IUSSIG ZUUANI ASSICURAZIONI novi i i La tua protezione è assicurata i i i i i .1 ASSICURAZIONI I I IUSSIG ZULIANI tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 26 (1356) Čedad, četrtek, 2. julija 2009 A margine del voto per le elezioni comunali La questione slovena e la buona politica La “questione slovena”, come testimoniano le cronache delle ultime settimane, non è affatto chiusa nell’area di confine della nostra provincia sebbene siano trascorsi quasi 150 anni dalla pubblicazione su II Giornale di Udine del noto programma di italianizzazione della nostra comunità e 60 anni dall’entrata in vigore della Costituzione che invece riconosce e tutela la ricchezza e pluralità linguistica del nostro paese. Naturalmente in questi anni un’evoluzione, sia pure lenta e dolorosa, c’è stata e in particolare negli ultimi decenni ha subito una notevole accelerazione. Si è diffusa la consapevolezza dell’importanza e del valore della lingua ereditata e appresa in famiglia perché, si sa, la lingua è comunicazione, relazione con l’altro e le proprie radici, è l’hu-mus dal quale e nel quale siamo cresciuti, è pensiero. E con questa nuova coscienza si è affermata an- che la volontà di preservare la propria lingua materna, di crescere ed arricchirci nella cultura italiana e insieme trarre nuova limfa dai contatti con l’ambiente culturale sloveno più ampio. Fondamentale in questo processo è stata ovviamente l’approvazione di ben tre leggi di tutela, due nazionali e una regionale. Nonostante tutto però la “questione slovena” rimane aperta, suscita ancora chiusure nette e reazioni irrazionali, Pavloviane. E in questo senso viene purtroppo ancora strumentalizzata politicamente. Se consideriamo il problema con lucidità, vediamo che ha due aspetti principali: il dato linguistico oggettivo, quello della classificazione dei dialetti che è incontrovertibile e quello dell’appartenenza che attiene al campo della sociolinguistica ed è invece mutevole, suscettibile di evoluzione. (jn) segue a pagina 5 Un momento del percorso teatrale proposto dalla compagnia Trotamora Dalla Carinzia con i versi di Zupančič Tra Topolò e Clabuzzaro il progetto delTUnikum Tre zone “fuori mano” in Austria, Italia e Slovenia vengono riscoperte grazie ad escursioni artistiche. È il progetto Sichtkontakt - Contatto visivo - Na prvi pogled del centro culturale Unikum dell’Università di Klagenfurt che sabato ha toccato Topolò. Quasi un’anteprima di Postaja Topolove, che prenderà il via sabato 4 luglio. Accompagnati da attori carinziani e dai versi del poeta sloveno Oton Župančič in originale, in tedesco e in italiano, la rappresentazione ‘Duma’ del regista carinziano Marjan Stikar è iniziata in un sentiero sottostante l’abitato di Topolò. segue a pagina 7 StptegTOl TOPOLO TOPOLOVE dal 4 al 19 luglio Dvajsetletnica padca berlinskega zidu, ki je tudi neke vrste metafora odprave kulturnih pregrad, bo povezovalna nit 18. festivala gledaliških, glasbenih, plesnih, lutkovnih in filmskih produkcij Mittelfest, ki bo na sporedu med 18. in 26. julijem v Čedadu. Letošnja izvedba, katere naslov bo “Prove d'Europa. L'Europa a vent'anni dal crollo del Muro di Berlino: dal dissenso alle nuove tendenze (Poskusi Evrope. Evropa dvajset let po padcu berlinskega zidu: od nasprotovanja do novih teženj)”, pa prinaša tudi številne novosti. To je večkrat poudaril tudi novi predsednik Združenja Mittelfest Antonio De- Osemnajsti čedajski Mittelfest v znamenju številnih novosti Vezna nit slavnega festivala bo dvajsetletnica padca berlinskega zidu MITTEL X#\J- 2XFEST T 18. Mittelfest so predstavili 26. junija na sedežu Občine Čedad Cave: un nuovo decreto regionale A poco più di un mese e mezzo dal precedente decreto, l'assessore regionale Vanni Lenna, con un decreto del 29 maggio, rifacendosi ad una delibera della giunta risalente al giorno precedente, ha nuovamente rideterminato gli oneri di coltivazione e ricerca che devono essere versati annualmente ai Comuni territorialmente interessati quale indennizzo dei disagi derivanti dall'esercizio dell'attività estrattiva. segue a pagina 4 Obartniki an umetniki v Spietre V saboto, 27., an v nediejo, 28. junija, je bla na špietarskem sejmu že šesto lieto razstava-pro-daja obartniku an umetniku. Jih je bluo parbližno petdeset an so paršli iz Benečije, Soške doline an Furlanije, an so pritegnil veliko turistu v naše kraje. Pobudo je pru lepuo organi-zala, ku nimar, Pro loco Nediške doline, ki je skarbiela an za otroke s predstavo mladih igralcu, ki so sledil glaedališki delavnici Cosmoteatra. beri na strani 6 Luglio 2009 "rendisicuro P I Ù Proteggi il tuo investimento offrendoti la certezza di una cedola annuale garantita che aumenta di anno in anno, a partire dal rendimento del 3,4% del primo anno !!! Termine delle adesioni: 20 luglio Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 vetag med predstavitvijo festivala, kije bila v petek, 26. junija, v Čedadu. Udeležili so se je tudi čedajski župan Attilio Vuga, deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro, predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini, predsednik u-pravnega sveta Čedajske banke in Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo ter trije umetniški vodje, Furio Bordon za prozo, Claudio Mansutti za glasbo in Walter Mramor za ples, ki so predstavili umetniški del programa, v katerem se bo zvrstilo kar 40 predstav. Prireditev bo letos prvič potekala po treh smernicah, saj je novi upravni svet Mittelfesta, ki bo združenje vodil v naslednjem triletju, prepričan, da je potrebna neke vrste reorganizacija. (T.G.) beri na strani 3 Svet vlade o evropskih čezmejnih projektih Evropski čezmejni projekti in bilateralni odnosi s sosednjimi državami. To sta bili temi seje Sveta vlade za Slovence v zamejstvu, ki je bila v ponedeljek, 29. junija, v Ljubljani in jo je vodil predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Svet je posvetovalno telo, v katerem so predstavniki Slovencev iz Furlanije Julijske krajine, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, deluje od leta 2006 in tokrat se je prvič sestal, odkar je za krmilom slovenske vlade premier Pahor. Srečanja so se udeležili kar trije ministri, in sicer resorni minister Boštjan Žekš, zunanji minister Samuel Žbogar in minister za finance Franc Križanič. V ospredju seje je bila evropska kohezijska politika in v tem okviru projekti čezmejnega sodelovanja z Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, ki jih je predstavil minister Žekš. O tem so spregovorili tudi predstavniki manjšin. Skupna je bila ugotovitev, da ponujajo izredne priložnosti, ki jih je treba izkoristiti ter da se lahko z usklajenim pristopom med manjšinskimi organizacijami in Slovenijo dosežejo boljši rezultati. Vsi so poudarili pomembnost dobrih bilateralnih odnosov Slovenije s sosednjimi državami. S tem v zvezi se je predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Rudi Pavšič zavzel za poživitev sodelovanja med FJK in Slovenijo ter za obuditev skupnega omizja, znotraj katerega je bilo dejavno in koristno tudi manjšinsko. In o teh vprašanjih bo gotovo tekla beseda na srečanju s predsednikom dežele Renzom Tondom, ki bo obiskal Ljubljano 21. julija. Pavšič je pozdravil tudi projekt evroregije, ki mora zagotoviti -je dejal - enakopravno vlogo vsem subjektom, ki v njej sodelujejo, in za glavno mesto katere je predlagal skupno Gorico in Novo Gorico. Na prihodnji jesenski seji Sveta naj bi bila v ospredju gospodarska problematika. novi matajur Četrtek, 2. julija 2009 2 Nei scorsi giorni si sono insediate le nuove amministrazioni comunali delle Valli Stregna, compatibilità sotto esame A Grimacco un assessore esterno Delineate la scorsa settimane le giunte comunali nei comuni delle Valli del Nati-sone interessate dal voto amministrativo. A Stregna, dove giovedì 25 giugno si è insediato il sindaco Mauro Veneto, si è verificato anche il primo “scontro” tra maggioranza ed opposizione. Al momento della convalida degli eletti, infatti, i consiglieri della lista “Insieme per Stregna”, uscita sconfitta dalle elezioni per soli otto voti, hanno sottolineato la possibile incompatibilità tra il sindaco ed il tecnico comunale, responsabile degli appalti, che è fratello dello stesso Veneto. L’opposizione ha chiesto che venga verificata la sussistenza o meno del problema, ed il sindaco ha garantito una risposta scritta. La giunta di Stregna è formata, oltre che da Veneto, da Augusto Crisetig (nominato vicesindaco, ha una robusta esperienza amministrativa alle spalle), da Dario Predan e da Gianpaolo Beuzer. Venerdì si è riunito anche il primo consiglio comunale a Savogna. Il neosindaco Marisa Loszach ha presentato la giunta, formata anche da Paolo Cariola, che ricopre la carica di vicesindaco, e Stefano Gosgnach. ? Sabato 27 ha giurato il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš, che quindi inizia il suo terzo ed ultimo mandato. Accanto a lui riconfermato anche il vicesindaco Mario Cernoia, mentre in giunta ha trovato posto il secondo dei consiglieri eletti, Giorgio Guion. Il consiglio comunale di Pulfero ha tra le altre cose approvato la proroga della convenzione con i comuni di Savogna e Stre- gna per l’esercizio in forma associata del servizio di segreteria comunale. Anche a S. Leonardo terzo mandato per Giuseppe Si-bau, che nel corso del primo consiglio comunale della legislatura ha comunicato che sarà supportato, in giunta, da Ettore Crucil (vicesindaco con delega ai lavori pubblici) e da Bruno Chiuch (assessore che si occuperà di urbanistica e manutenzione del territorio). Sibau, che Il municipio di S. Leonardo mantiene tutti gli altri referati, si è ripromesso di valutare in futuro se assegnare ulteriori deleghe. A Grimacco, infine, il neoeletto sindaco Eliana Fabello ha esordito in consiglio comunale presentando la sua giunta. Ne fanno parte Lucio Paolo Canalaz, sindaco uscente e che assume la carica di vicesindaco, il confermato Daniel Bucovaz, ed un assessore esterno, Marco Marinig. (m.o.) P.ismo iz Ri Stojan Spetič n Kako Italijani sprejemajo novice o Berlusconijevih zabavah z mladimi dekleti? Moralistično gotovo ne, saj je njihova katoliška morala dokaj popustljiva. Dodajmo temu še veliko dozo mačizma. Bilo je v času fašizma. Benito Mussolinije na rimskem trgu Venezia sklical množično zborovanje. Ljudje so pod soncem čakali več kot pol ure in zrli v palačo, ali se bo pojavil na balkonu. Po dolgem čakanju se je primajal na balkon in množici povedal: “Ravnokar sem izmučil lepo žensko!” Narod mu je dolgo ploskal in vzklikal izraze občudovanja za Duče- jevo moškost. In danes ni nič drugače. Vseeno pa nekaj posledic lahko pričakujemo. Vlada najbrž ne bo padla. Morala pa bo umakniti ali spremeniti zakonski predlog o pregonu prostitucije in njenih klientov, ki ga je pripravila nadebudna Mara Carfagna. Če bi ga sprejeli, bi premiera morali kaznovati z are-stom in globo. Vseeno pa tudi to ni najhujše, kar lahko čaka Silvia Berlusconija. Prvo ceno je plačal na volitvah, ko ni dosegel pričakovanega rezultata. Potem pa bo moral drago plačati ženi Veronici v ločitvenem postopku, saj je sedaj dokazano, da je imela prav, ko mu je očitala druženje z mladenkami in druge bolezenske manije. Pravijo, daje zahtevala milijardo evrov. In še kaj bo iztržila, če bo tožila Feltrijev dnevnik, ki ji je javno očital ljubimca. A to so zasebne zadeve. Resnejše je vprašanje varnosti predsednika vlade, ki v svojo rimsko palačo spušča dekleta brez vsakršne kontrole, na Sardiniji pa je nek fotograf brezskrbno snemal notranjost njegove vile kar tri leta. Če bi namesto fotoaparata imel puško, bi lahko ubil Berlusconija, predsednika EU Topolaneka, Putina in bogve koga še. V Pragi, Moskvi in Washingtonu bi se morali vprašati, ali so na Berlusconijevem domu še varni. In sploh, ali se splača obiskati tako