NA SLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote d! 17 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Trlephone: ITEnderson »12 Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednote je prva in najstarejšo slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 52. leto ?aa ^ J23Q0OT7 SODELUJTE V SEDANJI NASI D. UKAMPANJII GŽaiLO JOTOCLALORGANf or THE GRAND CAJtNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION 1HB. »t tb> F—t OHtet ni CtereUnd, Ohto. Pmte ttii«t «< AmK Itth !>». Aeeeptod trn Mailing »t 8p«Ui SM CLEVELAND, 0H10f 27. JUNIJA (JUNE), 1945 VOLUME XXXI — LETO XXXI v Slovenska nova maša v Steeltonu, Pa. Rev. William Zlogar, O. F. M, Steelton, Pa. — Po daljšem presledku se bo prihodnjo nedeljo, 1. julija naša fara sv. Petra zopet prazniško oblekla, ker bo eden izmed njenih sinov prvič pristopil k oltarju Gospodovem. Ta novomašnik bo naš domačin Rev. William Zlogar OFM, sin Louisa in Ane Zlogar, prvi je doma iz Vidošič pri Metliki, mati, rojena Skuhala, pa iz Razkriž pri Ljutomeru. Slovesna nova maša se bo pričela ob 10:30, istočasno se bo s cerkvenega kora čula zopet znana ganljiva nabožna pesem: "Novi mašnik, bod' pozdravljen!" Naš novomašnik .frančiškan je bil rojen tukaj v Steeltonu, kjer je dovršil d omačo farno šolo sv. Petra, zatem je gradui-ral na katoliški višji šoli v Harrisburgu, nakar je stopil, v semenišče oo. frančiškanov v Lemontu, lil.; zatem je študiral na katoliški univerzi sv. Bonaventure v New Yorku, a svoje bogoslovske študije pa je dovršil na Kolegiju sv. Imena v Washingtonu, D. C. Letos, dne 17. junija je bil v ondotni cerkvi Božjega groba in frančiškanskega samostana posvečen v maSnika po Most Rev. Dr. Amleto G. Cicognaniju, a-postolskemu delegatu za Združene države. Po slovesnem sv. opravilu v nedeljo se vrši v šolski dvorani zajtrk za člane novomasnikove družine m njih prijatelje, popoldne ob štirih bo pa na domu njegovih staršev na Kelker St. pozdravni sprejem novomašni- Novomašnik je zelo ponosen, ker je sin* slovenskih staršev, zato pa tudi popolnoma obvladuje slovenščino in jo kaj rad govori, kar je vse hvale vredno. Podpisana poročevalka si dovoljuje v svojem imenu in imenu cele fare g. novomašniku iskreno čestitati, tako tudi njegovim sorodnikom. Naj ljubi Bog blagoslovi našega novega delavca v vinogradu Gospodovem! Novi mašnik, bod' pozdravljen! D. Dermes. DOMOLJUBEN ČIN KSKJ Brat Josip Zalar, glavni tajnik naše Jednote nam poroča, da se je iz Jednotine blagajne do 22. junija kupilo vojnih bondov 7. posojila v znesku $270,000.00; od prej imamo pa že takih bondov v skupnem znesku $2,448,000.00. * DRUŠTVENA NAZNANILA DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA ST, 29, JOLIET, ILL. Vabilo na st jo S tem naznanjam članstvu našega društva, da smo preme-nili datum prihodnje (julijske) seje s prve na drugo nedeljo, torej na 8. julija. Pri-četek ob eni uri popoldne v navadni zborovalni dvorani. Ta prememba velja samo za mesec julij! Odbor želi in pričakuje na tej seji velike udeležbe, ker bo polletna, da boste videli, kako naše društvo sedaj obtsoji. — Torej pridite! Eden izmed sre-čih bo dobil vojni bond za $25; po seji bo na razpolago udeležencem nekaj okrepčila in seveda. tudi pijače. Torej na svidenje 8. julija- v Ferdinand dvorani. S pozdravom, Michael Setina, tajnik. W ; --- ♦ DRUŠTVO SV. PET AR l PA-VAO ODSJ. 64, ETNA, PA. Poziv na sjednicu Sa ovime pozivam naše članstvo na redovitu sjednicu, ko-ja Če se obdržavati na 1. julija u našoj redovitoj dvorani. Bra-čo i sestre! Umoljavate se, da dodjete u što večem broju, jer-bo ista če biti kao glavna sjed-nica; ujedno imati čete zgodu, da čujete 3 mjesečno in 6 mje-sečno izvešče, poleg toga ima-demo još puno novi i potrebni stvari za riješiti> zato treba, da ste prisutni i da čete biti zadovoljni. Ja mislim, da barem jedan put na godiuu možete do-či, da nas pogledate; ovo je svima u korist, ne samo odboru ili jednome. Onda do vidjenja na dojduči sjednici! Mogu još javiti članstvu, da na prošloj sjednici dobio $5.00 nagrade naš brat Jos. Mikan, 187 _ 47th St. Pittsburgh, Pa. Ujedno molim članove, koji su zaostali s svojim rasporezom dasi ga podmiriju, dok imadu s čim. jerbo kada ne bude više novaca, biti če nekdo drugi kriv. Tako je, uvjek kaže član ili zaboravi, osam ni mu došlo na pamet, da je bila naša sjed-nica, a cjeli dan sam je vidio o klubu; sigurno tega ne može zaboraviti, a svoje društvo, to hitro prodje iz pameti; ali kada što se trefi u slučaju bolesti, onda je društvo prvo, treba da mu se pomože. Zato budite dobar član ili članica, i društvo vas neče zaboraviti-Sa pozdravom, John Dovranich, tajnik, 8 Valley St. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ST. 101, LORAIN, 0.# Vabilo na sejo Tem potom naznanjam članom in članicam našega društva, da se naša prihodnja redna seja vrši v petek zvečer, 6. julija; začetek ob osmih, v navadnih prostorih, namesto sredo 4. julija. Ta sprememba vdlja samo za mesec julij. Pridite v polnem številu! Z bratskim pozdravom, Michael Cerne, tajnin T _ DRUŠTVO SV. GENOVEFE ŠT. 108, JOLIET, ILL. S tem naznanjam, da je po daljši bolezni na svojem domu dne 12. aprila t. 1. umrl naš član Robert F. Blaess, star 18 let, sin Mr. in Mrs. Joseph Bu-char z 354, N. Ottow Sat. Poleg staršev zapušča brata Cpl. Walter Blaessa, nekje na Pacifiku in sestro Mrs. Marie Sto-nich in več tet ter stricev. Bog mu daj večni mir in pokoj! Vsem preostalim izrekamo sožalje. • Naša prihodnja seja se vrši v nedeljo, 1. julija od 2. popoldne. Prijazno prosim vse, da se naših sej redno udeležujete, tako tudi, da boste imele v redu svoj asesment plačan. Mary Cokill, tajnica, 920 Cora St. DRUŠTVO SV. DRUŽINE ST. 136, W1LLARD, WIS. Vabilo na piknik Prihodnjo nedeljo, popoldne in zvečer, dne 1. julija, priredi naše društvo svoj redni letni piknik na običajnem prostoru, kjer bomo pekli janjca po sta-rokrajskem načinu. To bo v resnici nekaj okusnega za želodec; žejo si bomo pa gasili s hladnim ječmenovcem, zvečer se bo pa vršil ples v dvorani. Zato vabim vse naše člane in članice iz Willarda, tako tudi rojake in rojakinje iz bližnjih naselbin: Greenwood, Owen, Marshfield, Bright in Augusta. Obiščite nas ta dan in prebijte malo časa med svojimi sosedi, domačini in znanci; za zvečer bomo imeli izborno godbo za plesaželjne. Torej na veselo svidenje na našem pikniku! S pozdravom, John Champa, tajnik. DRUŠTVO KRALJICA MAJ-NIK A, ŠT. 157, SHEBOYGAN WIS. Obletnice, ki jih obhajamo leto za letom, zelo hitro minejo. Tudi naša skromna slav nost društvene 301etnice je minila z zahvalo Bogu za sprejete dobrote v tej dobi društvenega obstoja. V nedeljo, 29. maja smo se udeležile sv. maše in prejele skupno sv. obhajilo. Le škoda, da nas ni bilo večje število-Vsem zavednim sosestram, ki ste se udeležile te slavnosti, se društveni odbor prisrčno zahvaljuje. Da se vidimo zopet zdrave in srečne ob ei»ki priliki čez leto dni, kar Bog daj! Odbor kakor tudi vse članice se želimo zahvaliti v prvi vrsti našemu bratskemu društvu sv. Cirila in Metoda št. 144, ki se je odzvalo našemu vabilu za korporativno udeležbo sv. maše v tako obilnem številu. Dalje prisrčna hvala našemu društvenemu duhovnemu vodji Rev. L. F. Korenu za izražene čestitke pri sv. maši na društvo in članice. Čestitke, poslane od glavnih uradnikov naše KSKJ, so bile prečitane na mesečni seji meseca junija, katere so članice z odobravanjem vzele na znanje. Še nekoliko poročila o društvenem poslovanju v 30 letih: Društvo šteje ob 30-letnici 362 članic in 210 otrok. V teh letih je umrlo 26 članic, med temi 3 ustanovnice