Erscheint jeden Samstag Einzelpreis 10 RpV STAJERSKI GOSPODAß Verlag und Schrlffleituns: Marburg a. d. Dran, Badgassa 6 - Fernruf 25-S7 - Bezugspreise: In dar Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; in Mtrelch: RM 1.20 einschl. 8 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeltungszustellgebühr Postscheckkonto Wien Nr. 55030 II. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag 28, März 1942 Nr. 13 Strahovite izgube napadajočih Več sovražnih skupin po obkolitvi uničenih - Vsa prizadevanja sovjetov se razbijajo v ognju nemških in zavezniških čet - Nepregledne krvave izgube boljševikov sovjetov Situacija na vzhodni fronti se tudi v preteklem tednu ni bistveno spremenila. Sovražnik je napadal skoro na vseh odsekih dolge fronte, toda vsi njegovi napadi so se zlomili v ognju nemških in zavezniških čet. Kjer koli so izvedle nemške ali zavezniške čete svoje protinapade, so isti izpadli uspešno. V celoti so imele borbe na vzhodni fronti v preteklem tedna obrambni značaj. Po poročilu nemškega vrhovnega poveljstva, izdanem preteklega petka, je sovražnik napadal zlasti na polotoku Kerču z jačjimi silami. Vsi njegovi napadi so bili po trdem boju odbiti. Pri tem je bilo uničenih 28 sovražnih tankov. Južno od Sevastopola je bila uničena velika petrolejska ladja s pomočjo zračnega torpeda. V kotlini reke Doneč je sovražnik proti koncu preteklega tedna nadaljeval svoje brezuspešne napade proti nemško-romunskim postojankam. Napad, ki so ga izvedli na tem sektorju Nemci in Madžari, je bil uspešen. V odseku vzhodno od Charkova je bil sovražnik odbit z velikimi izgubami Nemško letalstvo je prizadejalo sovražniku na otoku Kerč strahovite udarce, ki so veljali zlasti tankom in četam, dočim je na srednjem sektorju fronte z velikim uspehom bombardiralo vzletišča in železniške transporte. Sovražnik je izgubil pretekli četrtek 62 letal. 42 jih je bilo v zraku zbitih. Frankovska 46. pehotna divizija je v začetku februarja odbila silne sovražne napade pod krvavimi izgubami za sovražnika ter je v 11 dneh uničila 162 sovražnih tankov. Po nedeljskem poročilu ju sovražnik na polotoku Kerč nadaljeval svoje brezuspešne napade. Nemški napadi na raznih odsekih fronte so biH ob živahnejših borbah zelo uspešni. Nemška arti-lerija je medtem z uspehom obstreljevala vojaško važne cilje v Leningradu. -Nemško letalstvo je uspešno bombardiralo pristaniške naprave na Kerču, z velikim uspehom pa je tudi posegalo v borbe v kotlini Doneča, na srednjem odseku ter južno od jezera Ilmen. Pri letalskih napadih na železniške naprave je bilo zadetih 24 sovjetskih vlakov ter razrušenih več tovornih kolodvorov. Preteklo soboto je izgubil sovražnik na vzhodni fronti 51 letal. Iz pondeljkovega poročila je razvidno, da so bili opetovani sovražni napadi na Kerču in v srednjem odseku fronte uspešno odbiti. Prišlo je mestoma do srditih bojev. V srednjem odseku so nemške in zavezniške čete odrezale več sovražnih skupin od njihovega zaledja ter jih obkolile. Te sovražne edinice so bile popolnoma uničene. Sovražnik je izgubil poleg velikega števila ujetnikov več tisoč padlih, 15 tankov, 31 topov in mnogo vojnega materijala. Pri letalskih napadih je bilo uničenih nad 300 sovražnih vozil in 23 železniških vlakov. Sovjeti so izgubili v nedeljo 54 letaL V času od 18. do 22. marca je bilo uničenih na vzhodni fronti 137 sovražnih tankov. Na polotoku Kerč so nemške čete pof poročilu od pretekle srede odbile ponovne sovražne napade. Tudi v kotlini reke Doneč so se izjalovili vsi sovražni napadi v ognju nemških in romunskih čet V teku uspešnih nemških protinapadov vzhodno od Harkova je imel sovražnik izredno velike izgube na ljudeh in materijalu. Na severnem odseku fronte je vdrl sovražnik mestoma v nemške linije. Vojska in Waffen SS sta sovražnika v večdnevnih, trdih bojih vrgla zopet nazaj ter razen tega odbila jačje sovražne protinapade. V teh bojih se je posebno odlikovala policijska ff-divizija. Letalstvo je vse te boje uspešno podpiralo. V luki Murmansk je bila z letalskimi bombami poškodovana neka velika sovražna trgovska ladja ter pristaniške naprave. 20. oklopna divizija je v več-tedenskih obrambnih bojih odbila 140 sovražnih napadov pod velikimi krvavimi izgubami za sovražnika ter je pri tem sama uničila 65 sovražnih tankov. Japonci prodirajo naglo v Isto velja za prodiranje na Novi Gvineji napad! na Severno Avstralijo Po najnovejših poročilih napredujejo Japonci v Burmi zelo naglo. Borbe st vrše sedaj med rekama Irrawada in Slt-tang, kjer daje sovražnik ob stalnem umikanju le slab odpor. Zanimivo je, da dezertirajo Burmežani iz angleških edinic ter prehajajo v tabor Japoncev. Burmi Letalski Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev je „M met!" Tako je dezertlralo 20. marca 3000 mož, ki so prej poklali svoje angleška častnike. Burmežani smatrajo potem-« takem Japonce kot svoje odreSitelje izpod angleškega jarma. Sličen pojav so zapazili tudi na rajnih filipinskih otokih, kjer se tudi Filipini pridružujejo Japoncem. Na Novi Gvineji prodirajo Japonci tako dobro, da stoje že tik pred luko Port Moresby, ki leži nasproti Avstraliji. Port Moresby je glavno mesto Pa-pue. Dn« 21. marca je japonsko letalstvo bombardiralo Port Moresby, Somerset in Port Darwin v Severni Avstraliji z bombami vseh kalibrov. tWMWMiMHHtHMMmMtHOMMMMMtMHa« Sf Mde \at ÂM 29. tuatca 19 t2 Aoh joêomene sik (U? det postavljeni vsem vremenskim neprili-kam podnevi in ponoči, da ne govorimo o smrti, ki ji gledajo v obličje takorekoč vsak trenutek svojega frontnega življenja. Vojakov se je torej treba spomniti, ako to in ono ni tako, kakor bi si želeli. Tistih vojakov, ki nimajo nedeljskega počitka ne nočnega miru in ne zavarovanega spanja. Ko se tako zamislimo v življenje naših hrabrih vojakov, ki so preprečili vdor azijatskih tolp modernega Džingiskana Stalina, nam bo takoj laže prenašati recimo pomanjkanje tobaka ali kaj sličnega. Vojna je vojna in njene terjatve so neizprosne. Tu ni in ne more biti nikakega izmikanja. Kmet, ki v potu svojega obraza od zore do mraka prideluje naš vsakdanji kruh, je ravno tako sobojevnik domovinske fronte, kakor tisti uradnik, ki vestno in vljudno izpolnjuje svoje dolžnosti. Vsa domovina — možje prav tako, kakor tudi žene — je sedaj povezana in trdno sklenjena enota, ki hoče dati iz sebe vse, kar potrebuje fronta za dosego končne zmage. V tem smislu gremo na delo. V tem smislu se bo Druck oni V • r I a g : Marburger Verlags- und Dnickeret-Oes. m. b. H. — Verlagsleltuiig: Ezoa Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Golob: alle lo Marburg a. d. Dran Badgasse 6. Zur Zelt ftlr Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1941 gültig. Auslall der Lieferung des Blattes bei höherer Qewatt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Beznes-reldes. Val zborovanj, ki jih je priredila organizacija Steirischer Heimatbund, je prinesel jasnost v mnogih vprašanjih notranje politike in vojno-gospodarskega položaja. Na končnih velikih zborovanjih sta povedala Bundesfiihrer Franz S t e i n d l in Reichsredner Siegfried Tremi toliko poučnega, da bo ostalo vse, kar sta izrekla imenovana avtoritativna govornika, zborovalcem prav dobro v spominu. Da je bil ta zborovalni val na Spodnjem Štajerskem potreben, je dokazalo veliko zanimanje najširših ljudskih plasti. Možje in žene Spodnje Štajerske so prihiteli na številna zborovanja, da bi izvedeli iz ust govornikov vse to, kar tvori pereča vprašanja našega časa. Navdušeno pritrjevanje je bilo dokaz, da so govorniki zadeli v živo in da so bila vsa vprašanja obdelana tako, kakor zahtevata vojna doba in interes naroda. Zlasti Bundesfiihrer Steindl je v svojih jedrnatih in klenih izvajanjih zarisal najnujnejše naloge naših dni. Izčrpno je obdelal vprašanje povečanja storitev in s tem produkcije na vseh področjih ljudskega delovanja. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da mora domovina v času, ko se bori fronta dan in noč proti zve-rinsko-krvoločnemu sovražniku, storiti vse, kar je v njenih močeh, da se zavaruje možnost neprekinjenega delovanja fronte. Fiihrer je sam v svojem velikem govoru 30. januarja t. 1. zahteval kar največji vzpon storitev, ko je jasno in glasno zahteval muni-cijo in hrano za vojake na fronti. Iz njegovih besed, ki tvorijo podlago za vsakokratne zborovalne valove, je torej razvidno, da moramo tu v do- Weltbild movini zvišati svoje storitve. Ves Reich je poklican, da se v tej fazi vojne sklene še tesneje okrog Fiihrer ja in njegove hrabre vojske, kateri je treba omogočiti nadaljevanje boja do zmage z vsemi sredstvi. Gre za sleherno delovno silo! Vsakdo je dolžan izpolniti mesto, ki mu pripada in ki mu je bilo odmerjeno. Kmet, delavec, uradnik, obrtnik, kakor tudi industrijski obrato-vodja: vsi morajo napreči sedaj vse svojo sile, da se ustvari v tretjem letu vojne vse pogoje za končno zmago. Nemški narod mora ravno sedaj, ko tudi sovražniki napenjajo svoje moči, pokazati, da je vreden junaških činov svoje, doslej nepremagljive vojske. Ko gre za sleherno silo, ki naj v tem ogromnem delovnem procesu pomaga soustvariti vse pogoje končne zmage, moramo omeniti tudi opomine, ki nam jih je poslal Reichsmi-nister dr. Goebbels v svojih odličnih člankih v tedniku »Das Reich«, prav tako pa tudi izrekel v svojem zadnjem govoru v Friedrichshainu pri Berlinu. Res je, da nalaga vojna vsem pripadnikom nemškega naroda težka osebna bremena. K tem bremenom spada brez dvoma tudi omejitev v potrošnji živil in drugega konsum-nega blaga. Toda pomisliti moramo, da vojaki na fronti čestokrat par dni ne povžijejo tople hrane, da so iz- Vedno hujši udarci za Anglijo in Ameriko Potapljanje sovražnih ladij zavzema že katastrofalne izmere - O poteku operacij proti obema anglosaksonskima silama Karakteristika vojskovanja Osovine in Japonske proti obema anglosaksonskima silama obstoja v tem, da veljajo ttajhujši udarci oskrbovalni plovbi. Najsi so bili udarci, ki so jih prejeli fVmerikanci v Pearl Harbouru, pred lavo itd. vsled izgub mnogih dragocenih vojnih ladij še tako hudi, mnogo fiujša Je dnevna izguba ogromne tonaže trgovskih ladij, ki jih sovražnik krvavo jotrebuje in ki jih od danes do jutri le more kar tako nadomestiti. Tu se izkazala sijajna nemška podmorni-ka vojna, ki ji pridno sekundirata italijansko in japonsko podmorniško orožje. V ostalem pa naj sledi potek su-ftozemnih in pomorskih ter mračnih operacij proti Angliji In Ameriki v preteklem tednu: Nemški, letalski napadi so veljali pre-jtekli četrtek raznim točkam v vodovju |užiie Anglije, zlasti nekemu pristanišču. V času od 10. do 19. marca je Izgubilo angleško letalstvo 62 letal, od teh 28 nad Sredozemskim morjem in nad Severno Afriko. Po nedeljskem poročilu so bili Angleži, ki so skušali na severo-afriški fronti vdreti v nemško-ltalijanske postojanke, uspešno odbiti. Težki bombni napadi so na otoku Malta povzročili velike eksplozije in požare V raznih vzletiščih in drugih vojaških napravah. V Sredozemskem morju je napadla neka nemška podmornica močno zavarovano angleško spremljavo ter je potopila pred Sollumom nekega rušilca razreda »Jervis«. V Severni Afriki so se umaknile sovražne sile, ki so bile poražene dne 21. marca, v prostoru vzhodno od Mar-tube. Nemški letalci so potopili v drznem napadu pred afriško obalo iz neke angleške spremljave trgovsko ladjo s 6000 tonami. Dve drugi ladji sta po zadetkih obležali. Bombe, ki so pa- lotil naš kmet spomladanske kampanje na njivah, v sadonosnikih, v vinogradih in vrtovih. Vse možnosti zvišanja produkcije se morajo izkoristiti do poslednjega. Naj ne bo hektarja neobdelane zemlje! Zvišati bo treba zlasti pridelovanje oljaric, zato bomo leto« po možnosti nasadili veliko buč, sončnic, maka itd., da bomo na ta n«6m zvišali produkcijo namiznega olja. Gre za sleherno silo in nje dobro voljo. Spodnještajerci smo pokazali, da smo ljudje dobre volje in trdnih pesti, zato nas vojna s svojimi terjatvami ni našla nepripravljene. Spomlad je tu in našla nas je z zavihanimi rokavi! dle na Malto, so na tleh uničile sedem letal, dočim sta bili dve sovražni letali sestreljeni v zračnih bojih. Velik plen so imele nemške podmornice pred ameriško obalo, kjer so izvršile zopet velik udarec proti ameriški oskrbovalni plovbi. Tako so potopile pred ameriško obalo na pomorski poti med raznimi pristanišči v celi vrsti drznih zaletov 13 sovražnih ladij, s skupno 80.300 tonami. Med temi ladjami se je nahajalo sedem petrolejskih ladij. Neka druga petrolejska ladja z 11.000 tonami je bila tako težko poškodovana, da je računati z njeno izgubo. Slično hud udarec je prejel sovražnik tudi v Sredozemskem morju. V sodelovanju z Italijanskimi letalskimi in pomorskimi silami je nemško letalstvo napadlo neko sovražno spremljavo, ki je vozila proti Malti, Nemška letala so potopila iz te spremljave tri trgovske ladje z 18.000 tonami, obenem pa so z bombami težko poškodovala tri druge trgbvske ladje, neko križarko in rušilca. V borbi proti Angliji so nemška letala dne 24. t. m. potopila v luki Newhaven trgovsko ladjo s 3000 tonami ter izredno uspešno bombardirala to oporišče angleških hitrih čolnov. Nočni bombni napadi so se koncentrirali na pristani-, šči- Dover in Portland. Po poročilu od srede je bilo več ladij v luki La Valetta na Malti izpostavljenih bombnim napadom nemškega letalstva. Neka križarka je dobila zadetek sredi krova. Bombe so veljale razen Jede »geknackte« Mine — eine Tulpe. —< Originelle Erfolgsbilanz auf einem Sperrbrecher, der einen begabten Maler zu seiner Mannschaft zählt. PK.-Kriegsberich« ter v. Pawlikowski-Cholewa (Atl) (Sch) tega tudi vzletišču na otoku. Dvoje sovražnih letal je bilo sestreljenih. V, noči na sredo so nemška letala uspešno bombardirala Portland in Wey-mouth, kjer so bili zadeti vojaški cilji. Pri brezuspešnem poskusu napada s strani neke mešane angleške bombne in lovske formacije na zasedeno belgii-sko-francosko ozemlje je bilo osem letal sestreljenih. Kanada že sega po zadnjih ladijskih rezervah Znana angleška svetovna potnica Rosita Forbes se je vrnila te dni z daljšega potovanja po Kanadi. V »Daily Telegraphu« je imenovana pisateljica opisala svoje vtise, s posebnim ozirom na posledice operacij nemških podmornic v zapadnem Atlantiku in v ameriških obalnih vodah. Rosita Forbes iz- ^-PK.