razvpitega človeka? Preko deklet Berlusconija lahko izsiljujejo mafija, kamora in druge zločinske organizacije, ki stegujejo svoje tace na velike posle, kot je obnova Abrucev. Ali premier lahko zavrne take pritiske? Lahko še samostojno opravlja svoje delo? Nekaj pa Berlusconi že ve. Dokončno je spuhtelo njegovo upanje, da bo v kratkem postal predsednik republike. Orgij na Kvirinalu ne bo. Aktualno — Gospodarska kriza in ukrepi slovenske vlade Glede zdajšnjih odnosov med Slovenijo in Hrvaško predsednik slovenske vlade Borut Pahor verjame, da je Sloveniji v minulih mesecih uspelo prepričati evropsko javnost, daje mejno vprašanje za Slovenijo vitalnega pomena, in pravi, da bi si Slovenija želela nadaljevati na tej poti. Sicer prvih sedem mesecev njegovega mandata je zaznamovala gospodarska kriza. Na vprašanje, kdaj pričakuje vrhunec krize in če se strinja z ocenami, da bo “udarni val” prišel komaj jeseni, je premier mnenja, da si želi trenutka, ko bi lahko citiral Winstona Churchilla, ki je sredi druge svetovne vojne, ko je bilo najteže, a se je že prevesilo k zmagi zaveznikov, dejal: “To še ni konec, to še ni začetek konca, nemara pa je konec začetka.” Mnenja je, da bo svetovna gospodarska kriza daljša in globlja, kot je kdor koli napovedoval. Priča smo naj-večjemu krčenju gospodarske dejavnosti po vojni. Slovenija sodi med države, ki jih je kriza bolj prizadela; je majhna in odprta ekonomija, 70 odstotkov bruto državnega proizvoda realizira v blagovni menjavi z državami zahodne Evrope, zlasti s štirimi trgovinskimi partnericami. Vse so ta hip v slabi gospodarski kondiciji. Napoved stopnje gospodarske rasti v Nemčiji kaže, da bo zmanjšanje naročil še večje, kar pomeni tudi krčenje proizvodnje v Sloveniji in posledično odpuščanja. V Sloveniji so se že lani jeseni najprej soočili s kreditnim krčem. Že prejšnja vlada je usklajevala nekatere zakonske rešitve, da bi ohranila zaupanje v bančni sektor in ga stabilizirala, in zdajšnja vladna ekipa je nadaljevala podobne ukrepe. Tu je ključnega pomena jamstvena shema, ki je zdaj končno v implementaciji. Glede ugotovitve, da javnost zanimajo le rezultati gospodarske sanacije, je predsednik Pahor mnenja, da bi bilo kalimerovsko, če bi poskušal prenašati odgovornost na druge, in tega tudi ne počne. Meni, da so bile intervencije države dovolj uspešne, da se kreditni krč ni bolj zategnil. Dejstvo pa je, da ga niso razvezali. Verjamejo, da bo jamstvena shema, vredna milijardo in 200 milijonov evrov, omogočila normalno poslovanje podjetij, s tem pa nadaljevanje njihove proizvodnje in ohranjanje delovnih mest. Skupaj so sprejeli okrog 60 ukrepov, velike in majhne, praktične. Tudi rebalans proračuna; fiskalni padec na prihodkovni strani proračuna je silovit in to je bilo treba uskladiti z odhodkovno stranjo, če niso hoteli, da bi primanjkljaj presegel tisto raven, ki bi bila še vzdržna. Od vsega začetka so vztrajali, da bremena reševanja te krize ne smejo preložiti na ramena prihodnjih generacij. Zdaj je predviden petodstotni primanjkljaj, kar je vzdržno, zlasti če ga primerjamo s tistimi v drugih državah. Nekateri so jim očitali, da niso posegli po drugih ukrepih, s katerimi bi razbremenili gospodarstvo. O tem so še danes mnenja v državah, ki so to storile, in tistih, ki niso, zelo deljena. Decembra so se veliko ukvarjali z vprašanjem, ali bi šli v davčno razbremenitev kapitalsko ali delovno intenzivnih podjetij. Na koncu so se odločili, daje pomembno zlasti ohranjati delovna mesta. Tveganje pri tem je, da bi se brezposelnost, ki jo blažijo z ukrepi, spremenila v strukturno, zato zdaj vlada pripravlja reforme. Za Pahorja je pomembno, da so bili odločni pri praktičnih ukrepih, in misli, da so jih tudi dobro izpeljali. Vladaje imela možnost, da mimo socialnega dialoga sprejema intervencijske zakone, če bi hotela reševati posledice krize hitreje in trše. Toda s tem bi izkazala popolno nezaupanje do socialnih partnerjev. (r.p.) kratke.si Delegazione dell’OCSE in visita in Slovenia Il segretario generale dell’Organizzazione per la cooperazione e lo sviluppo economico Angelo Gurria è stato nei giorni scorsi in visita in Slovenia. Dopo aver incontrato i vertici politici, ha partecipato ad una conferenza in cui è stata presentata la relazione dell’Ocse sulla situazione economica del paese che, secondo le sue stime, avrà un calo del PIL del 6%, con un miglioramento previsto nel 2010. Su invito del consiglio dei ministri Ocse, Lubiana ha avviato il processo di adesione. Dal Kossovo in visita al parlamento Nei giorni scorsi è stata in visita di lavoro presso il parlamento di Lubiana una delegazione della Commissione parlamentare Affari esteri proveniente da Pristina. Scopo della visita conoscere il funzionamento delle commissioni parlamentari in Slovenia, ma anche le attività svolte e le esperienze acquisite nel processo di integrazione nel-l’UE. Il primo incontro è avvenuto con la Commissione per la prevenzione della corruzione. Incidenti sul lavoro in crescita continua Aumentano gli incidenti sul lavoro. Dai 13.700 del 2005, si è passati a oltre 17 mila nel 2007 e 2008. I morti nel 2004 sono stati 14, nel 2007 sono saliti a 29. L’anno scorso sono deceduti sul lavoro 27 lavoratori, la maggior parte occupati nel-l’edilizia, mentre gli incidenti che hanno avuto come esito invalidità permanenti sono stati 587. I nuovi invalidi per incidenti sul lavoro sono 300,400 ogni anno. Vittime di un terzo degli incidenti mortali sul lavoro sono cittadini non sloveni. Boom di nascite l’anno scorso in Slovenia Dall’indipendenza nel 1991, l’anno scorso si è registrato in Slovenia il più alto numero di nascite: 21.817,11.126 maschietti e 10.691 femminuccie. La natalità nel 2008 è stata così del 10,8 per mille. L’età media delle madri era di 30 anni. Più della metà dei bambini (52,9%) sono nati al di fuori del matrimonio e anche nel caso del primo figlio, nei due terzi dei casi, si è trattato di nascita al di fuori del matrimonio. I nomi più diffusi sono Luka e Lana. Sul passaporto anche le impronte digitali Lunedì 29 giugno è entrata in vigore in Slovenia la legge che modifica i passaporti con l’inserimento delle impronte digitali. Viene così recepito il decreto del Consiglio d’Europa che prevedeva in tutti i paesi dell’UE entro il 28 giugno 2006 l’inserimento sul passaporto dei dati biometrici e dal 28 giugno 2009 anche le impronte digitali. Si tratta di misure di sicurezza che rendono più difficili le contraffazioni. — Kultura------------ Likovnik Ivan Žeijal dobitnik nagrade “Zlatega zrna” novi matajur Četrtek, 2. julija 2009 V Novem Matajurju smo precej obširno napovedali podelitev nagrade mladim ustvarjalcem, ki jo že drugo leto dodeljuje Sklad Sergija Tončiča. Tudi drugače smo o prireditvi dovolj pisali, zato je prav, da zabeležimo tudi izid nagrade in imena nagrajencev. Nagrada s poetičnim imenom “Zlato zrno” je namenjena mladim slovenskim umetnikom, ki živijo v Italiji. Odprta je torej vsem, ki rišejo, pišejo, snemajo, igrajo itd. v našem celotnem prostoru. Sklad Sergij Tončič, ki mu predseduje pesnik Marko Kravos, se je odločil za podeljevanje nagrade zato, da bi valoriziral mlade talente (mladost se danes šteje do 35. leta), ki večkrat ostajajo v senci bolj opaznih medijskih dogodkov. Misel je na slovesnosti ob podeljevanju nagrade, kije bila v Narodnem domu v Trstu dne 24. junija 2009, ponovil predsednik Sklada Marko Kravos. Žirija, ki so jo sestavljali Rossana Paliaga, Aleš Doktorič, Marko Sosič, Klavdij Palčič in Marko Kravos, je letos nominirala tri finaliste in sicer pesnika in esejista Davida Bandelj a, likovnega u-stvarjalca Ivana Žerjala ter harmonikarja in skladatelja Igorja Zobina. Potem, ko je Kravos zbranemu občinstvu in samim ustvarjalcem podelil nekaj “nasvetov” za umetniško uporabo (ne jemljite preveč resno kritike, pazite se zavisti kolegov in podobno), so razglasili za zmagovalca gori-škega slikarja Ivana Žerjala (na sliki). Prejel je kocko z zlatim zrnom, ki jo je izdelala Luisa Tomasetig in 2.000 evrov denarne nagrade. David Bandelj in Igor Zobin sta se morala “zadovoljiti” s 500 Ivan Žerjal poučuje umetnostno zgodovino na klasičnem liceju v Gorici. Ukvarja se z različnimi likovnimi tehnikami, ki gredo od tradicio-nalnejših do video instalacij. Nedvomno je Žerjal zanimiv avtor z izdelanim umetniškim izrazom. Nanj velja biti pozorni. Ker pišemo o zmagovalcu Ivanu Žerjalu, naj zapišemo, da bo med 5. in 11. julijem potekal v Lonjerju pri Trstu tradicionalni Arteden. Predstavili so ga v ponedeljek, 29. julija. Na tednu, ki združuje mlade likovne ustvarjalce iz različnih krajev Evrope, bo imel svojo razstavo prav omenjeni Ivan Žerjal. Gost Ar-tedna je tudi harmonikar Igor Zobin, kar veže lonjersko prireditev s podelitvijo zlatega zrna. (ma) 3 Illustri studiosi riscrivono la Cividale del Medioevo Presentato un ambizioso progetto biennale È stato presentato la scorsa settimana a Cividale il progetto che prevede la realizzazione di una pubblicazione scientifica sulla storia della cittadina in epoca medievale consistente in due volumi con più di venti contributi di illustri studiosi degli aspetti sto-rico-culturali-sociali-artistici dell’epoca medievale. Il sindaco Attilio Vuga, nel ringraziare il professor Bruno Figliuolo, docente presso l’ateneo udinese, per aver promosso il progetto, ha spiegato che il Comune di Cividale ha accolto con estrema soddisfazione la proposta poiché in linea con le azioni intraprese a sostegno della candidatura della città nella World Herita-ge List Unesco, con gli interventi programmati nel Piano di Gestione della candidatura stessa e con le iniziative a supporto della candidatura mini- Reperti dell’archivio ospedaliero steriale del 2010. Il pro-retto-re delFUniversità, professore Alfredo Antonini, ha espresso parole di sostegno alla realizzazione dell’opera, mentre il direttore del Dipartimento di Storia e Tutela dei Beni Culturali, professor Neil Harris, ha ricordato come a Cividale, nel 1480, sia stato stampato il primo libro della regione Friuli. Infine il prof. Figliuolo ha spiegato che questa opera segna l'avvio di un'autentica rivoluzione storiografica: Cividale sarà al centro, nei prossimi due anni, di un percorso di studio ad altissimo livello destinato a sfociare nella realizzazione della prima storia urbana in assoluto prodotta in Friuli. Il progetto propone di riconsiderare da tutti i punti di vista la realtà urbana e il suo distretto, studiando le interrelazioni tra la cosiddetta città di pietra, con le sue emergenze urbanistiche, archeologiche, artistiche ed architettoniche, e la città vivente, analizzata in tutti i suoi aspetti: istituzionali, civili, sociali e religiosi, senza dimenticarne le attive minoranze. 