Poitnina platana v gotovini.
POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. I Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogovoru. Čekovni inčun štev. 11.834.
Rokopise in vprašanja za pojasnila je pošiljati uredništvu „Poštnega glasnika" v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravnlštvo Usta Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik VII.	V Ljubljani, dne 15. decembra 1927.	24. številka.
Kako izgleda poštni proračun za prihodnje leto.
Predlog proračuna za 1. 1928/29 je bil sredi novembra predložen narodni skupščini, zato smemo danes o njem prosto razpravljati. Nas zanima predlog poštnega ministrstva, ki je natisnjen v posebni brošuri. Ta predlog obsega spredaj spomenico (ekspo-ze) poštnega ministra, za njo pa številčni del proračuna. Že po površnem pregledu opazimo, da je sestavljen v znamenju »štednje«. To je že drugi proračun te vrste: lani varčevanje, letos varčevanje, drugo leto najbrž nova »štednja«. Tako se bo vrstilo, ker pri nas je postala »štednja« elastična: letošnja za prihodnje leto že več ne zadostuje finančnemu ministru, pa naj bo kdor-koK. Vsak finančni minister hoče zmanjšati proračun, tako da bodo proračunske številke od leta da leta manjše. Ko pridemo slednjič do ničle, ne bo treba no-benega proračuna več.
Nočemo dvomiti, da so posamezna poštna ravnateljstva storila svojo dolžnost in predložila predloge proračuna, kakor jih zahtevajo današnje potrebe. Toda naš g. minister je predloge direkcije znižal, ne prostovoljno, ampak prisiljen. To izvemo iz njegove spomenice, ki jo je naslovil na finančnega ministra. Predložil je celoten predlog proračuna — po »želji štedenja«, zraven pa je dostavil, da ni misliti, da bi se s temi krediti, če tudi bodo sprejeti tako kakor SO' predloženi, mogel poštni, telegrafski in telefonski promet zboljšati ali napredovati.
Izdatki za pošto, brzojav in telefon (brez poštne hranilnice) so napram letošnjemu proračunu zmanjšani za 42,840.361 Din in znašajo 359,727.730 Din. Ljubljanska direkcija je prikrajšana za 4,498.039 Din. Ostale direkcije so v predlogu nekaj milijonov pridobile pač zato, k)er so se z opustitvijo direkcij Beograd, Cetinje in Split povečale. Popolne proračunske dedščine pa vzlic temu ne bodo prevzele, ker bi se drugače ne mogel pokazati prihranek skoro 43 milijonov. Vsaka direkcija dobi manj, kakor bi ji šlo po novem obsegu, a ljubljanska,, ki je teritorialno najmanj pridobila, bo morala od svojega sedanjega budžeta prihodnje proračunsko leto 4 in pol milijone celo odstopiti.
Od teh milijonov utrpi ljubljanska direkcija na rednih kreditih 2,360.039, na izrednih pa 2,138.000 Din. Od rednih stvarnih kreditov so zmanjšani:
Nočnine za 140.000, honorar za zdravniške preglede za 20.000, najemnine za uradne prostore za 100.000, razsvetljava za 24.600, službena obleka za 345.000, materialne potrebe za poštno službo (inventar) za 150.000, zakup poštnih voženj za 500.000, nabava avtomobilov in motociklov za 120.000, nabava to vzdrževanje kariolnih voz in ročnih kolic za 60.000, popravila ambulančnih vozov za 50.000, nabava t. t. materiala, aparatov in
orodja za 635.000, terenska dela za 170.000, odškodnine za izgubljene in propadle pošiljke za 35.710 Din.
Odpadli izredni krediti se nanašajo vsi na potrebe telegrafa in telefona.