-Kriegsberichter Fritz (PBZ> Feierliche Vereidigung niederländischer Freiwilliger vor der Abfahrt zur Ostfront. Im Binnenhof in Den Haag fand jetzt eine feierliche Vereidigung niederländischer Freiwilliger statt. — Im Hintergund auf der Tribüne am Mikrophon stehend Generalleutnant Sevffardt. rechts neben ihm ff-Gruppenführer Bauter. Relchsminister dr.Goebbels o nalogah nemškega naroda „Storitev vsakega posameznika je majhen kamenček v mozaiku velike bodoč* nosti našega naroda" • Pomembne besede v resnem razdobju sedanje vojne Reichsminister dr. Goebbels je imel v pondeljek v Berlinu govor pred Kreis- in Ortsgruppenleiterji ter drugimi uglednimi osebnostmi prestolnice. Najprej je minister poročal o vojaškem in polotičnem položaju. Zima 1941/42 je bila izredno huda. Naši nasprotniki — tako je dejal minister — so mislili, da jim bo nudila ta zima zadnjo možnost, ustaviti vojaško moč Reicha ali pa jo celo razbiti. Bolševiško-pluto kratska koalicija si je postavila izredno dalekosežne cilje.- Tako naj bi sovjet ske vojske pregazile nemško vzhodno fronto ter naj bi prodrle v srce Evrope. V Severni Afriki je hotela Anglija s svojimi pomočniki in ameriškim mate-rijalora potisniti Rommela do tune zijske meje. Vedno jačje poseganje Ze-dinjenih držav je igralo v računih naših nasprotnikov veliko vlogo. Mimo tega so upali, da bo Japonska mirno požirala vse sovražne provokacije. V svojem govoru je nato minister ob-jasnil, kako so se razblinili vsi upi naših nasprotnikov. Nemška Vojska je odlično izvedla prehod iz ofenzive v de-fenzivo ter je v žilavi in hrabri obrambni borbi vezala armade boljševizma. Celo naši nasprotniki morajo priznati, da se sovjetom kljub ogromnim masam vpostavljenega moštva in raa-terijala niso posrečili nikaki operativni uspehi. Tudi v severni Afriki je Rom-mel s svojimi hrabrimi vojaki rame ob rame z italijanskimi zavezniki odbil angleške čete. 7. decembra je dala Japonska Rooseveltu in Churchillu odgovor na trajno izsiljevanje ter je stopila ob strani Nemčije in Italije v vojno. Minister je nato pojasnil ogromne uspehe japonske vojne sile. Danes stoje mi-kadove čete v grozečem stavu pred Avstralijo in Indijo. Lahko se torej reče, da je minula zima kljub najhujšim obremenitvam zavzela celo ugoden tok, ako se odtehta sovražne cilje in to, kar je dosegel javlja med drugim, da mora kanadska vlada segati že po zadnjih ladijskih rezervah, da bi se tako ubranila nevarnosti s strani nemških podmornic. Ladje, ki so bile že prodane kot staro železo, morajo znova na veliko morje. Polne brazgotin in udarcev, deloma tudi zelo nagnjene, dobijo novo moštvo in morajo ven iz pristanišč. Zgrajene so deloma samo za poletje in le za promet po jezerih, kljub temu pa morajo v viharje Atlantika, ako hočemo poslati svojim zaveznikom municijo m hrano. Poleg tega mrgoli na kanadski obali vse polno brodolomcev, ki jih zbirajo v posebnih taboriščih. Moštvo in častnike torpediranih trgovskih ladij pošiljajo, ko so si malo odpomogli, zopet na krov drugih ladij, ki gredo v obliki spremljav preko Atlantika. sovražnik. Težke izgube naših sovraž nikov niso ostale brez upliva na notranje razpoloženje prizadetih dežel. Anglijo je medtem že popadla tiha kriza, ki obstoja, pa najsi jo Angleži morda še tako tajijo. Najjačji dokaz za to je imenovanje Crippsa za ministra.. Ta poskus ni nov in bo Anglija morala plačati zelo drago imenovanje boljše-vikofilskega ministra. Razpada Anglije ni mogoče meriti na vatlje. Kakor vsi polomi, se tudi to rušenje odigrava z zgrozljivo konsekvenco. Angležki imperij je podoben smrti zapisanemu bolniku, čegar notranji organi so tako razrušeni, da ga je mogoče vzdrževati pri življenju samo na umetni način. Takemu človeku ni potreba umreti že danes ali pa jutri. Tako umiranje traja čestokrat tedne in mesece. Toda sigurno pride trenutek, ko ugasne življenje kar bliskoma. Churchill je za tak proces angleškega razpada najpri-pravnejši mož. že od vsega početka je namreč izdal geslo, ki ga ščiti pred vsako kritiko njegovega vojskovanja: Kri, znoj in solze! V tem smislu vodi Churchill vojno do uničenja Anglije. Ako osovinske sile ne morejo priti do zmage drugače kakor potom poloma Britanskega imperija, nam je Churchill ravno pripraven, tako da si lahko čestitamo. Minister je nato pozval prisotne, da morajo ves svetovni' položaj pregledovati z neke večje oddaljenosti, kajti šele tedaj bodo spoznali ogromne iz-mere sedanjih političnih in vojaških dogodkov. Tedaj bodo spoznali, kako edinstvena je možnost nemškega naroda in kako ogromna je odgovornost, ki leži na sedanji generaciji. Ta odgovornost velja napram borcem preteklosti ravno tako kakor napram poznejšim rodovom. Nemški narod vč, da je našel v Adolfu Hitler-ju moža, ki vodi usodo naroda z realistično drznostjo in edinstvenim genijem. V svojem govoru se je bavil na to z notranjepolitičnim položajem. Redko je kak narod pričakoval spomlad tako željno kakor nemški narod. Izredno huda zima je za nami. V spoznanju, da te vojne ne more in ne sme izgubiti za nobeno ceno, je narod sprejel vse težave in pomanjkanje, izvirajoče iz neugodnega vremena in transportnih možnosti, z občudovanja vrednim držanjem. Narod se je utrdil pri tem v pravem smislu besede. Zmaga za vsako ceno je geslo, ki se je porodilo iz zaskrbljenosti pretekle zime. Dr. Goebbels je izrekel svoje prepričanje, da bo to geslo vodilno tudi v bodoči dobi ter da bo prispevalo k rešitvi ogromnih nalog, ki nas še čakajo. Bistveno vprašanje, ki se je v zadnjem času postavilo v ospredje, je smotrena in racionalna uporaba delovnih sil naroda. Zmanjšanje obrokov živil in trenutno delno pomanjkanje krompirja je spravilo in še bo spravilo mnoge rojake v težave. Jasno pa je, da je vojna v tretjem letu trša v svojih ukrepih kakor v prvem letu. Na koncu svojega govora je apeliral minister na prisotne, da je pač razumljiva razdraženost mnogih vsled prenapornega dela, toda to še ni nikak razlog, da bi se nekdo moral od jutra do večera sprehajati s svojo slabo voljo. Marsikatero trdoto je lahko omiliti v medsebojnem občevanju z obzirnostjo in vljudnostjo. Treba je vsem idealizma. Fridericijanska Prusija je za težke in velike čase zahtevala dvojei drobovino iz železja in srce iz jekla. To velja v ministrovi zamisli tucfi za nas. Indija pričakuje svofe osvobo'enje Angleške obljube so pene, ki se morajo kmalu razbliniti - M n. Cripps je našel v Indiji napet položaj Angleški tisk prinaša z veliko naslado poročila o sprejemu, ki ga je v Indiji deležen Churchillov odposlanec minister Cripps. Po drugi strani pa prihajajo iz Indije poročila, iz katerih je razvidno, da je tamkajšnji politični položaj zelo vznemirljiv. Odkar je padel Singapur in odkar so Malajci burno pozdravili japonsko vojsko, je nastala v Indiji zmešnjava, ki gre na rovaš pomanjkanja angleške organizacije, dočim je na drugi strani stopilo v ospredje krčevito iskanje vžigajočih bojnih gesel. Najgloblji vtis so napravila v Indiji poročila o zadržanju Malajcev, ki so mirno gledali prodiranje Japoncev, ne da bi v najmanjši meri pomagali Angležem. K vsemu temu pa še prihajajo prehranjevalne težave. Angleške oblasti v Indiji so v velikih skrbeh, ker