18. Mittelfest bo potekal po treh smernicah Ob predstavah serija forumov in srečanj o geopolitiki in promocija lokalne eno-gastronomije Na programu kar 40 predstav Program letošnje osemnajste izvedbe čedajskega Mittelfesta, verjetno najbolj reprezentativnega festivala v delu Evrope, ki se razteza med Baltskim in Sredozemskim morjem, bo kar se da pester in kvaliteten. Na različnih prizoriščih se bodo zvrstili nastopi številnih zvezd tudi mednarodnega formata, kar velja za vsa klasična umetniška področja, ki so značilna za čedajski festival. Posamezne predstave bodo v glavnem zvečer (po 18. uri). Izjemo predstavljata dva koncerta, ki bosta na sporedu v nedeljo, 19. julija, ob 11.30 in v soboto, 25. julija, ob 12.00, v cerkvi Sv. Frančiška v Čedadu. Skoraj vse gledališke, plesne, lutkovne in glasbene produkcije letošnjega Mittelfesta pa si bodo obiskovalci lahko ogledali v različnih cerkvah v Čedadu, na Trgu Pavla Diakona, na trgu pred stolnico, v gledališču Ristori ali na sedežu Državnega vzgojnega zavoda Pav- la Diakona. Le zaključni koncert polifoni-čnega zbora iz Tirane v nedeljo, 26. julija, bo na sporedu zunaj Čedada, in sicer v Lan-darski jami v občini Podbonesec. Med prizorišči čedajskega Mittelfesta pa ni več tar-peškega kamnoloma, Iger se je v zadnjih treh izvedbah festivala vsakič odvijala ena predstava. Plesnih, gledaliških, glasbenih in lutkovnih predstav bo kar 40, če med nje prištejemo tudi tri iz letošnjega pre-festivala, ki ga bodo sicer zaznamovala predvsem srečanja z uglednimi pohtičnimi predstavniki. Štirinajst bo gledaliških predstav, dvanajst glasbenih, devet plesnih, pet lutkovnih, zaključna predstava otvoritvenega dne festivala, ki sojo organizatorji poimenovali prav tako kot letošnjo izvedbo Mittelfesta “Prove d’Europa”, pa bo gledališko - plesno glasbena, saj bo v sebi združevala elemente vseh treh umetniških zvrsti. Chiara Muti v predstavi “Le Baccanti” s prve strani Kulturnemu delu se bosta namreč pridružila še dva: mednarodni institucionalni ter gospodarski del. Že teden dni pred festivalom, pa tudi med samim Mittelfestom, bo na sporedu cela vrsta z vidika geopolitike zelo zanimivih forumov oziroma predavanj o padcu berlinskega zidu in obdobju pred in po njem. Prvo srečanje bo že 13. julija, udeležila pa se ga bosta tudi bivši predsednik Slovenije Milan Kučan in italijanski politik Gianni De Michelis. Le dva dni kasneje bo govor o evro-regiji, 17. julija pa bo srečanje namenjeno Rusiji in stikom, predvsem gospodarskim, z njo. Da bo letošnji festival posvečen tudi političnim temam, je bilo razvidno tudi iz knjige, ki jo je izdalo Združenje Mit-telfest. Njeni avtorji so številni ugledni državniki iz različnih evropskih držav, knjiga pa bo postala pravi simbol novega Mittelfesta, ki bo odslej še bolj povezan z bližnjimi deželami in državami. Eden izmed avtorjev knjige je tudi bivši poljski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Lech Walesa, ki bo sodeloval na uradni otvoritvi letošnje izvedbe festivala v soboto, 18. julija, ko bo prejel posebno nagrado in imel tudi neke vrste “lectio magistralis”. Z gospodarskega vidika pa bo skušal Mittelfest odslej v čim večji meri promovirati Čedad, bližnjo okolico in celotno deželo, to pa predvsem na področju turizma in eno-gastronomije. V sodelovanju z raznimi partnerji so na primer prireditelji poskrbeli za organiziran prevoz do Čedada iz različnih mest iz naše dežele, da bi si na tak način lahko čim večje število obiskovalcev ogledalo predstave. Gostje pa bodo lahko med festivalom spoznali tudi tipične čedajske in okoliške izdelke. Vsak dan festivala bo na primer povezan z različnim furlanskim vinom kontroliranega porekla. Kar zadeva klasični ume- tniški del, naj povemo, da so se letos organizatorji odločili, da bo v primerjavi s prejšnjimi izvedbami precej več lastnih produkcij Mittelfesta. Poudariti pa velja tudi sodelo- vanje s tremi prav tako znanimi italijanskimi sorodnimi festivali, to je iz Spoleta, Be-neventa in Ravenne. Skupaj z organizatorji slednjega in partnerjem iz Slovenije bodo sodelovali pri posebnem projektu interreg, ki jim bo omogočil skupno gledališko produkcijo za naslednje leto. Med posameznimi predstavami pa naj za zdaj ome- nimo uvodno, ki bo združevala prav vse umetniške zvrsti, ki so značilne za Mittelfest. Njen naslov je Prove d'Europa, gre pa za neke vrste variacijo na temo Sofoklejeve Antigone, saj je bil zid, s katerim sojo zazidali le eden izmed tolikih, ki so v zgodovini človeštva predstavljali diskriminacijo in odklanjanje različnosti. (T.G.) Nella prosa Antigone, Medea e Orson Welles Nel settore prosa, curato da Furio Bordon (autore dell’evento inaugurale “Prove d’Europa” che ripercorre il mito di Antigone trasportato nei giorni della caduta del muro di Berlino), spicca tra l’altro la prima nazionale di “Medea’s scream” di Sašo e Mojtina Jurcer, coproduzione slovena, croata e montenegrina, e “Orson Welles’roast” di Michele De Vita Conti e Giuseppe Battiston, con quest’ultimo nel ruolo del regista americano. Tratto dalle “Metamorfosi” di Ovidio c’è poi “Lowering skies” di Nebojša Pop Tasič, coproduzione del Mittelfest con lo Slovensko Mladinsko Gledališče di Lubiana. Da “Post mortem” di Albert Carneo e “Lettera al padre” di Franz Kafka, Bordon ha poi tratto uno spettacolo intitolato “Signora madre, padre mio caro”, protagonisti Sandro Lombardi e Massimo Verdastro. Musica, Philip Glass I ma anche Beethoven La caduta del muro come occasione di un recupero dell’identità musicale delle varie regioni europee, ma anche come fucina di nuovi progetti, è lo spirito che ha mosso Claudio Mansutti, direttore della sezione musicale. Clou del programma sarà il concerto di Philip Glass “An evening of chamber music”, ma vanno segnalati anche il concerto del Moscow Art Trio, le “Musiche dall’inferno” (tre conversazioni in forma di recital dedicate all’orchestra delle ragazze di Auschwitz, musicate da Marco Maria Tosolini), la presenza del violoncellista Mario Brunello impegnato tra l’altro con l’orchestra sinfonica del teatro Verdi di Trieste, la Nona di Beethoven eseguita dalla Philarmonie der Nationen di Berlino ed il concerto del Coro polifonico di Tirana, in pro-I gramma a S. Giovanni d’Antro. Danza, i monaci buddisti e l’omaggio a Nureyev Da “Sutra”, con i monaci buddisti del Tempio Shaolin al Gran galà con una serie di etoi-les internazionali di tutto rispetto si dipana il percorso della danza, curato da Walter Mramor. Tra gli altri appuntamenti le “Baccanti” da Euripide per la regia e coreografia di Micha van Hoecke, con la voce e l’interpretazione di Pamela Villoresi e Chiara Muti, l’omaggio a Nureyev “Voglio essere libero”, per la coreografia di Michele Merola, ed uno spettacolo ispirato alla storia d’amore raccontata da Virgilio nel quarto libro dell’Eneide, “Didone e Enea”, per l’ideazione e la coreografia di Matteo Levaggi. Infine, ancora la caduta di un muro nella proposta della compagnia Moving-theatre.de, con la coreografia e l’intepretazione di Massimo Gerardi ed Emanuele Soavi. Volitve Rimane aperta la trattativa sugli oneri per l’attività estrattiva ZELENI LISTI W/f Ace Mermolja Pevec med slavo in smrtjo segue dalla prima Il precedente decreto dell’assessore regionale all’Ambiente Vanni Lenna, adottato il 6 aprile, aveva rideterminato il valore dell'onere di coltivazione e ricerca per “argilla per laterizi”, “calcari” e “sabbia e ghiaia” come di consueto, sulla base dell'indice ISTAT. Per la “pietra ornamentale” aveva adottato invece, in virtù del particolare pregio di tale risorsa, un diverso criterio di calcolo, applicando una percentuale del 5% sul relativo valore venale di 42,13 euro per metro cubo, fissando quindi un contributo dovuto ai Comuni di 2,10 euro per metro cubo. Importo di gran lunga superiore ai valori degli oneri previsti per le altre tipologie di materiali (0,20 euro per metro cubo per argilla per laterizi, 0,65 euro per calcari, materie prime per cementi artificiali, carbonato di calcio, materiali speciali e diversi, e 0,54 euro per sabbia e ghiaia). Se il decreto di aprile apriva ai Comuni interessati la possibilità di introitare qualcosa di più delle basse cifre corrisposte annualmente, il nuovo rappresenta un ritorno allo sfruttamento intensivo della risorsa pietra senza praticamente nessuna contro-partita reale per il territorio. Il decreto, pubblicato sul Bollettino Ufficiale Regionale 24 del 17 giugno, prevede, infatti, che ai Comuni interessati all’attività estrattiva di pietra ornamentale vada un contributo pari a 0,20 euro per metro cubo, mentre mantiene inalterati i valori per gli altri settori. Tra le Amministrazioni comunali maggiormente pena- lizzate ci saranno anche quelle delle Valli del Natisone, e soprattutto quelli di San Leonardo, San Pietro al Natisone e Torreano. Gran parte del materiale estratto nelle cave aperte nelle Valli è costituito, infatti, dalla pietra piasenti-na, quindi pietra ornamentale, anche se viene poi usata principalmente come scogliera e non a scopi ornamentali. La trattativa riguardo agli oneri per l’attività estrattiva rimane però ancora aperta, come ci ha detto il sindaco di San Leonardo Giuseppe Si-bau a seguito dell’incontro avuto martedì 30 giugno, insieme ai sindaci di San Pietro al Natisone Tiziano Manzini e Torreano Paolo Marseu, con l’assessore regionale all’Ambiente Vanni Lenna. Notizie confortanti sembrano arrivare anche dalla giornata di confronto che si è tenuta ieri, mercoledì 1 luglio, a Villa Chiozza di Scodovac-ca nel Comune di Cervignano, per avviare un percorso di riforma della legge regionale 35/1986 che tuttora disciplina le Attività estrattive e per giungere alla predisposizione di un Piano Regionale delle Attività Estrattive (PRAE). Tale documento, seppur previsto dalla legge 35, è ancora mancante e pertanto fortemente sollecitato dalle categorie per superare una certa confusione normativa e disagi per gli imprenditori, soprattutto nelle fasi autoriz-zative. L'incontro è stato promosso dall'assessore regionale all'Ambiente e Lavori pubblici Vanni Lenna in collaborazione con Confindustria FVG e Confartigianato FVG. L'assessore Lenna ritiene che “una mirata pianificazione consenta uno sviluppo ed una gestione del sistema attraverso strumenti che garantiscano da un lato la salvaguardia degli interessi degli imprenditori e dei professionisti e, dall'altro, una efficace tutela del territorio, dell'ambiente e dei cittadini che manifestano una sempre più evidente coscienza ecologica.” L’assessore ha assicurato che il nuovo Piano Regionale delle Attività Estrattive verrà definito già nei prossimi mesi prendendo in considerazione le indicazioni fatte pervenire dai vari tavoli di concertazione. Tra le proposte avanzate, che a detta del sindaco Sibau potrebbe essere accettata, quella di alzare nuovamente il valore dell’onere per l’estrazione della pietra ornamentale a 2,10 euro per metro cubo, il che significherebbe sicuramente un aiuto maggiore per i comuni ai quali l’attività estrattiva provoca altrimenti solamente disagi. (T.G.) Smrt pop pevca Michaela Jacksona nam prinaša v spomin več prezgodnjih smrti rock in pop zvezdnikov. Ne bi navajal natančnih seznamov, bi pa omenil nekaj pomembnih imen. Leta 1970 umreta zaradi mamil Jimmy Hendrix inja-nisjoplin. Leto kasneje preneha živeti pesnik seksa in smrti Jim Morrison. Nihče še ni dopolnil trideset let. Leta 1969 zapusti po prvih svetovnih uspehih skupino Rol-ling Stones Brian Jones in ga najdejo mrtvega v bazenu. Razlogi smrti ostanejo nepojasnjeni. Leta 1977 umre komaj 42-letni Elvis Pre-sley. Razlogi so bili skrajno življenje in mamila. Slavnega Johna Lennona je leta 1980 umoril neuravnoveše-nec. Lennon je bil v jeklenem objemu mamil in žene Yoko Ono. Leta 1991 umre Freddie Mercury, legendarni vodja skupine Queen. Več prezgodnjih smrti lahko beležimo tudi med italijanskimi pevci. Leta 1967 se samomori, po izključitvi iz festivala San Remo, Luigi Tenco. Ni še dopolnil 30 let. Leta 1963 poskusi samomor Tencov sopotnik Gino Paoli. Po dokaj zapletenem življenju umre leta 1995 Mia Martini. Leta 1998 zapusti svoje oboževalce Lucio Battisti. V bistvu gre za različne smrti, če izvzamemo italijanska imena, ali vsaj delno, pa jih veže neka skupna in tragična nit. Rock, pop in drugačna scena masovne in obenem prelomne ter družbeno relevantne glasbe živi svojo globoko kontradikcijo, kjer se usodno spajajo anti-konformizem, čutenje mladih generacij, planetarni uspeh in samomorilni nagon izvajalcev, ki se udejanja z drogo in alkoholom. