke. Stebljevek št. 5, Laze v T. 15. KOVIC Drago, Zdenka - zamenjava, Groharjeva 12, Kamnik 16. GRABOVEC Mira - zamenjava, Matije Blejca 2, Kamnik 17. ŠULIGOJ Pavel, Srednja vas 40, Kamnik 18. TUŠEK Igor - zamenjava, Zikova 5, Kamnik 19. BOMBEK Leopold - zamenjava, Zikova 7, Kamnik 20. ADROVIČAdil,Parmova9, Kamnik 21. BRELIH Ivanka, Križ 78, Komenda 22. ŠOBA Nataša, Ljubljanska 1. h., Kamnik 23. MIHELĆIČ Pavla, Jakopičeva 28, Kamnik 24. LAMPIČVera.Steletova 13, Kamnik 25. KRŽE Draga. Titov trg 23, Kamnik 26. POPIT Marko, Jurčičeva 4, Kamnik 27. FUJAN Alenka, Kovinarska 10. b., Kamnik 28. SABLJAKOV1Ć Irena, Klavčičeva 6, Kamnik 29. KOŽAR Mule - zamenjava, Matije Blejca 6, Kamnik 30. BELE Edo, Klavčičeva 7, Kamnik 31. ČERNIVEC Zdenka, Kranjska 3. a., Kamnik 32. KIJAMET Daut, Parmova 9, Kamnik 33. JANKOVSKI Sande - zamenjava, Groharjeva 12, Kamnik 34. ADROVIČ Čako, Kranjska 2, Kamnik 35. TEMLIN Sonja, Godič 56, Stahovica 36. ALANDŽAK Ivan - zamenjava, Klavčičeva 2, Kamnik 37. MAHIČ Arif, Jakopičeva 29, Kamnik 38. MEKE Majda, Jakopičeva 21, Kamnik 39. ŠORN Jože, Suhadole 38, Kamnik 40. IJUBIJANKIĆ Hilmija -zamenjava in Seida, Matije Blejca 18, Kamnik 41. ALILOVIČSelmo - zamenjava,Klavčičeva 9, Kamnik 42. ŠKERJANC Anica, Zakal 14, Stahovica 43. DOGIČ Izeta. Kovinarska 5, Kamnik 46. BOHINEC Vanja, Ljubljanska 3. a., Kamnik 47. OCVIRKJanez-Cvetka, Jakopičeva 26, Kamnik 48. VIDMAR Roman, Šmarca, Jeranova 7, Kamnik 49. KOŽLAKAR Srečo, Zg. Tuhinj 1 .b. 50. JANŽEVEC Nada, Titov trg 23, Kamnik 51. ADŽIČ Rosa - zamenjava. Groharjeva 4, Kamnik 52. BRUN Jana, Kranjska 4.b., Kamnik 53. DOLENC Marko, Steletova 17, Kamnik 54. KEMPERLEJ Jože in ZVER Nežka, C. treh talcev 7, Kamnik 55. GORJAN Ivan, Medvedova 5.a., Kamnik ŽAVBI MARIJA, Perovo 6.a. 56. JEČNIK Vesna, Medvodova5, Kamnik 57. PEPELIAK Šačir, Parmova 9, Kamnik 58. MLAKAR IGOR, Kidričeva 40, Kamnik 59. GAVRIČ Milica - zamenjava, Zikova 6, Kamnik Štev. Zaposlitev 67! točk Prosilec Zakonec 68. 63 Titan Kamnik 69. 70. 62 upokojenka — 71. 60 Borovo Kamnik 72. 58 Titan Kamnik Šraj Iztok, Radomlje 73. 58 Titan Kamnik Titan Kamnik 74. 57 Donit TOZD Kemostik 75. 57- Utok UKC Ljubljana 76. 54 Induplati Jarše Arboretum Volčji p. 77. 54 Alprem Svilanit 78. 52 Stol Lončarsko p. Komenda 79. 80. 52 Eta Papirnica Količevo 81. 51 Turizem Kamnik 82. 51 Stol Avtoobnova Lj. 83. 50 Titan Kamnik 84. 85. 50 ONA-ON Ljubljana Toko Domžale 50 Slovenijales Lj. 86. 49 Donit TOZD Trival Kočna Kamnik 87. 49 Koritnik Vid, Komenda LB Kamnik 87 49 Svit Kamnik Eta Kamnik 89. 48 Utok Kamnik Svilanit Kamnik 90. 48 Svilanit Herlc F. Domžale 91. 48 Jugoplastika Lj. Elkom Ljubljana 92. 48 upokojenka 93. 47 Rep. sek. za finance Lj. 47 upokojenka 94. 47 Lesnina Lj. Stol Duplica 47 VV A. Medveda ŽG ŽTO Ljubljana 95. 47 VV A. Medveda Titan Kamnik 96. 46 Alprem Donit TOZD Trival 97. 46 Zarja Stol 98. 46 Slovenijaavto Ljubljana 99. 45 Utok Utok 100. 45 Titan Titan 101. 45 KIK Utok 45 Svilanit 102. 45 Titan Titan 103. 45 Utok Svilanit 104. 45 SGFDSSLj. Petrol Ljubljana 105. 45 Iskra Avtomatika Lj. LEK Ljubljana 1 ha 44 Utok Stol 1UO. 44 Utok Utok 107. 44 Svilanit 108. 44 Titan LEK Mengeš 109. 44 Helios Domžale 110. 44 Stol Stol .111. 43 Titan Stol 112. 43 Alprem študentka 113. 43 Stol mož obrtnik 114. 43 Svilanit Graditelj 115. 43 Kočna 43 Stol »Mihaela« Kamnik 116. 43 Titan Titan 117. 43 Zarja Geološki zavod Lj. 118. 119. 43 ZUIM Kamnik Varnost Mengeš 120. 42 Utok VVO A. Medved 121. 42. študent študent . 122. 42 Svit SCT Ljubljana 60. MIHOIJEV1Č Valentina, 42 Klavčičeva 3, Kamnik 61. BABNIK Alenka, Cankarjevac. 52, 42 Kamnik 62. BOBNAR Irena, Moste 45.b.. 42 Komenda 63. CONJARJože,Tunjiška2.c. 42 Kamnik 64. SPAHIČ Ramiza - zamenjava, 41 Klavčičeva 7, Kamnik 65. P1NTERIĆ Janez, Steletova 3, 41 Kamnik KOŠIR Erika, Fužine 2.a..Kamnik 41 ŽERTEK Peter, Medvedova 7, 41 Kamnik PANDŽA Ivanka - zamenjava, 41 Jakopičeva 14, Kamnik ŠINKOVEC Dušan, godič 81 41 KIJAMET Ismeta, Parmova 9, 40 Kamnik ZUPANC Jasna, Parmova 13, 40 Kamnik STEVANOVIĆ Sinša. Zikova 1, 39 Kamnik HEČIMOVIČ Suvada, Cankarjeva 38 9, Mekinje PODGORELEC Vito - zamenjava. 