Vsakega izmed nas bo osupnilo, kako more biti znižan kredit za nočnine, ko so pristojbine za vršitev nočne službe točno normirane z min. pravilnikom in so določene pošte, pri katerih se vrši nočna služba, ter je znano število osebja, ki vrši službo po noči. Že lani, ko je bil kredit dosti večji, je direkcija proti koncu proračunskega leta ustavila plačilo nočnin, češ da je zmanjkalo kredita. Ali naj se to redno ponavlja vsako leto? Ako zahteva uprava red od uslužbencev, naj pokaže, da ga ljubi tudi sama. Ali je nadalje pravično, da bo iz proračuna izginila mala vsotica, ki je bila doslej še vsako leto določena za zdravniške preglede, ko je vendar še v veljavi člen 108 urad. zakona, po katerem je država dolžna plačati zdravniški honorar za preglede, ki jih odredi sama. Ali je umestno, da se zniža kredit za najemnine uradnih prostorov, ko jih istočasno povišujejo hišni lastniki? Mnogo pošt potrebuje že danes večjih in udobnejših prostorov, ali kako jih najti, če ni kredita? Na vrsto je prišla tudi službena obleka, do katere imajo pravico naši zvaničnikr in služi-telji. Zavodu takega obsega kakor so pošta, brzojav in telefon bi morala biti službena obleka njegovih uslužbencev viden znak njegove moči in veljave, v resnici pa bo v novem proračunu le še pastorka. Istotako ne bo dovolj kredita za inventarne predmete; kaj zato, če bodo poštni nabiralniki od zidov odpadali, denar ležal v zarjavelih blagajnah, vreče pa bomo začeli zopet krpati. Za poštne vožnje se že danes težko dobi zakupnik, kako se bo šele potem, ko bo kredit manjši? Izgleda, da se zopet bližajo oni že davno minuli časi, ko bo mesto konja in avtomobila tovoril pošto pešec. In slednjič, kako naj napredujeta brzojav in telefon, ko ne bo dovolj gradbenega materijala, aparatov in delavcev?
Nekatere postavke se v predlogu novega proračuna res povečajo, toda ne v zadostni meri. Tako se povečajo krediti za ambulančne pristojbine (v ljubljanski direkciji za 60.000 Din), kakor je poštni minister v spomenici omenil zato, ker že danes ne zadostujejo. V naši direkciji se poviša še kredit za pisarniške in manipulacijske potrebščine za 130.000 Din glede na nujne investicije v tiskarni in kredit za vzdrževanje in popravila poštnih poslopij za 110.000 Din.
Glede osebja naš gospod minister v spomenici omenja, da je vnesel v predlog proračuna za ves resort 141 uslužbencev več. To pa zato, ker mora nastaviti 96 dijakov, ki so dovršili p. t. šolo, dalje ker se je letos
povečalo število pošt za 18 novih in ker je treba po nekod pomnožiti število kontrolnih organov, pri beograjskem telefonu pa manipulacijsko osebje. Iz proračuna za ljubljansko direkcijo je razvidno, da na številu uradni-štva ne bo pridobila, število' zvaničnikov in služiteljev pa se ne da točno ugotoviti, ker je velik del njih pomaknjen po čl. 306 letošnjega fin. zakona med dnevničarje brez označbe števila. Vobče se po višini osebnih kreditov sodeč dosedanj* stanje ptt. uslužbencev naše direkcije ne izpremeni, izvzem-ši telefonistke, od katerih bo odpadlo 28, najbrže radi automatteiranja ljubljanske telefon, centrale. Najtežje pa bo osobje prizadeto s tem, da je zmanjšan kredit za napredovanje za 130.000 Din.
V spomenici se je naš minister dotaknil tudi zgoraj imenovanega člena 306 fin. zakona z zagotovilom, da ima za prihodnji fin. zakon pripravljeno odredbo, po kateri se bo
popravila krivica, ki se je lani nehote prizadejala nižjim poštnim uslužbencem.
Poštni minister hoče, zavedajoč se težkega položaja, izgubo na kreditih nadomestiti na drugi način. Svoje načrte je obrazložil fin. ministru v spomenici.
Telegrafski in telefonski promet sta v neprestanem razvoju, ki zahteva od države novih investicij. Po drugi strani pa ima tudi država sama svoje potrebe. Tako zahteva inozemstvo boljše zveze, vprašanje podzemeljskih kablov je postalo posebno aktualno, istotako je pereče vprašanje vojno-policij-skih Unij ob meji. Za vse to je potrebno ogromnega materijala, katerega upa minister dobiti iz reparacij od Nemčije.