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so genij, glasba in mamila tesno spojeni. Pesem nelagodja in smrti doživi svoje protislovje na tržišču, v masovnosti pojava, v svetovni izpostavljenosti komaj dvajset letnih glasbe- nikov. Fizična smrt se zazdi del igre, skrajna negacija sebe in obenem tragična izvotlitev sporočila, ki jo povzročijo prodaja plošč, uspeh in bajni zaslužki producentov in samih pevcev. To velja predvsem za Hendrixa, Janis Joplin in Morrisona. Presley umre v ekscesih Hol-lywooda in lastne iztrošeno-sti, saj ga je nova glasba prehitela. Mercuryjeva smrt se dogodi sredi scenarija ekscesov. Pevec je v nekaj besedah označil sodobnost: “Hočem veliko denarja, da bi kupil veliko stvari.” Globinski tragičnosti sporočila sledi trošenje lastnega življenja. Michael Jackson je znova pojav zase. Pevec in plesalec je s svojimi nastopi in video klipi prelomil mejo med resničnim in virtualnim. Dvojnosti ni le interpretiral, ampak jo je uresničil na sebi. Dal si je “pobeliti” kožo. Spremenil je svoj videz z neštetimi plastičnimi operacijami. Postal je robot, ki ga je uprizarjal s svojim plesom in s svojimi kostumi. Spremenil je svojo psiho, živel je med strahom pred smrtjo in mamili. Dvojnosti med resničnostjo in videzom ni le uprizarjal, ampak jo je živel s pomočjo drastičnih posegov na svojem telesu in duši. Bil je v sebi in iz sebe II 14 giugno 2009 è morto Ivan Della Mea. Ciao Ivan. E grazie. Perché hai dedicato, con intelligenza e tenera fantasia, un’intera vita alla memoria. Alla memoria di chi ha lottato per i propri diritti, di chi non aveva voce sufficiente per farlo. Di chi ha fatto della libertà, sua ma degli altri specialmente, ragione di ogni istante: i partigiani. Grazie. Per come li hai seguiti, amati, cantati. Ci mancherà la tua voce sincera e piena di passione. bežal. Preko glasbe seje beg spremenil v planetaren uspeh, v goro prodanih plošč in v ogromne kupe denarja. Ponovno je tržišče izvotlilo dokaj dramatično pričevanje o svetu, kjer se videz in resničnost dejansko mešata: v medčloveških odnosih, v gospodarstvu, v financah, v oblekah, v zmagoslavju zunanjega videza nad substanco ali vsebino. Množična glasba je pogostokrat s svojim sporočilom uprizorila in izrazito močno zaslutila našo usodo, smer sveta. Pri pomembnih avtorjih, kot so omenjeni, nikakor ne gre za “šlamparijo”, za po-vršinskost ali kaj podobnega. Glasba je bila in je zmožna posredovati močna sporočila. Njena modernost pa se dogaja v Cankarjevi “areni življenja”. V kapitalistično-tržni družbi je možna ena sama velika arena: tržišče. Sporočilo se torej spoji s prodajo, ki postane v naslednji fazi vrhovni ocenjevalec proizvoda. Posel požre osnovno sporočilo umetnosti, ki izraža nelagodje biti sredi edinega usmerjevalca življenja: v denarju in na tržišču ter vzporedno po televiziji. Petnajst minut slovesa, ki jih je ustanovitelj pop arta Andy Warhol prerokoval vsakomur, se spremenijo v trdo in tragično glasbo skupine Velvet Underground, ki jo je Warhol promoviral in naslikal platnico njenega prvega in slavnega albuma. Warhol je med prvimi razumel omenjene procese ter jih udejanjil s slikami, kjer je tržne podobe postavil na rang umetnosti, umetnost pa “vrgel” v smrt tržišča. Il tuo sguardo accogliente. Vogliamo salutarti, così, semplicemente, ascoltandoti ancora una volta: “...A voi partigiani Darò fino all’ultimo respiro Il mio solo pensiero: liberi pensate le cose giuste le cose sbagliate liberi sempre la lotta con cuore sincero: andiamo andate volervi bene è il solo vero” La Segreteria Nazionale Le iscrizioni aperte fino al 17 luglio Controllo di gestione, un corso all’IRSIP Sono aperte le iscrizioni per il corso post laurea “Applicare gli aspetti tecnici e contabili del controllo di gestione” in programma per il prossimo autunno presso SDZPI-IRSIP di S. Pietro al Natisone. Il corso, completamente gratuito, è rivolto a occupati e disoccupati, con diploma universitario, diploma di laurea di base o diploma di laurea, residenti o domiciliati sul territorio regionale. La frequenza del corso assicura un attestato di frequenza rilasciato dalla Regione FVG. L’addetto al controllo di gestione è una figura professionale che gestisce i processi amministrativi, valuta l’attività aziendale e si occupa principalmente di analizzare la contabilità analitica, stendere il rapporto di gestione, anahzzare documenti e relazioni, analizzare e controllare l’andamento economico fi- Foto di gruppo a conclusione del primo corso di agronomia generale nanziario. L’IRSIP ricorda inoltre che con il nuovo anno formativo ricominceranno anche i corsi di lingue e informatica per adulti e verrà riproposto il corso di agronomia generale che soddisfa il requisito formativo per ricevere i contributi rivolti ai giovani agricoltori previsti dalla misura 112 del Programma di Sviluppo rurale. Per ulteriori informazioni, ritiro attestati e iscrizioni rivolgersi alla segreteria in Via Alpe Adria 61 a S. Pietro al Natisone, tel. 0432 727349 -ud@sdzpi-irsip.it. Le iscrizioni sono aperte fino al 17 luglio: lunedì e mercoledì 8.30-12.30, martedì e giovedì 14.00-19.00. — Kultura -Glasovi Soče žuboreli in v lepi Glasbeno poetična srečanja Glasov Soče z obeh strani meje so junija privabila domačine v Trento, San Mauro (Gorica) in na Volarje. 3. julija se bo dogajanje vsaj za letos zaključilo v Zagraju (Sagrado), kjer bodo poezijo brali Giovanni Fierro, Ivan Crico ter Maurizzio Benedetti, v slovenščini tudi pesnice iz Be- ob ognju družbi nečije (Andreina Trusgnach, Claudia Salamant in Marina Cernetig), Dorina Beržan pa bo predstavila svojo novo knjigo Scoi e onde de vita. Giovanni Fierro, goriški pesnik, publicist in gonilna sila projekta, je na idejo skupine Zuf de Žur in s finančno pomočjo Kulturne zveze iz Gorice letos k sodelovanju prvič povabil tudi zgornje po-soške in nadiške literarne ustvarjalce. Začelo se je v avli Doma Trenta deževnega 7. junija ob skromni udeležbi obiskovalcev, ki pa so bili bogato nagrajeni s čudovito glasbo Maura Punteria in vokalistke Gabrielle Gabrielli, ki je že bila in bo tudi letos avgusta gostja Vlada Kreslina v Križankah, s temperamentno, skoraj že pantomimično in zabavno interpretacijo tržaškega kantavtorja Stefana Schi-raldija, sicer rednega sodelavca tržaškega gledališča, in z mlado nadarjeno pesnico iz Sužida Meto Stergar, kateri je ravno letos OŠ Kobarid izdala pesniški prvenec. Pesmi so v Trenti brali še Zlatko Smrekar iz Livških Raven, eden letošnjih nagrajencev Calle, Marjeta Manfreda Vakar iz Kobarida - iz svoje prve pesniške zbirke Predajanja, ki jo je letos maja izdala založba Amalietti & Amalietti, Marina Cernetig, pesnica in kulturna ustvarjalka iz Špetra, ter Roberto Marino Masini. V Zlatorogovem kraljestvu, pod Triglavom, je bila predstavljena tudi knjiga o slovenski novi matajur Četrtek, 2. julija 2009 Utrinki s pesniškega srečanja ob Soči mitologiji Jožka Šavlija Zlati cvet. Že omenjenim se je v San Mauru 13. junija in na Volarjih 24. junija pridružil še Francesco Tornada, pesnik in publicist, s svojimi biseri poezije, za katere je v knjigi L’infanzia vista da qui leta 2006 prejel tudi nagrado “Beppe Manfredi”. V San Mauru ob Soči so se slišali tudi glasovi avstrijske pesnice Elizabeth Faller, Lucio Fabi je v stari graščini predstavil svojo novo knjigo II Carso di Giuseppe Ungaretti, na ogled pa je bila tudi projekcija pretresljivega filma Primavera sulFIsonzo neznanega avtorja iz leta 1951, enega prvih s humanistično tematiko v Evropi. Na Volarjih je ob ognju in v družbi množice obiskovalcev iz Italije ter peščice domačinov in gostov iz Slovenije svoje pesmi bral tudi Tomaž Flajs iz Ljubljane, sicer tudi uspešen mediator, terapevt in duhovni učitelj. Glasbeno poetična srečanja ob Soči naj bi se nadaljevala tudi v prihodnje, saj je prijazno in lepo, ko se v dobrem srečajo sosedje z obeh strani meje, si drug drugemu berejo pesmi v slovenščini in italijanščini, čeprav kdaj v malce nerodni izgovorjavi in se tako dotaknejo drug drugega. Kajti: deset centimetrov med dvema avtomobiloma je le razmik, med nama pa daljava (F. Tornada). Naj bi bilo daljave manj in bližine več. Maijeta Manfreda Vakar V Tolminu jubilejni glasbeni festival Sajeta Od 28. julija do 1. avgusta se bo odvijala prestopi žanrske omejitve: na odru združuje v kampu Sotočje v Tolminu 10. edicija glas- inovatorje s področja elektronike, jazza, ro-benega festivala “Sajeta”. Gre za dogodek, ki cka, etna, eksperimenta in drugih oblik. Deseta Sajeta je jubilejna in kot taka zagotovljeno posebna. A Sajeta je posebnost tudi brez jubileja in z 10. edicijo postaja kvečjemu vse bolj resen mednarodni festival. Ne glede na vse, Sajeta letos začenja dva obsežna mednarodna projekta: Fair Musič in projekt sodelovanja z založbo Staubgold. A jubilej je jubilej in ta ne bo kar tako spregledan. Sajeta se zato predstavlja z delčkom svoje lastne produkcije: DVD Sajetinih filmov od leta 2003 do danes, CD z glasbenimi delavnicami Francesca Cusa od leta 2003 do danes ter knjižica refleksij številnih sodelujočih pri festivalu. Nekakšen festival v festi- valu bo letošnji uvodni dogodek prijateljstva z založbo Staubgold. Sajeta varovance te založbe predstavlja že vrsto let, a zamisel novega projekta je med drugim tudi predstavitev zanimivih slovenskih avtorjev tej kultni nemški založbi napredne glasbe. Izbranci z ene in druge strani prijateljstva so Tomaž Grom na kontrabasu, Zel na elektroniki, Joseph Suchy na kitari in Paul Wirkus na elektroniki in bobnih - cel bend torej, najprej posamič in potem še skupaj. Program povezuje oče Staubgolda, DJ Markuš Det-mer. Sredin večer bo v znamenju raznolikosti, saj bo združeval klasično in eksperimen- talno glasbo ter jazzovsko improvizacijo. Clementine Gas-ser velja za eno inovativnejših avstrijskih glasbenic in skladateljic, v solističnem nastopu pa bo presenetila s petstrun-skim čelom. Za njo bo nastopil Andrea Belfi z elektronskim inštrumentarijem in bobnarskim kompletom. Potem pa sledi eden vrhuncev kreativnega tedna - jazzovski impro orkan, trio Jean Louis. Običajen jazzovski trio bobnov, kontrabasa in posebej ozvočene trobente se spogleduje z rock undergroundom in ustvarja edinstveni glasbeni futurizem. Četrtek je že vrsto let namenjen velikim. Tokrat je to saksofonist Trevor Watts, ki ga je Sajeta pred tremi leti že zaročila z Zlatkom Kaučičem, tokrat pa prihaja z violinistom Petrom Knightom, članom legendarnih Steeleye Span. Še prej pa bo v enako intimnem vzdušju večer uvedel trio evropskih glasbenikov z interpretacijami indijske glasbe. Pri Gasser/Falschlunger/Fio-re triu je morda še najpomembnejše to, da indijske glasbe ne obravnavajo niti kot eksotiko niti kot kanon, ampak jo interpretirajo avtorsko z avantgardističnimi prijemi zahodne glasbe. Sajeta kot vsako leto tudi letos pripravlja lastno izvirno produkcijo. V petek bo multi-medijska postaja Cirkulacija 2 s pomočjo legendarne inter-pretatorke slovenskih ljudskih pesmi Bogdane Herman predstavila izvirni zvočno-vizual-ni dogodek. Slovenski free-jaz- f i Tomaž Grom zerji Radicai Improvisation duo in radikalna ustvarjalca novih zvočnosti Mimesys iz Italije bodo skupaj izvedli novo ‘Sotočje’ izvirnega muziciranja, ki se vpiše v serijo sodelovanj pod istim imenom iz preteklih let. Za petkov finale pa pri nas še skoraj neslišani 7 that Spells iz Zagreba, ki so s svojim pristopom k rocku prepričali celo japonske frike Acid Mothers Temple. Po kon- certu se bo predstavil DJ Gregor Zemljič, pionir slovenske elektronske scene. Eden glavnih letošnjih projektov je Fair Musič. Pravičnost v glasbi je vseevropska kampanja, Sajeta pa v njej sodeluje z Mica - Music Austria, International Musič Council (pri UNESCO) in drugimi. Zadnji večer Sajete, ‘Fair Music večer’, ga bodo po tradicionalnem zaključnem koncertu otroške delavnice Sama Kutina in “golih glasbenikov” Francesca Cuse zastopali domači ŠKM Banda in še povsem sveži srbski underground stampedo Repetitor. Iz Srbije prihajata tudi ekipi Digital Stili iz Zrenj anina in Kino Klub Novi Sad, ki bosta deseto Sajeto ovekovečili na filmu, beograjski multimedijski umetnik Ivan Bon pa bo za festival pripravil projekt Sound Sculptures Recycled. Več informacij na spletni strani www.sajeta.org. A margine del voto per