38 Klavčičeva 6, Kamnik IKIČ Milijanka, Komendska 37 Dobrava 3, Komenda EMINIČ Hascda - zamenjava, 37 Klavčičeva 3, Kamnik MADOVA Štefka, Ljubljanska 42, 37 Kamnik KOJIČNevenka. Matije Blejca 12, 36 Kamnik DRAGAŠBudimir, Zupančičeva 3, 36 Kamnnik JOVANOVIČ Žarko, Medvedova 7, 36 Kamnik KOSIČGina,Bakovnik5.b. 36 BRLOGAR Simona, Kidričeva 36 35.a., Kamnik DRAKSLER Marjetka, Groharjeva 35 10, Kamnik JOVĆEV Angel, Medvedova 9, 35 Kamnik HALILAGIČ Emina, Jakopičeva 11, 35 Stol Kamnik ŠABOTIĆ Mehdija, Jakopičeva 38, 35 Kamnik MOMĆILOVIC Danica. Kranjska 3 a, Kamnik 34 ŠLJIVAR Sidika Jakopičeva 20, Kamnik 34 AL1BABIĆ Ferida Glavarjeva 116, Komenda 34 VRHOVNIK Majda Zkova 5, Kamnik 34 SINKO Anica Neveljska pot 12. b., Kamnik 34 DEKIČIbrahim Črna 16, Stahovica 33 ANDROVIČ Sadrija Blcjčeva 10, Kamnik 33 BEZJAK Milan in SKOK Dominik-zamenjava 33 Kajuhova 7, Kamnik KONDIČ Milan Kranjska 2, Kamnik 33 ŽMAVC Marj an Jakopičeva 27, Kamnik 33 GOTOVIČ Sadeta Jakopičeva 28, Kamnik 32 FERDIČ Fata Kranjska 3.a., Kamnik 32 STUPAR Liljana Kranjska 2, Kamnik 32 BOŠESKI Stoj an Črna 13, Stahovica 32 MURATOVIČ Malic Tunjiška 2.b., Kamnik 31 MITKOVA Mirjana Župančičeva 4, Kamnik 31 CVETANOVSKI Georgi Matije Blejca 16, Kamnik 31 PAVLOVIĆ Mojca Volčji potok 47, Radomlje 31 GNID1CA Jožica Nevlje 1, Kamnik 30 SEJFIČ Refik Trdinova 12, Kamnik 30 AŠANIN Cmilja Bakovnik 5.b., Kamnik 30 ŠKRIJEU Zineta Moste 67.b., Komenda 30 ILMIČ Ejdo Neveljska pot 8, Kamnik 30 JUD Cvetaka Maistrova 6, Kamnik 29 KUZMANOVIČ Mirko Matije Blejca 16, Kamnik 29 GOLIČ Marica Jakopičeva 30, Kamnik 29 ERCEG Jeiica Groharjeva 16, Kamnik 29 TRIVIČ Stojan Fužine 2,a., Kamnik 29 GOLOB Robert Livarska 1, Kamnik 29 PARIČNada Suhadole 64, Komenda 29 POSAVAC Nada Jakopičeva 11, Kamnik 28 OSOLNIK Nada Steletova 21, Kamnik 28 MAMIC Zora Jakopičeva 26. Duplica 28 ODOBAŠIČ Selima Ljubljanska l.č., Kamnik 27 HAJRUDINOV1Ć Hasnija Groharjeva 8, Kamnik 27 BEGANOVIĆ Suvada Zikova 8, Kamnik 27 Utok KIK Kočna Emona Merkur Ljubljana Titan Titan DONIT TOZD Trival Varnost Mengeš Titan Utok KIK Alprem Stol Slovenijales Radomlje Fructal Alko Utok Sob Kamnik Titan LB Kamnik KIK Mizarstvo KOVAČ Zlato Kamnik Titan Utok KIK Elma Črnuče LB Kamnik Utok DONIT TOZD Trival Integral Ljubljana UTOK Kom. podj. Kamnik SENŠRM Kamnik Varnost Ljubljana Fructal Alko KIK Svilanit DONIT TOZD Trival Stol Gradbinec Kranj ŽG TTG Slovenijaturist Ljubljana Titan Svit Agroplod Resen Predstavništvo Lj. Stol Titan Planinka Kamnik Stol Stol Eta KIK KIK Eta Stol RKK Graditelj Kamnik Utok Utok Kočna Jata Duplica Cestno podj. Lj. Titan Utok Stol Stol Planinka Kamnik Ideja Kamnik Cestno podj. Lj. RKK Eta Utok Titan SJŽ Ljubljana ŽTP Ljubljana-Moste KIK Stol Eta Utok Utok Utok Planika K. Graditelj Titan Titan KIK Laniček F. Utok KIK Induplati Janše Jata Duplica UKC Ljubljana IMP Ljubljana KIK Utok Utok Astra Ljubljana Stol Titan Svit SO Kamnik zasebnik Stol Titan Utok Kom. podj. Kamnik Svit Slovenijales Ra Nadaljevanje na str. 7 Kamniški občan / 23. maja 1988 7 Nadaljevanje s str. 6 Zap. Priimek in ime. naslov Štev. Zaposlitev It.. točk Prosilec Zakonec 123. NANESKI Lalinka Medvedova 23, Kamnik 27 Utok RKK 124. LIČINA Nasija Podstudenec 9, Stahovica 27 SENŠRM Kamnik Utok 125. MANOJLOVIČ Zoran Jakopičeva 25, Kamnik 27 Stol Slovenijalcs Rad. 126. POŽEK Bojana Radomeljska 18,Šmarca 26 »Goručan Ela« Homec 127. JAKOVLJEV1Č Milan Glavarjeva 7, Komenda 26 VVOA. Medved Titan 128. LIČINA Scnadija Tunjicc 16. Kamnik 26 SENŠRM Utok 129. ŠARČEVIČ Milorad Žaga 13. Smrečje, Slahovica 25 Titan 130. TIGANJ Usnija Matije Blcjca 10. Kamnik 25 Utok Utok 131. DURIČ Draginja Bakovnik 5,e.. Kamnik 24 Svilanit Gradbince Kranj 132. GRUBEŠIĆ Milka Matije Blcjca 4, Kamnik 24 Eta KIK 133. ALANDAK Pavo Tunjiška 2.C.. Kamnik 22 Dom upok. Kamnik; PIT Ljubljana 134. AVGUŠTIN Aleksander Perovo 20. Kamnik 19 Vet. zav. Kamnik; Zav. za. soc. med. in higieno Ljubljane Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu poziva vse udeležence javnega natečaja za dodelitev družbernih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, kakor tudi vse druge občane, ki imajo kakršnekoli pripombe na gornji seznam, da le-le v roku 30 dni po objavi posredujejo na naslov: ZBOR UPORABNIKOV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KAMNIK. Steletova 8, Kamnik. Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: TAJČ Peter I. r. Prodam zamrzovalno omaro 210 I, štedilnik 2 + 2 Končar in pomivalni stroj Nič potreben popravila. Golob, Kotar-jeva 2, Mekinje. Zatekel se je majhen, siv, dolgodlak kužek. Naslov v uredništvu. ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta ŠEĆA AG0VIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in rojakom iz Črne gore, ki sedaj živijo v Kamniku, Domžalah in Ljubljani, za izrečena sožalja in podarjen denar za spremstvo na njegovi zadnji poti v Črno goro. Žalujoči sin Reko z družino in drugi njegovi April 1988 I slovo Ivanu Kremžarju Ugasnilo je kratko, a plodno WM ^ljenje IVANA KREMŽAR- fl A. moža. ki je vse svoje življe-rJe posvetil oblikovanju lončene Posode. Rodil sc je na Gmajniei pri ftnendi pred 59 leti. kjer je po-PW/ topel dom svoji družini i Petimi otroki. Kot mlad fant se ■e prišel izučit poklica lončarja Lončarsko podjetje Komenda; Vlikoval je vse do upokojitve. W nam je vzor. ker je bil izredno rdarjen. Na kolovratu je znal Prikovati tako lepe izdelke, da 10 bili iskani po vsej državi. Ivan " bil samo dober lončar, temveč "d/ srčen človek, ki nas je znal pvezovati. Bil je tudi vnet mo-0r'st. žal je bila njegova 'pot fmtorjem tudi zadnja. In zdaj ga ni več. Komaj je Mogoče verjeti, da ga ne bomo več videli. Ostal nam bo svetal spomin na plemenito, vsemu lepemu predano osebnost. Hvala Ivanu za vse. MILENA BOMBAČ ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica in tasta FRANCA HAFNERJA z Gmajnice 102 pri Komendi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izsečeno sožalje. podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Gasilskemu društvu Komenda za zadnji pozdrav, pevcem za lepo petje in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Gmajnica, Skaručna, Mlaka pri Komendi, april 1988 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta SLAVKA ZALETELA upokojenca iz Kamnika, Cankarjeva 10 se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, pomoč v naših najtežjih trenutkih in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo DO Utok Kamnik, Gasilskemu društvu Utok, Zvezi borcev Kamnik, pevskemu društvu Solidarnost. Društvu upokojencev, vsem sostanovalcem in sosedom in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žaluj' oci: vsi njegovi April 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in starega očeta DRAGOTA DEJAKA iz Nožic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki s(e nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvo-vali in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo tov. Andrej u Koželju za poslovilne besede, DO Menina, dr. Sedlaku in patronažni sestri Heleni za pomoč v težki bolez-1,1 • Hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena in drugo sorodstvo Nožice, Domžale, Jarše, april 1988 /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik 61240 Kamnik, Tomšičeva 1 telefon: 061/831-722 Odbor Poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge: - dela dinarsko valutne blagajne 1 delavec za določen čas (nadomeščanje delavke med Pd), s končano V. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj - kontroliranje dokumentov pred likvidacijo po vseh poslih za občane 1 delavec za določen čas (nadomeščanje delavke med Pd), s končano V. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj - vodenje depoja 1 delavec za določen čas (nujnost opravljanja del) s končano V. st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dneh na gornji naslov. Med narodi Zvezna konferenca socialistične mladine Jugoslavije je aprila letos izdala brošuro o delovnih taborih, ki bodo organizirani v tujini. Splošne značilnosti taborov so majhnost projektov, majhno število udeležencev in opredelitev glede na teme (ekološki, socialni, solidarnostni...). Izredno so privlačni, saj mladim ponujajo možnost spoznati druge dežele, običaje in ljudi in so s tem pomembni tudi kot del predstavitve Jugoslavije izza meja. Udeleženci vseh mednarodnih taborov imajo preskrbljeno bivanje, hrano in zdravstveno zavarovanje v času taborjenja. Stroške potovanja (tja in nazaj) pa si morajo kriti sami. Letos prirejajo tabore: AVSTRIJA, BELGIJA, DANSKA. FINSKA. FRANCIJA, VELIKA BRITANIJA, GRČIJA, ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA, IRSKA, SEVERNA IRSKA. ITALIJA. NIZOZEMSKA, NORVEŠKA, ŠPANIJA. ŠVEDSKA, ŠVICA. MAROKO, TUNIZIJA. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE. Pogoja za udeležbo sta starost 18 Ift ali več in aktivno znanje angleškega jezika ali jezika države, ki tabor organizira. Natančnejše informacije lahko dobite na OK ZSMS KAMNIK. Gregorčičeva 2. tel. 831-026. MOJCA PINTERIČ V SPOMIN 21. maja je minilo leto dni, odkar se je pretrgala nit tvojega življenja, ustavil se je utrip tvojega plemenitega srca, ljubi mož, dobri oče in stari oče m MILAN PETROVČIČ z Okroga 5 Tiho in skromno si odšel tja, kjer ni trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir. Ne solze, ne bridka bolečina v naših srcih te ne prikličejo nazaj. Le sledovi tvojih pridnih rok so nam ostali v spominu in nemo spoznanje, da se nikdar več ne vrneš. Vsi tvoji Občinski komite ZKS Kamnik Predsedstvo OK ZKS Kamnik objavlja prosta dela in naloge tajnice Delo je za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: - srednja šola administrativne ali ekonomske smeri - 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah - obvezno znanje stenografije Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni na Občinski komite ZKS Kamnik, Titov trg 1. Informacije po tel. št. 831-314. Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti upravnih organov in strokovne službe občine Kamnik razpisuje dela in naloge vodje službe za družbeno planiranje in gospodarstvo Pogoji: VII. stopnja družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. objavlja dela in naloge: svetovalca za plan in analize J? Pogoji: VII. stopnja ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Občina Kamnik - Kadrovska služba, Titov trg 1, Kamnik. Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 medicinski sestri - izvajanje medicinske nege Pogoji: - izobrazba V. stopnje - trimesečno poskusno delo 2. 3 negovalke - negovanje oskrbovancev in pomoč pri medicinski negi Pogoji: - izobrazba III. stopnje ali z delom pridobljene delovne zmožnosti - dvomesečno poskusno delo 3. 3 sobarice - vzdrževanje higiene stanovanjskih prostorov Pogoji: - osnovna šola - enomesečno poskusno delo 4. 2 perici - pranje in likanje perila Pogoji: - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo 5. 1 kuhinjsko pomočnico - sodelovanje pri pripravi in kuhanju hrane Pogoji: - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo 6. 1 delovni terapevt - izvajanje delovne terapije Pogoji: - višja šola za delovne terapevte - trimesečno poskusno delo Za opravljanje navedenih del bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26. Predsednik Komisije za šport, oddih in rekreacijo Slavko Vrhovnik predaja prehodni pokal za množičnost v trajno last predstavniku DO Vtok. Športno obarvani praznik dela Letos je zaključno slovesnost sindikalnih športnih iger spremljalo več tisoč ljudi, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti. ko jc najboljše pozdravila lc peščica gledalcev, lep uspeh. Zasluga za to. da se jc razglastitev in podelitev pokalov najboljšim prenesla v Kamniško Bistrico, gre sindikalni Komisiji za šport, rekreacijo in oddih. S to potezo so podelitvi pridali pestro in slovesno vzdušje, hkrati pa zmanjšali materialne slro'kc. s katerimi jc bila povezana v preteklih letih. Omenjena komisija jc storila korak naprej tudi s tem, da sc jc povezala s Komisijo za množičnost pri ZTKO Kamnik, s katero sta skupaj organizirali vsa tekmovanja v občinski ligi. Do letos so bila tekmovanja namreč razdeljena med obe komisiji, tako da faktor množičnosti ni bil dosežen, čeprav jc pri rekreacijskih tekmovanjih ne- dvomno pomembnejši od uspešnosti. V tem sistemu tekmovanja so