je do-vedla izguba Burme do pomanjkanja riža, ki ga je Burma doslej dobavljala v največjih množinah. Na otoku Ceylon, ki ga hcčejo Angleži baje braniti do najskrajnejše meje, so zaloge riža že tako izčrpane, da je guverner otoka zaprosil centralno vlado za nujno odpo-moč. Tudi v Kalkuti je vprašanje prehrane stopilo v nevarno fazo. Podžupan imenovanega mesta je zaprosil centralno vlado v Delhiju za takojšnje dobave. Poleg tega je Kalkuta sedaj brez dobave, tako da je tudi oskrba z vodo v največji nevarnosti. Anglo-indijska armada je po svo- Največja katastrofa v naši zgodovini Angleški mornariški angleškega vojnega v Vzhodni Aziji Znani angleški mornariški strokovnjak Ferraby je objavil v mesečniku »Nineteenth Century and After« uvodnik, v katerem se bavi s položajem, ki je nastal spričo japonskih uspehov v Pacifiku. Ferraby piše med drugim sledeče: »Japonci so nas vrgli v strategični položaj 18. stoletja, ko še ni bilo Sueškega prekopa. Indijski ocean je vidoma pridobil na pomenu, in sicer vsled nalog, ki so se nam vsilile v Sredozemskem morju. Odkar je izbruhnila vojna, so šli neprestani pomorski transporti vojnega materijala ne samo za Vzhodno Azijo, temveč tudi za armado na Nilu in sredozemsko mornarico preko Indijskega oceana. Tamkaj so imeli absolutno gospodarstvo na morju. To stanje se je spremenilo in Japonska bo storila' pač vse, da bi to spremembo še bolj poglobila. Spremembo tega položaja bi zamogla Anglija doseči samo z vojnim brodovjem, kajti vojna v Vzhodni Aziji je pomorska vojna in se more odločiti samo na morju. Tu pa jadikuje Ferraby nad slabostjo angleške mornarice. Anglija se mora vojskovati v dveh svetovnih hemisferah s jem stanju in po staležu ze'o malo prikladna za vojno z Japonci. Najboljše indijske čete se nahajajo na Bližnjem vzhodu, v Burmi ali pa v japonskem ujetništvu. Rekrutacija dela Angležem velike težave, ker poziva Angležem neprijazna propaganda mlade ljudi, naj ne nosijo svoje kože na trg za angleške interese. Indijske milice pa tudi ne morejo ustanoviti, ker se brani centralna vlada v Delhiju ukiniti zakon o orožju, ki prepoveduje domačinom noš-njo strelnega orožja. Angleške oblasti se namreč boje, da bi domačini utegnili uporabiti orožje namesto proti Japoncem, kar proti Angležem. Minister Gripps je prišel v Indijo torej v trenutku, ko splošne razmere nikakor niso ugodne za Anglijo. Nikdo si ne more prav predstavljati, kako neki bo Stalinov agent v angleški vladi rešil zamotano indijsko vprašanje. Visoki uradniki civilne uprave v Indiji pač niso zamolčali gospodu Crippsu, da sedijo Angleži v Indiji na sodu smodnika in da je treba le iskre za najizdatnejšo eksplozijo. Crippsu menda tudi niso zamolčali, da je indijsko prebivalstvo trdno odločeno, storiti vse, kar je v njegovih močeh, le za Indijo in ne za Anglijo, Indijski narod vč, da je ura njegove osvoboditve napočila. 400 milijonov Indijcev se zaveda, da pomenijo angleške obljube zgolj navadne goljufije. Minister Cripps se je vsedel pred velikanski vozel in svet je radoveden, kako neki ga bo rar vezal. strokovnjak Ferraby o slabosti brodovja - Posledice poraza samo 13 bojnimi ladjami. To je jedva polovica brodovja, ki bi moralo biti na razpolago samo na enem delu svetovne oble. Odločilnega pomena so v Vzhodni Aziji nove japonske bojne ladje, o katerih pa nimamo nikakih podatkov. Slično kakor Ferraby, se je po poročilu lista »Times« izjasnil konservativni poslanec Commander T. Bower, ki je v Redcaru označil kritični položaj Anglije s sledečimi besedami: »Naši strategični porazi lahko privedejo tako daleč, da bomo vojno izgubili, še preden bomo lahko vposta-vill naše ogromne človeške in materi-jalne rezerve. Sit sem tistih ljudi, ki smatrajo, da je nedostojno, misliti na eventualni poraz. Govorijo bahavo, medtem pa se podira okrog njih ves svetovni imperij. Nočejo in ne morejo spregovoriti resnice, ako jim ni prijetna Dejstvo, da je odpovedala naša vzhodnoazijska in pacifiška strategija, je pač največja katastrofa v naši zgodovini.« Japonske pomorske zmage so šele začetek Iz Tokija poročajo: Kapetan Hideo Hiraide, vodja tiskovnega oddelka za mornariška vprašanja v cesarskem glavnem stanu, je objavil v listu »Tokio Niči Niči« senzacionalni uvodnik. Pisec članka ugotavlja, da bo cesarska japonska mornarica šele dokazala, svojo polno udarnost. Japonska vojna mornarica je trdno odločena, sovražnika prisiliti k boju ne samo v Pacifiškem in v Indijskem oceanu, temveč prenesti borbo v vsa svetovna morja. Senzacionalne zmage Japonske od početka vojne sem so šele začetek in napočil je čas, da bo Japonska v celoti razvila svojo bojno moč na morju. Pričakovati je — tako piše Hiraide — da se bosta zatekli mornarici Anglije in Amerike k gverilski vojni, da bi tako rešili vsaj nekaj izgubljenih postojank, toda naše ladje in naši letalci*so pripravljeni, zadušiti vsak tak poskus v kali ter uničiti sovražnika, kamor koli bi se naj tudi skril. »Naša pot je še dolga«, piše japonski kapetan, ki opozarja svoj narod, naj ne podcenjuje bodoče bojne moči Zedinje-nih držav. Japonski narod se mora pripraviti na dolgo vojno. Amerika je v protislovju z Anglijo kljub njenim izgubam »dežela posedujocih«, ki ima na razoolago bogate vire surovin. Baltiške dežele pomagajo nemški fronti Iz Berlina poročajo: Gospodarstvo osvobojenih vzhodnih področij je pri-rezano v rastoči meri potrebam nem- Gospod Nergač se bridko pritožuje, da železnica točno ne posluje. Kako naj bi se v tako težkih letih vozil po živila na deželo? ške fronte. Narodi, ki jih je osvobodila nemška vojska iz boljševiškega krvavega jarma, delajo s polno paro v vojni produkciji ter obenem odstranjujejo boljševiško dedščino. Tako piše vodilni letonski list »T e v i j a« v Rigi, da imajo Letonci svoj lep delež pri obnovi zemlje. Hitri umik boljševikov iz Letonske in aktivnost prostovoljcev sta obvarovala kmetijstvo pred uničenjem. V tvornicah so delavci in nameščenci skrbeli za to, da nikdo ni pokvaril strojev in naprav. Tako se je letonski narod kar naglo vživel v vojno gospodarstvo, podpora letonskega naroda pa se očituje tudi v raznih službah in delih, zlasti v transportu in stavbinstvu ter pri vzdrževanju cest in poti. Litvanski list »Noujoji Lietu-va« je objavil neko poročilo o konferenci direktorjev litvanske kmetijske obnove pod naslovom: »Čimbolj bomo izpolnili svoje dolžnosti, tembolj bomo uničili boljševizem.« Eden izmed teh direktorjev je izjavil: »Ako jemo danes lastni kruh, ako imamo nad glavami lastne strehe in lahko mirno opravljamo svoje vsakdanje delo, se imamo zahvaliti edino le nemški vojski. Toda vojna še danes nI končana in zato mora vsak kmetovalec to, kar ne rabi brezpogojno, oddati za skupno zmago nad boljševizmom. Ako bi bili boljše-viki prišli do izvedbe svojih načrtov, bi bili 75% vseh Litvancev zavlekli v naj-oddaljenejše kraje Rusije.