le elezioni amministrative locali La questione slovena e la buona politica segue dalla prima Al campo della sociolinguistica è legato anche il rapporto dialetto -lingua standard o lingua tetto. Tra queste due coordinate, che potremmo forse semplificare con identità della lingua e identità della persona e della comunità, si possono situare tutte le posizioni (ed anche la diversa gradualità ed intensità della tutela che le leggi prevedono e-splicitamente). Sono questioni complesse che vanno trattate con cautela e responsabilità, ma certamente i due piani vanno presi in considerazione entrambi: il dato linguistico e quello relativo alla percezione di se’, che non può in alcun modo prevalere sul primo o neutralizzarlo. In altre parole, io posso considerarmi sloveno, oppure no. Ho tutto il diritto di farlo e le leggi di tutela del- la minoranza slovena nulla mi impongono in questo senso. Ma non ho il diritto di imporre la mia scelta ad altri. D’altra parte non ha alcun fondamento scientifico, accademico, la tesi secondo cui il dialetto sloveno delle Valli del Natiso-ne o del Torre o il resiano non avrebbero nulla a che fare con il sistema linguistico sloveno. La linguistica genetica comparata ha già detto la parola definitiva riguardo la collocazione del resiano e degli altri dialetti parlati nella fascia confinaria della provincia di Udine: rientrano nell’ambito della lingua slovena. In un recente convegno nel sa- lone della Provincia di Udine, che andava in tutt’altra direzione, lo ha ribadito a proposito del resiano, il prof. Vincenzo Orioles dell’Università di Udine che non è certo un linguista militante. “Non possiamo negare l’evidenza, il legame storico c’è”, ha detto aggiungendo che “il riferimento al ceppo sloveno è ineludibile”. Non solo. Il prof. Orioles ha affrontato anche il tema delle diverse varianti della lingua e dei dialetti che evidentemente non sono una particolarità dello sloveno. Ha evitato elegantemente di toccare questo tasto a proposito del friulano, ma si è soffermato sulle varianti germaniche dell’arco alpino dove si passa dalla comunità tedesca della Val Canale a quella di Sauris, dai Mocheni della provincia di Trento ai Cimbri del Veronese per approdare ai Walser del Piemonte e della Val D’Aosta. Tutti orgogliosi della propria specificità. Eppure la legge 482, che riconosce e tutela 12 minoranze linguistiche storiche, parla solo di “popolazioni germaniche”. Nel nostro caso si riferisce a “popolazioni slovene”, comprendendo evidentemente tutte le diverse articolazioni, e più avanti cita le “popolazioni parlanti il friulano”. Se si volesse riscrivere la 482, tenendo conto di tutta la plu- ralità linguistica, all’articolo 2 si dovrebbero scrivere ben 78 nomi secondo i calcoli del prof. Orioles. E evidente che la buona politica in questa materia, dal livello più basso a quello più alto, è quella che trova un equilibrio, rispetta le diverse sensibilità, ma non subisce gli umori e le pressioni di natura ideologica di gruppi o persone a scapito della verità scientifica. E, ovviamente, rispetta le leggi. Le leggi di tutela di cui disponiamo, pur con i loro limiti, offrono strumenti di protezione sia a chi è interessato solo alla difesa del dialetto, sia a chi opera anche per rafforzarlo con nuova linfa tramite l’osmosi con la lingua standard. E non impongono nulla a nessuno. Il problema piuttosto è sempre lo stesso: la loro mancata applicazione, (jn) Aktualno Oltre agli spazi espositivi un momento, domenica, è stato dedicato ai più giovani con uno spettacolo proposto dai ragazzi che hanno partecipato ad un laboratorio teatrale di Cosmoteatro (nella foto sotto a sinistra) V nedeljo bo drugi krajevni praznik KS Kambreško V nedeljo, 5. julija, bo na Srednjem drugi krajevni praznik krajevne skupnosti Kambreško, kije posvečen spominu na tragične dogodke, ki so zaznamovali življenje ljudi v teh krajih med drugo svetovno vojno. Pri pohodu XXX. divizije v Benečijo seje na območju Srednjega ustavila Kosovelova brigada, ki so jo obkolili Nemci. Kosovelovci so takrat bili svojo najdaljšo bitko, kjer je padlo okoli 47 borcev, okoli 66 pa jih je bilo ranjenih. Bitka je potekala v hudem mrazu med 18. in 20. februarjem 1944. Po umiku brigade na drugi breg Soče so bili prebivalci Srednjega priča požigu vasi, ustreljeni pa so bili tudi trije domačini. V spomin na pripadnike IX. brigade Srečka Kosovela bodo v nedeljo ob krajevnem prazniku pri spomeniku na Srednjem postavili spominsko ploščo. Slovesnost se bo začela ob 15. uri pred kulturnim domom Mihaela Gabrijelčiča, slavnostni govornik bo minister Patrick Vlačič. La rievocazione deti’Arengo ricorda il periodo in cui le vallate del Natisone sottostavano alla Repubblica di Venezia, che garantiva loro molta autonomia Na evokaciji Arenga župani vprašali večjo avtonomijo Sprejeli so dokument velikega župana Manzinija s prve strani V nediejo zvičer je potekala tudi že tradicionalna evokacija zgodovinskega A-renga, ki spominja na cajte, ko je nad našo deželico vladala Beneška Republika, ki nam je dala veliko avtonomijo. Na prireditvi so naši šin-daki an aministratorji izvolil velikega župana, ki je lietos biu špietarski župan Tiziano Manzini. Tel je predlagu vsem dokument, kjer je vprašu politične oblasti, naj priznajo Benečiji večjo avtonomijo, predvsem zaradi njene kulturne an jezikovne posebnosti. S palcami, upičenimi v zemljo so vsi aministratorji sprejel dokument. Trieba je na koncu povie-dat, da na dogodku seje zbralo zaries malo ljudi, takuo da more bit bi bluo dobro, za prihodnje cajte, razmišljat, kuo se more narest, da postane Arengo buj privlačen, predvsem za tiste, ki parhajajo od zunaj an na poznajo lepuo naše zgodovine. Malo besied se je potlé ču- buj navada, ki pa na pelje an- lo po sloviensko. Pa tuole na kamar. Samuo vse je buj pra- žalost, se zdi, ratava nimar zno an vuotlo. La mostra mercato dei prodotti artistici ed artigianali ha davvero fatto rivivere il borgo di S. Pietro Kultura La Postaja apre con la “prima” di The Topolò-Abitanti Railway E una partenza con il botto quella della XVI edizione di Postaja Topolove: una giornata, quella di sabato 4 luglio, densa di appuntamenti importanti. Dopo il saluto delle autorità, verso le cinque della sera, la prima esecuzione di The Topolò-Abitanti Railway (La ferrovia Topolò-Abitanti), brano musicale composto da Dario Savron, originario di Abitanti, nel-lTstria slovena e docente di percussioni nei Conserva-tori di Milano e Venezia. Il brano viene eseguito da un sestetto formato da flauto, clarinetto, fisarmonica e tre percussionisti, allievi della Glasbena Matica di San Pietro. C'è ancora luce quando Gian Luca Favetto, una delle voci più note di Ra-dio2 Rai, scrittore, giornalista di Repubblica e grande affa-bulatore, narra della volta che il Giro d'Italia, improvvisamente, decise di passare per Topolò. Un fatto reale o una leggenda? Appena il tempo di chiederselo e la notte si apre con un grande interprete della danza contemporanea, Pi Keohavong, laotiano, per molti anni colonna del gruppo Momix. Pi inaugura così, con una performance solista, la sua collaborazione con la Stazione che lo vede, quest'anno, curatore del cantiere per bambini/e e ragazze/i. Nella notte, dalla Posta di Topolò, i segnali Morse lanciati dal clarinetto e dal sax di Angelo Di Giorgio, già interprete, due anni fa, delle Sequenze di Luciano Berio. In una stanza del paese, gli esiti dell'intervento notturno, nei boschi circostanti il paese, realizzato con video, registrazioni e carta fotosensibile da Carlo Andreasi. Domenica 5 è il giorno del Senjam, vivacizzato nel pomeriggio dalla musica di Sandro, di Franco e di chi altri vorrà; in occasione del Senjam, quale omaggio al paese, la Stazione ha contattato una banda, la prima banda ad esibirsi a Topolò da che si ha memoria. L'onore spetta al Pi- Gian Luca Favetto halni Orkester Brda, 30 elementi provenienti dal Collio sloveno. A seguire, un viaggio letterario in compagnia, ancora, di Gian Luca Favetto e, con il buio, L'ultimo Cedar-maz, il documentario curato da Ezio Gosgnach quale omaggio a don Pasquale Gu-jon in occasione del centenario dalla nascita. A notte fonda quando casa Juljova ospiterà Musica per il mare di Ba- bele, composta da Cian Bla-setig e Staf Fornasaro ed eseguita dagli Etta Aman Tribu-te. Martedì 7 apre il cantiere curato da Pi Keohavong che si chiuderà venerdì 10. Si ricorda che il laboratorio-cantiere è gratuito. Mercoledì 8 un incontro clandestino, nello spirito della Postaja, con il regista Jan Cvitkovič, l’autore cinematografico sloveno più noto a livello internazionale. Segue, immancabile, il progetto dei BK_evolution, questa volta alle prese non solo con la tradizione ma anche con il “tradimento” della musica bene-ciana. “Amore è tutto ciò che si può ancora tradire”, diceva un saggio... Giovedì 9, Carlo Andreasi presenta il suo Appunti per Topolò, parte seconda e, con il buio, il concerto di un giovane duo, i Buran, segno dei tempi che cambiano: Giorgio, italiano di Gorizia e Jani, sloveno di Nova Gorica; talmente giovani da non averci nemmeno pensato a questo dato geografico che, pochi anni fa, non era un dettaglio, come invece è per loro. A seguire, un film davvero imperdibile: Rumore Bianco, di Alberto Fasulo, dedicato al fiume Taglia-mento. Film-documentario che sta ricevendo notevole attenzione nelle sale e nei festival cinematografici di molti Paesi. È il regista stesso a presentarlo a Topolò. Sempre giovedì, iniziano le prove aperte della Topolovska Minimalna Orkestra in vista del concerto di sabatol8 luglio. Tutto è gratuito e segnalato sul sito www.sta-zioneditopolo.it. In caso di pioggia c'è casa Juljova... (a.z.) Un’escursione scenica assieme ai versi di Oton Župančič La suggestiva proposta di Unikum realizzata tra Topolò e Clabuzzaro Tri odročne pokrajine v Avstriji, Italiji in Sloveniji ponovno odkrivamo z umetniškimi pohodi. Poti so bile izbrane na podlagi dramaturških oz. pripovednih vidikov in peljejo iz enega izrednega dogajališča k drugemu. Publika je vabljena, da sledi itinerariju s “scenariji” ah “partiturami” in da pusti svoje sledi v obliki vpisa v potopisni dnevnik. Pohodniki so tako hkrati recipienti in akterji. Hoja postane ustvarjalni akt, ki predpostavlja intenzivno zaznavanje in kreativne sposobnosti kakor občutek in smisel za prostor in ritem. dalla prima pagina Il pubblico - un centinaio di persone, quasi tutte provenienti dalla Carinzia - ha seguito le brevi e spesso suggestive rappresentazioni fino ad arrivare al paese, dove Carla, assieme ad altri abitanti e amici di Topolò, ha prediposto un prelibato pranzo nel quale hanno fatto bella figura, come conclusione, gli strucchi lessi. Poi attori e pubblico si sono incamminati verso Clabuzzaro, raggiunta nel tardo pomeriggio. La pioggia, caduta a tratti, non ha rovinato più di tanto un percorso scenico nel quale lo stesso andare era, secondo gli organizzatori, “un atto formativo, che ha come premessa l’intensa percezione e capacità creativa, intesa come sensazione di spazio e ritmo”. L’intera iniziativa è stata realizzata grazie alla collaborazione del Teatr Trotamora, di Stazione di Topo-lò/Postaja Topolove, dell’ Harmonikaški orkester della Glasbena Matica di S. Pietro al Natisone e del circolo culturale Rečan di Liessa. Režiser Marjan Štikar: “Benečija je moja stara ljubezen” Marjana Stikarja, koroškega režiserja predstave “Duma”, kije v soboto potekala na poti med vasmi Topolovo in Breg, smo vprašali, kako je nastal projekt. “Organizatorji celotnega projekta Unikum so me vprašali, če bi pripravil predstavo. Imel sem na razpolago več možnih lokacij zanjo, odločil pa sem se za Benečijo, svojo staro ljubezen, saj sem pri vas, na Lesah, predstavil Kaplana Martina Čedermaca. Tukaj smo tudi peli z zborom. Iskal sem motive tega kraja, kot je na