ter 2 člana mlad. oddelka. Še živečih u-stanovnic je pet in te so: Marie Prisland, Johanna Suscha, Mary Sebanz, Frances Ribich in Theresa Hren. Društveno premoženje znaša $8,253.18. V 30 letih se je izplačalo bolniške podpore $33,-295.00. Za razne dobrodelne namene smo darovale svoto $1,-426.00. Skupne operacijske in razne podpore so članice prejele od Jednote $15,925.00 ter za po-smrtnino v vsoti $14,000.00. Bog daj, da bi 35-letnico lahko na slovesen način obujale ter v miru in zadovoljstvu. Naše društvo je prejelo tudi kampanjsko nagrado za mesec maj v vsoti $8.33. Ta mesec i-mamo tudi tri nove za mladinski oddelek in sicer: Terrance F. Tagel, Jo Ann M. Klames in Margaret M. Versey. Vseh teh novih so mamice članice našega društva. Vsem naše iskrene čestitke! Sprejmite sosestrski pozdrav Johanna Mohar, tajnica. Semkaj v Detroit se je preselil z družino pred 18 leti iz države Arkansas; soproga mu je umrla pred 9 leti. Zapušča dva sina in tri hčere: John je doma, Fabian služi Strica Sama v Evropi, hčere Violet Morse; Mary in Rose sta pa še dejrieti, vsi ti spadajo k našemu dru- ŠtVUi Pogreb se je vršil dne 19. junija iz hrvatske cerkve sv. Je-ronima na Mt. Olivet pokopališče. K sklepu izrekam tej družini v imenu društva iskreno sožalje; pokojniku naj sveti večna luč in naj mu bo lahka ameriška gruda. Ohranimo ga v blagem spominu! Paul Madronich, tajnik DRUŠTVO MARIJA POMAGAJ ŠT. 176, DETROIT, . MICH. Član društva umrl Zopet moram z žalostjo na-! znanjati o novem in sicer že i tretjem letošnjem smrtnem j slučaju našega društva, in sicer je dne 15. junija za večno j zaspal naš sobrat John Lucich j v starosti 62 let. Pokojnik je bil doma iz Velike Gorice, občina Vukovina v zagrebški okolici, Hrvatska. — po šolo In dom za redovnice navzlic slabim razmeram. Odplačali smo že veliko dolga, kaj je še dolga pri cerkvi, pa se naš odbor trudi na vse načine in upamo, da bo z darovi 25 letnice ves dolg poplačan. UpAio da z božjo pomočjo in z darovi naših faranov se bo to uresničilo. Lepa hvala odboru, ki se veliko trudf, in hvala tudi vsem, ki so darovali za našo cerkev. Naj vam Bog poplača za vse^ kar ste dobrega storili za cerkev. Ne pozabite nedelje 8. julija in pridite vsi na našo slav nost, posebno pa prosim naše rojake, ki so bili pri ustanovit vi naše fare, da se udeležite te lepe slavnosti. Z rojaškim pozdravom, George Pavlakovich, tajnik cerkve Kraljice sv. Rožnega venca. ČESTITKE K 50 LETNICI POROKE Cleveland, O. — Prav na ti ho sta izvršila slavje 50 letnice poroke naša znanca Mr. in Mrs. Anton Globokar; ki imata svoj dom na 3612 E. 82nd St Pa si oglejmo ta zlati par! Mr. Anton Globokar je doma iz Krke pri Žužemberku na Dolenjskem. Oče mu je bil cerkovnik, zato so pa sinovi vedno delovali pri cerkvi, tudi tukaj v Ameriki. Ko je dopolnil vo jaško dolžnost, se je začel o-gledovati kje bi si ustanovil svoje ognjišče. Ko je tako o gledoval, kje bi si bilo dobro izbrati stanovanje, mu pride naproti Štajerčeva Minka, in mu pravi tako-le: "Ako se ogleduješ za stanovanje je prav ognjišče ti bom pa že jaz preskrbela. " In posledice teh po govorov so bile, da sta se Tone Globokar (Markotov) in Mary Hrovat (Štajerčeva) poročila dne 31. maja 1895 v cerkvi sv Kozma in Damijana na Krki. Ker mladi in močni Tone n imel prave priložnosti si poma gati naprej, je šel na poskus njo v Ameriko. "Dobro, prideš pa še ti za mano," je rekel že niči kmalu po poroki, ko se je odpravljal v to deželo. "Ako bo slabo, se pa zopet vrnem do mov." S temi tolažilnimi bese dami je zapustil naš Tone svo jo mlado in ljubljeno ženo. Ameriko je srečno prispel in delo je tudi dobil. Zdaj pa mu je bila vsa skrb, da si prihra ni toliko, da še žena pride za njim. Tudi to se je doseglo. — Nastanil se je v naselbini Newburghu, kjer pa še ni bilo ne cerkve, ne društev in so za čeli delati za cerkve in za dru štva. Podjetni Tone je bil se veda vedno med prvimi. Leta 1911 je prevzel predsedništvo pri društvu sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, na katero mesto je bil še mnogokrat izvoljen. Pod njegovim vodstvom se je šte vilo članstva omenjenega dru štva podvojilo. Koliko je sto ril on potov za društva in za cerkev, ve le Bog. Ljudje kaj hitro pozabimo, ako kdo kaj dobrega stori, slabega pa ne moremo pozabiti. Ali Vaša velika dela za cerkev in za društva pa se ne smejo pozabiti nikoli! V nedeljo, dne 10. junija so skupno z otroci pristopili k ob-hajilni mizi. Le matere ni bilo navzoče, ker je že del j časa bolna. redimo špalir od šole pa do Škoda, da so razmere take, cerkve. Torej društva morajo da vam pri najboljši volji ni- gu svojih otrok in vnukov dočakala še demantni jubilej. Ko pa bo prišla božja poslanka in vaju odpeljala v kraj večnega miru, naj Vama bo pot lahka in posuta s cvetjem dobrih del. Hvaležni smo Vama za vse dobro, katerega sta storila med nami. Bog naj Vama bo obilen plačnik za vsa dobra dela, sta jih storila med nami! J. Resnik. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226, CLEVELAND, O. Po dvamesečnem molku se zopet oglašam in sicer naj prvo z žalostno novico, da je naše društvo izgubilo na bojnem polju svojega prvega člana-voja-ka Pfc. Mihael Dimca, ki je bil 28. dce. 1944 ubit nekje na angleški obali. Več o tem je bilo že poročano v zadnjem Glasilu na prvi strani. Torej izrekamo globoko sožalje njegovi ženi, materi in sorodnikom. Naznanjam tudi, da smo za društvo zopet kupili en vojni bond 7. izdaje. Dobili smo tudi v odrasli oddelek dve nove članice in sicer sestro Hedviko Janša in Eleanor Ribo. Dobro nam do-šle! Zadnje dni je podpisano poročevalko obiskal njen brat John Papesh s svojo družino iz Brooklyna, N. Y., ki spada k tamošnjemu društvu sv. Jožefa št. 57 KSKJ. Navedenec je bil kot vojak hudo ranjen na obeh nogah, ko se je nahajal v Nemčiji tako, da so ga morali poslati domov v Ameriko, da se tukaj zdravi. Dobrodošel! Na bolniški listi so sedaj: Urh Lubi, Julija Poje in Rosie Hosta; vsem tem želimo, da bi kmalu okrevali. Ksklepu vas cenj. bratje in sestre še prosim, da se udeležite prihodnje (julijske) seje v tako lepem številu kakor zadnje. S pozdravom, Mary Zupančič, poročevalka. -o- DOPISI 25-LETNICA SLOVENSKE FARE V DENVERJU, COLO. Naznanja se vsem Slovencem in Hrvatom v naši denverski naselbini, da bomo imeli veliko slavnost v naši fari Kraljice sv. Rožnega venca v nedeljo, 8. julija t. 1., ko bomo obhajali srebrni jubilej ali 25-letnico ustanovitve naše fare. Zato se vabijo vsi Slovenci in Hrvati kakor tudi drugi Slovani, ki žive v Denver ju ter v bližnjih naselbinah v naši fari in oni, ki so na farmah, da se udeleže te redke slavnosti in sv. maše, ki bo točno bb desetih dopoldne. Pri maši bo g. nadškof Urban J. Wehr, D. D. kakor tudi drugi duhovniki. Pro-šena so vsa denverska slovenska in hrvatska, moška in ženska društva, da se zberejo v dvorani Slovenskega doma do 9. ure, nakar točno ob devetih odkorakamo k cerkvi, kjer na- služi Stricu Samu sedem krepkih "sinov. Cast jim kakor tudi njihovemu očetu in celi jo-lietski naselbini! Poročevalec. biti pri cerkvi najpozneje 15 minut do 10. ure. Popoldne ob eni bo banket, potem pa govori in petje, kakor tudi program. Ker sem že opisal našo faro pred petimi leti, torej ne bom zdaj ponavljal, kar je bilo že enkrat pisano. Toliko vendar lahko rečem, da smo od ustanovitve naše fare delali v lepi slogi in zadovoljnosti Slovenci in Hrvatje in pomagali po svoji najboljši moči, kakor tudi vseh prošlih 25 let smo bili vedno zvesti podporniki naše fare. Kdor pride v našo nasel- smo mogli kaj boljšega pripraviti. — V zakonu se jima je rodilo 11 