nastopale osnovne organizacije sindikatov delovnih organizacij, ekipe krajevnih skupnosti, pa tudi vse ostale ekipe iz naše občine. Iz DO je prišlo več kot dvajset ekip. kar nedvomno dokazuje, da množični rekreacijski šport med delovnimi ljudmi dobiva vedno večji razmah. V množičnosti so bili že tretjič zaporedoma najuspešnejši tekmovalci iz Utoka, pred Stolovimi in Titanovimi. Na naslednjih treh mestih so se zvrstile ekipe iz K1K, Svilanita in Doma upokojencev. Tudi v uspešnosti vrstni red ni dosti drugačen. Na prvih treh mestih so iste ekipe, le da sta Titanova in Utokova zamenjali mesti. Na četrtem mestu najdemo KIK, na petem Zario in na šestem Svilanit. MATIC ROMŠAK Z leve proti desni: predstavniki Titana, l'toka in Stola. Te delovne organizacije so bile najuspešnejše v obeh kategorijah. Vtok je prejel pokal za množičnost v trajno last, saj so ga tekmovalci osvojili že tretjič zapored. (Foto: M. Romšak) Bolšji sejem tudi v Kamniku Tudi v Kamniku bomo kmalu dobili priljubljeni bolšji sejem, ki po drugih mestih že nekaj časa zbira s svojo zanimivo ponudbo na enem mestu staro in mlado. Prvič bomo stare stvari lahko prodajali in kupovali na Titovem trgu v soboto, 28. maja. Bolšji sejem bodo organizirali v Turističnem društvu Kamnik. Oddajali bodo tudi prodajne mize. V turističnem društvu upajo, da bo sejem dobro obiskan, ker pa bo prvič, pa verjetno tudi naslednjič pri nas v soboto, bodo tisti, ki v Kam-■ niku ne bodo prodali vsega, lahko to storili v nedeljo na ljubljanskem »bolšjaku«. R. G. Ljudje in na Lotse 15. nadaljevanje Dočakali smo najlepše jutro pod goro. Vrh sc jc bleščal. Do tabora dva sta s šerpama odšla Milan in Beni. Filip, Marko in Silvo pa so že zgodaj zapustili tabor tri in hitro skušali priti čim višje. Tri drobne, črne pikice, so se ob dvanajsti uri premikale po nevarnem snežišču nad steno. Bilje ponedeljek. 20. aprila. Ob 12. uri je Filip dosegel višino 7450 m, Silvo in Marko sta počakala nižje. Mraz. veler in plazovi so jim neusmiljeno grozili. Morali so se umakniti in seslopiti v bazo. Marko z sončnimi opeklinami in Silvo z angino. Naslednji dan sta do tabora dva odšla Cene in Čeha. Beni in Milan pa do trojke Štirje so sedaj čakali na gori ugodno vreme, kot že tolikokrat. Upali so in mi tudi. Zaman! Začelo jc snežiti. Mi smo preklinjali, šerpe so molile. Slabo sožitje. Andreja in mene pa je nadlegoval še zvezni oficir. Hotel je.dolarje, ki smo jih »menda« dobili od Francozov? V bazi smo bili že štirideset dni. Vreme jc stopnjevalo zahtevnost vzpona in čas se je vse hitreje odki- viharji Šaru mal. Smo v tem času dosegli vse, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče? Smo dovolj močni? Ob tem razmišljanju nisem slutil, da smo svojo najvišjo točko na gori že dosegli. Prekletstvo vremena in časa sta dala odpravi že svoj pečat, za napore v preteklih in prihodnjih dneh osvajanja gore. V steni sta bili dve navezi. Lahko upamo na nov dosežek? Ne! Ponoči je snežilo in divjal je vihar. Bil sem buden od skrbi in tuljenja viharja. Na nebu so bile drobne ovčke in jutro je bilo pretopio. Slabo znamenje. Beni jc s šerpama že zarana odšel iz tabora tri in ob 12. uri dosegel višino 7300 m. Videli smo ga iz baze, vendar so ga kmalu zakrile snežne zastave, ki so se rojevale v razbesnelem viharju. To je zakleta gora. Zavrača, hoče ubijati. Nekaj ur vremena dnevno je bil lc izziv in izčrpavanje plezalcev. Milan in Čeha sta se že dopoldan vrnila v bazo. Nista sc počutila dobro'. V bazi jc že močno snežilo, ko se jc s šerpama vrnil še Beni. Bil je utrujen. Ta dan opoldne je v tabor tri odšel še Rado, Dosegel ga jc v sedmih urah. To je bil spodbuden podvig. S Cene-tom sta sc potem vso noč borila z vi- Hitachi 88 Kamniški Teniški klub je bil 15. maja že tradicionalni gostitelj teniškega turnirja za pokal »Hitachi«, na katerem so se tudi tokrat pomerili člani jugoslovanske smučarske reprezentance, njihovi sponzorji in športni novinarji. Čeprav vreme ni bilo idealno, pa se jc vendarle vse izteklo po načrtih prirediteljev. Športno srečanje članov jugoslovanskega SKI-poola in novinarjev ima poleg tekmovalnega