primer emigracija.” Zakaj ste izbrali pesem Otona Župančiča “Duma”? “Gre za slovensko klasiko, ki pa je tudi sodobna, ni zaprta. Pove, daje svet velik in povsod se človek lahko počuti dobro.” Kakšne razlike vidite med Benečijo in Koroško? “Glavna razlika je v tem, da smo mi bolj vkoreninjeni, boljše so nas naučili slovenščine. Kot pri vas obstaja ambivalenca med tradicijo in modernizmom. Tukaj pa se mi zdijo ljudje bolj odprti, predvsem zato ker je naša regija preveč ‘verderbana’ zaradi turizma. Če prihaja preveč ljudi, potem prostor postane neka turistična fabrika. In to je slabo.” Študentje slovenščine v Vidmu so tudi letos lahko izbirali med različnimi načini izobraževanja. Poleg klasičnega študija so imeli možnosti številnih stikov s slovensko kulturo, jezikoslovjem, zgodovino, literaturo in filmom. To pa na koncu omogoči uporabno znanje jezika in številne prevajalske izkušnje. Predstavitev ŠTUDIJA SLOVENŠČINE v Vidmu Slovenščino na Univerzi v Vidmu študira okrog 50 študentov na Fakulteti za tuje jezike in književnosti ter na Fakulteti za izobraževalne vede. Na prvi študirajo po klasičnem študijskem programu za pridobitev diplome na področju tujih jezikov in književnosti, in po programu kulturne mediacije, kjer je večji poudarek na prevajanju. Druga fakulteta pa predvideva študij zgodovine in antropologije, slovenske literature in jezika na dodiplomskem programu na Fakulteti za izobraževalne vede, ki študentom ponuja poklic učitelja v vrtcu in osnovni šoli. Tečaje slovenščine lahko obiskujejo študenti vseh fakultet, pogosto gostijo študente, vpisane na Fakulteto za književnosti. Na lektoratu v Vidmu na Fakulteti za tuje jezike in književnosti smo letošnje leto zaključili v zagonu in zadovoljni smo, saj smo študentom ponudili veliko možnosti za kakovostno izobraževanje in udejstvovanje na različnih ustvarj alnih področjih. Radi bi še več prispevali k razvoju slovenistike, saj je ta na mejnem področju, na katerem se nahajamo, ključnega pomena za oba naroda, tako slovenskega kot italijanskega, ki se brez znanja jezika težko sporazumeta. Po drugi strani pa znanje slovenščine odpira pestro paleto možnosti za sodelovanje, tako na področju izobraževanja, zaposlovanja kot sodelovanj a v različnih oblikah pomoči in izmenjave informacij. Eno od trajnejših sodelovanj je tisto s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam denarno pomaga pri nekaterih projektih, pri nakupu knjig za našo knjižnico in vsako leto pri organizaciji ekskurzije v Slovenijo. Center za slovenščino našim študentom vsako leto tudi omogoči vsaj eno štipendijo za obisk Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, kjer se lahko študentje vsako poletje še dodatno izobražujejo. Štipendije za poletne šole pa vsako leto ponudi tudi Univerza v Vidmu in tako napoti študente na poletno šolo slovenščine v Bovec. Prav tako pa redno dobimo tudi štipendije z Univerze na Primorskem, ki študentom ponuja poletne tečaje slovenščine v Kopru. V kratkem povzetku letošnjega dogajanja želimo predstaviti dejavnosti naše študijske smeri in pomen za študente Slovenski jezik na Univerzi v Vidmu študira okrog petdeset študentov Študij slovenščine odpira nove možnosti in priložnosti ter za širšo skupnost. Dnevi slovenskega FILMA V novembru je na fakulteti potekal projekt, ki je povezal vse študije slovenistike po svetu, in se je imenoval Svetovni dnevi slovenskega filma. Projekt je potekal v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik. V okviru tega smo na fakulteti predvajali nekatere slovenske filme, ki so nastali po literarnih predlogah znanih slovenskih avtorjev. Tako smo si pogledali film Petelinji zajtrk (režiser Marko Na-beršnik, nastal je po knjigi Ferija Lainščka), Zvenenje v glavi (režiser Andrej Košak, nastal je po knjigi Draga Jančarja), Sladke sanje (režiser Sašo Podgoršek, nastal je po knjigi Kralj ropotajočih duhov Mihe Mazzinija). Na študiju slovenščine smo letos gostili znane znanstvenike s področja jezikoslovja in literature. Med drugim so nas obiskali tudi izr. prof. dr. Simona Kranjc s Filozofske fakultete v Ljubljani, doc. dr. Katja Mihurko Poniž s Fakultete za humanistiko v Novi Gorici in dr. David Bandelj. Srečanje s Trubarjem V marcu nas je obiskal dr. Vincenc Rajšp, zgodovinar in trenutni direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Predavanje je bilo za nas jezikoslovce še posebej zanimivo, saj smo tokrat spoznali Primoža Trubarja še z druge, zgodovinske plati. Dogodka so se udeležili tudi slovenisti iz Padove skupaj z lektorico Polono Liberšar. Tako smo s skupnim sodelovanjem pripomogli k širjenju slovenskega jezika in kulture, kar se je izkazalo, sodeč po obisku, še za posebej uspešno. Ob tej priložnosti smo si ogledali film o Trubarjevem potovanju Pot. Sledilo je predavanje v slovenščini. Posebnost je bila ta, da je dr. Rajšp v svojem predavanju poudaril položaj Furlanije in sploh ozemlja današnje Italije v 16. stoletju, zato je to vzbudilo precej zanimanja pri poslušalcih. Srečanje je bila dobra priložnost za izmenjavo informacij in vzpostavitev stikov. Slovenska pisatelja Mazzini in Hudolin v Vidmu V maju pa smo zaokrožili študijsko leto še s prijetnim literarnim dogodkom. V Vidmu smo začeli literarno turnejo slovenskih literatov po Italiji. Povabili smo znana slovenska pisatelja Miha Mazzinija in Jurija Hudolina, ki sta nas na literarnem večeru navdušila s svojo preprostostjo in humorjem. Večer je vodil profesor z videmske univerze Roberto Dapit, spretna tolmačka Laura Sgubin pa je pripomogla k temu, da je bila vsebina dostopna širšemu, tako slovenskemu kot italij anskemu, občinstvu. Miha Mazzini je spregovoril o svojem poklicu, o literarnih junakih v svojih romanih in o slovenski literaturi. Jurij Hudolin pa je predstavil svoje poglede na pesnjenje, pisateljevanje in na jezik, ki ga pri tem uporablja. Pri organizaciji nam je pomagala Študentska založba iz Ljubljane, prostor in pomoč pa so nam ponudili v knjigarni Libreria Friuli, obema gre ob tem prav posebna zahvala. Odziv poslušalcev je dokazal, da občinstvo zanimajo Slovenija, njeni prebivalci in njihova zgodovina. Na večeru smo si pogledali tudi nekaj slovenskih kratkih filmčkov (Vem režiserja Jana Cvitkoviča, Vučko režiserja Matevža Luzarja in Vsakdan ni vsak dan režiserja Martina Turka). Ponovno so nas obiskali študentje in lektorica iz Padove Polona Liberšar, ki so nam tudi pomagali izpeljati večer. Dogodek je bil kar odmeven, tako so o nas poročali vsi pomembni slovenski zamejski časopisi in RTV Slovenija. Li- terarna turneja po Italiji se bo v letu 2009 nadaljevala, in sicer septembra v Rimu in Milanu. Obiska se bodo poleg omenjenih avtorjev udeležili tudi Boris Pahor, Gorazd Kocijančič, Feri Lainšček, Aleš Čar in Aleš Šteger. Ekskurzija v Slovenijo Konec aprila pa nas je čakalo že tradicionalno druženje, ekskurzija s Slovenijo. Odpravili smo se na ekskurzijo po Gorenjski. Ogledali smo si glavne znamenitosti. Da so bili študenti nad obiskom prav zares navdušeni, priča tudi spodnji prispevek, v katerem so sami izrazili svoje mnenje. “Letošnja ekskurzija seje odvijala od 23. do 26. aprila in je predstavila dobro priložnost predvsem za spoznavanje zahodnega dela Slovenije in še posebej Gorenjske. Čeprav so videmski študenti tudi lani obiskali to deželo, se jim je letos ponudil drugačen pristop do spoznavanja regije, ker so si jo tokrat ogledali bolj z vidika zgodovine književnosti. Skupina udeležencev je bila v primerjavi s prejšnjim letom bolj medna- Incontro a Udine con gli scrittori Miha Mazzini e Jurij Hudolin, moderato dal prof. Roberto Dapit rodno sestavljena, saj niso prišli samo drugi italijanski študentje z Univerze v Rimu, ampak tudi z Univerz v Lizboni in Parizu. Prvi dan so se videmski slovenisti peljali z vlakom do Gorice in potem z avtobusom do Ljubljane, kjer so se namestili in zbrali z drugimi študenti iz drugih univerz in kjer so imeli skupno kosilo. Po takšni priložnosti spoznavanja drugih udeležencev, se je spet začela prava ekskurzija z ogledom starega mestnega jedra Ljubljane. Zvečer, na posebni zabavi, ki sojo za njih organizirali študenti romanskih jezikov ljubljanske univerze, so tudi imeli možnost priti do stika s slovenskimi kolegi. Naslednji dan so se udeleženci vozili z avtobusom do Gorenjske, kjer so obiskali staro jedro Radovljice in muzej o čebelarstvu, kije zelo tipična panoga za slovensko kulturo. Pred kosilom v gostilni družine Avsenik (iz katere izvira tudi istoimenski znani slovenski ansambel) v Begunjah, so seveda tudi obiskali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, ki predstavlja nujno točko za vse sloveniste. Popoldne so se udeleženci pe- ljali na Blejski grad, kjer so našli posebnega vodnika za grajski muzej, saj je ta bil blejski župan. Naslednji dan so se naši študentje peljali z avtobusom do Kranjske Gore, kjer so srečali sposobnega alpinista in strokovnjaka za Triglav in Triglavski narodni park. On je vodil udeležence ekskurzije po kratki poti pod Triglavom in hkrati jih je tudi poučil o zanimivostih glede Triglava (in tudi o pesmi “Oj, Triglav moj dom!”). Ko so prišli v Bohinjsko Bistrico, jih je čakala čudovita ladja z električnim motorjem (saj so v Bohinjskem jezeru bencinski motorji prepovedani), s katero so pluli po jezeru. Ko so prišli do nasprotnega brega, so poslušali zanimivo zgodbo o legendarnem bitju Zlatorogu. Po strmem sprehodu do izvira bohinjske Savice, skupina študentov in lektoric se je peljala spet do Bleda, kjer so končno poskusili tipično kremno rezino ali kremšnito. Zvečer, po zadostni večerji, so gledali zelo lepo serijo diapozitivov o gorenjskem ozemlju. Naslednji in zadnji dan so se študenti napotili proti topli Primorski. Prišli so v Kobarid. Ogledali so si muzej 1. svetovne vojne. Ekskurzija se je počasi bližala h koncu, na kosilu na Mostu na Soči so med zdravico in načrtovanjem planinskega izleta na Triglav preleteli zadnji trenutki skupaj. Potem jih je super šofer Primož peljal do železniške postaje v Gorici. Videmski slovenisti so se poslovili s slovenisti iz Rima in Lizbone, s prepričanjem, da se bodo seveda ponovno srečali na poletnem seminarju v Ljubljani”. Nicola Baratella in Luciano Lister, Univerza v Vidmu Nove možnosti Študij slovenistike je v razvoju, zato se vsako leto odpirajo nove možnosti dopolnjevanja študijskih programov in študija. Je pa na področju, na katerem se nahajamo, veliko možnosti za dejansko uporabo pridobljenega znanja. K vpisu v naslednjem študijskem letu vabimo vse, ki bi se želeli izobraževati skupaj z nami. Urška Kerin učiteljica slovenščine na Univerzi v Vidmu Il futuro dell’Europa allargata tema di un convegno all’Università di Udine Le prospettive dell’allar-gamento dell’Unione europea, con particolare attenzione all’area balcanica ed euromediterranea, la capacità di attrazione del progetto europeo, ma anche le criticità istituzionali e politiche di un’Unione sempre più ampia e diversificata. Sono questi i principali temi del convegno “L’allargamento dell’Unione europea all’area balcanica e la collaborazione euromediterranea” (The enlargement of thè European Union: what next?) che si terrà venerdì 3 luglio nella sala To- madini in via Tomadini 30 a Udine. Alle 9.30 la prima sessione prevede gli interventi di Alessandra Lang (Università di Milano), Lara Appicciafuoco (Teramo), Jens Woelk (Trento), Ivan Ingravallo (Bari). Alle ore 11.20 è in programma la tavola rotonda “I Balcani occidentali e l’Unione europea: problemi e prospettive”, moderata da Claudio Cressati, con Daniele Del Bianco dell’Istituto universitario internazionale per gli studi europei (Iuies), Arne Mav- čič del Dipartimento cooperazione internazionale della Corte costituzionale della Slovenia, Mauro Mazza (Università di Bergamo), Laura Montanari (Udine), Roberto Toniatti (Trento). Alle 16 vi sarà la seconda sessione con