Veliko skrb obrača naš minister tudi na nove poštne zgradbe. Pred vsem so potrebna poslopja v Beogradu in Skoplju, za tema pa tudi drugod, zlasti v južnih krajih. Kje naj se za vse te dobe denarna sredstva, kakor pri poštni hranilnici, saj so pošte njene brezplačne podružnice. Ministrov načrt je, da se v 10—15 letih v vseh večjih krajih kraljevine postavijo poštna poslopja z denarjem, s katerim razpolaga poštna hranilnica Dotlej, da poštna uprava z letnimi donosi iz proračuna na ime najemnin vseh poslopij ne amortizira, bi ostala njihova lastnica poštna hranilnica.
Najpomembnejše pa so besede našega ministra na koncu spomenice. Od ustanove, ki je poverjena ministru pošte, se zahteva določen čisti dohodek, četudi se ta ustanova ne smatra v nobeni državi za fiskalno, niti se od nje zahteva dohodek, zlasti ne od brzojava in telefona. Za poslednja 2—3 leta je poštno ministrstvo dajalo ministru financ sto milijonov dinarjev letno čistega dohodka. Naše pošte so v preteklem letu brezplačno odpravile 41,670.000 pisem državnih oblasti in raznih dobrodelnih društev, ki uživajo poštninsko prostost, brezplačno so tudi odpravile okoli 488.000 paketov. In vendar plača poštno ministrstvo poleg vsega tega za
prevoz teh paketov prometnemu ministrstvu okoli 20 milijonov dinarjev na leto. Zraven tega pa so vse državne oblasti in dobrodelna društva prosta brzojavnih pristojbin. Taka politika onemogoča poštnemu in telegrafskemu prometu zboljšanje in napredek. Iz istega vzroka tudi ni misliti na znižanje poštnih pristojbin. V bodoče je treba prenehati z današnjim načinom eksploatacije. Vsi dohodki iz pošte, telegrafa in telefona se morajo prepustiti ministrstvu pošte, poštnin-ska prostost pa naj se odpravi. Ako pa hoče država direktnih dohodkov, naj da brzojav in telefon v privatne roke. Pustiti p. t. t. ustanovo, da životari z nezadostnimi krediti, pa ni koristno za državo, niti za ugled v inozemstvu.
Mi, ki poznamo ustroj iz bližine, se popolnoma pridružujemo edino pravilnim in zdravim nazorom poštnega ministra gospoda Viajka Kočiča, ki ob vsaki priliki pokaže, da pravilno umeva svoj položaj. Vabljiva in lepo zveneča je beseda »štednja«, toda koristna samo tam, kamor spada.
Dopisi.
IZ VRST POGODBENIH POŠTARJEV.
V 21. <štev. »Poštnega glasnika« se tovariš pritožuje nad molčečnostjo in nedelavnostjo pog. poštarjev. V pojasnilo toliko, da z dopisi nismo silili, ker 'smo videli, da vedno primanjkuje prostora in da je list preskrbljen z boljšimi članki. Ker pa nas tovariš iR. poziva, dia se še drugi oglasimo s svojimi željami, bi sporočil nekatere stvari, ki nas majboij teže. Nočemo staviti pretiranih zahtev in takih, ki bi bile neizvedljive, ker smo si na jasnem, da ostanemo še naprej pri starem položaju. Če smo zmožni samostojno voditi urad (da nismo zmožni, bi nas ne bilo), potem ismo itudi vredni istega položaja, kakor ga imajo po drugih uradih pometači, to je čin zvaničnika. S tem bi bila vsa ostala vprašanja za nas rešena, če pa tudi tega nismo vredni, se naj vsaj najbolj krivične točke v novem pravilniku izpromene. Tudi delovni čas naj bo skupen, da bo postranski zaslužek mogoč in pa zaradi kurjave in razsvetljave. Prejemki naj se urede na podlagi delovnih ur, kakor je na vsem svetu običaj, da je čas glavni faktor pri odmeri prejemkov. Pri našem delu je nekaj delovnih enot več ali manj brez pomena.
Želimo, da.organizacija stopi s temi predlogi na merodajna mesta in da -te zahteve prodro. Potem bo tudi drugačna delavnost v naših vrstah: Takrat bomo tudi vsi brez izjeme včlanjeni v naši organizaciji.