predvsem družabni značaj. Tekmovanje poteka v dvojicah, vendar tako, da vse do četrlfinala ne žrebajo zgolj tekmovalcev, temveč tudi partnerja na isti strani mreže Sodelovalo je kar 28 tekmovalcev, med njimi tudi dekle - bivša reprezen-tantka Nuša Tome. Nastopajoče sta pred začetkom tekmovanja pozdravila predsednik izvršnega sveta občine Janko Gc-drih in Silvo Teršek. predsednik Teniškega kluba Kamnik; klub vsako leto odstopi igrišča in se za to priložnost še posebej pripravi. Prireditev je tudi posebna atrakcija za gledalce, ki si tako smučarske šampione, kakršni so Bojan Križaj, Grega Bcncdik, Primož Ulaga. Boris Strel ter direktorja Tone Vogrinec in Lojze Gorjanc. lahko ogledajo tudi z loparjem v roki. Tokrat sta bila v tenisu najuspešnejša Šušteršič (M klub) - Sitar (SK Branik), drugo meslo sta zasedla Vogrinec in član kamniškega teniškega kluba Edo.Cudcr. tretja pa sta bila Gasar (Elan) in Rutar. Prizadevni organizatorji so nameravali pripraviti tudi družaben večer (z Bojanom Adamičem. Meri Avse-nak in Dušanom Uršičem). na katerega so bili vabljeni tudi predstavniki občine in delovnih organizacij. Zaradi vremena pa so morali zabavnejši del prireditve žal prestaviti. Soorganizator turnirja Emona Commcrcc - zastopstvo Hitachija - je nagrade za uvrstitve na turnirju sodelujočih podelil v galeriji Repan-šek v Rudniku, kjer se jc družabna plat srečanja tudi zaključila. Grega Benedik je sicer hitro zaključil s tenisom, vendar to ni omajalo njegovega dobrega razpoloženja. Je imel pa zato več časa za pogovore s prijatelji in znanci. (Foto R. Grčar) ONi lil #1 Pri konjenikih v Komendi marsikaj novega Po osemletnem premoru bo Komenda ponovno organizator velikega konjeniškega tekmovanja z mednarodno udeležbo. Septembra bo konjeniški klub namreč pripravil odprto državno prvenstvo Komende v militan-ju. Za organizacijo tako velike prireditve bodo morali fantje iz konjeniškega kluba sicer še veliko postoriti, nekaj pa je že narejenega, saj so se na državno prvenstvo začeli dovolj zgodaj pripravljati. Miha Tabemik, predsednik jahalne sekcije pri Konjeniškem klubu Komenda, sicer pa tehnični organizator celotne prireditve, ki bo septembra na njihovem območju, nam je ob tej priložnosti povedal marsikaj zanimivega. Tekmovanje v militarvju je ena najtežjih konjeniških tekmovalnih zvrsti. Je preizkus vzdržljivosti konja in tudi jezdeca. Trening za tako tekmovanje se začne že v zimskih mesecih, v snegu. Tekmovanje se bo v Komendi odvijalo na hipodromu (preskakovanje ovir), večji del pa na poligonu v gozdovih na trikotu Komenda-Vodicc--Brnik. Proga je dolga okrog 21 kilometrov. Poteka na izredno lepih terenih, različne konfiguracije in težavnostne stopnje. Proga v komendskih gozdovih je zelo primerna za tovrstne Itonjeniške prireditve, za treninge na njej pa so se zanimali tudi že Avstrijci. Vendar pa gostovanje tujih članov (četudi bi s tem verjetno lahko dobro zaslužili) zaenkrat ni možno, vsaj dokler ne naredijo novih hlevov in pokrite jahalnice. »Poleg prizadevnih članov kluba - včlanjenih je okrog 350, čeprav jih aktivno trenira le približno 30 - so nam v veliko pomoč tudi v delovni organizaciji Emona-gozdarstvo in poljedelstvo iz Domžal, ki ima v Komendi svoje gozdne in poljske površine. Militarv steza je na njihovem terenu. Z velikim razumevanjem sodelujejo z nami tudi domačini, saj so nam, na primer, prehodi preko njihovih parcel brez problemov omogočeni. Komendčani so na splošno dobro zaživeli s tem športom, za kar smo jim v klubu zelo hvaležni. Mislim, da bi se vsi strinjali z mano, čc rečem, da je ta šport postal nekakšen ponos Komende,« je zanosno pripovedoval MihaTabernik. Omenil je tudi eno od največjih težav, ki jo bodo imeli pri organiziranju državnega prvenstva. Namreč, kje bodo tekmovalci od vsepovsod prespali? Tekmova- harjem za šotor in zjutraj sta tvegala vzpon proti vrhu stene, vendar sta se v obupnih razmerah odločila za sestop v bazo. Gora je s podivjanim vremenom s svojih sten prepodila še zadnjo navezo in ponovno je samevala. Tudi v bazi se je razdivjal snežni vihar. Postajali smo otopeli, lastnina