« Estniška Ksta «Eesti Soena« (Reval) in »Sakkala« (Fellin) se prizadevata k ureditvi velikih gospodarskih prostorov. Oba lista podpisujeta govor nemškega gospodarskega ministra in ReichsbankprSsidenta Fuak-a, ki je dejal, da smatra nova Evropa izvedbo svojih socialnih obveznosti kot svojo najvišjo nalogo. NaroČi »Štajerskega Gospodarja'i PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Rynas (Wb.) Störungstrupp bei der Arbeit. Auch während der Arbeit am Gestänge, werden die schußbereiten Waffen nicht abgelegt, denn in dem unübersichtlichen Waldgelände kann hinter jedem Gebüsch Gefahr lauern. Sieben Tage im Schneesturm PK. Die Feldwache wurde eingezogen. Die Männer rangen sich durch den Schneesturm zu den Kameraden zurück. Sie brauchten zu ein paar hundert Metern eine Stunde oder mehr. Paarmal schlugen welche hin. Ach was — liegen bleiben! — es geht sowieso nicht weiter. Sie lagen jm Windschutz des Felsens, von dem sie abgeglitten waren, geradezu warm. Liegenbleiben können--aber dann rafften sie sich gegenseitig auf. Noch hundert Meter zu den Kameraden. Sie machten sich fertig für' den Nachtmarsch. Sie hätten heulen können vor Wut in dieser eiskalten, stürmischen, dunklen Nacht. Sie hatten dank der furchtbaren Kälte entsetzliche Schmerzen in allen Gliedern, bis sie schließlich überhaupt nichts mehr zu spüren schienen als mit jedem Schritt quälender die wunden Füße, Mund und Nase, Augen und Ohren schienen zuzufrieren. Dabei brannte das Gesicht von. den Nadelspitzen, die der Eissturin ihnen entgegentrieb. Reden konnten sie längst nicht mehr, als die Gesichtsmuskeln jeglicher Willen den Dienst verweigerten. Hier blieb einer zurück, da einer. Manchen mußten die Kameraden förmlich mitschleifen — bis die Kameraden selbst zusammenbrachen. Seit wann ging das schon so? Endlos, endlos. Einmal waren Essenträger zu ihnen gekommen, die vier Stunden unterwegs gewesen waren. — Nudelsuppe und Kaffee waren steinhart gefroren. Die Fäuste der Männer waren nicht mehr imstande, irgend etwas anzupacken oder etwas zu halten. Im Fels und Eis des Jailagebirges Ihr Weg ging über steile Felsen und hartes Eis, durch dürres Gestrüpp und nassen Schnee, gegen quälenden Schneesturm,der niemanden zumAtmen kommen ließ, und schlimmste Kälte, die die Glieder absterben machte. Immer steil bergan. Durch eine Wildnis in einsamer Bergwelt. Sie gingen in Reihe hinter dem bergkundigen tatarischen Führer. Ein wärmendes Feuer durften sie nicht anmachen, das hätte sie dem Feind verraten. Nach den kurzen Pausen mußten sie sich umso mühseliger bergan quälen. Sie waren keine Gebirgsjäger, die in der Kaserne Unterricht über »Gehen in Fels und Eis« und an den Hängen praktische Übungen im Schilaufen und Klettern genossen hatten. Sie waren Infanteri- Die Zivilbevölkerung wird herangezogen um im Hinterland die Schneenlassen von der Straße zu bringen. PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Leßmann (Wb.) sten, müde, hungrige, halb erfrorene Infanteristen ... Am nächsten Morgen standen sie hoch über dem Tal, in dem sie viele Stunden vorher sich vor einem nahezu unsichtbaren Gegner festgebissen hatten. Da, unter ihnen, lag jetzt die Serpentinenstraße, die sich in fünfzig.Win-dungen zur Höhe heraufschraubt. Neben diesen Windungen an der Serpentinenstraße saß der Gegner. Jetzt begriffen die Infanteristen das ganze nächtliche Manöver: Jetzt hatten sie den Gegner unter sich, jetzt waren sie von der Höhe her seine Beherrscher. Sie konnten ihn von oben her zersprengen. Sie fielen mit ihrer infanteristischen Feuerkraft über den Gegner her, wenn auch in der Eiseskälte die Maschinengewehre Hemmungen haben mußten. Und der Gegner war so überrascht, daß er abhaute. Sie werden umgangen Mitten unter den Infanteristen lag ihr Regiments-Komandeur. Er war genau wie sie zwei Tage und zwei Nächte lang ohne ein Dach über dem Kopf gewesen. Er fühlte genau so wenig wie sie mehr seine Glieder am Körper. Aber er hatte den unbändigen Willen, in diesem Kampf gegen den sturen Feind und gegen die harte Natur des Hochgebirgswinters Sieger zu bleiben. So hatte er, der Oberst, den kühnen Plan durchgeführt, diesen Feind, der sich da an einem der steilsten und unwirtlichsten Berge des Jaila-Gebirges am Siidrand der Krim festgesetzt hatte, durch eine weitausholende und langwierige Umgehung über den Felsen bis hinauf zur Höhe zu überraschen und zu schlagen. Er, der Komandeur eines Infanterieregimentes, wußte ans seinen langjährigen Erfahrungen, die er im Weltkrieg an der Isonzofront gesammelt hatte, daß diese Umgehung zeitraubend und furchtbar mühselig sein mußte, zumal er nicht Gebirgsjäger, sondern ein Bataillon Infanterie zur Verfügung hatte, die sie aber zum Erfolg führte. Der Gegner haute ab. Freilich boten sich am nächsten Bergmassiv wieder die gleichen Hindernisse und Schwierigkeiten. Und die Infanteristen kämpften auch die dritte Nacht hindurch gegen die entsätzliche Härte der Hochgebirgsnatur und des Winters. Bis sie durch Kameraden abgelöst wurden. Sieben Tage und Nächte im Kampf mit Schneesturm und Landungstruppen Sieben Tage lang schlug so Oberst R. einen starken Gegner durch das Gebirge zurück, der im Süden der Krim gelandet und über das Gebirge in das Innere der Halbinsel hatte eindringeil wollen. Sieben Tage und Nächte lang konnte kaum Verpflegung nachkommen, da die einzige Gebirgsstraße von Schneestürmen völlig verweht und vereist war. Sieben Tage und Nächte lang konnte der Troß nicht nachfahren, auf dessen Wagen Decken und Munitions- kisten lagen. Sieben Tage und Nächte war die sfändige Sorge des Obersten die Verbindung zurück zum Divisions-Stab: Kabel zu legen war bei den Zick-zack-Kletterpartien unmöglich und der Kurzwellenfunk versagte im Hochgebirge auf größere Entfernung. Sieben Tage und Nächte lang liefen die Gefechte, in denen es oft Mann gegen Mann ging, auf erbitterte Kämpfe um die wenigen armseligen Unterkünfte hinaus, die dann vorübergehend Schutz vor den Schneestürmen bieten konnten. Zwei Regimenter vernichtet Am siebenten Tag hatte der Oberst die Verbindung mit zwei anderen deutschen Kampfgruppen aufgenommen. Am gleichen Tag kam Verpflegung und Munition in Fülle nach. Es wurden «in rumänisches Gebirgsjäger-Bataillon, zwei Sturmgeschütze und genügend Feldhaubitzen nachgeführt. Und der Gegner, der nun von^drei Weinen deutschen Kampfgruppen "in die Enge getriben worden war, der im Rücken nur das Meer hatte, über das er vom Kaukasus gekommen war, versuchte vergeblich, in letzter Minute sich durch einen Gegenangriff in die Lücken der nächtlichen deutschen Bereitstellung zu retten. Der Gegenangriff scheiterte, die vereinten Kräfte vernichteten an einem Tag den völlig weichgewordenen Gegner: zwei im Süden der Krim gelandete, Irische Sowjet-Regimenter. Riesengroß war die Beute an Maschinengewehren und Granatwerfern, unheimlich groß die Zahl der gefallenen, erfrorenen und verwundeten Sowjets. Die Infanteristen aber, die ihre sieben härtesten Tage .und Nächte im ganzen Feldzug hinter sich hatten, schlugen sich an diesem einen Tag des letzten Großangriffs, der sich hauptsächlich auf ebenem und dem Infanteristen gewohnten Gelände abspielte, mit einem Schneid, der auch der Kampfweise der Sowjets turmhoch überlegen war. Kriegsberichter Walter Enz. ! Ein kräftiger »Schlag« für unsere Soldaten zur See. Seeluft macht hungrig und unser Smutje in seiner Kombüse sorgt mit Liebe und Fleiß für das leibliche Wohl seiner Besatzung. Bei der Kriegsfahrt wird das Essen an Oberdeck eingenommen. PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Lehr (Wb.) PIC-Kriegsberichter Knödler (Sch.) MO gegen sowjetische Scharfschützen. Drüben Im Wald haben sich bolschewistische Scharfschützen festgesetzt, die Immer wieder zu stören versuchen. Einige Feuergarben des MGs vertreiben sie. Griffbereit Hegen Eierhandgranaten neben ihnen. ■•■x.