(‘Bolj zdravo bi bilo, da se že poprej včlanijo, kajti navada je, da -se ljudje, ki zasledujejo isti cilj, najprej združijo, to je organizirajo, in šele potem skušajo izvojevati svoj cilj. Ne pa narobe. — Pripomba urednika).	C. K.
STEKLENA PERESA.
Po odredbi direkcije (Okrožnice 111/16— 1927) morajo pošte pisati dnevnike vplačanih in izplačanih poštnih nakaznic ter dnevnike vplačil in izplačil v poštno - hranilnem prometu s steklenim peresom in tinto. Nadalje pravi odredba, da naj si pošte ta peresa takoj naroče pri ekonomatu. To se je vse storilo. Toda peresa so natančna in jih nismo še vajeni, pa se pri večjem pritisku ali pri na-rhakanju v tinto rada -okrušiljo in zlomijo. Naročali smo jih pri ekonomatu. Zdaj pa naenkrat — nimajo jih več v zalogi. Trgovci na deželi jih tudi nimajo. 'Kaj naj storimo? Prosimo direkcijo, d/a nam jih kmalu preskrbi, pa tudi poskrbi, da Jih bo Imel ekonomat ve-dino v zalogi.
REDNI OBČNI ZBOR
DRUŠTVA POŠTNIH, TELEGRAFSKIH IN TELEFONSKIH URADNIKOV
se bo vršil na Sv. Treh Kraljev dan, dne 6. januarja 1928. ob pol 3. uri popoldne v Celju. Lokal objavimo v prihodnji številki.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
3.	Poročilo pregledovalcev Tačunov.
4.	Načelno sklepanje o razpustu društva.
5.	Volitve predsednika in odbora.
6.	Predlogi in vprašanja.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1927. ________________:___________ODBOR.
Organizacijsko gibanje.
USTANOVITEV KRAJEV. SKUPINE DRUŠTVA PTT. URADNIKOV V KRANJU.
iDme 4. /decembra t. 1. se 'je lustanovila v Kranju krajevna skupina za gorenjske ptt. uradnike. Občni zbor je bil prav -dobro -obiskan. Okrog 40 tovarišev in tovarišic se je znašlo pri zibelki nove edinke našega društva. Centralo iz /Ljubljane je zastopal njen predsednik tov. Čampa, navzoč je bil pa -tudi predsednik Obl. orgairtzad-je tov. Jakše, ki je v -ostriti /besedah začrtal občo nevarnost, ki preti o-nganizaoijam. Tej nevarnosti ne bomo odšli ,če ne bo med -nami več skupnosti in borbenosti. Predsednik Čampa je imel -daljši progra-matični govor, ki ga zaradi važnositi prinese v odlomkih tudi maš list.
Odbor novo krajevne skupine se je -izvolil takole: Predsednik Ivan Slavec, upravnik pošte Kranj. -Odborniki: Killerjeva, Zupančičeva, Win-discherjeva, 'Logarjeva, Kasteličeva (vse iz Kranja), Javor /(Tržič), Rabič (Škofja /Loka), Pavšek (/Radovljica) -im -Kosmač (Stražišče, kot zastopnik /pog-odbenih poštarjev). Za namestnike: Ernest Kum p (Kranj), Čopova (Podnart), Bernikova (/Križe). Za pregledovalca računov pa Aleks. -Kump (Kranj) in Bregant (Bled l).
'Nadaljnje funkcije (tajnik, blagajnik) se raz--dele na prvi seji nove krajevne skupine, ki se bo vršila 18. decembra t. I. v Kranju. Pričakujemo, da bodo vrli -gorenjski tovariši in tovarišice kmalu tv-orili najboljše organiziramo edink-o skupne -organizacije. Pri tein delu jim želimo najboljših -uspehov.
To in ono
»Poštni glasnik« bo izhajal trikrat na mesec.
