Ameriški rušilec je zavozil naravnost med Japonce in jih pobijal Washington, 17. nov. — Pred-1 sednik Roosevelt je danes pove-j dal po radiju, kako je admiral! Callaghan zavozil . svoj rušilec' San Francisco naravnost med; japonsko brodovje. Admiral jej vozil med japonskimi ladjami ter) pošiljal vanje topniški ogenj naj vse strani. Ta drzni čin ameriškega admirala, katerega je sicer plačal s svojim življenjem, je napravil; silno škodo med japonskim la-J djevjem. Toda rušilec San .Fran-J cisco je izšel iz boja zmagovit in brez resnih poškodb. Rušilec' bo dobil za ta čin odlikovanje, kij bo prvo tako v tej vojni. Bo vzel besedo nazaj Japonski' admiral Isoro-ku Yamamoto se je nekoč bahal, da bo narekoval mirovne pogoje v Washingto-nu. Na to svojo baharijo so mu Amerikanci odgovorili z bitko pri otoku Midway in zdaj pri Salomonih, v katerih so bili Japonci strahovito tepeni. --o-- Zavezniške čete se spuščajo s padalniki vsevprek Tunizije Parašutarje so spuščala ameriška transportna letala, da pripravijo pot motoriziranim kolonam. Nemci neprestano pošiljajo ojačenja v Tunizijo. Admiral Scott je bil ubit v bojih pri Solomonih Washington.—V noči 13. novembra je bil ubit v pomorski bitki z Japonci admiral Norman Scott, doma iz Kirkwood, Mo., star 53 let. Istočasno je bil ubit tudi kapitan Casin Young iz Coronado, Cal. Včeraj je bilo poročano o smrti admirala Callaghana. Ameriška mornarica je izgubila v tej vojni s tem že štiri admirale. Prvi je bil admiral Kidd, ki je bil ubit pri napadu na Pearl Harbor, drugi John Rešene pilote so privezali na krila letala Washington. — K0 je letalski i poročnik Eadie našel s svojim tovarišem kapetana Rickt-nback-j erja in njegova dva tovariša naj kavčukastem splavu na morju,i je bil velik problem, kako jih bo odpeljal na suho. V rešilnem letalu je bilo namreč prostora samo za dva, a rešiti je bilo treba tri. Napravili so tako, da s0 stisnili v letalo enega, a ostal« dva, kapetana Rickenbackerja in avi-jatičarja Barteka, so privezali na krila letala. S tem bremenom) se je dvignil poročnik Eadie z morske gladine in jih odpeljal 40 milj daleč na celino. -o--- Ameriški bombniki so zopet napadli nemško bazo podmornic London, 17. nov.—Danes popoldne so ameriške zračne trd- Dva romunska duhovna sta obtožena vohunstva Detroit, Mich. — Federalna porota je obtožila dva duhovna romunske pravoslavne cerkve in enega urednika vohunstva. Duhovna sta Rev. Moraru iz Dearborn, Mich, in Rev. Opreanu iz Detroita. Urednik nekega romunskega lista je pa George Zamfir iz Detroita. Obtožnica se glasi, da je Rev. Moraru dvakrat obiskal romunskega kralja Karla v Mehiki in da je dobil od njega $13,000 za propagando "romunskega svobodnega gibanja" v Ameriki. Moraru je naturaliziran kanadski državljan, Opreanu je romunski državljan in Zamfir je naturaliziran ameriški državljan. Ako bodo spoznani krivim, "Bodočo vlado Francije si bo izbral francoski narod ,sam, ko ba enkrat osvob^eii po Združenih narodih," je izjavil predsednik Roosevelt. Predsednik je nadalje pozdravil zmago ameriškega bro-dovja pri Solomonskih otokih kot važno znamenje za našo zmago, toda je svaril, da je do zmage še dolga in težavna pot, ki gre vedno le navzgor in da se ne smemo vdajati iluzijam, pač pa se boriti naprej in naprej do zmage. -o- Hitler in Rommel sta v konferenci London.—Reuterjevo poročilo trdi, da sta v Monakovem na posvetovanje Hitler in general Rommel. Navzočih je tudi več nazijskih voditeljev. Govori se, da bo Hitler popolnoma preor-ganiziral svoj generalni štab. -o-— Sezonske zadružne novice Zadružna zveza naznanja, da se bodo dobile od danes naprej vsako sredo riževe in krvave klobase ter kislo zelje. Drugi teden pride na vrto pa tudi kisla repa. Wilcox, ki je v bojii padel s krova, in pa gornja dva. -o- Totalitarizem ne more ustvariti trajnega miru, pravijo katoliški škofje Washington.—Tukaj so imeli dvodnevno zborovanje katoliški nadškofje in škofje iz vseh ameriških škofij. Tekom zborovanja so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da se mora obrniti dobiček iz industrije in trgovine v skupno korist naroda, ako hočemo imeti trajen mir po tej vojni. Ako bo vsak posameznik gledal le na svojo korist in ne na blagor skupnosti, ne moremo pričakovati pravega in trajnega miru, pravijo ameriški škofje v svoji poslanici. "Totalitarizem, pa naj bo že o nacizem, komunizem ali fašizem, ne morejo ustvariti pravega in ti-ajnega miru. Država, d zasleduje totalno moč, postane despot svojemu lastnemu narodu in ogroža družino narodov. Duh krščanstva pa more ustvariti pravi in trajni mir v pravičnosti in dobrodelnosti vsem narodom, tudi nekrščan-skim," govori poslanica katoliških škofov. --o- Mrs. Roosevelt se je vrnila iz Anglije Washington. — Včeraj se je vrnila iz obiska v Angliji Mrs Eleanore Roosevelt. V Angliji je bila od 21. oktobra. Na letališču jo je čakal predsednik. Kdaj je odšla Mrs. Roosevelt iz Anglije in po kateri poti je potovala, poročilo ne pove. —-o- Nov škof v Clevelandu Iz Rockford, 111., je bil premeščen na clevelandsko škofijo škof Edward F. Hoban. Zaenkrat bo koadjutor nadškofu Schrembsu, katerega bo sčasoma nasledil. Ako bo še ostal na svojem mestu pomožhi škof James A. MacFadden, še ni znano. njave bombardirale r, e n&ŽJj .o oporišče podmornic v St. Na-zaire na francoski obali. Vsi ameriški bombniki so se vrnili nepoškodovani nazaj. Sovražnik je izgubil v boju šest letal. Zavezniki so podvojili boj proti nemškim podmornicam, da bi s tem varovali prevoz čet in potrebščin v Sredozemlje. -o- Hrvaški gerilci so zajeli 850 Italijanov New York. — Radio iz Rusije je včeraj poročal, da so hrvaški gerilci na 50 kilometrov dolgi ofenzivi proti Italijanom okupirali kraj Zihač. Hrvati so zajeli v mestu štiri velike topove, 900 pušk, motorna vozila ter 850 italijanskih vojakov in 20 častnikov. jih čaka zapor do petih let. -o- General Franco je ukazal splošno mobilizacijo Berlin. — Radio je včeraj poročal iz Madrida, da je španska vlada odredila splošno mobilizacijo, da varje svojo nevtralnost. Poročilo ne pove, od katere strani se JŠg&P. ija.. boj i.. napadli. ... Predno bo vojne konec, bomo kupovali s kuponi Pasedana, Cal.—Profesor McLaughlin iz urada za kontrolo cen, pravi, da predno bo te vojne konec, bomo v Ameriki kupovali življenske potrebščine s kuponi, kot delajo to v Nemčiji ali v Rusiji. Prekinjene pevske vaje Starše mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. se opozarja, naj povedo pevcem, da bodo pevske vaje za nekaj časa prekinjene._ Zavezniški gl. stan, severna Afrika. — Ameriška transportna letala so spustila angleške parašutarje globoko v Tunizijo, kjer bodo počistili pot za kolono generala Andersona, ki prodira v Tunizijo. Francoska patrulja, ki prodira pred zavezniškimi četami, je zapazila osiške poizvedovalne čete, toda se ni spustila ž njimi v boj, ampak je samo poročala nazaj o njih navzočnosti. Motorizirana kolona generala ~~ Andersona obstoji iz dobro tre-| postojanke v Tuniziji. Angle-niranih veteranov prve angleške( ška mornarica pa patruijira armade in ameriških motorizira nih čet. Ameriška bojna letala so spremljala radi varstva transportna letala s parašutarji, ki niso še nikjer naleteli na kak odpor. JPcročila zatrjujejo, da se vsip-ljejo v severno Afariko neprestano nove nemške čete. Toda,ne operirajo po stari navadi, da bi naglo udarile z ofenzivo, ampak so ostale v obrambnih pozicijah. Radio iz Alžira je poroča:. tla so se zavezniške čete že sprijele z osiškimi in da so jih pognale nazaj. Vendar se kraja tega spopada ne imenuje. Poročila iz Noinčije"pa zatrjujejo, da imajo zavezniki namen udariti iz Algirije naravnost na Tripoli, ki leži vzhodno od Tunizije. S tem bi se izognile Bizertu in Tunisu. Ta poročila bi dala soditi, da nameravajo zavezniki pognati proti osišču dve koloni in sicer eno proti Bi-zerte in Tunisu v severni Tuniziji, drugo pa preko puščave v italijansko Tripolitanijo. Tako bi zavezniki zajeli v past vse osiške čete, ki se nahajajo ob obali Sredozemskega morja. Angleški bombniki iz Malte neprestano bombardirajo osiške Vladna služba ne oprošča vojaščine Washinton.