otrok. Pet jih je u-mrlo, 6 je pa še živih; trije so poročeni. Sin Lovrenc je nekje v Nemčiji pri vojakih, Mary poročena Pucel pa je tudi že mnogo let tajnica društva sv. Ane št. 150 KSKJ. Mr. Globokar je bil ob zlatem jubileju star 74 let, prav tako tudi njegova soproga. — Skupna starost jima je 148 let. Ob vajinem zlatem »jubileju želim jaz in vsa fara sv. Lovrenca vama še mnogo let naj- SEDEM SINOV PRI VOJAKIH Joliet, lil. — Znani rojak John Papesh iz 1313 N. Broad way ima kar sedem sinov v vojaški službi. Takih očetov ni posebno veliko v celi Ameriki, ne slovenskih ne drugih, in v kolikor nam je znano, se v ce lem jolietskem okrožju, ki je dalo naši ameriški domovini ve liko vojakov, nihče drugi ne more s čim podobnim ponašati. Njegovi sinovi borci so: Joseph, Albert, Stephen, Michael, George, Ralph in Peter. Pfc. Joseph je šel k vojakom v juniju 1942 in je bil prek morja 33 mesecev. Nastanjen je bil na Novi Gvineji, sedaj je pa na Filipinskih otokih. Odkar je šel tja se je sestal s svojim bratom Majkom prvič po treh letih. Preden je šel k vojakom, je bil uposlen pri Phoenix Manufacturing Co. Pfc. Albert je prek morja že 37 mesecev, vsega skupaj pa je v vojaški službi že 4 leta. Sedaj je nastanjen v Italiji pri Quartermaster corps 'Red Bull' divizije v peti armadi. Bil je dvakrat ranjen, prvič v bojih v Severni Afriki, drugič pa v I-taliji. Prejel je odlikovanje škrlatnega srca s hrastovimi listi za obe rani. Dobil je tudi infanterijsko borbeno medaljo in medaljo za izvrstno obnašanje. Tudi on je delal pri Phoenix Co., preden je šel k vojakom. T-5 Stephen, veteran nor. mandijske, francoske in nemške kampanje, je pri vojakih od maja meseca 1942 in je bil prek morja 33 mesecev. Pride-ljen je inženirski edinici, ki je v enem mesecu zgradila deset železniških mostov v Franciji in tako zvezala tri važne želez niške proge. Tako je bilo mo goče veliko hitreje dostavljati strelivo in zaloge, kar so mora li prej prevažati na trukih. Ko je bil v Angliji, sta se tam se stala z bratom George jem prvič v treh letih. Sedaj je nastanjen v Nemčiji. Preden je Štefan oblekel uniformo, je bil uposlen pri Twist Drill Co., v Clevelandu. T-5 Michael je v vojaški službi od junija 1941, pred morja pa 14 mesecev. Prideljen je 826 amfibijskem traktor bataljonu in se je udeležil bojev za otok Luzon. Sedaj se nahaja na Filipinih. Pred vojaško dobo je bil uposlen pri Sanderson and Porter Co. Corp. George je pri oboroženih silah od novembra 1942. Prek m^rja je prebil 17 mesecev. Ima medaljo bronaste zvezde za svoje zaslužno delo v bojih v Franciji kakor tudi kolajno škrlatnega srca za rane. ki jih je dobil lanskega julija v Franciji. Sedaj je nastanjen v Nemčiji. Preden je šel služit domovin, ije delal pri American Steel and Wire Co. Pvt. Ralph je pri marinih od junija lanskega leta, prek morja pa je bil deset mesecev. Bil je ranjen na otoku Okinawa, kjer se je boril v šesti marinski diviziji. Prej je delal pri American Steel and Wire Co. Slovenski dan v Clevelandu Cleveland, O. — Tukajšnje podružnice SANSa, ki so organizirane v centralnem odboru, se pripravljajo že več mesecev za Slovenski dan, ki se bo vršil v nedeljo, dne 8. juli j a na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., Euclid, O. Za Slovenski dan so bili po vabljeni razni govorniki in sledeči so se do sedaj odzvali: pisatelj Louis Adamič, jugoslovanski poslanik Simič, Etbin Kristan in Stane Krašovec, ki je bil delegat na konferenci Združenih narodov v San Franciscu. Navzoče bo pozdravil tudi euclidski župan Simms. Na programu bodo tudi nastopili sledeči pevski zbori: Zar ja, Slovan, Glasbena matica Jadran, Planina in Zvon. Nekaj pesmi bodo skupno zapeli, kar bo gotovo naredilo impozanten vtis. Slovenski Cleveland ni imel že precej časa prilike sli sati več zborov skupaj. S priredbo Slovenskega dne va imamo več namenov: prvič skupna solidarnost teženj na ših rodnih bratov onkraj mor ja s programom, katerega za stopa med nami organizacija SANS, v kateri so pridružene ?koro vse naše podporne orga nizacije. Drugič/ da se naš slo venski Cleveland bolj pouči pravem člelu SANSa. Namen Slovenskega dneva je tudi, da oživimo delo za naš tr peči narod v stari domovini in zaeno finančno podpremo or ganizacijo SANS, da bo imela več prilike vršiti svoje delo. Dragi Slovenci in Slovenke Danes ni čas, da bi spali spanje pravičnega, danes je čas dela za naš narod, kateremu imperi izjavo, da ona ni priznala v prvi svetovni vojni aneksi je slovenskega Primorja in ga tudi sedaj ne prizna, temveč podpira težnje jugoslovanskih narodov. Dragi Slovenci, ako vam je draga vaša rojstna gruda, na kateri je tekla zibel vašega življenja, boste gotovo prišli dne 8. julija na vrt Slovenskega društvenega doma. Naj ne manjka nobenega zavednega Slovenca ali Slovenke! Slovenski Cleveland, rojaki in rojakinje/v imenu tukajšnjih podružnic SANSa in JPOSS ste pro-šeni, da se gotovo omenjenega dne udeležite te velike manifestacije. Pomagajmo po svojih močeh in zmožnostih, da bo slovenski narod združen, svoboden gospodar na svoji zemlji in da bo lahko molil svojega Boga v materinščini. Kdor čuti tako in ima še kaj slovenske poštenosti v svojem srcu, se bo gotovo udeležil velike narodne proslave, ki se bo vršila v nedeljo, 8. julija, na vrtu Društvenega doma v Eu-clidu, O. Za podružnico št. 48 SANSa: J. F. Dum, tajnik. -o- VABILO NA PLESNO VESELICO Brooklyn, N. Y. — Slovenski tamburaši v Brooklynu priredijo ples v soboto zvečer dne 30. junija v Slov. domu na 253 Irwin Ave. Isti bo trajal od 8-12. Vstopnina je prosta. To je po dolgem asu prvi ples Slovencev v soboto zvečer ker je dvorana zo celo zimsko sezono že oddana tujcem. Pokažite se torej Slovenci, da mi sami lahko vzdržujemo naš Slovesnki dom. Na svidenje* torej v soboto zvečer! Se priporočajo: Tamburaši. SOBA NEMŠKE PREDAJE BO MUZEJ Ameriško vrhovno poveljstvo se ni zmenilo, da bi bodo- alizem še vedno streže s svojo "čim rodovom ohranilo dokaze grabežljivo roko po življenju in mu hoče ugrabiti zemljo, na kateri so živeli naši rodovi že preko tisoč let. Človek ne bi pričakoval v tej vojni, da bo kramarska Anglija imela slabe namene z našo lepo slovensko Primorsko. Pričakovali smo. da bo skušala v tej vojni popraviti krivice, ki jih je storila slovenskemu narodu v času prve vojne, ko je Italiji obljubil?, in potem izročila primorske kraje, da jo je tako zvabila v vojno proti Nemčiji in Avstriji. Ta kramarska Anglija se ne izira na fakt, da živi na Primorskem nad pol milijona Slovencev in da se jim dela največja krvica pod tujim jarmom. Ne, Anglija ne misli na te stvari, glavno, da ona lepo živi na račun drugih narodov. Sedaj se tudi boji prestiža strica Jožeta, kajti če bi imel on v veliki Jugoslaviji prijateljico in povrhu še dohod do Jadrana, potem bi se morda tudi italijansko demokratično ljudstvo otresilo imperializma in postalo prijateljsko z Jugoslavijo. Vojna v Evropi je sedaj končana. Ubogo jugoslovansko ljudstvo je doprineslo ogromne žrtve za svojo osvoboditev. Toda ne samo to! viji je zadrževala brezpogojne predaje nemške armade v drugi svetovni vojni. To važno odelo pa so prevzeli vojaki, ki sedaj obešajo na stene zemljevide in postavljajo druge predmete v politehnični visoki šoli v Reimsu, kjer je bila podpisana brezpogojna predaja. Na stenah bodo prvotni zem-| ljevidi, v sobi bo ostala miza, na kateri je bila podpisana predaja in okoli mize stoli, na katerih so sedeli razni zastopniki. Na stenah bodo slike vojaških zastopnikov, kakor tudi skupne slike konference. Pozneje bo poslopje izročeno francoski vladi kot muzej. -o- MU