-Kar smo skozi vse leto obe-fca/li, to sedaj izpolnimo. Z novim letom 1928 začne naš list izhajati trikrat na mesec, -in sicer vsakega 1., 11. in 211. v mesecu. /Vizlic temu, da povečam-o -s tem vse izdatke za eno tret-jin-o, ostane ven-dar sedanja ima-t-einlkostn-a naročnina 24 Din za vse -leto. Zato pa upamo, da se tudi ištevil-o -naročnikov pomnoži za eno tretjino. 'V prvi vrsti je dolžnost vsakega člana Oblastne organizacije, da je naročen na glasilo svoje -organizacije. /Še 300 nižjih uslužbencev nima lista. Tem pošljemo prvo številko in -ji/h prosimo, da je ne vrnejo, ampak list naroče. Pa t-uidi -od ostalih ptt. uslužbencev, ki niso člani naše organizacije, to so v prvi vrsti direkcijski in višji prometni uradniki, pričakujemo, da v večji meri naroče edin-o strok-ovn-o glasilo poštnih -uslužbencev. -Skušali bomo Ust vsestransko izpopolniti -in Zboljšati. Obširnejši program lista -prinesemo v novoletni številki.
Kdor le more, naj naroči tudi -»iNa/š glas«, glasilo /Zveze -drž. nameščencev za Slovenijo.. Zveza ima tesne stike z -Glavnim savezom -drž. uslužbencev v /Beogradu iu prinaša vedno najnovejše aktualne stvari o uradniškem vprašanju. Vsaj /fant, kjer je več uslužbencev pri eni pošti, maj bi naročili vsi skupaj vzajemno en izvod. Celoletna naročnina stane 40 Dim, polletna 20, četrtletna 10 dinarjev. Izhaja trikrat na mesec.
Izpremembe pri ljubljanski direkciji. Po vesteh iz /Beograda stta premeščena šel II. odseka g. (dr. Joško Lebar im tajnik 1/6 g. Janko Tavzes k poštni direkciji v Sarajevo. Setf /H. odseka postane zopet g. Anton Vesenjak, dosedanji šef 1. od-
seka, za novega šefa I. odseka pa je imenovan tajnik ,1/6 g. dr. (Bogdan Kurbus. (Polog teh so še nekatera druga imenovanja, ki jih prineso »Osebne vesti« v prihodnji številki.
Glavna krivca vseh neuspehov v upravi državnih Železnic sta zakon o državnem računovodstvu in zakoti o glavni kon-troli. (To so besede prometnega ministra g. generala Milosavljeviča ob priliki debate o komercializaciji železnic. /Ravno to smo mi že večkrat poudarjali. Dobro znamenje je, da prihaja spoznanje -od tam, kjer se je zaredilo.
Honorarje piscem »Poštnega glasnika« za 4. četrtletje /1927 bo izplačeval upravnik lista- gosp. Dragotin Ceh od 20. -t. m. dalje. Ljubljanski pisci naj se zglase pri njem z -izpolnjeno pobotnico brez zneska, izvenljubljauskim upravičencem pa nakažemo honorar po pošti. V novem letu se honorarji precej izpremene, ker jih bo več vrst. O višini in pogojih -poročamo v novoletni številki.
Štetje vojaške službene dobe. Po zadnjih razsodbah /Državnega sveta izgleda, da imajo pravico -do priznanja vojaške -službene dobe po odbitku kaderskega roko, vsi oni uslužbenci, ki so bili dne 1. septembra 19213 prevedeni na novi zakon o državnih uradnikih in ostalih uslužbencih civilne--ga reda. če je še kak tak tovariš, ki ima te pogoje, pa se mu še niso priznala vojaška leta, naj vloži novo prošnjo. Vsakdo pa si mora preskrbeti in prošnji priložiti potrdilo vojnega o-kro/ga, v katerem polku je -služil. To pa zaradi odbitka, ka-derskega roka, ki je znašal pri domobranstvu 2 leti, v redni vojski 3 leta in pri mornarici 4 leta.
Umrli socialni delavec. V oktobru 1937 je umrl organizator zdravstvenih zadrug in -tajnik -Rdečega križa v Beogradu, zdravnik hi socialni delavec dr. Gavrilo Kojič. 7. n/j im -izgubi tudi ab-Stinentski pokret navdušenega sotrudnika.