—--: Kaj je bruto- registerska tona? Mornarji imajo svoje lastne izraze, ki jih vsakodnevno čitamo v raznih vojnih poročilih in so nam radi tega že znani, akoravno jih v notranjosti kontinenta živeči narodi ne razumejo tako dobro, kakor ob morskih obalah živeči ljudje, ki so bolj v stiku z mornar-stvom. V poročilih vrhovnega poveljstva oborožene sile se navajajo podatki o potopitvi sovražnih trgovskih in vojnih ladij, pri čemer se navaja tudi izguba sovražnika v tonah. Le malokdo je v stanju presoditi, kaj je tona ladijskega prostora v praksi in kako se takozvane brutoregistrske tone razločuje od netoregistrskih ton oziroma nosilnosti ladij, šele tisti, ki so mu ti podatki jasni, bo lahko izračunal, kako velika je količina tovornine ali vojnega materijala, ki ga izgubi sovražnik pri potopitvah posameznih ladij. Kaj je torej brutoregistrska tona? Brutoregistrska tona predstavlja pro-storninsko vsebino ladje, ki jo določijo pomorske oblasti in sodišča domovinske luke pri prevzemu ladje in vpisu iste v sezname ladij, v takozvane ladijske registre. Od tega tudi izraz registrska tona. Vsaka taka tona šteje približno tri kubične metre. Po tej pro-storninski vsebini ladje se pobirajo tudi pristojbine za zadrževanje po pristaniščih, uporabo zatvornic, kanalov itd. Verjetno je, da ima izraz tona svoj izvor že iz prvega pomorstva, ker so takrat prostornino ladij merili po sodih, ki so jih lahko natovorili v notranjosti ladje. Velikost vojnih ladij se pa navadno označuje po tonah, ki značijo 1000 kg teže. V prvem slučaju gre torej za mero prostornine, v drugem pa za stvarno težino. • Brutoregistrtonaža je celotna notranja ladijska prostornina z zaprtimi gornjimi deli. Ce odštejemo temu prostor, .ki ga zavzamejo stroji, kabine za mo- štvo ter vodstvo ladje, dobimo neto-prostornino ladje. Nosilnost, oziroma možnost sprejema tovora je pri ladjah sestavljena iz celokupne teže vklada, iz teže ladijske opreme ter zalog gonilnih snovi, pitne vode in vode za kotlje, provianta in ostalih, za ladjo potrebnih stvari. Cc- se potopi desettisočtonski parnik, gre za kakih 14.000 ton teže. Iz tega je razvidno, kako ogromne količine dragocenega blaga se lahko natovori na tako ladjo in kako velike škode se prizadevajo sovražniku s potopitvijo toliko tisoč ton ladijskega prostora. Za prevoz 6000 kg težkega ladijskega tovora z železnico je potrebno 12 tovornih vlakov po 15 ton tovorne nosilnosti. Teh 12 vlakov bi po dolžini merilo 6 kilometrov, to je uro in pol pešhoje. Vsebina tovora bi pa zadostovala za večtedensko prehranjevanje mesta s 50.000 prebivalci. Ladijske pošiljke igrajo v trgovskem prometu še danes prvo vlogo. Neprestano trdovratno potapljanje ladij Velike Britanije, ki je popolnoma navezana na prekomorski uvoz, bo za Angleže sčasoma rodilo pogubne posledice. Obletnica izdajstva Jugoslavije Dne 25. marca je minilo leto dni, odkar sta v gradu Belvedere podpisala takratni ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in zunanji minister dr. Aleksander C i n c a r-M a r k o v i č za takratno kraljevino Jugoslavijo protokol o pristopu Jugoslavije k Trojnemu paktu. Vsi se spominjamo govorov, ki sta jih takrat izrekla zlasti Reichsmini-ster v. Ribbentrop in ministrski predsednik Cvetkovič, ki se je takrat poslužil svojega srbskega jezika. Z Nemčijo vred si je vsa, pozitivno usmerjena Evropa glede takratne Ju- goslavije oddahnila, misleč, da bo Jugoslavija vendarle pozitivno sodelovala pri velikem delu evropske obnove pod Fiihrerjevim vodstvom. Dobrim poznavalcem notranjepolitičnega položaja Jugoslavije pa se je že takrat zdelo marsikaj sumljivega, čeprav jih je bilo le malo, ki so pričakovali državni udar. In res, znašel se je bankrotčr v generalski uniformi, in sicer v osebi generala Dušana Simoviča. To je bil mož, ki mu je usoda narodov namenila lopato, s katero je pokopal komaj 23-ietno Jugoslavijo. Dva dni po podpisu pakta je blazna generalska klika okrog Simoviča izvedla državni udar, zaprla podpisnike Trojnega pakta ter izvedla mobilizacijo. Dne 27. marca so napodili takratnega kneza-namestnika Pavla iz Belgrada, obenem pa je bil še mladoletni Peter Karadjordjevič na povsem neustavni način proglašen za »kralja«. Od trenutka, ko je Simovič zajahal vladnega konja, so se v Bel-gradu vrstile provokacije na račun oso-vinskih sil. Belgrad je norel in vpil: »Tražimo rat, nečemo pakt!« Napadli so nemškega vojaškega atašeja, pretepali. po ulicah Nemce, razbijali okna na poslaništvu, generalnem konzulatu in na potniškem uradu. Simovičeva vlada je kaj hitro snela svojo krinko ter pokazala, da je dekla izvenkontinentalne Anglije. Za judeževe groše so srbski generali prodali Jugoslavijo Angliji. Ko je nemška vlada po stalnem naraščanju protinemškega terorja v Jugoslaviji končno odpoklicala vse svoje državljane, je bilo jasno, da se bo nekaj zgodilo.. Samo par dni je trajala vladavina Petra Zadnjega, kajti 6. aprila zjutraj so se že pojavile prve jate nemških strmoglavcev in bombnikov nad prestolnico izdajalske Jugoslavije. Strahovito razdejanje mesta je blaznežem kar hitro odprlo oči. Sledil je udar za udarcem in 18. aprila je v Sarajevu kapitulirala zadnja armija srbske vojske, ki se je sploh popolnoma razsula. Nikdo ni mislil v vrstah zarotnikov, da bo nemška vojska osvojila Belgrad že tretji dan po izbruhu vojne. Strahovito so se poleg izdajalskih srbskih vladi-novcev zaračunali tudi angleški vladni krogi, ki so mislili, da bo Jugoslavija dajala odpor, ki bo koristil angleškemu vojnemu vodstvu. Anglija je žrtvovala Jugoslavijo slepo in brez poznavanja pravih razmer. Z razpadom Jugoslavije so prišli do svoje svobode v prvi vrsti Hrvati in Macedonci, prav tako pa tudi Madžari, iz Bačke: Führer je s svojim udarom osvobodil tudi Spodnjo Štajersko in Južno Koroško, ki sta postali za vedno integralni del Velike Nemčije Tako je končala Jugoslavija vsled izdajstva njenih zadnjih oblastnikov. Izbrisana je iz zgodovine, ker v vseh 23 letih svojega obstoja ni računala z zakoni geopolitike in ker ni znala rešiti niti hrvatskega in macedonskega vprašanja, da ne govorimo o^ drugih» zlasti gospodarskih in socialnih problemih sedanjosti. Gauleiter je obiskal naseljence v spodnješfajerskih obmejnih krajih Gauleiter dr. Uiberreither je obiskal nemške naseljence v obmejnem področju v okraju Rann ter v dolini reke Save. Bilo je v torek, dne 17. marca, prvega lepega pomladanskega dne, ko ga je sprejel in pozdravil Stabsführer Laforce ob meji naselitvenega področja v Windischlandsberg-u. Sledila je vožnja preko Fautsch-a in Sattel-dorfa v Lastnitsch, v področje kjer živijo skupno naseljenci iz Dobrudže in Gottschee-ja. Proti 12. uri so avtomobili dospeli v Königsberg. Tam je Gauleiter v okrašeni dvorani organizacije Steirischer