l’intervento di Joseph Mifsud, presidente dell’Università euromediterranea Emuni di Portorose (Slovenia). Alle 16.30 si terrà la tavola rotonda “L’Unione europea e il Mediterraneo: logistica e infrastrutture”, moderata dal direttore del Piccolo Paolo Possamai. Kronaka V četrtek, 2. julija 2009, ob 19.30 v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju, Gregorčičeva 8 v Kobaridu KONCERT BENEŠKE SKUPINE BKEVOLUTTON & RAZSTAVA in KRATEK FILM OB 60-LETNICI DELOVANJA GRS TOLMIN Beneška skupina BK Evolution bo predstavila pesmi, ki jih je decembra 2008 izdala na zgoščenki pod naslovom Kekko Bergnach Unplugged. S tem delom seje skupina poklonila kantavtoiju, ki je s svojimi pesmimi obogatil beneško kulturno življenje od 70-ih let dalje. V skupini, kije imela v tej novi zasedbi več koncertov v zamejstvu in v Sloveniji, igrajo Davide Tomazetič (bas kitara), Alessandro Bertossin (kitara), Luca Clinaz (Klinac) (bobni), Anna Bemich (Bernik) (harmonika), David Klodič (klavir in glas) in Igor Cemo (Čemo) (glas). Razstavo in kratek film ob 60. obletnici delovanja Gorske reševalne službe Tolmin bosta predstavila načelnik Žarko Trušnovec in vodja kobariške skupine Alojz Skrt. USTANOVA »FUNDACIJA POTI MIRU V POSOČJU« Da Savogna gita al parco del Grossglockner La sezione di Savogna della Federazione italiana della caccia organizza per domenica 19 luglio una gita nel parco del Grossglockner, in Austria, aperta a tutti, cacciatori e simpatizzanti. La partenza da Savogna è alle ore 5.00, il ritorno in serata. La quota di partecipazione è di euro 35 per gli adulti e di euro 25 per i bambini al di sotto dei 15 anni, la quota comprende solo il viaggio in pullman e pedaggi. Pranzo libero. Si consiglia vestiario da montagna. Versamento della quota al momento dell'iscrizione presso il bar Crisnaro. Per eventuali informazioni: Bar Crisnaro 0432 714000 Marchig Egidio 348 4033589 Massera Renato 3385323493 Elisa e Martina sono due cugine che hanno regalato alle loro famiglie momenti di gioia e soddisfazione. Ha cominciato Elisa Martinig di Clenia quando, il 27 aprile scorso, si è laureata in Relazioni pubbliche presso l’Università di Udine -Polo di Gorizia. Argomento della tesi: La moratoria sulla pena di Per le cugine Elisa e Martina momenti di gioia e soddisfazione La prima si è laureata, la seconda si sta affermando nella ginnastica ritmica morte: un successo dell’Italia alle Nazioni unite. A gioire con lei i genitori Elio, originario di Cepletischis, e Daniela, di Plataz, la sorella Miche-la, le nonne Lina (Livia) di Plataz (con lei nella foto) e Agostina di Cepletischis, i cugini Gabriele e Martina di Udine con Dario e Nicoletta. Qualche giorno dopo, il 3 maggio, Martina Croatto ha partecipato alle gare regionali di ginnastica ritmica a Gorizia classificandosi quinta nella specialità “cla-vette”. Con questo risultato, Martina si è qualificata alla fase nazionale che si è tenuta gli scorsi 29 e 30 giugno a Fiuggi nell’ambito della manifestazione “Ginnastica in festa”. È un ottimo risultato se pensiamo che Martina, che ha 10 anni, ha iniziato questa attività presso l’ASU di Udine da appena un anno. Abita a Udine, ma le sue origini sono nelle Valli del Natiso- Elisa Martinig assieme alla nonna Lina, a sinistra Martina Croatto ne, infatti sua mamma Nicoletta è di Plataz, un paesino del comune di Grimacco dove Martina ed il fratello Gabriele trascorrono tutte le estati dalla nonna Lina che non vede l’ora di avere i suoi nipoti tutti per sé! A Elisa e Martina congratulazioni e gli auguri di tanti altri successi! Il 24 maggio un gruppo di 40 soci dell’ANFI (Ass. Nazionale Finanzieri d’Italia) della sezione di Padova ha effettuato una gita turistico-culturale sui luoghi resi celebri dagli eventi bellici del 1915/1918. In successione hanno visitato la cittadina di Capo-retto, il locale famoso museo storico della Grande Guerra ed il sacrario dei caduti italiani, la cittadina di Tolmino, dove si sono anche fermati per pranzare in un noto albergo, accolti e trattati con signorilità e simpatetica familiarità dalla direttrice e personale tutto, il museo all’aperto del Kolovrat ed i luoghi conosciuti come “sentiero di Rommel”, il monumento al primo caduto della Grande Guerra, l’alpino Riccardo di Giusto, di Passo Soiarie. I finanzieri hanno reso omaggio all’eroico alpino deponendo una corona d’alloro sul monumento. Dopo una doverosa sosta al vicino rifugio, la comitiva ha preso la strada del ritorno a Padova, visibilmente soddisfatta per questa indimenticabile escursione. II tenente Antonio Cicigoi (Mihielc di Lase), consigliere della sezione ANFI di Padova, organizzatore della gita, ringrazia la signorina Marialisa della Proloco Ne- diške Doline per la grande disponibilità e gentilezza dimostrata nell’illustrargli telefonicamente i luoghi più interessanti sotto il profilo storico-turistico delle vallate del Natisone e dell’Isonzo e per il sollecito invio di copiosa documentazione pubblicitaria interessante tali zone; il socio Mario Bucovaz della sezione ANFI di Civi-dale per aver scortato il gruppo con la sua auto lungo la tortuosa strada da Tolmino a Clodig, attraverso il PassoSolarie ma anche, e specialmente, per la generosa offerta di eccellenti vini friulani. Con essi, sul Na gradu, la comitiva padovana ha brindato, rispettando la par condicio, in allegra successione, agli splendidi panorami delle Alpi Giulie, delle valli del-l’Isonzo, della Rieca, del Co-sizza e del Natisone, nonché al lontano Altopiano della Bainsizza. Sabato 4 luglio, ore 20.30 7a FESTA AUSER VALLI DEL NATISONE-NEDIŠKE DOLINE Solstizio d’estate a Cicigolis Concerto della Khythm & Blues Band Planinska družina Benečije organizira za nedeljo, 5 julija Pohod na Razor (260i m) iz Zadnjice (Trenta) Približno 5 ur hoje. Zbirališče v Sarženti ob 6. uri. Informacije: Giampaolo tel. 348.2299255 IZLET V KARAVANKE 5. JULIJA ODPADE Da Padova l’escursione di 40 soci dell’Associazione Finanzieri Foto di gruppo della comitiva davanti al monumento che ricorda Riccardo Di Giusto 1 Qnmmjtajur------------------------------------------------------- SfìOrt \J Četrtek, 2. julija 2009 L-J JL/ L/ / L Calcio a cinque, per il ‘presidentissimo’ secondo successo dopo quello del Paradiso dei golosi Con l’Essiccatoio Martinig fa il bis L’Essiccatoio Dorbolò vince il titolo stagionale regolando il Crazy Team di Feletto Umberto ESSICCATOIO DORBOL07 CRAZY TEAM FELETTO 3 Nubi nere ŠPORT PO SLOVENSKO Per il terzo posto in lotta Tomas con due suoi coetanei. Poco concentrato, terminava quinto. Ottavo e nono, Edoardo e Riccardo non si sono trovati a loro agio su questo tracciato. Nella categoria G4 subito in testa Michele, quarto Davide, dietro Stefano e OCAL A PAH ce (syVtóJcr I nostri giovani atleti impegnati con il Team Granzon A Treppo Grande buoni i piazzamenti dei bikers In quel di Treppo Grande l’aria di vacanza ed il caldo hanno tolto un po’ di concentrazione ai bikers del Team Granzon: solo (si fa per dire) secondi e terzi posti. Buon esordio per il nuovo entrato Nicola Terlicher di S. Leonardo, che ha concluso la prima manche al secondo posto ma si è attardato nella seconda chiudendo settimo, un buon esordio! Brava Lucrezia che con la sua grinta dà sempre battaglia nelle retrovie. Alla griglia di partenza dei Gl Francesco ed Irene. Subito in testa Francesco, che sembrava concludere la prova in testa, ma una caduta lo relegava al secondo posto, mentre Irene cercava di venir fuori dal gruppetto inseguitore, terminando settima. Anche nei G2 la vittoria per Nicholas (nella foto) sembrava cosa fatta ma, dopo due giri in testa da solitario, alla terz’ultima curva si facevano sotto i due inseguitori che lo retrocedevano al terzo posto. Nei G3 questione a due tra il caorlese Berton e Jacopo. Su un percorso piatto aveva la meglio il primo, subito dietro Jacopo. Essiccatoio Dorbolò S. Pietro al Natisone: Luca Zottig, Roberto Meneghin, David Specogna, Massimo Medves, Denis Cecconi, Andreas Go-sgnach, Daniele Marseu, Pa-trik Birtig, Denis Gosgnach, Daniele De Filippis. Crazy Team Feletto: Di-donè, Garlatti, Ocello, De Benedetti, Gustinelli, Turri, B razzale. Feletto Umberto, 27 giugno - Eccezionale exploit realizzato dal ‘presidentissimo’ Aldo Martinig, che dopo il successo ottenuto dalla sua compagine maggiore del Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone nel campionato UISP, ha realizzato il bis grazie alla sua seconda società, quella dell’Essiccatoio Dorbolò di San Pietro al Natisone. La squadra ha stramerita-to il titolo stagionale sconfiggendo sul suo terreno di gioco la formazione udinese del Crazy Team di Feletto Umberto, unica squadra che per tutta la stagione ha cer- cato di metterle il bastone tra le ruote. La compagine valli-giana ha così confermato ancora una volta tutta la sua potenzialità, confermandosi regina della categoria. Sabato 27 giugno nella palestra di Feletto la formazione delle Valli si è messa al sicuro da sgradevoli sorprese regolando i padroni di casa con un cospicuo bottino conquistato grazie alla tripletta siglata da David Specogna ed alle doppiette realizzate da Denis Cecconi e Denis Gosgnach. Al termine grande festa per il secondo anno consecutivo (bis dopo la scorsa stagione calcistica targata Carrozzeria Guion). Conclusa nel migliore dei modi la stagione dell’Essic- laudata “Insieme”, pronta al via al prossimo campionato regionale Allievi ed al provinciale Giovanissimi, mentre a Torrea-no e Moimacco saranno al via i Giovanissimi regionali e Sperimentali ed una formazione di Allievi provinciali. Inoltre le tre società sopraccitate allestiranno le proprie squadre nelle categorie Esordienti, Pulcini e Primi calci. Gli ultimi spiccioli del calcio giocato hanno visto emergere un giovane calciatore valligiano protagonista alle finali nazionali delle rappresentative regionali. Si tratta del centrocampista Marco Sittaro di Sorzento che con la rappresentativa del Friuli Venezia Giulia ha sfiorato il titolo italiano. Nella finale disputata contro il Piemonte, a conclusione di una gara condita dalle polemiche nei confronti della direzione arbitrale siciliana che non ha concesso due calci di rigore evidentissimi ai friulani, è arrivato un “amaro” secondo posto. Nubi nere si addensano sul pianeta amatoriale valligiano. Si respira aria pesante in quel di Pulfero dopo le dimissioni rassegnate dal presidente Aldo Martinig, al termine di una travagliata annata calcistica. Negli ultimi giorni stanno circolando voci sul possibile ritiro dall’attività calcistica amatoriale della pluridecorata formazione amatoriale del Reai per mancanza di calciatori. Se ciò dovesse verificarsi sarebbe un duro colpo per il movimento amatoriale locale. Paolo Caffi ROLKANJE Rokavice ROLKE NAPVE Kolesci Il presidente Aldo Martinig, in basso la formazione dell’Essiccatoio Dorbolò catoio, il presidente Martinig ed i ragazzi del Paradiso dei golosi saranno tra pochi gior- ni protagonisti a Chianciano Terme nelle finali UISP per l’assegnazione del titolo nazionale. sul Reai Filpa, possibile il ritiro Mattias. Davide allungava ma una serie di doppiati riportava sotto gli inseguitori che lasciavano i nostri inguaiati nel gruppetto di doppiati. Terzo posto per Davide, quarto Michele, sesto Stefano, settimo Mattias in buon progresso. Nella G6 Jole si è piazzata all’ottavo posto, mentre Valerio, categoria Allievi, ha chiuso in seconda posizione. Quarto posto per Federico Manzato tra gli Esordienti. Con i punti acquisiti con questa gara il Team Granzon occupa il secondo posto nella classifica generale di società, (gs) Da ieri, mercoledì 1° luglio, si sono aperte ufficialmente le liste di trasferimento dei calciatori dilettanti e delle giovanili della FIGC. Constatata ormai la crisi economica che attanaglia tutti i settori, non si escludono sorprese dovute a fusioni o eventuali