SOLI M J EV ŽELEZNIŠKI VOZ PRIPELJAN V RIM Zasebni oklopni Pullmanov železniški voz, s katerim se je Benito Mussolini peljal na Brennerjev prelaz na sestanek s Hitlerjem, ki mu je voz podaril, je bil pripeljan v Rim in je na razpolago zavezniškim oblastim. Najbrže pa ga bodo poslali v kak muzej. Voz, ki so ga našli nekje na severu, ima protizračne topove in na oknih odprtine za strojnice. Ima stanovanjsko sobo, obednico, spalnico ter telefon-V Jugosla-jsko centralo in radijsko posta-25 nacistič-s jo. nih divizij in tako preprečila, I da niso bile te divizije poslane! na zapadno fronto in tudi na tisto Anglijo, katera je precej let zadrževala 3 milijone vojakov na domačih tleh in gledala od strani, kako se je slo- Pvt. Peter, ki se nahaja se-jvanska Rusija borila z največ- GRŠKA NE SPREJME OS IS KI H ŽEN Grška vlada je odredila, da morajo biti aretirnae vse žene Grkov, ki so bili odpeljani na delo v Nemčijo in Madžarsko in se sedaj vračajo v domovino, daj nekje na Južnem Pacifiku, j jo pošastjo v zgodovini sveta, j Ti Grki, ki so se poročili z je pri oboroženih silah od de-|Da, poleg ruskega naroda je j Nemkami in Madžarkami, se cembra 1944. Prej je bil upo-! jugoslovanski narod doprine-slen pri Joliet Pattern Works. • sel proporčno največji delež v Jolietski list "Joliet Herald-( boju proti nemški in italijan-J nato jih pošiljejo v koncentra-News" je 2. junija objavil na ski pošasti. Seveda, sedaj ko je cijska taborišča in bodo pozne-prvi strani slike vseh sedem vojna končana, pa se je pričela1 je poslane v svojo domovino, bratov. Segajo prek cele stra- zopet kramarska kupčija na ra-'zakoni pa bodo ločeni, ni in predstavljajo že kar krep- čun malih narodov, posebno ko četico, vso iz ene drhžine. slovenskega, ki je že tako maj-Kaj takega se/ne vidi vsak dan. hen. * morejo vrniti domov, njihove žene pa so pridržane na meji; bino, lahko vidi lepo cerkev, le- boljšega zdravja, da bi v kro- Samo iz ene slovenske družiite Neko pleme v Južni Afriki rabi prah posušenih in zmletih Bratska Rusija je dala svojo mravelj za posebno sladščico. DOPISI NOVICE IZ STEELTON A, Steelton, Pa. — Zopet smo v krasnem mesecu rožniku, ki je posvečen presv. Srcu Jezusovemu. Ta mesec bo posebno pomemben za našo naselbino in sicer dan 28. junija ko bo naš g. župnik Rev. Menko sežgal zadolžno farno listino ali mortgage, vsled česar bo naša cerkvena občina brez vsakega dolga. Bila sem že tukaj ko je sedaj že pokojni Father Ažbe začel graditi našo cerkev, tako tudi, ko je tudi že pokojni Father Gladek začel graditi farno šolo. Bilo je tedaj toliko cerkvenega dolga, da so nekateri dvomili, da isti ne bo nikdar plačan, toda, hvala Bogu, danes je vse čisto ali brez dolga! Lahko smo torej vsi farani veseli. da smo to dočakali. Glede tega se moramo v prvi vrsti zahvaliti našemu sedanjemu g. župniku, ki se je za poravnavo tega dolga največ trudil in seveda tudi našim dobrim faranom. Druga važnost za našo faro bo zopetna nova maša našega domačina Rev. VVm. Zlogarja, o kateri je več na prvi strani tega Glasila poročano. Kakor povsod, drugod imamo tudi tukaj poleg veselja tudi žalost vsled smrtnih slučajev. Dasiravno že malo pozno, naj vseeno poročam o žalostnem slučaju tu živeče družine Duralija. Dne 12. febr. je umrl dobro zna ni rojak George Duralija; mati te družine Anna jej pa nekaj dni zatem dobila po-j ročilo, da je bil njen 24 letni; sin Cpl. Frank (kie 24. marca * 1915 ubit nekje na nemški fron- fcreveč dobro (Nemcijso pustili stradati celo oficirje-ujetnike in uši so jih jedle) in da je v ujetništvu prišel v stik z več Slovenci iz Jugoslavije, častniki in "vojaki iz bivše jugoslovanske vojske. Bili so to: poročnik Rudolf Hleber iz Št. Vida nad Ljubljano, poročnik Cof Ivan iz Ljubljane, štabni narednik Moris A. Uderman iz Novega mesta, in vojak Hribar Franc iz Golice pri Šmartnem pri Kamniku. Največje presenečenje v ujetništvu pa je doživel, Oco ga je eden nadaljnih jugoslovanskih ujetnikov vpra-rašal: "Od kod si?" "Iz Milwaukee." "Ali poznaš tam nekega Franka Gregorčiča ?" Louisu je zaprlo sapo. "Seveda ga poznam, to je moj stric in moj boter.'" "No, vidiš, jaz sem pa sin sestre od Mrs. Gregorčič, Julian Marolt iz Novega mesta. Tako sva si potem še sorodnika.(Res, Mr. Gregorčič in Louis Martinčič, oče, sta si bratranca.) Julian je omenil tudi Mr. Gregorievega sina Martina, ki je sedaj vojak v ameriški armadi v Misouriju, in s katerim sta skupaj hodila v šolo v Novem mestu pred kakimi 15. leti. Povedal mu je tudi, da si z materjo, sestro Mrs. Gregorčič, redno dopisuje, in da so doma še vsi zdravi in živi. To je bila prva vest, ki, jo je Mrs. Gregorčič dobila o svojcih iz domovine, in naravno — vesela vest. Taborišče, v katerem je prebil Louis 6 mesecev in pol ter se srečal s Slovenci, je bilo Moosburg na Bavarskem. Zdaj ima pošteno zasluženi dvameseni dopust. V.O." LISTNICA UREDNIŠTVA Član 25, Cleveland, Ohio. — Nikakor ne! Urednik polaga ti. O tem je bilo že v Glasilu | nft toke napade t0,ik0f ^^ na št. 21 poročano oba sta bila lanski snejr, ali drugače rečeno, člana dr. št. 42 KSKJ; gotovo | pr- leyem ušesu notri> pri des_ nem pa ven! — Vsak, še tako razdražen pes preneha enkrat bevskati. Pozdrav! -rO— Pridobivanje nafte Nafta, iz katere se z aestila- hud udarec za ubogo ženo in! mater! Dne 18. marca je pa tukaj umrla tudi dobro, znana Ana Petric, članica našega dr. št. 181 KSKJ. Gotovo jo bomo pogrešale, saj je bila tako prijazna, vedno vesela in zgovor-1 na in je tudi rada hodila na cijo dobivajo za sedanji čas seje. Zapušča hčer poročeno najvažnejša pogonska sred-Slovinec dva sina i nlO vnukov. | stva: bencin, plinsko olje, naj-V imenu našega društva izre- različnejša mazna olja itd., se kam sorodnikom vseh teh po- dobiva iz zemlje. Ponekod te-kojnikov naše sožalje. Bodi jim j če nafta — tekoče zlato — kar ohranjen blag spomin! iz tal. Toda to so redki prime- Zaeno naznanjam članicam ri. Največkrat morajo za pri-tukajšnje podružnice SŽZ., da [ dobivanje nafte vrtati globoko je naša sestra Mary Kofolt ne- (do 4000 m) v zemljo. Ko pri-davno zgubila eno nogo; bila je dejo s cevmi do nafte, se dosti-reva štiri mesece v špitalu, pa j krat zgodi, da nafto, ki je pod ni bilo več pomoči, morali so ji zemljo stisnjena pod ogrom-nogo odrezati. Zdaj je doma j nim pritiskom, sama od sebe pri hčeri poročeni Ilič. V ne- brizgne v mogočnem curku sko-sreči je bila srečna, da ima do- zi napravljeno izvrtino. Pona-bre otroke ker so bili stalno vadi pa morajo črpati nafto iz pri nji in so vse velike strtoške j zemlje s pomočjo črpalk, plačali. Obiščite jo vaših, Je- Vrtanje v velike globine, kjer car bo gotovo vesela. Naveden-1 mora sveder skozi trde kame-ka ni zaradi te nesreče obupa- nine, je zamotan tehnični pro- na, češ, saj je tudi v sedanji vojni že na tisoče mladih fantov izgubilo roke ali noge, ki bi jih lahko še bolj rabili kot ona, S pozdravom, D. Dermes, poročevalka. -o- VRNITEV IZ NEMŠKEGA UJETNIŠTVA blem zase. Seveda do danes pr vači na tem področju Amerika. Šele od Američanov so posneli stroje za vrtanje in povzeli različne načine vrtanja drugi narodi. Dandanes najbolj razširjen način vrtanja je rotary-način (način z izvrtavanjem). Glavna značilost naprave za vrta- Ije. Te naprave se nahajajo v stolpu nad izvrtino. Zato mora biti stolp dovolj visok. Dandanes se vrtilni stolpi po A.P.I. (American Petroleum Institute) predpisih gradijo v višino od 15 do 40 m. Teža, za katero se računa, da jo more stolp prenesti, se giblje od 30 do 200 ton. Kadar morajo vzeti sveder iz zemlje, dvignejo s škripcem' do vrha stolpa pogonsko d