—Presednik Roosevelt je ukazal vsem predstojnikom vladnih uradov, naj prenehajo zahtevati za svoje uslužbence oprostitev od vojaške službe. Kdor je že dobil tako oproščenje, se mu more takoj ukiniti. Vladna služba ne oprošča nikogar vojaške suknje, je ukazal predsednik. -o- Pečen prašiček bo servi-ran ameriškim vojakom London. — Ker je ameriška armada odstopila angleškim bolnišnicam vso puranovo pečenko, ki bi jo sicer dobili ameriški vo jaki na mizo za Zahvalni dan, bo dičila vojaške mize mesto pu-ranove prašičja pečenka. Ameriški vojaki v Angliji se bodo morali odreči na Zahvalni dan tudi drugim dobrotam, ki pride jo sicer na mizo na ta ameriški praznik. -o- Nov grob V Emergency Clinic bolniš niči je umrla Mary Strekal iz 21274 Arbor Ave. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. čas pogreba bo naznanjen pozneje. ta ta ta Naši vojaki afriško obalo, da prepreči osišču poslati po morju ojačenja v Afriko. Neko poročilo trdi, da so nemška letala pripeljala v Afriko 12 tonske tanke. To da soditi, da bodo Nemci preiskusili v Afriki novo organizirane pancerske divizije, ki se premikajo iz kraja v kraj z letali. Ena taka divizija šteje 7,500 čet, 2,500 postrežbe-nih čet in 200 tankov. -o---—• Nemci so nekaj malega napredovali v Stalingradu Moskva, 18. nov. — Včeraj so Nemci nekoliko napredovali v ^y«?««« Pri' tem so pa izgubili najmanj 1,000 vojakov. Na severni fronti pri Leningradu pa Rusi trdovratno drže okupirano mesto Volkov. Nemci silovito napadajo in skušajo vzeti Rusom ta kraj zopet nazaj, toda dozdaj brez uspeha. V Stalingradu so Rusi odbili več nemških naskokov, toda v tovarniškem delu mesta so se morali po dvodnevni bitki nekoliko umakniti. Henry Starin, sin Mr. in Mrs. Ferdinand in Cecilia Starin, 5473 Lake Court, je odšel k vojakom v pondeljek 16. novembra, ta p« V nedeljo 15. novembra je odšel k mornarici Rudolph (Rudy) Trsinar. Odpotoval je k treningi v Great; Lakes, 111. Ravno tam služi tudi njegov brat Edward, ki je odšel v vojno službo 1. avgusta letos. Njiju starša sta Mr. in Mrs. John Trsinar iz 10505 Prince Ave. ta ta ta V nedeljo je odšel v Great Lakes, 111. ko mornarici Ray mond Maylin, sin Mr. Louis Maylina (Malovič), ki vodi znano podjetje Atlas Welding Co. na 4404 St. Clair Ave. Mladi Raymond je dobro izurjen v va-renju ter se bo pri mornarici gotovo že bolj izpopolnil. m ta N8 V soboto je odšel v Camp Perry, O. k armadi Matt Max Nemec iz 885 E. 236. St. ta ta ta Po 7 dnevnem dopustu se je vrnil k mornarici v Great Lakes John Howard Vidmar, sin Jaco ba in Alice Vidmar iz 626 E. 124. St. te ta ta Na 2. novembra je odšel v službo Strica Sama Joseph A. Franck, sin Mr. in Mrs. Franck iz 9206 Prince Ave. Njegov naslov je Pvt. Joseph A. Franck, Co. A,' 17th Ing. Bn. Bi. Fort McClellan, Alabama. ta ta ta Pvt. Stanley J. Koss iz 955 E. 78. St. je bil premeščen iz Patterson Field, Dayton, O. v Pen dleton Field, Pendleton, Oregon. Pošilja pozdrave vsem sorodnikom in prijateljem. Njegov naslov je: Pvt. Stanley J. Koss, 879 Service Sq. 83rd Service Group, Pendleton Field, Pendleton, Oregon. Jutri odpotuje v službo Strica Sama k zrakoplovnemu oddelku Larry Mervar, drugi sin Mr. in Mrs. Frank Mervar. ta ta ta Vsem tem našim fantom želimo mnogo sreče in zdravja, po slavni zmagi pa zdravo vrnitev k svojim dragim. Prijatelji saboterja Haupta spoznani krivim izdajstva Chicago.—Sest sorodnikov in prijateljev saboter j a Herberta Haupta je federalna porota spoznala krivim izdajstva. To je bila prva tovrstna obravnava v državi Illinois. Federalni sodnik Campbell bo v bližnji bodočnosti izrekel obsodbo. Lahko so obsojeni vse od pet let zapora in $10,000 globe do smrtne kazni. Spoznani so bili krivim, da so dali zavetje in pomoč sabo-terju Hauptu, ki ga je pripeljala nemška podmornica na ameriško obrežje 17. junija, da bi sabotiral ameriški vojni napor. Med obtoženimi so starši saboter j a, njegova teta in stric ter dva prijatelja. Ko je bila obtožencem prebrana izjava porote, niso kazali nobenega nemira. -o- Odpotuje v Texas Miss Mary Chapic, lastnica lepotilnega salona Marie's Beauty Salon na 741 E. 152. St. odpotuje z Mrs. Lorraine Skuf-ca v Texas, kjer bo ostala za nedoločen čas. .Podjetje bo zaprto od 20. novembra naprej. V bolnišinico V Lakeside bolnišnico so odpeljali Roberta Klančarja, sina Mr. in Mrs. John Klančar iz 15221 Grovewood Ave. Zbolel je za pljučnico. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav povrnil k svojim staršem. |1 AMERIŠKA »'DOMOVINA F—H= AMERICAN IN STOUT FOREIGN ^^ SLOVENIAN MORNING MMlilhT ' ^ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER f271 ™ CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 18, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. lite zastopnike na [venski narodni kongres! I! Pripravite njih imena takoj! tfi ko se zberejo zastopniki našega ljudstva na Slovenskem pto kongresu 5. in 6. decembra, se hitro bliža. Le malo L * i Sredstvo, da pride na- ] Si ^ n'k je jasno pokazal, (^Pa Darlanu in da ne : ii' da je Darlan- kot ! .^elnik francoske boj-i^zil upanje, da bo i ^čija zmagala v tej Eisenhower je na-a r 1 a n o m politično Sj-^o zato, da je šla tju ^ancoske Afrike hi-rok in da se je pri-^elivanje krvi po ne- ;ij„ 'k Roosevelt je po-V° vzpričo splošnega (i i*, ki se je dvignilo v , ^ Angliji ter med 1 Hv n5mi Francozi radi a z izdajalcem Darla- % jutri in v petek se morate registrirati za gazolinske karte "A" I ___ >>ki potniških avtov se morajo registrirati danes, ju-ll>k za gazolinsko karto "A." Registrirate se v višjih II • ki je najbližja vašemu domu. Registracija bo vsak do devetih zvečer. Bn.'' avtov so prošeni, naj se ne drenjajo vsi prvi dan k |L" ampak naj se razdele na vse tri dneve in sicer tako, »tj0 ^gistrirali danes oni, katerih priimek prične s črka-v četrtek od H do R in v petek s črkami od S. do Z. ° dobil takoj karto "A." Oni, ki mislijo, d« jim ta kvota §ijvl jo dovoljuje karta A ne zadostuje (240 milj na me-1'^^aša pri registraciji za listino, na kateri bo napravil l|)t. arto B ali C. To prošnjo bo pa vložil od 21. novembra Odboru za merjenje gazolina v svojem okrožju. Te I^.^eba odposlati po pošti in odbor mu bo po pošti poslal ■Vc> ali pa ga bo obvestil, da do nje ni upravičen, fcje, da'se za karto A lahko registrirate v vsaki višji ■ kr se registracija vrši, toda za karte B ali C se boste samo na gazolinski odbor v svojem določenem tudi, da boste morali dati pregledati kolesa svojega ^ed 1. decembrom in 31. januarjem. To bo prva r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. J AMI"« DKBEVEC Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA : Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year tr. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months V. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 190«. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 271 Wed., Nov 18, 1942 REV. K. ZAKRAJŠEK: Srednje-evropsko vprašanje Najtežje vprašanje za bodočo mirovno konferenco bo reševanje tolikih in tako različnih srednje-evropskih vprašanj, to je, kako urediti vse male narode, da bodo zadovoljni Pri tem urejevanju bo pa potreba, da bo glavna podlaga vseh državnikov: zajezitev in sicer stalna zajezitev nemškega "Dranga nach Osten,'' nemškega siljenja proti vzhodu, zlasti proti jugo-vzhodu, proti Sloveniji in Hrvatski. Nemci namreč že tisoč let sanjajo, da morajo zlasti Slovence najprej in potem vse Jugoslovane potujčiti ali pobiti, da bo to nemška zemlja. Sedanje početje Hitlerjevo zlasti v Sloveniji, in po celi Jugoslaviji se more razumeti samo iz stališča tega "Dranga." Tudi če bo germanizem še bolj ponižan in potolčen po tej vojni, eno je gotovo, da ne bo ubit v nemških dušah Prešel je tako v nemško meso in kri, da danes ni last samo, nemških vodilnih krogov, temveč vsega nemškega naroda, vsakega posameznega Nemca. V vsakem Nemcu je danes cel Hitler. Nekateri optimisti sanjajo o nekaki "prevzgoji" nem škega naroda, to se pravi, Nemce je treba prevzgojiti tako, da bodo ta svoj pangermanski' načrt, ta svoj "Drang," opustili popolnoma in za vedno. Toda tisti narodi, ki so bili dol ga stoletja tako nesrečni, da so morali živeti ob mejah nemškega naroda in čutiti vsa stoletja težo tega njihovega "Dranga" na sebi zelo bridko, kakor smo to zlasti mi Slovenci, deloma tudi Čehi in Poljaki, ti pa vemo prav dobro, da bo taka prevzgoja nemogoča, da so to samo sanje. Tisočletne vzgoje enega naroda se ne da spremeniti v nekoliko letih, tudi ne v desetletjih, celo tudi ne v stoletjih. Težo tega nemškega "Dranga" sta bridko čutila že sv. Ciril in Metod. Odpor celo nemških škofov proti nastopu teh dveh slovenskih velmož, ki sta hotela pred vsem rešiti Slovanstvo tega nemškega "Dranga," to jasno kaže. Koliko nemških intrig je bilo takrat v Rimu proti njima, vse, da se jima prepreči osvoboditi Slovane od nemškega pritiska, jih združiti in tako nemški "Drang" črez njih zemljo trajno omejiti. Toda padla sta oba, z njiju smrtjo je padel pa tudi ta slovanski odpor do danes. Metodove učence so razgnali, da so morali vsi bežati iz Moravske in "Drang" je triumfiral. Od tedaj je že več kot tisoč-let, pa je nemški "Drang" še tukaj in danes ga bridko čutijo ne samo obmejni Slovani, temveč ves svet. Stponjeval se je od stoletja do stoletja, dokler ni prišel do popolnega izbruha v sedanji svetovni vojni z napadom Češke in Poljske in drugih slovanskih držav v Evropi. Nastop Habsburgovcev je ta nemški Drang samo povečal in uredil in začel izpeljavati z zatiranjem slovanskih narodov, ki so ji bili izročeni na milost in nemilost za njeno ubijanje. Zato je jasno, da tudi sedaj po tej sedanji vojni nemški "Drang'' ne bo izginil iz src Nemcev, pa naj narede z Nemčijo kar hočejo. Tam bo ostal in ^a ne bodo ubili. Premagani Nemec se bo sicer potuhnil za nekaj let, se vdal svoji premagi, toda v duši bo pa vrelo dalje in živelo bo dalje, česar so se naučili v tisočletju. Sanjali bodo o tem "Drangu" naprej in samo čakali dneva, ko ga bodo lahko zopet iznova in v povečani in hujši meri začeli izvajati. Zato je nespametno misliti, da bo to zadnja vojna, katero je ta nemški Drang zapalil. Veliko jih je že, pa jih bo še. Kdor pozna Nemca, ta ve, da bo tudi pri sedanji mirovni konferenci zna' tako nastopati, da bo saj deloma, ali čim največ dosegel glede tega "Dranga." Kdo bi si bil kdaj mogel misliti, zlasti Slovenci ne, da bo po zadnji svetovni vojni, ko sta bili Nemčija in Avstrija, toraj pangermanizem, premagan in poražen na bojnih poljanah, da bo vendar zmagal pri mirovni konferenci? Tam so zaslepljeni državniki, pod vplivom nemške premetene in zvite propagande ubili raje Slovenijo, kakor Avstrijo, raje zaklali kot mesarji ubogo zvesto Slovenijo, ki je tisoč let vzdrže vala ta nemški "Drang," jo razdelili na štiri kose in te kose potem prodajali kot mesarji za razne kupčije, s katerimi so barantali mesto sovražne Avstrije. Avstrijo bi bili morali kaznovati za strašno nesrečo, katero je prinesla na ves svet s svetovno vojno, s tem, da bi jo bili razdelili med Češko in Slovenijo in bi naredili oba ta dva naroda močna, ju pokre-pili za nadaljno težko nalogo zadržavenja pangermanskega "Dranga," pa bi bilo danes drugače. Pa še Italiji so dali velik kos kot "strategične meje," da jih je fašizem lahko porabil danes proti njim. Slovenci pa krvave za to. TAKO GOVORE NEMCI Kaj pa Španija? — 'Kadarkoli nam bo mogoče prihraniti nemškemu narodu prelivanje krvi, celo ako bi se nam bilo treba odpovedati kakšni zahtevi naših lastnih interesov, je samo po sebi umevno, da ne bomo nikdar prodajali tujim interesom nemške krvi. Nikoli ne bomo izročili tujim zapletljajem nemškega naroda, njegovih mož in sinov. (Adolf Hitler, Reichstag, 21. 5. 1935.) ♦ * • t Ali je Španija v Nemčiji? — ... Zdaj šele bo nemški narod izvedel, kako hrabro so se njegovi sinovi borili na španskih tleh, kjer se je plemenit narod boril za svojo svobodo. (Adolf Hitler, Reichstag, 28. 4. 1939.) beseda iz naroda il** lil A A i i A A l A A A A A A A A A A .A »"i * ' A A ' V delegatskih prijavah veje duh najlepše plemenitosti Samo še par tednov je do tega, ko se bo zastopništvo vseh naših gospodarskih, političnih in kulturnih ustanov—zastopništvo vseh slovenskih Ameri-kancev—sešlo v Clevelandu, metropoli ameriškega slovenstva, na zgodovinsko važno zborovanje, na Slovenski narodni kongres, ki bo dne 5. in 6. decembra letos na zasedanju tamkaj, da začrta pot in določi smernice našemu skupnemu narodnemu gibanju za otetje slovenskega ljudstva kot narodne enote v družbi demokratičnih narodov sveta. Potreba tega zborovanja je zelo velika in nujna .v vsakem oziru. Saj dan za dnem čitamo v časopisju, kako s .čimdalje hujšo besnostjo divjajo zverinski nemški in laški valptje fašistične svojati med nesrečnim slovenskim ljudstvom, ki se kljub strahovitim žrtvam v krvi in blagu z nezaslišanim junaštvom upira tolovajski nasilnosti laških in nemških razbojnikov, da si ohrani narodni obstanek in svet, na katerem živi in deluje sebi in splošnemu človeštvu v prid in blagor že več kakor tisoč let. Toda pri tem pa se s strašno naglico čimdalje (bolj redčijo njegove že tako in tako šibke vrste in bati se je, da bo Slovenija, ki po vsej pravici velja za enega najlepših biserov v nizu prirodnih krasot na svetu, popolnoma onemogla in izkrvavela, če ji ne pride naša pomoč kmalu in v polni meri. Dan za dnem j g. po tej podobi raja manj slovenskih domovanj, naselij, trgov in mest, kar vse s tako satansko slastjo uničujejo naciji in fašisti. Bujna in rodovitna polja, ki jih je stoletja in stoletja obdelovala pridna slovenska roka, so uničena. Bogati gozdovi, ki jih je s tolikšno ljubeznijo gojil slovenski kmet, so požgani od zlobne roke nemških in laških zveri. Povsod samo uničenje in razdejanje! Povsod sami grobovi, povsod le gorje in smrt! Ko si unese vihra sedanjega neurja, ko bo strta glava fašistični pošasti, ko bo konec te zločinske morije otrok, mladine, žensk in mož v vseh plasteh ljudskega življa brez razlike, ne bo v Sloveniji, po kateri se še vrh vsega tega izteguje la-komna roka zahrbtnega splet-karstva in barantanja v znamenju prevejanosti in laži, ne učiteljev, ne zdravnikov, ne semen, ne poljskega orodja, ne živine, ne ničesar in ne nikogar. Manjkalo ji bo tega in onega, manjkalo prav vsega. Z mislijo na vse to, z mislijo na Adamičevega "Janezka," s trdno voljo, da se mora Slovenija rešiti pretečega narodnega pogina, z namenom, da pride javno od izraza čustvovanje ameriških Slovencev, ki v celoti in po vseh svojih močeh podpirajo prizadevanje Ste velike dežele v njenih sedanjih vojnih naporih, se prijavljajo naši ljudje obojega spola iz velikih in majhnih