-Naše državno gospodarstvo. 'Da ima naša kraljevina sila slabe državne gospodarje, -je splošno znano. 'Številne nepotrebne komisije so požrle državi že milijone in milijone. Koliko -državnega denarja -je šlo za nepotrebni prepir za jadransko železnico. 2e spomladi bi se bila lah-ko pričela g/radiiti, /pa je komaj sedaj določena trasa te železniške proge. Koliko so stale državo doslej številne komisije, 'ki naj bi se izreklo za Kotor ali pa za Split- Vrh-utega pa še to. Od 30 miljonov dolarjev Blairovega posojila se ima porabiti po pogodbi 15 milijonov dolarjev za gradbo železnice od Beograda do Jadranskega morja. Dokler se pa ti -milijoni ne porabijo za svoj namen, ostanejo naloženi v newy-orški banki. Ameriška banka nam plačuje -za naloženi -denar na leto samo .520.000 dolarjev -obresti, medtem ko mora naša -država letno plačati obligaclonarjem 1,060.000 dolarjev -obresti. Na ta način izgubimo na -obrestih skoraj 42 milijonov dina/rjev. Tako se tudi tu državni -milijoni mečejo v vodo. iAli na drugi strani ni bore vsottice za sto in sto nujnih državnih potreb. Tako n. pr. ni bilo denarja za drugo ambulančno moč na kočevski progi. V kratki dobi je bila ta a-mbu-lamca dvakrat oropana državni blagajnici v škodo. Če bi vozi/La na tej progi dva uslužbenca, bi se to ne bilo zgodilo. Toda pri nas se varčuje pri parah, a razmetavajo se /milijoni, -kar nikakor ne pomeni m-odrega državnega gospoda/rstva.
Osebne vesti.
/Napredovali: pfo. ur. -II/3 /Maks Rems pri ravnateljstvu za tehničnega uradtiika v isti kategoriji in skupini.
Premeščeni: pb. ur. 1,1/3 -Marija Pakiž Iz Kočevja v 'Mursko Soboto; pb. ur. li/4 Antonija Čr-mjač iz Vidma pri Krškem v Podčetrtek, Elizabete Hrovat z Ljubljane 2 na Ljubljano /1, Marija Meden iz Loža v Cerknico, Ana/ Kurent iz Slatine -Radenci v Celje, Angela Klemenčič iz Viča na Ljubljano 3, Ljudmila Tomažj-a iz Mozirja na Ljubljano 1, Ela Šoti iz Laškega v Hrastnik, Amalija Negovetič iz Brežic v Zgornjo Sveto Kungoto tn Vida Kušar z Jesenic Fužine na Ljubljano 1; pb. ur. '1/1/5 Stanislav Antončič iz Skoplja 1 na Maribor; telef. Iir/3 Josipina (Bižal iz Starega trga pri 'Rakeku v Gornji Logatec in Karla El is ek iz Tr-bovija 2 v Zagorje ob Savi; zvan. 3. skup. Josip /Rauch iz Semiča na Ljubljano 1 in Vinko Bor/št-nar z Ljubljane 2 na Jesenice na Gorenjskem.
Poroke: pb. ur. TI/5 Karel Arko na ravnateljstvu se je poročjl z Ano Gelze, pogodb, poštarica Pavla Virant na Turjaku s Hermanom Peterlinom
Cvetličarna „JMZZ^l"
Ljubljana, Dunajska cesta it. 9
se nadalje priporoča cenjenemu občinstu za aran' žmaje daril, kakor tudi šopkov in cvetja v lončkih za Božič In Movo leto. Lepo izbiro si lahko vsakdo ogleda na razstavi. — Priporoča se
Fani Hvala.
Ljubljanska gradbena družba zo.i.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telefon 527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe In pohištvo.
ii. manu
manufakturna trgovina
MARIBOR, Glavni trg štev. 1
(pod Veliko kavarno),
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufakturnoga blaga, posteljnih odej lastnega Izdelka, perje za blazine, gradla za žimnice itd. Povodom letošnjega 60 letnega jubileja tvrdke vse po naj-nižjih cenah.
5
Kontnim elektrotehnično podjetje
Ivan Bogataj
Ljubljana. Kongresni trg 19
(Poleg nunske cerkve.)
Ček. račun št. 12.619	Telefon št. 2003
Električne inštalacije:
Električna razsvetljava, telefonske centrale, hišni telefoni in zvonci.