rogovje. Nato od vi jejo drogove ob dnu stolpa in potegnejo sveder zopet za višino stolpa kvišku. Tako nadaljujejo z delom, dokler se iz zemljje ne pokaže sveder. Najbolj obremenjen del vse naprave je sveder. Dandanes je največ v uporabi sveder, ki ima štiri lopute postavljene v obliki križa. Na dnu ima vsaka lo-puta ostrino, ki je izdelana iz posebno trdega jekla (n. pr. wi-dia-jeklo). Sveder mora biti tako izdelan, da reže širšo luknjo kakor pa so široki pogonski drogovi. Po sredini svedra je napravljena voda, ki jo dobavlja črpalka, ki se nahaja na povrju zemlje ob vrtlnem stolpu. Iz črpalke je voda napeljana na vrhu v vrtalne drogove, po katerih teče do svedra, nato pa po zunanji strani svedra in pogonskih cevi zopet na površje zemlje. Tako odvaja voda ves materij al, ki nastaja, ko drobi sveder kamen pod seboj. Za posebno trde kamenine imajo svedre, ki imajo namesto o-strin, ostro nazobčana kolesca, ki drobijo kamen. Stroji na pogon svedra so nameščeni zraven vrtalnega stolpa. Pogonski stroj vrti o-kroglo mizo, ki je vgrajerja v stolpu, v vrtalno mizo pa je vpet zgornji del pogonskega drogovja. Za pogonske stroje uporabljajo Američani, ki imajo na razpolago obilo zemeljskega plina za kurjenje kotlov, največ parne stroje. Pa tudi drugače je parni stroj zelo pripraven ker z^rži zelo raznoliko porabo sile, ki jo zahteva vrtanje. Nemci, ki so sicer povzeli večino vrtalnih naprav po Američanih, uporabljajo za pogon svedrov Diesel motorje. Poleg teh dveh pogonskih strojev pa se v novejšem času tudi zelo uveljavlja elektromotor. Poraba sile pri vrtanju je zelo različna. Za škripec i^dvi-galne naprave sje rabi v napravah srednjih velikosti 200 do 300 ks. pri velikih d« 500 ks. Pogon sesalke, ki dobavlja vodo za čiščenje, zahteva 100 do 200 ks. Za pogon svedra samega pa se porabi kakih 60 do 100 ks. Seveda se nikoli ne uporabljajo vse naprave naenkrat. Kadar deluje sveder in sesalj-ke za čiščenje mirujejo naprave za dviganje drogov iz zemlje in obratno. Tako zadostuje pri srednjih napravah za vse skupaj pogonski stroj z 200 do 300 ks, odnosno s kakih 500 ks za večje naprave. MilicauktWis. — Družina nje je visok stolp, v katerem so Louis Martinčič na 1717 N. 21 St., je doživela te dni nepričakovano veselje in presenečenje, ko se je naenkrat pojavil na pragu ameriški vojaki in pozdravil. ko ni nikogar zagledal nameščeni stroji za pogon svedrov itd. Sveder, ki ga vrtijo stroji, ki se nahajajo ob vznožju stolpa, se pegreza vedno globlje v tla. Obenem s svedrom se pogrezajo tudi drogovi, na v predsobi: "Is anybody home katere je sveder pritrjen. Ti —," Bil je sin, 1st Lt. Louis Martinčič mlajši, o katerem je družina vedela, da je v nemškem vojnem ujetništvu, a se ni nadejala, da se bo tako nepričakovano vrnil. Razume se, da veselja ni bilo ne konca ne kraja, ko je mati vsa srečna objela zopet svojega sina, oče pa mu je krepko stisnil roko in sta se mu obe sestri vrgli okoli vratu. Louis je potem pripovedoval, kako se mu godilo v ujetništvu, kar ni bilo drogovi so votli, 6 do 9 m dolgi, in imajo na obeh koncih vrezan navoj. Kadar je luknja tako globoka, da je drog za vso dolžino izginil v zemljo, se pri-vije na koncu drug drog in vrtanje se nadaljuje. Ti drogovi morajo biti izdelani iz dobrega jekla, da zdržijo velike sile, ki jih morajo prenašati. Razumljivo je, da morajo biti pri vrtanju posebne naprave, da se v slučaju potrebe potegnejo drogovi za vrtanje zopet iz zem- Baltske države Kakor znano, so bile tri doli navedene Baltske države pred drugo svetovno vojno samostojne, ali republike, toda tekom vojne si je iste prilastila Sovjetska Rusija. Litva Litva meri 53,242 štirjaških km. ali 22,959 kv. milj (torej nekako eno petino Jugoslavije) in so njene meje dolge 1258 km. Po odstopu Klajpede (Me-mela) Nemčiji, znaša dolžina littavske obali ob Baltskem morju samo 91 km. To obrežje pa je sedaj zelo nedostopno in neprimerno za večja pristanišča in je Litva z Memelom koncem meseca marca 1939 izgubila svoje najboljše pristanišče. Prebivalstva ima Litva 2,-879,070 in jih pride 41 na vsak kvadratni kilometer. Od teh je 83.9% Litavcev, 7:5% Židov, 3.2% Poljakov, 2.4% Rusov in 1.4% Nemcev. Največje in obenem glavno mesto je Kovno, ki šteje 92,-000 prebivalcev,. Šolen ima 21,000 prebivalcev in mesto Po-neveš 19 tisoč. Prebivalsvto je zelo narastlo v zadnjih 20 letih in je bil odstotek rojstev še enkrat višji od onega v Nemčiji. Prebivalstvo se peča največ s kmetijstvom (79.4%), v industriji je bilo zaposlenih samo 6.1% prebivalstva. Zemlja je za poljedelstvo in za pašnike zelo bogata, prav tako pa je dežela bogata na lepih gozdovih. Rži je bilo v letu 1930 pridelane §31,000 ton, pšenice 289 tisoč ton, ovsa 384,000, ječmena 219,000, krompirja 1,118,000 ton. Država je imela v letu 1930 559,000 konj, 1,170,000 goved, 1,097,000 ovac in 1,136,-000 svinj. Gozdov je bilo 480.-000 ha, od tega 68% smrečnin gozdov. V letu 1930 je Litva uvozila za 250 milijonov litov, izvozila pa za 280 milijonov litov. Največ je Litva izvažala lesa, divjačine, masla, raznih kož, svinj, jajc in konj. Največ je kupovala v Litvi Nemčija, in sicer polovico izvoza, mnogo pa je kupovala tudi Anglija; uvozila pa je tudi največ iz Nemčije. Ljudstvo je zelo napredno in je imela država v letu 1939 2386 ljudskih šol, 101 srednjo in nadaljevalno šolo, 9 učiteljišč, vseučilišče je v Kovnu s tehniko, eno poljedelsko akademijo, dve vojni šoli in 15 trgovskih in obrtnih srednjih šol. V primeru splošne mobilizacije lahko postavi na noge armado 200,000 mož. Vojnih ladij nima. Ogromna večina prebivalstva je katoliška (nad 80%). protestantov pa je v deželi samo 195,000, po priključku Klajpede Nemčiji pa je ostalo samo še 66,000 protestantov. Pravoslavnih je 55,000. Dočim zgodovina Latišev in Estoncev ni tako dramatična, je' zgodovina Litve kaj burna in bogata. Pokristjanjeni so bili šele leta 1251. pod knezom Mindovskim. ki ga je papež priznal za kralja. Gedimin i;' stare rodbine Jagjelov je ustanovil veliko kneževino Litvo, ki je segala do Kijeva. Gediminov vnuk Vladislav Jagjelo je po-tal leta 1386 poljski kralj; odslej je bila po litovskimi Jag-jelorri Litva združena s Poljsko' v personalni uniji. Jagjeloni so vladali združeni Poljski in Lii- vi do 1. 1572. Posebna narodna zavest država je postala šele po minuli svetovni vojni. Litvo-cev se je zbudila v 19. stoletju. Samosvoja država je postala šele po minuli svetovni vojni. Litvinci so Slovani takozvane baltiške skupine in njih jezik je soroden latiškemu in staremu pruskemu. Bogata je njihova narodna poezija. Imeli so stare slovanske bogove. So po večini visoki, deloma plavo deloma čr-nolasi, zdržani in zelo samozavestni. Latvija Površina Latvi.ie znaša 65,-791 štirjakih km, ali 25,402 kv. milj. in je torej približno tako velika, kakor ena četrtina Jugoslavije. Njene meje so dolge 2148 km in je morska obala dolga 494 km. Prebivalcev pa je Latvija v letu 1939 imela 1,950.502, to je 29 na kv. km. Latiev je 73.4' ;, Rusov 10.57c, Židov 4.9%. Nemcev 3.6% in Poljakov 3.1%. Glavno mesto je Riga, ki ima 378,000 prebivalcev; veliki mesti sta tudi Liepaja 57,000 in Daugavpils 43,000 prebivalcev. Letni prirastek prebivalstva je zelo majhen in manjši od onega v Nemčiji (v letu 1929 3.8 pro mille, v Nemčiji pa 5.3). Prebivalstvo se največ peča s poljedelstvom, v industriji in trgovini pa je zaposlenih razmeroma veliko število prebivalstva (20%). Največ je v državi gozdov (27%), polja 26%. travnikov in pašnikov 25%. Država je imela 1,445,000 ha gozda, občinskih gozdov je bilo 22,000 ha, v zasebni lasti pa je 297,000 ha