naselbin širom po deželi za zastopnike in zastopnice slovenskih Amerikancev v našem prvem narodnem parlamentu z navdušenostjo in iskrenostjo, kakor je to lahko razvideti iz vsebine sledečega pisma: "Pozdravljen bodi Slovenski narodni kongres v Clevelandu, pozdravljeni zastopniki, ki ste se zavzeli za naš najsvetejši biser, za slovensko narodnost onkraj morja! Ko smo dne 7. novembra volili zastopnika, smo poudarjali: Zdaj ali pa mogoče nikoli in nikdar več! V nadi, da bo Slovenski narodni kongres napravil dober vtis na našo vlado Združenih držav ameriških, ki jo podpiramo po vseh svojih močeh, vas vse lepo pozdravljamo ter vam želimo obilo uspeha. To je naša največja želja." S takim duhom se prijavljajo zastopniki in zastopnice, ki pojdejo na zborovanje Slovenskega narodnega k o n g resa. Vsak dan prihaja sedaj predsedniku pripravljalnega odbora čimdalje več takih in sličnih prijav v roke. Sleherno tako pismo je dehteč cvet v vrtu najlepše slovenske plemenitosti. Glejte vsi, da ne bo v njem pogrešati takšnega cveta od vas! Naši voditelji pa naj skrbijo za to, da bo naš narodni kongres sijajna manifestacija naše skupne volje in zares zgodovinskega pomena! Slovenija je v smrtni nevarnosti! Naša pomoč je nujna in naš glas krvavo potreben! Zvonko A. Novak --c-- Jesenski dnevi na farmah Hubbard Rd. — Po precej lepih in sončnih jesenskih dnevih so vendar le prišli deževni dnevi, da ni za zunanje delo dosti prida, pa saj sem že komaj čakal tega, da si bom vsaj malo odpočil od tako napornega dela. Ves pridelek je pod streho, le še nekaj zimskega krompirja je še zunaj, pa s tistim ne bo nobene preglavice in ne dela, saj je rekel John Rogelj iz Newburgha, da ga bo prišel izkopat tja enkrat za božič. Polovico ga ni prišlo ven in tisti bo menda 'za spomlad, da ga ne bo treba zopet sadit. K'OiHiza je.pa j ako dobro obro. dila in jo je na stotine mernikov. Tisto je pridelek našega Eddita, kajti on se je največ "štental" s koruzo, le pri pobiranju smo mu mi malo pomagali. Zgodaj spomladi je bil nasadil tudi precej veliko njivo paradižnikov. Pridelek je bil tako lep, da je poslal več sto košaric paradižnikov na trg in je dobil precej lepe denarce zanje. Tako vidite si je pomagal naš študent, ko je prišel iz mesta, si je zavihal rokave in se takoj pedal na delo, da je toliko pridelal. Polega tega pa še vedno in vsak dan pothaja v višjo šolo, pa ni bilo nikdar slišati kakšne pritožbe o utrujenosti. Poleg vsega tega pa je še drugim obdeloval zemljo s traktorjem. Jaz pa če primem za kakšno malo delce, pa že "jamram" in stokam, da bi kmalu vsi jokali pri hiši, ki me morajo poslušat in mi pravijo, da sem za samo nadlego in žalost pri hiši. Ne morem si misliti kako, da sem bil ravno jaz vzrejen na tako mehkužen način. No, sedaj pa se nam-že bliža zima in sedaj pa si bom poskušal dobro odpočiti pri toplem fur-nezu, kjer sem si uredil precej udobno svojo pisarno. Poleg pisarniške oprave, pa sem si postavil tudi precej udobno posteljo, kjer si bom tudi čez dan lahko malo odpočil svoje utrujene ude. Pred dnevi sem si bil vzel zopet malo časa in sem obiskal nekaj naših prijaznih ljudi. Najprej sem se bil ustavil pri Matevžu Maukotu na Dock Rd., kjer so jako prijazni in postre-žni ljudje. Nato so se bili pa pripeljali Clevelandčanje in med njimi tudi Peterlinovi tam iz 170. ceste. Mrs. Peterlin je re-J kla, da je že precej čitala o mo-1 jih rožah in zato pa mi je ta-j koj pripela krasen šopek. Od kje so ji tako ročno prišle v ro-' ke, tega pa res ne vem. Zdi se mi, da jih je bila dobila na Ma-ukotovi mizi, kajti tudi pri Ma-1 iikotovih imajo jako lep cvetlični vrt. Ker je pa naše že vsa slanca pomorila, zato sem bji jako vesel tega šopka. Lepa hva Ja vsem. Tudi Fidelovi iz Unionvilla imajo enega svojih sinov pri voja kih in je bil zadnji teden na do. pustu, sešla sva se bila v Madi sonu in si segla v roke. To vam je vojak, da ga je kar veselje pogledat. Tam je bilo tudi več drugih njegovih znancev in vsak mu je ponujal desnico. Dokler je bil doma, je bil zaposlen v me sarski obrti. Prav iz srca mu želim zdravega in zmagoslavnega povratka, saj vem, da ga tudi .Fidelovi jako pogrešajo, pa kaj se hoče, vojska je in naša domovina potrebuje mladih fantov. V tem času je tudi že poteklo štiri leta, odkar nas je zapusti Jože Mlakar. O, kako hitro beži ta čas. Vedno se ga še spominjamo in ga tudi precej pogrešamo v naši naselbini, kar ni več tiste živahnosti med nami, kot je bila tedaj. Vedno smo se ga razveselili, kadar nas je oMskal. Zato pa ga nismo še pozabili in nam je še vedno v spominu. Tolažiti se moramo s tem, da bomo tudi mi prej ali slej prišli na isto pot. On ni bil pri svojih obiskih prav nič izbirčen, vsake ga je rad obiskal, ker je bil jako družaben možak. Ker sem v zadnjem mojem dopisu nekaj jokal in se pritoževal čez mojo blagajno, pa so se me bili umilili moji prijatelji tam iz Addison Rd. in mi posla li precej čedno vsotico. Prav le pa jim hvala, pa da bi dobili še kaj dosti posnemalcev Ko sem bil prenehal hoditi v Cleveland po kupčijskih opravkih in tega nisem bil povedal mojim dobrim odjemalkam, da me več ne bo in se tudi poslovil nisem bil od njih, sem slišal precej pritožb in nekatere so mi pa že tudi kar same poveda le, da so bile jako užaljene radi tega. Pa so me v resnici tudi zelo pogreškle, ker sem jim neprestano in dolga leta dovažal vsakovrstnih dobrot, ki se jih ne dobi kar tako lahko. Torej jim prav nič ne zamerim, če so bile užaljene in če me še danes po grešajo. Veste, saj tega nisem naredil nalašč in bi bil vsem prav gotovo povedal, če bi bil vedel, da me za gotovo več ne bo. Ker je pa pač usoda tako nanesla, pa ni bilo nobene pomoči, saj je tudi meni zelo žal. Pa to še ni vse. Naj vam prav po pravici povem, kako je prišlo do tega. Torej recimo, da bi se bil pričel poslavljati, bi bil moral prav gotovo vzeti za par dni "urlaub" od mojih dragih kokošk in še ne vem, če bi bilo samo par dni zadostovalo, da bi se bil poslovil od vseh v širnem Clevelandu. Saj sem pa tudi mislil, da imam ves Cleveland pod svojo "komando"; saj je le malo tamkajšnjih deklet, da bi ne bile imele trgovskega opravka z mano. Da so pa bile zadovoljne z mojim blagom, to pa vem zato ker so vselej rade kupovale od mene, za kar sem jim prav iz dna srca hvaležen. Upam, da če bi se še kedaj pojavil med njimi, da bi mi bile prav tako naklonjene, pa magari če bi prosil kvedričke. He, he, kaj pravite na to? No, če bi se bil pričel poslavljati in če bi bil mnogim moral morda povedati, da se nikdar več ne bomo videli na tem pu-klastem svetu, o križana gora, koliko solza bi bilo potem, ker vem, da ni nobena tako trdega srca, ko bi ji pomolil desnico, da bi se ji ne bila potočila solza po licu in morda bi se bil še jaz pričel cmeriti z njimi vred; čeprav pravijo nekateri, da, nimam srca ali »vsaj na pravem mestu ne, češ, da se mi ne smili nobena reč. Ampak, če pa vidim druge jokat, se pa tudi meni odtaja srce. Tako, vidite dekleta, sem vam razložil vso to mojo bolest in upam, da mi boste oprostile, če mi že niste. Sedaj je že tisti čas, ko moramo kar'pričakovati, da bo snema odeja pogrila utrujeno zem- ii ljo, zato sem pa že izkopal vse a- korenine rož in jih spravil na varno, kjer mraz ie bo mogel do i- ry'ih. Vse sem t£ko napravil, i- kot nam govore dobri in poučni )- nasveti urednika Nove Dobe, i- brata Trbovca. Res pohvalno in n zato pa imam tudi tako srečo z e rožami, da tako lepo uspevajo. !