Trgovina in zaloga:
I Inštalacijski materijal, motorji telefon-I ski aparati, moderni lestenci in svetiljke.
Baržun svetovne znamke
„LINDEN".
Prvovrstne kakovost, Kajamčene barvat V zalogi tvrdke
A. & E. SKABERNE. LJUBLJANA.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URB9NG, LJIIBLUailil
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cena).	24
Vsako soboto in nedeljo pristne domače mesene in krvave klobase I očim prvovrstno Portugalko in štajer- j ska vina. Sprejmem abonente (12 do 17 Din) Priporoča se
gostilna Turk, Streliška ulica 221
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Jaz, Ti, On, Ona, Mi, Vi, Oni, Mi Vsi
kupujemo samo in edino v manufakturni trgovini
Srečko Pihlar
Maribor, Gosposka ulica štev. 5,
ker tam kupimo res dobro in poceni.
QQQQQQQQQQQQ@QQQ
"P ONE MALGAJ
pl ©s L: ar, Učar, sobo i n črkoslikar
v LJUBLJANI
GosposUa cesta štev. 16.
V LOSOMih MliOll
Dunajska c. 31 — Kersnikova ul. 5 in v Žižki pri Anioku, Vodnikova c. S
se točijo zajamčeno pristna dalmatinska vina, odlikovana z zlato kolajno na vinski razstavi v Šibeniku leta 1926. Ista Ipristna dalmatinska vina se dobe v na novo otvorjeni
točilnici pri „Roji**, Židovska ul. 6
(Prešernova vinarna). Topla in mrzla jedila — sveže morske ribe — prvovrstna črna kava. Pri Anžoku v Šiški na razpolago prostoren salon s [klavirjem. — Postrežba točna, cene solidne.
Za obilen obisk se priporočata
Braća Lasan.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojav« Hedžet Ljubljana Telefon štev. 75
T. MENCINGER
Ljubljana. Sv. Petra cesta itev. 43
špecerija, delikatese, vinska klet, dalmatinska in štajerska vina. Vsa*o sredo in četrtek prvovrstne krvavice In pečenice.
Antonija Keršič
restavracija Spodnja Šiška, Frakopanska u. 1 priporoča svoj na novo sezidan moderni gostilničarski salon za prireditev društvenih veselic, večjih družabnih sestankov, plesnih šol itd. — Izborna vina, okusna kuhinja — Cene zmerne.
Najboljši šivalni stroji in kolesa
ORITZNER, ADLER
ter švicarski pletilni stroj DOBRED, edinole pil
JOSIP PETELINC Ljubljana
Na]niž|e cene. Tudi na mesečna odplačila. 10 letna g- rancija
Za nakup vsakovrstne obleke
se priporoča tvrdka
J. Maček, Ljubljana
Aleksandrova c. 12
ki ima največjo izbero in najbolj solidno postrežbo.
Tvrdka Ima pogodbo z Oospodarako zadrugo p. n. in daje tudi drugim stalnim nameščencencem blago na mesečna odplačila
PLETEMIiE
kakor: Jopice telovniki pnlloverjl plašči kostimi
večerne rute otroške garniture etc.
iz čiste volne in po nizkih cenah priporoča pletarna
M. Vezjak, Maribor
Vetrinjska nllca it. 17
Na drobno! Na debelo!
Vsa naročila, tudi s prispevanjem lastnega materijala, izvišujem hitro in poceni!
FIRNEZ, BARVE, LAK, EMAJL
in vse v stroko spadajoče blago,
DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO
prt
MAfiir	d. z tovarna olja, laka In barv
I ICUlv &anKI o.z. Ljubljana-Medvode Lastnik: Franio Medič.
A.&E. SKADERNE
priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga
po najzmernejših cenah.
L3UBUANA, MESTNI TBG 10
Franc Prevoršek
preje
M Ban, Ljubljana
se priporoča za nakup manufaktur nega blaga na obroke. Izdelujem obleke po meri za dame in gospode.
Trboveljski premog
drva — kolobarje
najceneje
Branko Meiovšek
Maribor, Tattenbachova ulica 13.
Državnim nameščencem popust.	Telefon 457.