Heimatbund prvič svojim novim tovarišem lahko spregovoril ter jim naznanil, da so po želji Führer-ja istega dne postali nemški podaniki pri istočasni izročitvi tozadevnih listin, kar jih neločljivo veže na nemško domovino. Po proslavi je na prostem prostoru pred hišo prebivalstvo lepo pozdravilo Gauleiter-ja, ki se je z nekaterimi prav prisrčno razgovarjal. Vožnja se je sedaj nadaljevala na vinogradno področje Wisell, kjer so Gauleiter-ja pozdravili naseljenci, ki so prišli iz Besarabije. Pred šolskim poslopjem ga je sprejela skupina mož in žen z besarabsko poslovilno pesmijo. Po ogledu tamkajšnjih kletarskih naprav je Gauleiter sprejemal: prošnje in predloge. Med ogledovanjem uradnih in delovnih prostorov so Gauleiter-ja počastili s podaritvijo svojevrstno pletene metle ter trsnega noža. V slbvo so naseljenci padali zaobljubo, da bodo vedno in povsod vdani in zvest! FUh-rer-ju ih Nemčiji. Po okrašenih vaseh se je Gauleiter nato peljal proti Rann-u, kjer so naseljeni Nemci iz Gottschee-ja. Tik ob hrvatski meji si je ogledal postavljene odrede Sturm-a, mladine in žen. Tudi tukaj je bilo veselje očitno, ko so slišali o sprejemu v skupnost nemškega ljudstva. KakoT drugod, je tudi tukaj Gauleiter sprejemal želje in prošnja prebivalcev. V sijajno okrašeni dvorani Heimat-bund-a v Rann-u so Gauleiter-ja priča« kovali vsi Sturmftihrer-ji ter krajevni pooblaščenci krajev, ki so naseljeni a Gottschee-jerji. Po pozdravih z godbo je Stabsfuhrer Laforce pozdravil Gau« leiter-ja ter ga prosil da sprejme v sestav Reich-a 24 Stunn-ov Gottschee-erjev. Po petju domovinske himne Gottschee-ja je na prošnjo Stabsfilh-rer-ja spregovoril Gauleiter. V svojem govoru je v imenu Filhrerja pozdrav® naseljence ter se spomni! žrtev, ki m jih z vrnitvijo v Reich doprinesli za nemško skupnost. 600 letni boj med tujim ljudstvom Gottschee-erjem nI nemške krvi in nemštva. NasIanjajoS se na to ter zaupajoč v moč takega ljudstva, Vas je Fiihrer postavil na to mejo. še letos se Vam bo dodelilo posestva, ki postanejo 1943 Vaša last. Kot predniki in prvi gospodarji nov» generacije prevzamete s plugom in mečem to obmejno deželo v posest. 5 plugom si boste pridelovali svoj kruh, z mečem si boste pa v slučaju potrebe branili to deželo. Vse to se dogaja v času, ko se celokupen nemški narod 5e bori in stoji v pripravah za končno zmago. Nadalje je Gauleiter naštel 3e naloge in dolžnosti, ki čakajo naseljence. Sledilo je petje himne, nakar so razdelili listine o sprejemu v nemško ljudsko skupnost Naslednjega dne je Gauleiter Uiberreither obiskal Brege, Haselbach, Gurk» feld, nadalje vzorno kmetijsko posestvo GroBdorf, Arch, Briindl itd. Povsod T dolini reke Save ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Ne potujte, ako nI najnujnejših potreb! Odločilen boj našega ljudstva- je dosegel svoj višek. Vsem, ki so ostali doma, je znano, da je njih, kakor tudi usoda njihovih otrok, odvisna od izida- te vojne. Na vseh koncih in krajih je treba sopo-magati in se marsičemu odpovedati. Imamo še področje, na katerem vsak človek lahko doprinaša h končni zmagi. To so prevozna iir transportna sredstva. Motorizirano orožje- nam je bolj potrebno kakor kedajkoli poprej. Oborožena sla potrebuje avtomobile in gonilno, snov. Vse to pa zahteva znižanje prometnih sredstev v domovini ter padec prometnih možnosti. Zato je pa danes staviti prometna sredstva samo tistim na razpolago, ki brez istih ne morejo izvrševati vodnogospodarskih nalog. Razen tega je pa treba tudi še preostala prometna sredstva čuvati ter z njimi dobro gospodariti. Doslej še stalna preobremenitev prometnih sredstev se lahko prepreči, če bodo ista. samo delavcem, fn nastavljencem vojpo-važnih obratov,, ali pst za življensko važne potrebe na razpolago Saj je razumljivo, da je vožnje na v» selice, zabave, izlete, športne prireditve itd. ravnotako obsoditi, kakor vožnje iz j udobnosti. Kljub temu se pa brezsmiselm» v tem pogledu mnogo greši. Radi tega i« prometni minister na podlagi Fiihrer-jevih navodil in odloka Reichsmarschall-a izdal nova določila o uporabi javnih prometnih sredstev, posebno avtobusov, omnibusov, mestnih cestnih ter ostalih železnic. Vsak» ki misli, da mora na potovanje, naj tu dobro premisli, če vožnja, ni življensko važna, najsi bo kratka ali dolga, opustite jt% da pridejo na svoja delovna mesta tisti, j ki stanujejo daleč. Vsakemu človeku m privošči primeren dopust radi oddiha, ne more se pa sedaj v trdem vojnem času trpeti, da bi se na te dopuste vozili hi uporabljali prometna sredstva, ki n M ifcvojevanje zmage nujno potrebna. Tovariš, od Tehp je odvisnol Drži disciplino ih obsojaj vsakega, M nima uvidevnosti, da bi vse to razumel in se pa tem raynaJ. \ GOSPODARSTVO Zmagali bomo za vsako ceno Zaključek hude zime 1941/42 je pokopal upanje nasprotnikov, da bi omajali fronte in ozadje osovinskih sil. Zopet smo ostali zmagovalci ter prišli bližje k cilju, ki smo si ga zarisali: Končna zmaga nad našimi sovražniki. Ampak prihajajoči težki fas zahteva od domovine rešitev novih nalog v pogledu oskrbe čet in to ne samo t mnnicijo in orožjem, temveč tudi z živili. In samo radi tega je razumljivo, da «e koncem tretje vojne zime uvaja nova prilagoditev živežnih obrokov v meiah možnosti kritja. Komaj povprečni letini zadnjih dveh let ter izredno neugodho vreme, ne samo v Nemčiji, temveč skoraj v vseh deželah Evrope ter večja uporaba radi vojne, ne pride do izraza samo pri ras, pač pa v veliko večji meri pri naših nasprotnikih. Samo en pogled na razdelitev živežnih obrokov v Angliji in takoj Imamo sliko, kako pičlo so tam odmerjene porcije, ki naj prehranjujejo ljudstvo. Nemškemu ljudstvu je znano, da v Nemčiji in pri njenih zaveznikih ne more biti govora o kakem večjem pomanjkanju fivil. Omejitev dodeljevanja živeža predstavlja le dalekovidno delo odgovornih mest, ki hočejo sektor prehrane Nemčije držati na isti višini, kakor se nahaja armada, kar bo najboljši garant za sigurno končno zmago. Razen tega je upoštevati, da je potreba ffvil narasla tudi iz drugih razlogov, ki »o soupfivali na omejitev: 1. Povečanje oborožene sile je povzročilo večje potrebe živil. Vojak mora biti evojemu službovanju primerno najbolje prehranjevan. To tudi pričakujejo in želijo vsi Nemci. 2. Za povečano oboroženo silo se mora V večjem obsegu izdelovati orožje, muni-Cijo ter ostalo vojno Opremo. To je zvi-talo število težkih in najtežjih delavcev z nočnim in dolgim delom. To je zvišalo Število tistih, ki imajo dodatne živilske nakaznice za več kakor en milijon na-eram lanskemu letu. To število se zviša te za dva in pol milijona delovnih sil iz tujine. Uvrstilo se je pa tudi več milijonov vojnih ujetnikov v delovni proces. In za vse te se potrebuje dodatna živila. 3. Del zasedenega ozemlja ima visoko razvito in za našo oboroženo silo važno Industrijo. Ta področja doslej večkrat ni-»o bila v stanju, da bi se sama prehranjevala. Dodajali smo jim živila, predvsem žito za kruli, da smo na ta način njihovo gospodarsko moč stavili v službo naše oborožitve. 