usode, bojevniki brez sovražnika. Gora je bila še vedno naš prijatelj. Petindvajsetega maja zjutraj je v bazo posijalo bledo sonce in Ailand Pik je s seraki nad bazo mamljivo vabil, medtem ko jc Šar že zjutraj izginjal v oblakih. Bil sem nerazpoložen, zaradi pasjega vremena, vrh pa me jc že od doma mikal. Ko je »zveznik« najbolj vneto žebral svojo jutranjo molitev v šotoru sem odšel. Nisem imel njegovega dovoljenja, on pa je bil »zakon« odprave. Zdravnika sem prosil, naj bo moja obramba, čc bo sitnaril. Okrog druge ure popoldne sem sam stopil na vrh 6189 m in prvič v življenju sem stal na ukradenem vrhu. Oprosti Buda. in hvala za lepoto. Vihar in neznosen mraz sta mi prikrajšala užitke. Več sem tvegal, kot bi smel. zato mi ta vzpon pomeni nekaj več. Nadaljevanje prihodnjič nje namreč traja tri dni. V tujini je marsikje v navadi (tudi sam je v Avstriji to že doživel), da tekmovalci prespijo na domovih gostiteljev. Mislim, je poudaril, da tudi Komendča-nov ne bi smelo biti sram. da bi prišli v klub s ponudbo, da bi enega ali dva tekmovalca lahko dvakrat prenočili. Težave s prenočišči so seveda sedaj, ko Kamnik nima hotela, še toliko večje. Miha jc povedal še nekaj o pripravljalnih delih za omenjeno državno prvenstvo. Predvsem bo treba obnoviti 24 kilometrov tekmovalne steze, odposlali razpis propozicij. sprejeti prijave in organizirati sodniške ekipe (»na stezi bo 17 zaprek, z vsemi kontrolami in stranskimi sodniki skupaj bomo tako potrebovali okrog 80 sodnikov«). Tudi hleve bodo morali še dodatno pripraviti. Po besedah Mihe Tabernika pa bi bil marsikateri problem lahko rešen, ko bi članom kluba do jeseni uspelo zgraditi nove hleve. Skeletno konstrukcijo zanje že imajo, načelno je tudi že zmenjeno, da jim V znamenju mladih Lokostrelci so letošnjo zimsko sezono zaključili s turnirji 1NDOOR F1TA 25 m v Zagrebu in državnim prvenstvom v 1NDOOR FITA 18 in 25 m v Kranju. Na turnirju v Zagrebu, ki je štel za jugoslovanski pokal ter republiško prvenstvo Hrvaške, so sc naši lokostrelci dobro odrezali. Med mladinci v prostem slogu je Ivan Maradin osvojil 1. mesto s 535 krogi. Scbastjan Ramšak pa je zasedel 5. mesto. Med člani v instinktivnem slogu jc Matjaž Pogačar zasedel 6. mesto, v prostem slogu pa jc Drago Desnica z rezultatom 558 krogov zasedel 3. mesto in za prvim zaostal za bore tri kroge. Na državnem prvenstvu v Kranju smo Kamničani zopet dobili potrdilo, da dobro in uspešno delamo z mladimi lokostrelci, kar je tudi zasluga trenerja LK Kamnik Borisa Jemca. V mladinskih vrstah smo namreč »Jata« odproda ali odstopi del zemlji?* ča za obstoječimi hlevi. V organizacijo tekmovanja so vkl čeni prav vsi člani. Predvsem pa sc nekaj kar uspešno vključuje v prof'!!: gando in nabiranje sredstev za orga 'I zacijo mititarvja. Svojo pomoč so vi *• su državnega prvenstva obljubili ti JB kadeti iz Tacna z radio zvc/anMin Vključena bo tudi krajevna civiW|| zaščita, po mnenju predsednika te g^j movalnc sekcije v Konjeniškem klul ■ Komenda pa bi v času te izjemne k njeniške prireditve veljalo organizif po osnovnih šolah športne dneve, se tudi otroci seznanijo s tem zanin vim. pa vendar še malo znanim šp< **l tom. Marsikateri otrok bo morda I Hej krat prvič videl konja. , ROMANA GRtA ,0' _,*i -f' osvojili oba naslova državnih f vakov. *ye V prostem slogu jc zopet blesl Sj( Ivan Maradin. ki je z odličnim avull kai tom 1115 krogov osvojil zasluženo nc mesto in s tem tudi naslov državne; prvaka. Večkrat doslej smo že omenili, ga štejemo med najboljše mladini v Jugoslaviji, po tem rezultatu in I "a uspešni lanski sezoni pa že lahko reff mo, da v mladinskih vrstah nima vi prave konkurence. S svojimi rezulti je visoko tudi med člani. V instinktivnem slogu, kjer je bi konkurenca nekoliko slabša, jc 1 m sto osvojil Bojan Štefula z 850 kro| kar pa jc bilo presenečenic tudi Planinski kotiček Štuparjev memorial Letošnje tradicionalno, že petindvajseto po vrsti tekmovanje v veleslalomu za Štuparjev memorial je bilo v nedeljo, 8. maja na Kamniškem sedlu, ker je bilo 10. aprila, ko bi to tekmovanje moralo biti po prvotnem načrtu, slabo vreme. Memorial