Manufakturna in modna trgovina
Felhc Škrabi
Maribor
Gosposka ulica itev. Tl.
~ ~Tr$ovina s Kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6
se priporoča poštnim nastavljencem, katerim daje tudi na obroke.
Kaj kupuje Božiček?
Razne praktične manu-3 fakturne predmete po želo znižani ceni!
Kje kupuje Božiček?
Na Glavnem trgu št. 9, pri tvrdki Franjo Majer!
Nat primernejša
božična darila
kup te najcene e pri tvrdki
ANICA TBAUN
Grajski trg 1,
Gg. uradniki, kupujte potrebščine
pri tvrdki
V'
Gvido Čadež
Mestni trg 14 — Stritarjeva ul. 9,
ker Vam nudi /O0/,, popusta.
V. S ter niša
Ljubljana, Jurčičev trg. 3 vošči p. n. odjemalcem vesel Božič in tsrečno Novo leto!
CTAMPILjE
fANi. černe!
it Ljubljana^
ZA GOD, BOŽIČ, NOVO LETO
darujte svojcem sliko, ki je naj-primernejše darilo. Izvršujem povečavo fotogralij — kopirani umetniške slike itd. Gg. postnim nameščencem na dva obroka. —
Cena od Din 130 dalje. Maročate lahko pri g. Ljud. Stautu, Ljub' ljana 1 ali neposredno pri tvrdki
K. Stfllir. iluhllnnn, ionomim i
V priznano dobri
kvaliteti in izredno nizkih cenah nabavite vaše zimske potrebščine kakor velurje, kamgarne, doubl-sukno, parhente in drugo monufakturno blago edino le pri tvrdki
J.Preac, Maribor
Glavni trg 13.
MV Poštni uslužbenci na obroke t 'VAB
Mehanična pletarna
CIRIL AHLIN in drug
Ljublja ia — Spodnja Šiška
priporoča svoje prvovrstne izdelke kakor: telovnike, puloverje, čepice, nogavice, otroške garniture, p. n. uradnikom, trgovcem in nabavljalnim zadrugam v nakup. Čista, prvovrstna volna. Cene brezkonku-renčne.
Dobro in poceni
kupite vse manufakturno blago pri
J. TRPI Ni Maribor
Glavni trg Ste^. 17.
PAP1ROGRAF1JA
drulba z o. z.
LJUBLJANA, Gosposvetska 10.
En groš prodaja papirja!
Stalna zaloga vseh vrst papirja!
Konkurenčne tovarniške cene.
THE RiX CO.
L ubljana, Gradište 10 — Zagreb, Sajmište 56
Telefon šte/. 268 interurban. — Ustanovljeno 1906.
Specijalna trgovina prvovismlb pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin.	Pisalni stroji na obroke.
DOLCEK I MARINI j
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 27 ::
#• *
*
ZALOGA TVORNICE FRANCOSKEGA IN AN-imiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiMimiiiiiiiiiiiiiiinniiniiiniiiimiiiiiiii
GLEŠKEGA SUKNA ZA DAME IN GOSPODE
lllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt
Tvrdka
DRAGO SCIMDAB
Ljubljana
Dvorni trg štev. 3.
znano domače narodno velepodjetje se priporoma vsem velecenjenim postnim uslužbencem za nakup nakOTratacSa blaga In oblatil. - Vedno na zalogi vsakovrstne obleke za gospode, dečke, damski pilići, kostumi, dežni plaici (originalni angleiki izdelek) iportne obleke In kostumi iz pravega nepremočljivega tirolskega ledna, dalje perilo ter manutakturno blago za gospode in dame. — Vsa oblatila so lastnega Izdelka ter se Izdeluje na željo tudi po meri. — Zahtevajte vzorce! — Opozarjamo na nasajen« suknjiče, ki jih tvrdka izdeluje iz pravega francoskega .Havana' usnja.
Ne samo nizke cene.
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri
J. N. Šoštarič, Maribor
Vas zadovolji v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robce, nogavice, odeje, posteljno perje itd.
©*9
Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi
na obroke in se cene ne zvišajo.
Za »Obl. organizacijo ptt. uslužibencev v LJub-ijanl" izdata in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno" Fran Jezeršek v L/ubliani.