gozda. Lesna in papirna industrija je zaposle-vala 14,444 delavcev, tekstilna pa 448 obratov s 75000 delavci. Država je živela zelo skromno, ker je morala več uvažati kakor pa izvažati. Previšek u-voza je vsako leto znašal vsaj 100 milijonov dinarjev. Uvažati .je morala država celo živež, izvažala pa je seveda največ lesa. Železnic ima država 2814 km. Ljudstvo je tudi tod zelo napredno in je imela država v letu 1930 1944 ljudskih šol (od tega 89 nemških manjšinskih sol); prav tako je imela 105 srednjih tehničnih in poklicnih šol; vseučilišče v Rigi ima 11 večinoma gospodarskih in tehničnih visokih institutov; nemška manjšina je imela v Rigi zasebno vseučiliče. V primeru splošne mobilizacije lahko spravi država 150,-000 oboroženih mož na noge, vojna mornarica pa ima dve podmornarice in tri minonosce. Prebivalstvo je večinoma protestantsko in sicer 55% ; katolikov je 450,000 (23%) pravoslavnih 170,000, starovercev 97,000 in zidov 91,000. Latiši do leta 1918 niso imeli samostojne države. Od 18. stoletja dalje so pripadali ruskemu erastvu. Nemš.ki učenjaki jih šteje/o k Latvoslovanom, katerim pripadajo tudi Litovci in stari Prusi. So plavooki in plaVolasi ter večinoma kmeti in i ibiei. Jezik spada k baltiški veji indogermanskih jezikov in je soroden litovskemu staremu pruskemu., Slovstvo se je razvilo po lutrovski reformaciji. Kulturno je še močan nemški vpliv. Latvijo imenujejo svojo drŽavo sami; Latiši pa jim pravijo Rusi in Poljaki, Nemci pa jih kličejo. Lette, deželo pa Lettland t— od t o ti tolika razlika v listih, če pišejo o tej deželi in narodu. Estonska Estonska meri 47,000 kv. km. ali 18,353 kv. milj, in je torej najmanjša med vsemi baltskimi državami. Kopna meja .r dolga 673 km, obala pa k: r 3401 km. V letu 1930 je štela država 1J 34,000 prebivalcev, to je 24 na !:v. km. Estoncev je 87% , Rusov 8.2' in Nemcev 1.9'.. Največje je glavno mesto Tallin, ki se je pod carsko Rusijo imenovalo Reval in šteje !32,000 prebivalcev, Dor p a t 70,000 z znamenito univerzo, Narva 25,000 in Pernau 21.000 Letni prirastek rojstev je še manjši kot pa v Latiški. S poljedelstvom se peča 65.8'v prebivalcev, z industrijo 13.4%, s trgovino 6%. Največ je v deželi pašnikov, nato pa pridejo polja, gozdovi, livade. Železnic ima država samo 190 km, dočim je pa zato obmorski promet še bolj razvit. Uradno ime za državo je Esti» sedež vlade in predsednika republike pa je v Tallinu. Ljudstvo je zelo napredno in ima država sedaj 1300 ljudskih šol, med temi 23 nemških. Dalje ima država nad 210 srednjih šol, med temi 86 gimnazij, med temi je 14 gimnazij z nemškim učnim jezikom. V vsej državi je četvero učiteljišč in izredno visoko je število ljudskih vseučilišč, ki istih je kar osem. Vseučilišče deluje v starem vseučiliškem mestu Dorpatu, tehnina visoka šola pa je v Tallinu. Vojske lahko postavi država v primeru splošne mobilizacije 110,000 mož, vojna mornarica pa ima kar 22 edinic, med temi še nobene podmornice. Po veri je velika večina prebivalstva protestantska in sicer 78.3%, pravoslavnih je 19%, katolikov 0.2%. Pred Estonsko leže zelo važni otoki, ki so pod njeno oblast-, jo. Največja sta Osel in Dago. ki sta zelo močno utrjena in sta že v vojnah med Švedi in Rusi igrala važno vlogo. Po teh otokih danes sovjetska Rusija najbolj hlepi, ker bi ji zasigu-rali dohod v Finski zaliv, ki bi postal kot edina vdorna vrata v Ljeningrad neprehoden za sovražnika. Estonci ali Esti pripadajo uralsko-altajski skupini narodov, so Visoki in krepki ter zelo nadarjeni. Čili sooblikova-ni močno po švedskem, nemškem in ruskem * kulturnem vplivu. Estonska je postala švedska 1. 1561, Rusiji se je pa prostovoljno pridružila pod Petrom Velikim 1. 1721. V deželi sami je vladalo nemško veleposestniško plemstvo, ki je bilo po svetovni vojni popolnoma razlaščeno. Esti so zelo pesniški narod, je pa njihova narodna poezija po predmetu in značaju zelo sodobna finski, čijih glavni narodni epos je znana Kalevala. Tajne brazilskih pragozdov Naša zemlja skriva v sebi še vedno vse polno skrivnosti, ki v splošnem napredku znanosti} v 20. stoletju še vedno niso raziskane. Tako je tudi velik del Brazilije popolnoma neznan. I Saj je znano, da so ogromna i zemeljska površja v srednjem in gornjem toku Amazonske reke in njenih pritokov še vedno1 popolnoma neraziskana. Številni raziskovalci se neumorno i tiudijo, da bi prodrli v pragozdove, toda neprijaznost tam-j kajšnjih indijanskih plemen in druge neprilike, jih pri tem o-, virajo. Toda ne samo kraji ob Amazonski reki še niso raz-1 iskani, tudi v južni Braziliji, I v gornjem toku rek Parana in San Francisco so še neznana ozemlja. Po prvi svetovni vojni so našli že več, dosedaj popolnoma' neznanih živali. In še celo v Evropi, kakor se je že nedavno j poročalo, da je raziskovalec dr. Ferdinand Emmerich naletel v pragozdih južne Brazilije v neznanih indijanskih krajih ob rekah Rio Pardo in Rio Verden na ogromno žival, ki živi v tamkajšnjih močvirjih in je kljub večjemu obsegu še najbolj podobna krokodilu. Omenjeni raziskovalec pripoveduje, da je bil nekega večera s svojim indijanskim vodnikom in tolmačem gost plemena Botokuda. Pri tebi pleme-, nu it živel mlad, zelo inteligenten človek Pato, ki je imel dolžnost, da mora plemenu pre-skrbljevati divjačino. Ker je bil Pato vedno v najtesnejšem stiku s prirodo, je bil dober poznavalec živali. Raziskovalec je zvedel od tega vodnika, da se nahaja v stepi neko jezero, v katerem da živi neka pošast, ki se hrani z ži- j valmi in trsjem. Sosedno indi-; jansko pleme spoštuje to žival J in ji nosi v dar jetnike, ki so bili zajeti v vojni. Rekel je, da je ta žival največja v teh krajih. Raziskovalec se je odločil, da sam poišče žival. Toda Pa-1 to se je branil iti z njim in tako sta odšla sama, on in njegov spremljevalec. Na obali pravega tropskega močvirja je stala skupina palm. Močvirje je obdajalo bujno in krasno trsje, ki je širilo omamen duh. Kolibri, krasni metulji, redke žuželke in pisane ptice so se zbirale v tisočih okoli močvir-, ja. Poleg palm je raslo ogromno drevje z nadpovršinski-mi koreninami, da sta mogla le z veliko težavo prodirati v ta labirint pragozda. Živalstvo je v tem tropskem kraju zelo raznoliko. Razne oprice, papige in ostale ptice s osedele v ogromnih jatah na drevju. Skozi pragozd je vodila ravna in dobro izhojena stfza. Na stezi so se videli čudni sledovi ki so dokazovali, da je morala samo ogromna žival napraviti tako široko pot skozi nezaslišano goščavo. Sledeč temu sledu, sta dospela do jezera. Voda je bila motna in na površini je raslo razno vodno trsje. Pošasti seveda nista videla. Po dolgem raziskovanju se je moral raziskovalec dr. Emmerich u-makniti pred nevihto. Šele četrti dan se mu je izplačalo čakati. Ko sta dospela do jezera, sta splezala na neko drevo, odkoder sta imela lep razgled na jezero. Skoraj istočasno se je voda razburkala, vodne rože so se pričele razmikati in neka temna masa se je prikazala na površju, toda takoj zopet izginila. Toda že sam trenotek je zadostoval, da sta spoznala v tej masi ogromno, nepoznano žival. Pošast se je zopet dvignila na površje. Najprej se je pojavil temnorjav hrbet, zatem pa glava. Ogromna lobanja, ki je bila brez prehoda zrašče-na z ogromnim trupom, se je proti koncu vedno bolj zoževala. Žival je z velikim hrupom in šumom vdihavala zrak. — O-krogle, velike oči so bile brezizrazne. Žival se je pomikala naprej in končno se je pokazal tudi topi rep. Pošast je bila podobpa ogromnemu krokodilu, toda brez njegovega luski-nastega oklepa. Dolga je bila devet do deset metrov, obseg pa 'je meril kake tri metre. — Predno