4. Zapoved zvestobe nas obvezuje, da Junaški Finski pomagamo premagovati prehranjevalne težave. Dobavo živil Nemčije temu zavezniku in še v razne druge «asedene pokrajine so odločilen prispevek ta obnovo Evrope. Popolnoma jasno je, da ja v interesu fcodoče stabilnosti živilskih obrokov prilagoditev potrošnje v notranjosti Nemčije potrebna. Tudi prebivalstvo Spodnje Štajerske, ki Je že večkrat pokazalo smisel in pripravljenost za končno zmago, se je naučilo, rsern nevarnostim gledati v oči, zavedajoč »e pri tem, da doprinašajo na frontah naši hrabri vojaki še veliko večje žrtve. Novo nastali položaj nam pa narekuje »ve velike naloger 1. Ne samo v Veliki Nemčiji in na Spodnjem Štajerskem, temveč v celi Evropi ®e mora mobilizirati vse razpoložljive moči, da se zviša produkcijo živil. 2. Celokupno prebivalstvo mora v prehranjevalnem gospodarstvu sodelovati. Trud in delo spodnještajerskih kmetovalcev za vzdrževanje in večanje produkcije morajo odslej še bolj podpirati vsi potrošniki, trgovci ter v prehranjevalnem gospodarstvu delujoči ljudje. V prvi vrsti je sodelovanje pri pobijanju zamenjalne kupčije itd. dolžnost vseh. Kmetijstvu Spodnje Štajerske so znane naloge o pomladanski setvi, ki se mora Intenzivno izvršiti. Povečanje njiv za krompir, oljarice in sočivje ter vzdržanje produkcije žita za kruh in stanje svinje-reje na sedanji višini, nadaljevanje pridelovalne bitke za mleko ter pot preko samo-preskrbe 1$, presežkom. Razširjenje vojne je zahtevalo vedno več moških k vojakom. Na vse, ki še ne stojijo v vojnovažnih opravilih, gre tem potom poziv, da stavijo za preskrbo prehrane svoje delovne moči na razpolago. Mišljeno je obdelovanje, setev, negovanje in žetev. Ta oklic je namenjen v prvi vrsti tistim moškim, ženskam in mladoletnim, ki so nekdaj delali v kmetijstvu. Kdor se tej ohvezi napram skupnosti umika, pomaga sovražniku. Vedno je treba misliti, da je prehrana ena najvažnejših podlag za zmago. Od kmetijstva se pričakuje, da bo, kakor v minulih letih, tudi letos storilo najvišje, kar se bo dalo, da se pridela in spravi žetev. Vsakomur mora biti jasno, da je največja dolžnost za naše srčno junaške bojevnike in za našo domovino, ki izdeluje orožje za našo armado, pridelovati in preskrbeti hrano. Kakor mora na fronti vsak nemški vojak na vzgleden način dati in žrtvovati vse, tako se morajo vsi tudi v domovini v vseh podrobnostih vzorno držati in vesti. Določila vojnega gospodarjenja so mogoče neprijetna, predstavljajo pa podlago pravične razdelitve. Najmanjši prestopki vojno gospodarskih določil, ki se pojavljajo, povzročijo dodaten konzum, ki ga ne moremo trpeti. Medtem ko si Nemčija in evropska celina z mobilizacijo v Evropi se nahajajo-čih produkcijskih rezerv in z otvoritvijo prostora na Vzhodu korak za korakom pridobiva prehranjevalno svobodo in neodvisnost ter boljšo bodočnost, stoji Anglija pred stvarnostjo, da bo njen živ-tjenski živec, dovoz iz prekomorskih krajev, vedno slabši. Tudi v prehranjevalni vojni nam končne zmage ne sme nikdo iztrgati. Osvobojena Spodnja štajerska bo smatrala za svojo najlepšo nalogo, kljubovati vsem težavam, da bo doprinesla svoj delež k paroli, ki glasi: »Zmaga za vsako ceno.« Spremembe v dodeljevanju živ». Na podlagi odloka v Rekhsanzeiger-ju i dne 19. marca o izvedbi sistema nakaz- n eč ftoisa. caasicfeHfa pcideítuMttja faltuA joljaác / Die Familienzahnbürste Ist kein« Ersparnis, denn sie ist gesundheitlich höchst bedenklich und unhygienisch. Jeder braucht eine eigene Zahnbürste und eine gut« Zahnpaste wie Chlorodont, die «r regelmäßig und mindestens abends benutzen muß. Daneben sind gründliches Kauen und jährlich zweimalig« Zahnuntersuchung das Erfordernis richtiger Zahnpflege. nic za 35. ododelilno perijodo od 6. aprila do 3. maja 1942 nastopijo v obrokih kruha in moke, masti ter kavinega nadomestka in dodatka nekatere spremembe. Vsak opravičenec z izjemo samooskrbo-vancev dobi v 35. dodelilni perijodi normalno škatljo kondenziranega mleka. V ostalem ostanejo tekoče dovoljene porcije svinjske masti, žitnih prehranjevalnih sredstev, testenin, izdelki krompirjevega škroba in sladkorja napram 34. dodelilni perijodi nespremenjeni. V posameznem ostanejo porcije kruha za otroke in mladoletne od 6 do 20 let ter dodatek kruha za delavce pri težkih, najtežjih, dolgih in nočnih delih nespremenjene. Zniža se le porcija kruha normalnih potrošnikov nad 20'let tedensko za 250 gramov na 2000 gramov, ter obrok kruha otrokom do 3 let tedensko za 200 gramov, na 900 gramov. Otroci do treh let pa dobijo nespremenjeno tedensko 125 gramov skrobovine za otroke. Količina kruha za otroke od treh do šestih let se tedensko zviša za 100 gramov, hkrati se jim. pa zniža količina škroba za otroke na polovico, to je 62.5 gramov tedensko. Nakaznica za kruh A (Brotkarte A) je v bodoče veljavna samo za nakup kruha vseh vrst zaključno mešanega kruha, iz-vzemši pšeničnega ali belega kruha. Nakaznica za kruh B (Brotkarte B), ki jo bodo kakor doslej dobivali normalni potrošniki in mladoletni od 10 do 20 let, omogoča nakup blaga, ki je na krušne nakaznice vkfjučne pšenične moke ter drugih izdelkov iz pšenične moke kakor močnate itd. Meso in mesni izdelki normalnih potrošnikov nad 18 let/ ter' otrok do 6 let se pri tedenskem obroku znižajo za 100 gramov, tedenski obroki mesa in mesnih izdelkov otrok in mladoletnih od 6 do 18 let pa tedensko za 50 gramov. Dodatki mesa in mesnih izdelkov za delavce pri težkih delih se znižajo za 100 gramov tedensko, za delavce pri najtežjem ter dolgem in nočnem delu pa za 50 gramov tedensko. Celotna porcija masti za otroke do 14 let ter dodatek masti delavcem pri dolgem in nočnem delu ostaneta nespremenjena. Zniža se pa količina masti normalnih potrošnikov v štiritedenski dodelilni perijodi za 250 gramov ter mladoletnim od do 18. leta za 125 gramov. Hkrati se zniža tudi dodatek masti delavcem pri težkih delili za 100 in delavcem pri najtežjih delih za 400 gramov. Novost je uvedba takozvanih Miki-jedi ter praška za omake za sladila v nakaz-niško in nabavno dovolilno obvezo med izdelke krompirjevega škroba. Količina kavinega nadomestka in kavinega dodatka se za potrošnike nad 3 leta določi na 312.5 gramov v vsaki dodelilni perijodi. Otroci do 3 let nimajo pravice na kavin nadomestek in kavin dodatek. : V 37. do 39. dodelilni perijodi bodo nad 6 let stari potrošniki in imejiteljl nakaznic za mast SV I, SV III in SV V v vsaki pe- PKAufnahme: Kriegsberichter Briecke (Wb.) Vereidigung der spanischen Legion in Werneuchen. rijodi dobili 50 gramov jedilnega olja namesto 62.5 gramov margarine. To olje 3e mora do 11. aprila 1942 naročiti. Primerjanje količine dosedanjih in novih obrokov na teden omogočajo nižje sestavljeni pregledi: a « « 2 ž« 1100 1100 1700 2600 2250 2850 3650 4650 o® ■O Tf 0 dobro ohranjen ,TI klavir ali pianino. Do-breitz, Marburg-Drau, Carnerigasse 16. 406 Dobro, lepo kislo zelje kupuje Lovretz, Marburg-Drau, Kärntnerstraße 31. 4U Bruci m britve> škarje, nože in ® popravljam dežnike. Georg Zimmermann, Marburg a. d. Drau, Adolf-Hiller-Platz. 416 Sadno drevje in trsje ima na prodaj Heinrich Kraischek, Mar-gareten, P. Ratschach bei Steinbrück. 419 O tffcfičlri se da v rej°- Vpraša se 8amo y nedeljo pri Kotzbek, Ober-Rotwein bei Marburg, Fasanstraße. 423 D>A