Č Vso tisto šaro od odevelih rož k pa sem z veliko mujo odpeljal, e stran in Eddie pa je s traktor-i- jem zoral, da je tako pripravlje-u no že za pomladansko setev. Ta-i- k0 smo uredili vse najboljše in li vsak po svoje. ij Nič si ne moremo pomagati, )- vojna je in vsak mora prijeti za kakšno delo. Danes, ko vam to o pišem, praznujemo praznik pre-il mirja od zadnje vojne, pa to ni ii prav nič prikladno za te čase in i- le upajmo, da bomo danes leto o bolj veseli. i- Tudi iz Clevelanda se vedno e bolj pomikajo proti nam. Slišal sem nekaj praviti, da je neki L "štacnar" kupil lepo posestvo na n Dock Road in pravijo, da se ta j- možak piše Gregorič in da je tam o iz 74. ceste, ker ima tudi svojo a trgovino. Kakor izgleda, se ti h kraji elevelandskim trgovcev ja-ko dopadejo in tako je tudi prav. i- Le pridite, nas bo več, saj so pa ti kraji tudi res zelo prikladni n in privlačni za Slovence. Naš Hubbard je že precej zaseden, e le tu in' tam se mogoče že še doji bi kakšen prostorček, samo cene i- so precej visoke, ker imamo vso >- mestno udobnost, kot sem vam e že povedal. "Who is next?" Po zdrav, .Frank Leskovic. v -o- Razkosana Jugoslavija ii _ a Najvažnejši angleški list o ]' Jugoslaviji l" Poluradni londonski Times 0 je objavil dne 8. oktobra važer članek o Jugoslaviji, katerega '' prinašamo v celoti, ker je izre-'i dno dokumentiran in značilen za rastoče zanimanje angleške-^ ga narodja za Jugoslovane in e prav posebno za Slovence. 1 Samozvani "dediči" kraljevi-e ne Jugoslavije, so se pogodili - med seboj glede svojih posa-n meznih deležev in izvedli med-v sebojno razdelitev njenih vred-I, nosti. Nemčija, Italija, Mad-r šarska in Bolgarija so se udele-., žile te delitve obenem z Nediče-e vo "Srbijo" in takozvano "Neodvisno Hrvaško Državo." i Toda lahko je pleniti, težko - pa je zlomiti duševno silo naro-i da. Sedemnajst mesecev po vo-1 jaškem porazu in razkosanju L* Jugoslavije, katerega so se ! udeležili vsi njeni lačni sosed-3 je — veliki in majhni — drže i jugoslovanski narodi v svojih j gorah in bozdovih še vedno pri-. kovane na svoje ozemlje močne 1 sovražnikove vojaške sile. 5 General Nedič, marijonetni 5 srbski ministerski predsednik, . priznava v neki nedavni izjavi, j da je v zadnjem letu ojačil svo-, jo vlado v bojih proti gueril-I skim skupinam komunistične , tendence. Sramotne so njegove , izjave napram Nemcem, katerim obljublja, da Srbi ne bodo nikdar več zasledovali svojih i narodnih ciljev. Zatrjuje tudi, , da se z navdušenjem pridržuje križarski vojni Evropi proti Rusiji. To govorjenje nam pove s vso jasnostjo, da bi Nedičeva vlada takoj propadla, ako bi ne bile nemške in bolgarske divizije v neposredni bližini. Večina teh takozvanih komunistov so le srbski domoljubi, katerih uporni duh je še bolj zagorel po krutih pokol jih in strašnem preganjanju, ki je zadelo Srbe s strani sosednjega marijonetnega vladarja na Hrvaškem. Očistiti svojo zemljo vseh Nemcev, Bolgarov, Italijanov in kvizlingov, je skupni cilj vsega tega upornega naroda, bodisi da služi v četah junaškega Mihajloviča v Hercegovini sami ali v njeni okolici, bodisi da se bojuje v drugih gueril-skih skupinah, ki se dvigajo v vseh predelih jugoslovanskega! e ozemlja, te pri živem 1 a razkosane kraljevine. ^ 0 Italijanska ' poročila B , pripovedujejo o vojnem P ii du, ki je trajal več kot "1 > >, dni, v poteku katerega ^ a italijanska divizija p'an' ^ z strelcev porazila črnogor^ • taljon "smrti," in s tem & ž la Hercegovino. J| [, Na Hrvaškem se je f . ^ . zadnji teden med nemšk11®.^ . tami in njihovimi . pomagači, ter armado » < ! tov" velika bitka. Itahj jUje časnikarska agentura da je bilo 400 upornikov »H j 1400 pa ujetih. 3 Na vsem Jugoslovan J . ozemlju kar mrgoli boJeV J 1 ki so se zakleli, da bod« J 1 zemljo osvobodili tujcev'e jJ 3 Njihova popolna oS® J nost in dejstvo, da se A 3 prehranjevati in °Prej]l)(lijj 1 onim malim, kar j"11 ' yjl j njihova gorska oporišč2; ^ j j ljuje njihov neprestan1 J j čudovito zarjo junaštva j j roizma. 3 Marsikdo bi bil mis"1' -J i v nesreči, ki je dolete J slovanske narode, trp'J ijil obmejne province, ^tfm , vključena v italijansko J i vino, morda manj str8 § kor usoda razburkane? ^ Ija Nediča in Paveli^' v par, da je imela faSi® ravn< e da namen, da pokaže j J svojim delovanjem v ^ ki se zdaj imenuje Pr e S Lubiana — središče sj^ venije—vso svojo SP° vlogi krvoločnega tlac ^ Poročajo, da Slovencev umorjenih'■ v toliko jih je bilo je' žno Italijo. Se več J'.^r ralo zbežati pred 1 grbii 5 bičem na Hrvaško i" ^ 1 Fašisti s tem le "^e/ 1 svojo barbarsko javi ^ ■ tero so že od z^ ^lj«'1 1 menili narodom ^fj " kulture, katere bi d° ^ pe9 1 sreča, da jim pridejo S svojo tehniko s ^ ; proti slovenskim K ^ 1 Istre in meščanom'7. M% " fašisti že pred 20 le^jjili|f vsemu svetu, da Jji'; (Dalle na 1 Nek farmar je ^ p « : tvrdke, v katerem nl ^jo, so odposlali kopal'1« ^ j< , < pravljeno \ farmar naročil, o- 0)S« ^ mar dobro prebere V" I de in napiše na f'r smo: a'1. 6ji I "Kaj se vam ^t I Kakšen biznes Pa 1 } pilo > čikagi, vas vpra^., # spomladi, ko je Pr ^e, agent in ponujat ^ st» ^ oslarije naprodaj- ^ i , je ubila v g&v0' " ti^" V vsak način imeti en^p ^ ših prismodarij. & h banjo iz kavčuka- ^ ^ znate mojo staro- ^ ,,„ enkrat vtepe v K I v očenašu. In ■ kopalno banjo 11 jo vrag vzame, W ^ \x "To je bilo se apJ-jl, ^ . pa je prišel in J« llja ni priŠ!a' snete < lf pisal, da odposlJev ta^'Jji1 ker moja stara P^ za prestajat. To jj( plfl in tako je J der-. ., 4 ! p* banje ni od minil avgust ta .j 0W tember.-takoje^^J "In zdaj, ko f°nli pa o koncu novembra, b0nJPa|-da ste tisto neu^0 ž # J slali. Kaj P\ je vas vprašam f^r^l zona že minila- . in m do druge tfjb mislite, da se bP . ? pala pozimi, al f še slišali, da bl %pra^ vodi pozimi, vas i "Kaj misli poglavar Utahov, da se bo zgodilo z njim in z njegovimi ljudmi?" Spet je molčal. "Poglavarja Velikega volka je strah! Tako strah, da mu je vzelo besedo!" Na tako izzivanje je poglavar jezno dvignil glavo, srdito pogledal Old Shatterhanda in dejal: "Belokožec laže, če pravi, da me je strah!" Sicer pa ne govori razžaljivo —! Ne pozabi, da si ujetnik! In ti sam si lagal!" "Ni res!" "Res je! Ko smo se pogajali radi dvoboja, sem te vprašal, kaj bo z nami, če zmagamo. In kaj si rekel?" "Da bodete svobodni." "Lagal si!" "Ne. Saj ste svobodno odšli _r» "Pa si rekel, da nas boš pri-držal za talce!" RAZKOSANA JUGOSLAVIJA (Nadaljevanje z 2 strani) "Nisem vam obljubil, kedaj vam dam svobodo! Ko bi se pogodil z belim poglavar j erft o odškodnini za napad belih roparjev, bi vas bil izpustil. Sicer pa ste sami odšli in ste torej res svobodni." "Zasledoval si nas!" "Ne!" Old Shatterhandu je kar besedo vzelo ob taki predrznosti. "Čemu pa ste šli za nami?" "Nismo šli za vami. Na zbirališče vseh Utahov smo bili namenjeni." "Tako —? Zakaj pa si poslal pet bojevnikov po naši sledi?" "Nisem jih poslal po vaši sledi! Izkopali smo bojno sekiro, bojno stanje je med nami in belimi in njihovimi zavezniki Navaji. In kadar je izkopana bojna sekira, mora biti poglavar, svojega rodu previden. Zato smo poslali oglednike naprej. Nisem poslal /izvidnikov za vami, nisem vas zasledoval, svobodno ste odšli, kar boš sam priznal! Držal sem se besede! Vi pa ste nas napadli, ko smo naleteli na vas v /canonu, in ustrelili pet naših bojevnikov!" "Zakaj pa so streljali tvoji ljudje za nami, ko smo odjezdili iz tabora pri jezeru?" "Ker niso vedeli, kaj sem vam obljubli." "Zakaj pa so zagnali bojni krik? Zdi se mi, da so prav dobro vedeli, kaj si obljubil!" "Tisto kričanje ni veljalo /am, ampak stražam. Opozorili so jih, da ne smejo streljati. Old Shatterhand nas je čisto napančo razumel! Dobro smo mislili z njim, pa nam podtika sovraštvo!" Lovec se