je *n°gel raziskovalec sprožiti puško, je pošast izginila. Kasneje je moral raziskovanje opustiti, ker so se indijanska plemena pričela kazati sovražna. ZAHVALA IN NAZNANILO S lužnim srcem naznanjam žalostno vest, da je v Gospodu zaspal moj ljubljeni soprog JOHN KOVACH ki je bil previden s sv. zakramenti; dočakal je starost 71 let. Pokojnik je bil doma iz občine Studenec pri Krškem, Jugoslavija. Tukaj Ameriki je bival 42 let. Spadal je k društvu sv. Alojzija št. 42 K. S. K. J. ik društvu sv. Jožefa st. 45 ABZ. Pogreb se je vršil 6. junija iz cerkve sv. Trojice s peto sv. mašo zadušnico, katero je daroval- naš g. župnik Rev. E. Buchold. Po sv. maši je imel lep govor pokojniku v spomin, tako ga je tudi spremil do groba, za kar se mu lepo zahvaljujem. K večnemu počitku smo pokojnika položili na pokopališče sv. Jožefa pod oskrbo pogrebnega zavoda Stevens & Sons. Društva in njegovi prijatelji ter znanci so mu poklonili v zadnji pozdrav številne lepe vence in naročili več sv. maš zadušnic, za kar se vsem iskreno zahvaljujem; tako tudi udeležencem pogreba in onim. ki so dali svoje avtomobile na razpolago. Tako izrekam zahvalo tudi tistim, ki so mi v tej hudi preskušnji že na katerikoli način kaj pomagali. V tem oziru pa nikakor ne smem pozabiti Mrs. Komlanc ker mi je bila vedno v veliko pomoč za časa njegove bolezni, še enkrat najlepša hvala vsem skupaj ! v Tebi, nepozabni soprog pa naj bo lahka ameriška gruda. Počivaj v miru božjem dokler se zopet ne snidemo nad zvezdami! Žalujoča soproga, ANA KOVACH Indianapolis, Ind., 19. junija 1945. "QLASLO K. S. K. JEDNOTE" «17 ar. GLADI Al GOTXLAND t OHIO. Vsi rekspial te biti v sobote opoldne na priobčitev v številki aorto maj poznejše do Za člane na leto............................—- Za nečlane za Amerika_-__________________________W 00 Za Kanado In lin—nstru ------- OFFICIAL OBOAM OP AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U.6 A m the Intsrert of the Order OFFICE: «1 If »T. GLAIR AVENUE OMVNLAND 3. OHIO _Pfaooe: Hlxlwon WU__ Terma at wiai liittm* For members, yearly.......................................................11 1 " ^ ^ Por n on members In U. 8. A..., ...........................—IT-q Foreign Countrlee................■—..........................................................^ 0 AMERIŠKEM FRATERNALIZMU v nobeni drugi državi na svetu ne polagajo ljudje tolike važnosti fraternalizmu ali bratskim podpornim organizacijam kakor pri nas, v Ameriki. V letošnji majski izdaji znanega strokovnega mesečnika "Fraternal Monitor" je skoro večina iste porabljena z opisi in uradnimi poročili glede stanja naših podpornih organizacij z dne 1. jan. 1945. Ta opis je razdeljen po velikosti članstva istih, po njih premoženju po državah itd. V naših Združenih državah in v Kanadi posluje dandanes 225 raznih podpornih organizacij z 94,836 krajevnimi društvi in 8,712,798 skupnim članstvom. Te organizacije premorejo $1,682,921,443; njih skupna zavarovalnina znaša $7,153,383,600.00, skupnih podpor so pa že izplačale v dobi svojega poslovanja $6,112,794,162.00. Dalje je v tem poročilu navedeno, da lastujejo te bratske organizacije za $445,765,326.00 raznih vojnih bondov. Sledečih pet držav se ponaša z največjim številom članstva raznih podpornih organizacij: Penna. 1,050,231, Illinois 934,054, New York 715,667, Ohio 628,479, Wisconsin 485,139. Kar se tiče premoženja raznih naših podpornih organizacij je 150 takih, ki premorejo nad en milijon dolarjev; najbogatejša je Woodmen of the World z 146 in pol milijona dol. V navedenem listu je omenjena tudi naša KSKJednota glede njenega članstva, premoženja, izplačanih skupnih podpor in koliko ima denarja naloženega v vojnih bondih. Vse vsote so pravilne in delajo naši organizaciji čast, med številnimi drugimi. Ker nastopamo z julijem že četrti mesec naše "D. U." kampanje, dajmo se podvizati, da bo tudi ta mesec uspešen; zato pa pridno in marljivo pridobivajte nove člane! -o- Znamenje, v katerem bomo zmagali Westminstrski nadškof v Angliji kardinal msgr. Hinsley, je te tekom minule vojne v Evropi izdal pastirsko pismo, kjer pravi med drugim: "V tem hipu preizkušenj sem še bliže pri vas. Želim, da bi vse, kar koli se bo zgodilo, so-doživljal z vami kakor dober pastir, ki biva dan in noč, v nemiru in miru pri svoji čredi. Sedanji čas zahteva hrabrost in močno vero. Zavedamo se, da je Bog, ki nas je ustvaril, naš Oče in naš najboljši Prijatelj. Kdor koli je, za vsakogar izmed nas skrbi posebej. Vsak-terega od nas pozna po imenu. Nadnaravna hrabrost je sad naše katoliške vere. Božja Previdnost nas vzdržuje in rešuje v vojni kakor v mirnem času. Če Bog zahteva zdaj od nas žrtev in nas preizkuša, se to zgodi, da nas približa križu, to je znamenje, v katerem bomo slednjič vsi zmagali. Opominjam duhovnike in veraike, da je dolžnost iskrene molitve zdaj še bolj potrebna kot sicer. Spomnite se na moč svete maše in večkratnega svetega obhajila. Zatekajte-se h Kraljici miru. Prosite božjo Modrost, da bo vodila našo vlado, prosite vsemogočnega Boga, da bo dodelil zmago pravičnim. Molite za poglavarja svete Cerkve, ki je stori^ vse, da bi preprečil vojna grozote. Molite tudi za duše tistih, ki bodo padli kot žrtev strahotnega načina modernega vojevanja, za moške, ženske in otroke, ki so bili že žrtvovani Molohu. Vsi verniki so dolžni, da se žrtvujejo v blagor domovine in poslušajo vsa navodila za varnost. Vsi smo dolžni, da se strnemo v enotnost in zaupamo višji gosposki. Tolaži nas skrb in delo za varstvo otrok in sočustvujemo z bolečino mater, ki so jih ločili od njih najdragocenejših zakladov. Naj bi vas Bog usmiljenja in Bog vse tolažbe sprejel v svoje mogočno varstvo, zdaj in v vseh dneh temi- ne, dokler nas ne privede k luči in miru svojega nebeškega kraljestva." -o Domača fronta Junak, ki je dvignil zastavo na Iwo Jima, se vrača preko morja Washington. — Marine Pfc Ira H. Hayes, ki je eden od še živečih junakov, ki so pomagali dvigniti Ameriško zastavo na o-toku Iwo Jima, se vrača na svojo lastno željo nazaj preko morja. Hayes je bil skupaj z enim svojih tovarišev marinov in enim članom Navy Hospital Corps-a poslan domov v Zedi-njene države na zahtevo ranj-kega predsednika Roosevelta, da pomaga otvoriti kampanjo za sedmo vojno posojilo. Slika dviganja ameriške zastave na otoku Iwo Jima je bila izbrana kot simbol za kampanjo 7. vojnega posojila. Trije drugi marini, ki so pomagali dvigniti a-meriško zastavo, so bili ubiti na otoku Iwo Jima. Hayes, ki ga poznajo njegovi tovariši pod imenom "Chief," je drugi na levi na slavni sliki, katero je posnel Joe Rosenthal, fotograf agentu re A P. Na sliki nosi puško preko rame. Oba druga še živa marina, ki sta pomagala dvigniti zastavo, bosta nadaljevala delo kampanje osmega vojnega posojila. (OWI). Poziv delavcem, da si vzamejo teden dni počitnic Washington. — J. A. Krug, Chairman War Production odbora, je izjavil, da je pričakovati zboljšanje ameriške vojne produkcije, ako si bodo vzeli ameriški delavci teden dni dopusta, kadar bo mogoče, da se tako nekoliko odpočijejo in se obenem pripravijo na težke naloge, ki leže pred nami, predno bomo dosegli končno zmago. "Amerika se sedaj nahaja v svojem petem letu napornega dela nsf polju oboroževanja in opreme," je dejal g. Krug. "A-meriški delavci so se sijajno izkazali in so napeli vse svoje sile, ne glede na to, da so se iz- mučili in delali dolge ure v slabših razmerah. Ob enem pa so bili še * skrbeh glede svojcev onstran morja. Zmaga ni več daleč, toda paziti moramo, da ne popustimo, kajti vsi vemo, da je pred nami še mnogo mesecev trdega dela predno bo zmaga zares naša. "Zahtevalo se je od ameriških delavcev, da delajo bolj dolgo kot v mirnem času, toda vendar ne tako dolgo, da bi to izčrpalo njihove življenjske sile in zmanjšalo njih produktivnost." (OWI). 