sta organizirala postaja GRS Kamnik in alpinistični odsek Kamnik v spomin na kamniškega alpinista in gorskega reševalca Alberta Štuparja, ki se je 30. oktobra 1956 smrtno ponesrečil na severni strani Brane. Tekmovanja se jc udeležilo nekaj čez 50 tekmovalk in tekmovalcev, ki so nastopali v štirih kategorijah: alpinistke, planinke, alpinisti in planinci. Pri alpinistkah so prva tri mesta zasedle članice AO Šmarna gora Simona Košir, Marjeta Bartol in Marjeta Štrukelj. Pri planin-kah so si prva tri mesta razdelile kar štiri. Prva je bila Katarina Humar iz PD Kamnik, druga je bila Tanja Tratnik iz PD Idrija, trije mesto sta si pa z enakim časom razdelili Barbara Motnikar fz PD Kamnik in Katarina Privšek iz PD Medvode. Pri alpinistih je bil prvi Davo Karničar, drugi je bil Peter Sušnik, oba iz AO Jezersko, tretje mesto sta si pa razdelila Drejc Karničar iz AO Jezersko in Leo Svet-ličič iz AO Idrija. Pri planincih jc bil prvi Marko Tratnik iz PD Idrija, drugi Franci Grilje iz PD Kamnik in tretji Ido Karničar iz PD Jezersko. Pri alpinistih so ekipno premočno zmagali alpinisti iz AO Jezersko, druga je bila ekipa AO Šmarna gora in tretja ekipa AO Kamnik. Pri planincih pa je bila prva ekipa PD Kamnik, druga jc bila ekipa PD Medvode in tretja ekipa PD Jezersko. Poceni prodam odlično ohranjen raztegljiv kavč. Tel. 832-674 (zvečer). Iščem pomoč za hišna opravila nekaj ur tedensko. Plačam dobro. Naslov v uredništvu Kamniškega obačna. Instruiram matematiko in angleščino, tel. 832-957 od 15. do 18. ure. Rabljeno pohištvo za spalnico prodam. Santek, Medvedova 5, Kamnik. Vreme ni bilo ravno idealno, sprva jc megla celo grozila, da bodo morali tekmovanje odpovedati, vendar sc jc do začetka tekme toliko razgubila, da jc bila proga, ki je imela 27 vratic in okoli 200 m višinske razlike, povsem pregledna. Tako je tudi nekaj desetin gledalcev lahko prišlo na svoj račun in so si ogledali eno od zadnjih smučarskih telcem v tej sezoni. Pojdimo na Veliko planino Tudi letos bo AO Kamnik skupaj s postajo GRS Kamnik nadaljeval tradicijo planinskih trimskih pohodov, kakor je bilo že objavljeno v Kamniškem občanu. Možne so pa še vedno spremembe v datumih, zato je potrebno spremljati objave. Tako bo tudi prvi letošnji planinski (rimski pohod teden prej kot pa je bilo objavljeno, oziroma tradicionalno na prvo nedeljo v juniju, to je 5. junija. Odhod bo ob 7.45 iz Stahovice (ob 7.25 z rednim avtobusom iz Kamnika). Pot bo vodila skozi vas Prapretno do cerkve Sv. Primoža, nato pa po lovski stezi (kjer je bila pred leti markirana steza, a so se markacije že čisto izgubile) na Ki-sovec in naprej na Malo planino, kjer bo pri Črnuškem ali Domžalskem domu daljši počitek. Nadaljevanje bo pa verjetno tako kot vsa leta doslej: čez Veliko planino na Dol in navzdol na Kopišča. Izlet bo vodil skupaj s svojimi kolegi iz AO in postaje GRS Bojan Pollak. Udeležijo sc ga lahko vsi. ki menijo, da so sposobni približno 3 ure hoditi počasi navkreber in približno enak čas tudi navzdol. Če bo slabo vreme, pohoda ne bo. Bojč Srečanje planincev Planinsko društvo Kamnik želi sodelovati na srečanju slovenskih planincev v Mačkoljah pri Trstu (Italija) 12. junija 1988. Če bo dovolj prijavljenih planincev, bo iz Kamnika odpeljal poseben avtobus, zato naj sc interesenti prijavijo čim prej. Srečanje bo združeno s pestrim kulturnim programom, v organizaciji Slovenskega planinskega društva iz Trsta pa bo omogočen ogled mesta in drugih zanimivosti. Prijave sprejema PD Kamnik do vključno 30. maja 1988 STANE SIMŠIČ IVAN MARADIN, najboljši jugod vanski lokostrelec v mladinski konK nas, saj je še razmeroma mlad in I poznan v jugoslovanskem lokostf* stvu. Podobne rezultate pa je dosH dosegal na klubskih tekmah, ki so* odvijale v sezoni 1987/88. Torej še vedno velja, da ima lok' strelski klub Kamnik v svojih vrst* dobre in pa tudi najboljše lokostrel' na jugoslovanskem prostoru, kar r bolj utrjuje mesto našega kluba "'pi istem prostoru. LK KAMNU >i Kamniški obča[ KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik. Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani. __A