je nasmehnil. "Veliki volk se zna zelo duhovito zagovarjati! Žal pa vemo sami bolje, kaj je nameraval. Zalezovali smo njegove ljudi in opazovali ter zvedeli, da ste poslali izvidnike po naši sledi, da bi jo poglobili, sam pa si krenil za nami, brž ko si se pripravil. Prijeti ste nas mislili in nas pobiti. Povej, ali ni bilo tako?" Poglavar je molčal. "Tvoja krivda je dokazana. Kaj pač misliš, da se bo zgodilo z vami in posebej s teboj ?" Spet je molčal. "Nič vam nismo storili, pa ste nas napadli na jasi pri studencu in pravili, da nas bodete mučili na kolu. V taboru ste sicer odločili,, da se bomo borili za življenje, pa ste nam izbrali take nasprotnike, da bi bili gotovo podlegli, oe bi ne bili skrbno pazili. Zmagali smo, svobodo ste nam obljubili, če zmagamo, pa nas zasledujete in nas mislite prijeti in nam vzeti življenje. (Dalje prihodnjič.) -o——r— Trije največji planeti so po velikosti kot sledi: Jupiter, Saturn in Neptun. ale in opustili človeško ravnanje liberalne Italije. Liberalna Italija je sprejela narodne manjšine v okvir svojih meja s slovesnimi kraljevskimi zaobljubami, da bo čuvala njihovo jezikovno in kulturno svobodo. - Fašisti pa se bahajo s tem, da so napravili konec tej liberalnosti in jo nadomestili s krvavimi metodami ognja in meča. Dokaze imamo zato, da politika fašistične vlade in njeno ravnanje z Jugoslovani povzroča zdaj vznemirjenje celo že v Italiji sami. Še žive nekateri Italij ani, ki niso pozabili, da se je njihova dežela zedinila v geslu nekaterih prvobitnih človeških pravic. Oni dobro čutijo, da igra italijanski narod nevarno igro, v kateri bi mogel izgubiti moralne temelje svojega lastnega obstoja. dovolj pokore (Povest. — Spisal F. S. Finžgar njegovim pripovestim o mrtvaških glavah. Ali sedaj ni manjkalo ljudij, kateri so bili tako hudobni, da so očitno in glasno trdili: Matijec je požigalec, in ni se mu zmešalo, ampak nalašč uganja take komedije, da ga ne vtaknejo v luknjo. Tako govorjenje pač ni ostalo neznano Po-ljački in hčeri. Poljačka je sama nosila jed Matij cu gor v Selce v ulnjak. Prosila in rotila ga, naj ji pove, ali je res, kar ljudje pravijo. Silila ga je, naj se vrne domov, naj gre vsaj k izpovedi, da ga ne pobere smrt, ko bo še nosil take in tolike grehe na vesti. Vse pro šnje, grožnje in slikanje večnega ognja, vse je bilo zastonj. Matijec se je ob takih prilikah zavil v plahto, obrnil se na slami ter tiščal s pokritim obrazom v leseno steno. — Odkar sta namreč ujela strah Strgar in Bolej, od tedaj, ni Matijec več vstal s slamnatega ležišča. Kdorkoli je prišel do ulnjaka, dobil je ulnjak zaprt in krog in krog in v njem ni bilo sledu o kakem življenju. Mati in Majda sta si mnogo1 prizadevali, da bi spravili Matijca domov. Vedeli sta, kako je slaboten in zato sta se bali, da ga dobe nekega jutra mrtvega. Naprosili sta zato Boleja, da je šel k njemu in ga pregovarjal, naj gre domov. Tudi temu je odgovarjal zelo malo. Ali toliko mu je rekel, da je čisto zdrav in da hoče imeti mir, doma mu ga pa ne dajo in domov bi tudi mrtvaške glave ne prišle z njim se pogovarjat. Bolej je moral odje-njati in se vrniti, ne bi kaj dosegel. Tudi, to Matijčevo vedenje je bila dobra snov za klepetulje, kij so regij ale kot ropotci veliki teden. Ali med to in nad vse go-' voričenje in sumničenje je poči-j la kakor strel po vsej okolici novica: "Strgar je zadel terno!" j "Ni mogoče," je ugovarjala Korenka Borštnikovi Mini, ki je bila za celo faro prava živa pošta! "Če ti pa rečem, da je zadel." "Nikoli nisem slišala, da bi bil stavil!" "če ni nikoli, enkrat je, drugače ne bi bil zadel!" 'Ali bo vzdignil veliko?" "Na tisoče! Kot grof bo bo gat!" "Saj ni res! še dva tisočaka bo komaj dobil, pristopila je k njima Legatova Urša, ki ni za mudila nobene stave, prebirala sanjske bukvice kot dušno pašo in tuhtala po noči in po dnevi same številke. Zadela pa še razen nekaj amb ni nikoli nič. Zato jo je grabila jezna nevoščljivost da takov le, ki ni nič znosil v loterijo, kar prvič tako srečno sta vi, da zadene. "Kje'in kako je številke po^ tuhtal?" prašala je Urša Mino. "Ne vem. Sanjale so se mu, ali jiji je dvignil pri loteristu iz vrečice!" "Kdor še nikoli ni stavil, tisti ne bo hodil dvigat številk k lote ristu, meni verjemi, da ne!" "Povej ti, če veš; kaj me boš skušala?" "Vem, natančno vem." Urši je bilo silno všeč, da je vsaj v tem nadkriljevala Mino in Korenko, ker je vedela, kako je Strgar prišel do številk. "Strgar je plačeval vedno maše za Klemenom, ker je mislil, da res nazaj hodi. Ali ni hodil, in mu ni bilo treba, ker ni imel krajcarja na vesti. Zato je vse tiste maše rajni Klemen, ker jih nj-emu ni bilo treba, dušam v vi-cah porazdelil; le te so pa Strgar ju iz hvaležnosti številke povedale !" Urša se je uprla ob boke in gledala začudenega obraza svojih tovarišic z neko moško samoza-cestjo, češ, kdo ve to, kar ve Urša Legatova. In Mina in Korenka sta se ji čudili in ji prikimavali, "Saj so vsi ljudje že prej vedeli in jaz tudi." "Kaznovati ga tako nihče ne bi bolj mogel, kot ga je Bog!" "Odpustijo, da bo Bog /še nam!" Strgar in Bolej sta se ločila. XV. Drugi dan je vedela že skoro cela občina, da sta Bolej in Strgar strah ujela. To je bilo zopet govorjenja! Sedaj so ljudje že nekam pozabili na Matijca in na ogenj pri Strgar ju. Z Matijcem so se le šalili in se posmehovali ] izpraševali in poizvedovali vse podrobnosti, potem sta šli ena gor — druga dol — in koder sta hodili, ostajal je za njima pri vsakem človeku sled — o Strgar-jevih številkah in dušah v vicah. Dasi marsikateri niso mogli verjeti, da bi bilo vse to resnica, vendar ga ni bilo pametnega človeka, ki ne bi bil Strgar ju pri voščil terne. Brez krivde je pogorel, denar potrebuje, sam Bog mu je poklonil to srečo. Med tistimi, ki so tako govorili, je bil v prvi vrsti Bolej in za njim v prav tesni zvezi Poljačka in Majda, čeprav je tema dvema Bolej vedno tajil, da niti misliti ni na to, kot da bi bil Matijec po-žgal, vendar se nista mogli otresti nikakor nemirne in moreče slutnje; in če bi bila Poljačka pri denarju, gotovo bi bil Strgar dobil velike svote skrivaj, da ne bi bil vedel od koga in od kod.1 Zato je sedaj rekla: "Vidiš, Maj- "Cene, ti si dober. Ne govorim zaradi sebe. Moj denar je zavarovan. Ali navadno loterijski denar nima teka ; ker boš pa ti tako ravnal, blagoslovil bo Bog ostali denar, da bo več za-legel kot ves skupaj!" "Boter, samo nikomur ne pravite," prosila je Francka, ki je rahlo gugala lepo zibko. "Nobenemu! To ostani med nami. Samo Poljačka in Majda morata zvedeti in ti dve tudi ne bosta dalje trobili." "Gotovo ne. To uredite vi. Ko denar potegnem, vam takoj odštejem dolg!" "Čakajta, sedaj se bo še nekaj uredilo!" "No, kaj ?" sta zaprašala hkrati Franca in Cene. "To sta že slišala, da se Jaku dobro godi in da je pisal, naj le Majda ima hišo, njemu naj se izgovori samo kot, če bi ga kdaj potreboval, kar Bog ne daj; tako je pisal. Sedaj bo hi- da, Bog naju je uslišal. Ker mi dve ne moreva povrniti za oče tom, povrnil je Bog. Kako je dober!" Taisti dan, ko je Bolej zvedel o terni, hotel se je sam prepričati, ali je res, ali ne. Šel je bxsez opravka na Studenec, samo da bi zvedel, kako in kaj. "Cene, čestitam, Bog daj srečo!" je klical Bolej Strgar-ju stoječemu na hišnem pragu. "Bog daj, Bolej, hvala lepa _t" "Tedaj je vendar resnica," je segel v roko. Največji nazijski bombni napad od leta 1940 je bil izvršen na Canterbury v Angliji in sicer samo en dan pozneje, ko si je Mrs. Eleanor Roosevelt ogledala slavno katedralno mesto. Na sliki vidimo delavce, i M so zaposleni pri odstranjevanju