rinunce a partecipare alla prossima stagione sportiva di società nell’ambito regionale o provinciale. C’è tempo ancora per una decina di giorni per iscrivere le proprie squadre ai vari campionati di competenza nei dilettanti e nel settore giovanile della FIGC. La Valnatisone parteciperà al campionato di Prima categoria sotto la guida tecnica di Lauro Vosca. La squadra del presidente Andrea Specogna dovrebbe essere inserita del girone B, quello udinese. Viste le promozioni e le retrocessioni ottenute nella passata stagione, salvo sviluppi clamorosi dell’ultima ora, dovrebbero farne parte le seguenti realtà: Ancona Udine, Bujese, Ca-poriacco, Cassacco, Flai-bano, Lavarian/Mortean, Pagnacco, Paviese, Rea-nese, Risanese, Rive D’Arcano, Riviera di Magnano, Tarcentina, Torreanese, Santamaria e Valnatisone. La Valnatisone inoltre, dopo avere vinto alla grande il proprio girone provinciale dopo una serrata lotta con la Forum Julii, ha inoltrato la domanda per poter partecipare al campionato regionale Junio-res. Nel settore giovanile proseguirà la collaborazione della società valli-giana con la Torreanese ed il Moimacco per la col- ln programma sabato 11 e domenica 12 luglio a Solarje Sedici squadre al Memorial Namor E stato definito il calendario dell’ottava edizione del Memorial Diego Namor, in programma sabato 11 e domenica 12 luglio presso la struttura sportiva di Solarje, nel comune di Drenchia. A partecipare al torneo, organizzato dall’associazione Pro Drenchia, saranno sedici squadre, così suddivise in quattro gironi: del girone A fanno parte Drenchia, Buoh Po-magi, Pizzeria Le valli e Manchester, del girone B Locanda Al ghiro, Bojo buie, Stari mački e Bar da Giuly, nel girone C rientrano Finky, Dinamo bambus, Pio artigiano edile e Quelli del trivio, infine il girone D è composto da Šimanovi, AD Impianti, Colu-gna e Gli assetati. Il calcio d’inizio del torneo verrà dato sabato 11, alle 9 del mattino, con Drenchia-Buoh pomagi, le partite proseguiranno sino alle 19, domenica si riprenderà alle 9 sino alle 13.40, nel pomeriggio le finali e le premiazioni. Kronaka novi matajur Četrtek, 2. julija 2009 11 Vse dobre našim novicam “Tela dva sta moja mama Ernesta Trusgnach an muoj tata Andrea Sgura. Tele dni sta praznovala 43 liet, odkar sta se oženila. Buog jim di uživat še puno, puno takih liepih dni”. Takuo so napisal za tele dva “noviča” sin Andrea, neviesta Patrizia an navuodi Manuel an Jasmine. Žive vsi tam v Milane, pa pogostu parhajajo v Garmak, odkoder je Ernesta doma. Za telo veselo parložnost jim želijo puno dobrega žlahta an parjatelji, ki jih imajo tle doma Za petnajsti rojstni dan, Alessio, vse najboljše! i Na 5. junija je Alessio dopunu že 15 liet! Za telo parložnost so se zbral kupe z njim njega bratra Roberto an Mattia, an njih kužin Andrea. Alessio je sin (sevieda, ku Roberto an Mattia!) od Cristiana Codromaz an Eliane Sdraulig, Andrea pa od Francesche Trinco an Fabiana Sdraulig. Obije družine živijo v Špietre an tuole je lepuo an tudi važno, de teli mladi se ustavijo v naši mali Benečiji. Alessio je pru an pridan možač, je puno bardak tu šuol an še buj kot igralec nogometa (calciatore), saj so ga že vičkrat zbrali za tornee po cieli Italiji. Alessio, vse najboljše ti želijo noni iz Klenja an noni iz Košona, družina an vsa druga žlahta. Mama an tata bi tiel, de njih otroc bi bli nimar tajšni: pridni ku angelci! Mi, ki jih poznamo, vemo, de so barki otroc. So (s čeparne roke) Stefano Qualizza iz Tarpeča, Michael Carlig, Stefano Tavaglio-ne an Martina Vogrig iz Sauodnje an v nediejo, 17. maja, so se parvi krat obhajal. Lepuo jih je učiu lotrino gaspuod Zuanella, on jih je tudi obhaju. Tisto nediejo je biu senjam za vso vas, saj riedko kada se vide tarkaj ljudi v cierkvi an kar tuole rata, tudi vas oživi. Vsiem telim otrokam želmo, de bojo le napri takuo lepuo rasli, pridni an veseli an de kar jih je gaspuod nunac navadu, kupe z učilom njih družine, jim ostane v sarcu celuo življenje. A 'm**0** 'f*** 3 Saggio di danza con le fate Primo saggio della scuola di Manuela Rojatti airUccellis Il primo saggio della scuola Duncan Tea (Dancantea, scuola di danza, canto e teatro) diretta da Manuela Rojatti si è svolto a Udine presso l’Educandato Uccellis e ha visto la messa in scena dello novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI spettacolo “Il ritorno delle fate” con coreografie, testo, regia della stessa direttrice della scuola. La scuola viene frequentata da molte bambine e ragazzine delle Valli del Na-tisone. L’idea dello spettacolo nasce da un fatto di cronaca risalente al 1917 in Inghilterra che narra la storia delle fate di Cottingley, ovvero delle foto scattate da due cugine mentre, nel giardino di casa loro, giocano con le fate. La storia all’epoca fece molto scalpore e viene rappresentata in scena da fate, folletti, elfi e silfidi oltre che dalle due cugine e dal giornalista che pubblicò l’articolo nel 1920. La danza, la musica, la magia ed esci che pensi davvero che quel mondo esiste.... Diatonično harmoniko B, ES, AS prostor, 1.600 evrov, malo igrano, prodam. Telef. 335-5387249 VENDESI auto Wol-kswagen diesel, cinque porte, 1900 cc, anno 2000. Telef. 3469763123 - 3922188443 Laureato in fisica impartisce ripetizioni di matematica e fisica a studenti delle scuole media inferiori e superiori. Cividalese e Valli del Natisone. Luca +393381587782 Planinska družina Benečije v nedeljo, 12. julija DELOVNA AKCIJA PRI KOČI DOM N A MATA) L'RK Info: Giampaolo (348.2299255ali 0432.7271111) CAI Sottosezione “Val Natisone” 5 luglio 2009 CRETA FORATA (Dolomiti orientali - Gruppo Siera, 2462 m) Itinerario adatto a Escursionisti Esperti allenati (consigliato il casco) Dislivello: 1200 m circa, tempo in salita: 3.30 - 4.00 ore Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Gregorio (tei 0432 727530), Diego (cell. 3358367082) i r CAI Sottosezione “Val Natisone” 24-26 luglio 2009 VALLE AURINA Itinerari adatti per escursionisti, escursionisti esperti ed escursionisti esperti attrezzati Per motivi organizzativi e assicurativi gli interessati all'uscita devono comunicare la loro partecipazione entro giovedì 16 luglio. J L Per informazioni e prenotazioni rivolgersi a Tullio (0432 726245) Adna gospa zlo debela se je usednila tu tramvaj, kjer j e zased-nila ona sama dva pre-stora. An potnik (viaggiatore), kar je tuole za-gledu, je jau parjatelju: - Sem mislu, de tramvaj nie biu naret za slone, za elefante! Gospa, ki je use ču-la, je hitro oguorila: - Tramvaj je glih ku arka od Noe, ima pre- stor za vse žvine, od slona do muša! ! ! ★ ★ ★ An grobar (becchino) je muoru iti po ad-nega marlicja, pa je zgrešiu hišne vrata an je vstopu tu kambro od adnega bunika. - Al je tle marlič? je poprašu grobar. - Ne, ne še!! je od-guoriu po tiho bunik. In grobar brez srca. - Oh niema pomiena, saj nimam obedne sile. Počakam! ★ ★ ★ - Moja draga žena, al vieš, de ta nova dikla mi je zlo ušeč? Je liepa an frišna ku an tičac! - A ja? Skoda, ki je an tičac, ki je prehodu samuo an dan tle tode an jutre spluje že proč! ! ! ★ ★ ★ - Gospa - je j ala nova dikla, - glejte tle deset euro, ki sem jih naj dia v izbi. - Brava Jožica, si pru adna pridna an poštena čeča! Tistih deset euro sem jih bila diela ist za te prešacat, kaj-šna si. - Viem, viem gospa, tuole sem pomislila tudi ist. Sa zatuo sem vam jih varnila! ! ! ★ ★ ★ Milica je bila obupana, ker nje mož Gio-vanin je biu takuo uo-haran, de ji je dau samuo kajšan euro vsa-koantarkaj za pejat napri njih družino. No saboto je šla na targ u Čedad, kjer je kupila an velik šparou-njak an že tisto vičer ga je položla gor na ko-modin an je jala možu. - Muoj dragi Giova-nin, viem, de ti je všeč ljubit usako vičer, ampak od sada za napri, če boš teu “tiste” na-rest, ložeš deset euro tu šparounjak, an če ne... pa nič. Seda, ki je cajt za počitnice, Milica je razbila šparounjak an začela štiet: - Deset, deset, deset, deset, petdeset, petdeset... - Kuo petdeset? je poprašu Giovanin - Odkod pridejo? - Eh, niso migu vsi uoharni ku ti!!! VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it O i B P Četrtek. 2. julija V nižinah in ob obali bo rahlo oblačno, v goratih predelih pa bo prevladovalo spremenljivo vreme. Popoldne so v gorah možne plohe ali nevihte, ki bi se lahko kasneje pojavile tudi v nižinah in ob morju. Pihal bo šibek veter. Petek, 3. julija V nižinah in ob obali bo rahlo oblačno, v goratih predelih pa bo prevladovalo spremenljivo vreme. Popoldne so v gorah možne plohe ali nevihte, ki bi se lahko kasneje pojavile tudi v nižinah in ob morju. Pihal bo šibek veter. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 17/20 20/23 Najnižja temperatura (°C) 17/20 20/23 Najvišja temperatura (°C) 29/32 26/29 Najvišja temperatura (°C) 28/31 26/29 Srednja temperatura na 1000 m: 19°C Srednja temperatura na 1000 m: 18°C Srednja temperatura na 2000 m: 11°C Srednja temperatura na 2000 m: 12°C SPLOSNA SLIKA V naši deželi bodo v višinah tudi v naslednjih dneh prevladovali severni tokovi, ki bodo deloma še vlažni in nestabilni. OBETI V soboto in nedeljo bo delno oblačno. Zaradi vlažnejšega zraka so možne nevihte. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. ... . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoč od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 5. SEPTEMBRA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00*, 7.00,7.30*, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 17.30*, 18.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.33,8.03*, 8.33,9.33, 10.33, 11.33, 12.33, 13.33, 14.33, 15.33, 16.33, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.33, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. JULIJA Čedad (Fornasaro) tel. 731175 - Mojmag 722381 Ukve 60395 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 5. JULIJA Ažla (kjer so fabrike) Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) Za sv. Ivan so spet oživiele stare navade an tudi naše vasi V Sriednjem so napravili tudi degustacijo domačih dobruot Še no lieto an nona Natalia iz Kosce dopune 100 liet! “Dost mi manjka še za 100 liet?”. Takuo vpraša naša nona Natalia. “Sada ti manjka še no lieto”. Naša nona ima 99 liet, na pari ries, de jih je tarkaj učakala! Lohni je do tarkaj utegnila, zak jo gledajo, ku no krajico. Se posebno hči Marija, takuo ki prave nona. Vsi smo radi jo imiet med nam, zak za vse nas ima nimar kajšno dobro besiedo. Ona pa če zahvalit vse tiste, ki jo hodijo gledat an se zmislejo na njo, brez se pozabit zahvalit Bo- ga za vse, kar ji je dau. Navuod Fabrizio (Nona Natalia se je rodila v Kovačeuci na 23. junija 1910. Živi v Kosci v objemu svoje družine. Vse dobre ji želmo, an kar jih dopune 100 se bomo še an-krat veselil z njo!) Za animacijo večera degustacije pred kamunam je an lietos poskarbiela Marina Cernetig Svet Ivan je an lietos parklicu v srie-denjski kamun puno ljudi. Kries, kranceljni, rože an vino svetega Ivana, zdravilna an magična muoč rosé... so vsi elementi naše kulturne tradicije, ki ima zlo glaboke korenine. So se začeli že zgubjat, kar je kamunska ami-nistracjon lieta nazaj začela spet potiskat, de nazaj oživiejejo. Takuo sada v Srednjem an drugod je ratu pravi revival noči svetega Ivana an kriesa. Lietos je pruzapru slava ura no malo vederbala praznik za kries... Kar je posebnega v Srednjem je, de an lie- tos so napravli degustacijo dobruot, ki se na-pravjajo z domačimi željami an uonjavami (pa ne samuo, se vie!) telega cajta. Lietos so se diele kupe gaspodinje Sale e pepe iz Sried-njega, La casa delle rondini iz Dugega an Trattoria da Walter iz Utane an so 18. junija pred kamunam napravle degustacijo. Zbralo se je ries puno ljudi. Klienti so pokušal domače dobruote v njih gostilnah tudi od 19. do 22. junija. An jih nie bluo malo. Pokazalo seje, de domača kultura an tradicija se lepuo daržijo za roko z ekonomijo.