ruševin. "Resnica! Terno sem zadel," potresel je veselo Cene ponujeno roko. "Pojdite v hišo, da malo sedete. Samo Franca je notri." Ko sta sedla za mizo, ponudila je Franca takoj kruha in dejala na mizo lepo zapečen, pe-danj visok hlepeč. "Povej vendar Cene, kaj-te. je pripravilo do tega, da si stavil! Ljudje govore o dušah v vicah, o mašah, o Klemenu—in Bog ve kaj še vse. Od tebe bi rad zvedel resnico!" "Doslej tega ne ve še nihče kakor Franca, in vam bom zaupal. Ljudem se pa smejem in jih vodim za nos." "Prav imaš. Naj le pasejo radovednost tiste raglje, da vsaj brez dela ne bodo!" "Ali še veste, kako je bilo tisti večer, ko sva strah lovila, Matijec štel mrtvaške glave?" "Seveda vem!" "No, glejte! Ko sva se ločila, začele so mi rojiti tiste številke po glavi, in prvič v življenju mi je nekaj reklo: Stavn! Ker sem imel opravek v mestu, sem pa stavil. Drugemu nisem hotel dajati, da bi se zopet ne reklo: Aha, Strgar tudi išče sreče. Potreba ga je privila. Povedal nisem nikomur, še Franci ne. In glejte, vse tri so< Vzdignjene. Loterist mi je rekel, da dobim dva tisoč!" "Veš kaj, Cene, te ti je sam Bog naklonil. Sedaj si dober, boljši kot prej!" "Naj bo kakor je božja volja; toda če bi ne bilo Matijca, bi tudi terne ne bilo!" "Tako ti je on nevede povrnil nekaj škode." "Če je Bog meni tako dober, tudi jaz Matijcu nočem biti trd. Govorila sva s Franco in sklenila, da od tega denarja dam toliko vam, da bo pokrit Poljakov dolg. Sedaj je menda samo še pri vas, drugi je plačan _9" ša brez dolga, torej Majdo lahko omožimo." "Imate ženina?" "Imam. Naš hlapec Jernej." "Jernej? Kaj poveste! Ali poj de za zeta?" "Saj vedno sloni tam pri plotu in čobrna z Majdo. Rezanico vso naredi zastonj in če le utegne, skoči kaj pomagat. Fant je priden, pri meni ima že nekaj zasluženega, po materi dobi nekaj malega — no dovolj bo za Poljakovo reč! Tam bo po tudi več prigospodaril, kot zapravil. Ne veš, kako tišči krajcar!" "Poglejte no, kako se bo vse lepo spletlo. Kdo bi bil kaj takega mislil!" "Poštenih ljudij Bog ne zapusti! Matijca je udaril in spo-koril, druge pa poplačal. Druga resnica je zmerom resnica: Dobre plačuje in hude kaznuje _t" _ (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO Voznik se sprejme Dobrega voznika truka se takoj sprejme; Slovenci imajo prednost. Oglasite se pri Nottingham Feed & Seed Co., 18617 Nottingham Rd. Telefon KE 0256. (272) ŽENSKI! za kvačkanje (crocheting) in Šivanje na roke. Zglasifle se pri PLATZNER KNITTING MILLS 2811 Vermont Ave. Fulton ali Detroit kara. (274) ŽENSKE BELE za čiščenje podnevi ali ponoči PLAČA Zglasite se v Employment Office The May Co. MALI OGLASI Pee naprodaj Naprodaj je peč na premog; v dobrem stanju; vprašajte po štirih popoldne na 1033 E. 62. St._(271) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša na 19202 Cherokee Ave., ima 6 sob, vse v najboljšem stanju; cementni dohod, garaža. Oglasite se na 921 E. 185. St. (272) "Vode, vode . . ." je bil klic ranjencev na bojišču v zapadni puščavi Severne Afrike. Angleški sanitejci so hiteli na vso moč, da so se odzvali na. klice ranjenih. To je slika iz prvih bojev v novi ofenzivi v afriški puščavi. Priglasite vojake za božično številko Ime in priimek ................................................................................................................••••■•• Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines .................. Coast Guard..........Air Corps ...'.......Merchant Marine.......... Ime in priimek dekleta ..................................................................................................- Služi kot: Nurse ....................... WAAC ...................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov ............................................................................ OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treb,a pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," aH pa samo čekirajte z navadno navpično črto. Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Sklad v srebrnem jezeru lil "živega niso zakrivili, I,}, ^aj do tedaj ne, da so iri Jtii končani. Tistikrat ^ morali izpustiti. Pa ,jln ^sledova 1 i in vas mislite ".Njihov namen je tisto, » uZflivo" idi : 0 jih mislite kazriova-$ 8 vPrašal Old Shatter- ,ji „s smrtjo?" iS i , Mislite izročiti sodni ji. $ fti? Poslati v kaznilni- t —! Dajte jim basto- j i 3 da ste bili v Orien-? kakor a beduina ta-£ za Indijanca bič in 5'hujša sramota in ža-^i jo opere. Če jih j 3 nas bodo zasledovali j) .7 Francisca ali pa tja 5®hike." $ naložite globo! Od-konje in orožje!" J™ bilo zelo brezsrčno f^eno. Brez konj in bi mrli od gladu J bi se ne mogli." nevoljno stresal gla- . 4Umem vas, sir! Prav ^5rneli goditi milo! Saj gj.^ nad nami najhuje sam J11« nad menoj, tudi ij e Frankom, nad Jem-^ ftad Davyjem. J radi tega, ker so se Ijj Pogrešili, smo pred-JPravičeni, da odločili usodi." 0 Je zamahnil z ro- ; it JJJJe, kar hočete! Nič I ■ a je v stran pa se j sir?" je vprašal 1 W ' \ ™ bodo dobro s hudim ' jCe bodete premilo rav- ] ijjl'm i in jih izpustili. k Se bodo! Vrnili se , i sahrbtno planili nad ] »J VSe pobili!" J) tie?» ii^isla." , v stavo itak izgubili!" Jamem." ii,arbi jo bil Old Shat- : >bil ^ Je končno sprejela < i J^handov predlog, da ahom svobodo, pa 1 ij, ^ej z njimi mir in ! i|\jf, enjeni mir s "pipo Zadostovalo bi l?ilo i»tj1 se pogodili samo s Velikim volkom, tilor je bil zahrbten, bo-( 'če so zvedeli za polj , ] injegovi bojevniki. š4[se vsaj pred njimi se držal dane bese- Sg i naJ Old Shatterhand ^ ttjimi!" je odločil i;' Bistroumen je in obl->ubiti- In tudi L °v dobro razume. '!'> G mir z njimj, če ga S L, . i,,' Je dejal Old Shat-Pa bomo še za-\ °r» da fie zavaruje-'' Vsa mogoča preseneti]' U ®o straže nad tabo-••lij^jim, beli so se str-r°g okoli ujetnikov, ^erband, Winnetou in a so sedli pred 1 J0lk naj sede!" je za-(|i aUerhand, ko se po-V^enil za nje. "Govo- ijtij je vzravnal, pa no-W\ P°8'ledal, ali iz sra-J šabnosti, se ni vede- »VV°lk pač ni pričako-§ tako kmalu spet Iv;*?" je začel Old a/J "In v takih spre-J\Jkoliščinah!" ■ti je molčal. snopih žarki svetlobe, ki so obsijali Milico an jo takorekojč presunjali. Grof je odrevenel. Ni verjel svojim očem, gledajoč to prikazen, in leden mraz ga je stresel po životu. Ne! — To ni sen, niso halucinacije, ampak nesporna resničnost. Nevidni sve- tako zadel, da se je sp kolena. — Oprosti mojo fleve dvom, — je rekel v Ni videl, da je Mil'«3 la, nato je vstal tudi or del. Ona pa ga je p«F ko in ga začudeno vpf® (Dalje prihodnji« tec, h kateremu se obračajo z molitvijo, ni nikaka bolezenska domišljija vernih, ampak živa osebnost, ki je slišala njegove misli in odgovorila nanje; on sam je tu obžarjen z lučjo, ki jo je ustvaril z lastnim velič-jem in čisto molitvijo. Vanj uprti pogled je grofa V severozapadnem delu province Alberta je več kot 10,000 kvadratnih milj ozemlja, ki\je prenapolnjeno 'z oljnim peskom, kjer je dovolj olja za vso svetovno uporabo za prihodnjih sto let. Pesek je takoI namočen z oljem, da-se ga lahko (iztisne z roko. To bo gotovo rešilo vprašanje umetnega gumija in pomagalo poraziti ošišče. Gornja slika nam nudi prizor z bojišča v zapadni afriški puščavi, kjer t * par dni pode Nemci Amerikance in Angleže za sabo. Nemški voznik tanka se napadu j očima angleškima vojakoma. To je radio slika poslana iz Caira. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine gorečo željo in slišala mojo iskreno molitev, zato sta me vodila, podpirala in omehčala ljudska srca: ta mi je dal miloščino, oni prenočišče, ta me je okrepčal z vročo juho, oni mi je podaril krajec hleba. Razen tega pa sem se velik del poti vozil, ker so me usmiljeni vozniki vzeli na voz. Gospod! Kako srečen sem. Ko sem se I pomolil pri svetih relikvijah, [je po usmiljenju svetnikovem moja trudnost izginila, danes pa sem se obhajal in tako je moja zaobljuba izpolnjena. — Veliko delo si izvršil, dedek, in zelo me veseli, da ti je Sv. Sergij tako jasno izkazal svoje usmiljenje. — A! . Kaj govoriš, gospa! Jaz sem napravil malo v primeri z drugimi romarji. Ali vidiš ono žensko, ki ima črno ruto na glavi in ki sedi na kamnu? Ona je iz iste vasi kakor jas, pa ti je nesla v naročju štiriletnega dečka z ohromelimi nogami. Ko je odšla, so ji dobri ljudje zbrali rubelj. . . . — Kaj?! Z enim rubljem je prišla semkaj in še z otrokom v naročju? — je vprašala začudeno Milica. — Kakor vidiš, dobra gospa! In svetec je poplačal njen trud. Komaj se je otrok dotaknil relikvij, je ozdravel. Poglej ga, kako stoji poleg matere. Ginjena je Milica vzela iz denarnice nekaj zlatnikov in jih stisnila v starčevo roko, ki "i mogel verjeti svojim očem, nato je šla k ženski, o, kateri je starec govoril, začudeni" Beren-klau pa ji je sledil. Kmetica je rada odgovarjala na vsa vprašanja in ponosna in srečna pokazala svojega bledega, shujšanega otroka, ki je na čudežen način prejel moč v svojih slabotnih nožicah. Milica je izsula v roko uboge ženske vse, kar je imela v denarnici, dala ji je svoj naslov z naročilom, naj pride naslednjega dne k njej z dedom po listke za prevoz po železnici do najbližje postaje njihove vasi. — Oh, Egon! — je zašepeta-la, ko je naglo stopala k hramu, kjer so ležale relikvije. — Sram me je pred tako materinsko ljubeznijo. Sram me je mojega bogastva in našega, razkošja pred tem uboštvom. Oh, kako prav si imel, ko si grajal moje drage obleke in klobuke, ki so stali po dvesto rubljev. Nikdar več ne bom delala takih neumnosti. Grof ji je krepko stisnil roko. — Meni boš ljuba v najpreprostejši obleki, a najlepša naloga bogastva je pomagati potrebnim. Ginjena od ravnokar preži-tih vtisov, sta stopila v hram, ki je bil v tem trenotku prazen; svetilke in sveče, ki so gorele okrog svete rakve, so tvorile nekakšno sveto ognjišče. Milica se je spustila na kolena pred rakev, pritisnila glavo na njen rob in se zatopila v molitev. Grof je stal korak za njo in gledal v odprto krsto, v kateri so pod zlatim brokatom počivali ostanki svetnika. Pod žametnim pokrovcem so se jasno obrisovale konture glave in deloma tudi obraza. To je torej tisti legendarni svetnik, ki je umrl pred več kakor petsto leti, pa je vendar ohranil živo vez z ljubljenim ljudstvom. Skrivnostna in nerazumljiva sila ga je oživljala in bil je zaupnik, prijatelj in tolažnik bednih, trpečih, razdedinjenih. On je slišal prošnje in molitve onih, ki so se obračali do njega, in odgovarjal je s čudeži. . . . Prvič v življenju je Beren- ŽENINI IN NEVESTE! ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderton 0628 vojne industrije, ki oglašajo v tem dnevniku iščejo ... pomoč! OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste tozadevni oglas v Ameriški Domovini 555555555555555555555555X5555 V. J. KRIŽANOVSKA: pajčevina IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Naslednjega dne sta odpotovala z vlakom ob sedmih, da prispeta še do maše. Radovedno si je grof ogleda-val visoko nazobčano obzidje, izza katerega so gledale pozlačene kupole cerkve. Prejšnji večer sta ihu Milica in Derev-nin povedala zgodovino in junaške povesti samostana, kar je še bolj vzbudilo njegovo zanimanje. Vkljub burnim časom in te-1 danjim nesrečam so množice romarjev prihajale in odhajale skozi vrata, a hram Sv. Duha, kjer se je vršila služba božja, je bil poln. Med molilci so bili zastopani vsi sloji naroda, toda večino so tvorili kmetje in ta klečeča množica je bila očitno prežeta z gorečo in globoko vero. Ko so šli iz hrama, da pose-tijo cerkev svete Trojice, kjer so ležale relikvije, je Milica zamišljeno gledala prelivajoči se tok množice in tedaj je nenadoma zapazila pri neki klopi . majhno skupino žensk in otrok, ki so počivali. Bili so potniki s palicami in culami na hrbtu: po shujšanih in utrujenih obrazih in po iz- i nošenih, prašnih oblekah je bilo videti, da so prišli od daleč. ; Na klopi je sedel sivobradat 1 starec, ki je bil nekoliko sklju- ; čen, toda visoke postave; opiral , se je ob bergle, a njegovo bledo izčrpano obličje je kazalo silno j utrujenost; iz velikih sivih, jas- • nih oči je sijala nenavadna do- : brota. Milica je stopila k njemu: [; — Zdravo, dedek. Od daleč prihajaš, ko si tako truden? — ga je vprašala sočutno. Starec je vstal in se ji poklonil; toda Milica ga je posadila na klop in sedla poleg njega. — Iz globoke Sibirije, dobra gospa. Naseljenci smo. Strašno nam je zdaj tam; moja dva sina in ostala družina so pomrli, revščina pa je rastla z vsakim dnem; potem je padla krava in konja so mi ukradli. Tedaj sem zaprl kočo, vzel palico in sklenil, da se grem pomoliti. Vse življenje sem imel v mislih, kako bi prišel k relikvijam Sv. Sergija, ki je priprošnjik in zaščitnik naše matuške Svete Rusije, i . . Pri nas je zdaj povsod slabo: revščina povsod, punt in nečistovanje! Oh! Treba je vneto moliti za našo nesrečno domqvino, da bi je Gospod in sveti zastopniki ne zapustili. — Ce je bila revščina tako velika, kako si prehodil tako dolgo pot?—se je začudila Milica. — Kako? — je začudeno odvrnil starec in krotek, otožen nasmešek mu je razžaril obličje. — S pomočjo in v imenu Kristusa in velikega Svetca ču-dotvorca, h kateremu sem potoval. Onadva sta videla mojo učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA 'ENGLISH-SLOVENE REAOEB" kateremu je znižana cena ^ 4 AA in stane samo: 9 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Ali iščete delo? ------- T kltnje- Gornja slika nam ne predstavlja kakšen snežni vihar, pač pa je videti leteče ^ te s katerimi je avstralsko ljudstvo pozdravljalo vračajoče se avstralske vojake v ^ p če mesto Sydney. Vojaki so prišli z raznih b ojišč. Ta dan so bile zaprte vse trgo uradi. njenega molitvenega šepeta, a v očeh ji je žarel ogenj take goreče vere, tako navdušenje, da je grof občutil nenavadno ga-notje. V tem hipu bi bil vse dal, da bi moral videti v bodočnost, ali bo svetec uslišal to molitev. Ali biva resnično živa vez med mo-lilcem in Injegovim legendarnim priprošnjikom? Grof je vzdih nil: njegov skepticizem se je upiral temu in imenoval to "praznovernost." Mehanično so njegove oči obstale najprej na poljski krogli, ki se je zarila v zid poleg rakve, nato so uzrle meniško kuto in v tem hipu se je zdrznil ves začuden. V senci obleke je videl živo, s širokim sijem obžar-jeno glavo svetnika. Ognjevite oči polne moči so ga strogo pogledale in ta pogled ga je pre-sunil skozi in skozi; a iz dvig-! njene oke so švigali v zlatih klau občutil neko skrivnostno silo po životu in prvič je zahre-penel doživeti tisti zanos molitve, ki dvigne človeka nad ničevost snovnega sveta; pusti, metodični kult protestanstva se mu je zazdel majhen in hladen. Neka nevidna sila ga je vlekla naprej in njegov tanki sluh je ulovil besede, ki jih je Milica šepetala. Poslavljala se je. od domovine in prosila zanjo-zaščito Najvišjega duha, v katerega silo in mogočnost je trdno verjela. — Sveti Sergij, preslavni zaščitnik ruske zemlje! Usmili se nas, moli za nas, ne pusti, da propade naša zaničevana vera in tvoj narod, ki ga sile zla vlečejo k prepadu in v nesrečo, prelivajoč potoke nedolžne krvi. Ne pusti, da se nam tujci roga j o. ... Solze so ji tekle po licu; žalost in prošnja sta se culi iz!