5 Zahtev Strica Sama Washington. — Vlada mora zahtevati ta teden od svojih državljanov naslednje: 1. Glejte, da boste preživeli počitnice doma in prepustli železnice vojakom na počitnicah, ali ki odhajajo na pacifično bojišče. 2. Vpišite se v Cadet Nurse Corps in pomagajte zadostiti potrebam na tem f>olju. 60,000 žena v starosti od 17 do 35 let, ki so dovršile High School je potrebnih. Informirajte se v svoji lokalni bolnici glede tega brezplačnega učnega tečaja. 3. Hranite papir, odpadke in časopise. Pomanjkanje papirja je še vedno kritično. 4. Pomagajte v svoji občini kot 'price pannel assistant.' — Prostovoljcev silno primanjkuje v tej borbi proti inflaciji in dragnji. Obiščite svoj lokalni rationing board. 5. Glejte, da bo vaš pridelek na Victory vrtu čim večji in o-bilnejši. Napravite si zaloge in vkuhajte, kar le morete. Zaloge konzerviranega živeža prihodnjo zimo bodo manjše za civilno prebivalstvo. Vojni bond i so omogočili B-29 Letala Washington. — Dne 6. junija je bilo leto dni, odkar so B-29 letala prvič preletela in obmetavala z bombami Bangkok, v Siamu, s komaj par letali. Danes ima 20. zračna sila najmanj 2000 letal na bazah na otokih, s katerih napadajo osrčje Japonske same. V ta letala je vložilo ljudstvo Amerike najmanj $1,-200,000,000. Vojno tajništvo je stavilo finančnemu tajništvu na razpolago številke in druge podatke, da predoči ljudem, ki kupujejo bonde, na razumljiv način, kam gre denar." — OWI. V štirih mesecih 28,500 kršilcev odredb OPA kaznovanih Washington. — Različne kršilcem odredb OPA v teku prvih 4 mesecev tega leta, za prestopke določb za ceno, najemnine in racioniranje. Chester Bowles, OPA administrator, je objavil ta rezultat široko zasnovane kampanje za izvedbo OPA regulacij. "V štirih mesecih, ki so se zaključili s 30. aprilom, je bilo naloženih 28,552 kazni — 481 je bilo obsodb na ječo," je dejal g. Bowles. Ta rekordna številka naj bi prepričala vse kršilce, da nastopa OPA zelo resno in da bodo sodišča kaznovala vse kršilce vojnih odredb.—(OWI) -o- Predsedniki Zdr. držav po nasledstvu Sedemkrat v zgodovini Zedi-njenih držav je podpredsednik nasledil predsednika, kakor to določa ustava v slučaju smrti ali odstopa predsednika. Prvi podpredsednik Zed. držav, ki je postal predsednik, je bil John Tyler, ki je v letu 1841 nasledil predsednika Wm. Henry Harrisona, 9. predsednika Zed. držav.Tyler je bil član stranke takozvanih Whigs ali elementov različnih strank, ki so si bili edini samo v tem, da so bili v opoziciji proti demokratski stranki, ki je bila v tistih časih stranka volilcev iz farmarskih in delavskih vrst. Tekom njegove administracije je bila anektirana država Texas in sicer potom kongresne resolucije, na površje pa je pri-lo tedaj tudi vprašanje sužno- sti, ne samo doma, pač pa v mednarodnem pogledu. Zedi-njene države in Velika Britanija sta bili sklenili pogodbo kooperativnega sodelovanja v akciji za zaustavitev trgovine s sužnji, katere so dobivali tedaj še iz Afrike, čeprav je bilo tako trgovanje v obeh omenjenih deželah smatrano za nepostav-no. Millard Fillmore je bil drugi podredsednik, ki je postal predsednik Zed. držav. On je nasledil Zacharija Taylor j a, ki je umrl leta 1850. Predsednik Taylor, tudi pristaš stranke Whigovcev, si je spletel zasluge junaka v vojni z Mehiko. V pogodbi^Jci je sledila zaključ ku te vojne, je Mehika odstopila Zed. državam Kalifornijo in New Mexico. Vprašanje suž-nosti je bilo že postalo važno, obče vprašanje vse dežele in tako je nastalo tudi vprašanje, ali naj se novi državi priključita Uniji kot svobodni ali kot sužnji državi. . . Kongres je skušal rešiti to kočljivo zadevo potom znanega kompromisa iz leta 1850, ravno sedem let poprej, preden je Fillmore nasledil predsednika v Beli hiši. Kompromis je določal, da prizadeti državi sami odločita glede tega vprašanja, obenem pa je prepovedal trgovino s sužnji v prestolnici dežele ter istočasno določil, da se plantažnikom iz južnih dežel vrne sužnje, ki bi pobegnili preko meje v svobodne drževe. To seveda ni niti zdaleko rešilo vprašanja suž-njedrštva in ker Fillmore ni bil pri volitvah izvoljen ponovno za predsednika, je igral le majhno vlogo v krizi, ki se je razvila iz zadeve okrog vprašanja suženjstva. Ko je morilčeva krogla leta 1865 končala življenje velikega predsednika Abrahama Lin-colna, je bila civilna vojna že zaključena, Unija je ohranjena in sužnji vseh Zed. držav so bili osvobojeni. Treba je pa' bilo modrega in preudarnega državništva za obnovo uničene ekonomije in socialnega življe-ja v Zedinjenih državah. Juž-njaki so sicer še dovolj pogumno pričeli z obnovo, toda večina v kongresu je smatrala jug za podjarmljeno ozemlje in tozadevno tudi nastopala. Andrew Johnson, tretji ameriški podpredsednik, ki je postal zaradi smrti predsednika glavai dežele, je sam priznal, da ni sposoben izvajati Lincolnove politike sprave, radi česar je razumljivo, da je izgubil kontrolo nad položajem. Kdor je čital zgodovino Zed. držav se spominja poniževalnega in maščevalnega programa, ki ga je formuliral in izvajal kongres naprafri južnim državam..— Predsednik Lincoln bi se bil v tem oziru ravnal po svojem znanem geslu: "Zlobnosti napram nikorr^ir — dobrohotnost napram vsem." Toda Lincoln ni živel dovolj dolgo, da bi imel priliko izvesti svojo veliko nalogo v tem pravcu. Leta 1881 je bil ustreljen James A. Garfield, republikanec, in njegov naslednik v Beli hiši je postal Chester Allen Arthur, četrti podpredsednik, ki je prevzel mesto predsednika Zedinjenih držav. Kot stranka, kateri je pripadal predsednik Lincoln, so republikanci po civilni vojni zelo pridobili na ugledu in moči. Od leta 1868 do 1900 so izšli zmagoviti v sedmih od devetih narodnih volitev. Njihovi kandidatje so bili večinoma možje, ki so služili v Unijski armadi v civilni vojni. Podpredsednik Arthur je bil general za vojaške zaloge. Kot predsednik pa ni pustil posebnega vtisa. Theodore Roosevelt je bil podpredsednik, ko je bil ubit predsednik William MiKinley (republikanec). To je bilo leta 1901. Vojna s Španijo je bila tedaj-baš zaključena in Zed. države so dobile Guam in Filipinske otoke — za katere se moramo ponovno boriti v tej vojni_in Puerto Rico. Anek- tirali smo tedaj tudi Havajske otoke. In ko smo s tem dobili v oblast posesti preko morja, so naši interesi prišli v dotiko z interesi drugih narodov. Theodore Roosevelt, peti podpredsednik, ki je postal predsednik, je razvil zunanjo politiko, ki je bila krepka, a včasih tudi avanturistična. V domačih zadevah je bil liberalen ter je zagovarjal "pravičen delež" za malega človeka. Njegova politika je imela vpliv na volilce njegove dobe in zato je bil v letu 1904 izvoljen za predsednika, po treh letih nasledstvenega pred-sedništva. Tekom njegove administracije je bila sklenjena pogodba s Panamo, kar je o-mogočilo zgraditev Panamskega prekopa, obenem pa razširilo ameriški vpliv ter vzbudilo nezaupanje napram "Yankee imperializmu" v Latinsko-ame-riških deželah. Theodore Roosevelt je tudi izposloval tako-zvani 'Gentleman's Agreement' z Japonsko, po katerem je bilo ustavljeno priseljevanje japonskih delavcev v to deželo. Šesti podpredsednik, ki je prevzel dolžnosti predsednika, je bil Calvin Coolidge, ki je prevzel predsedništvo v letu 1923, ko je nenadno umrl predsednik Warren G. Harding. Vo-iitvp leta 1920, ki so dale republikanski stranki ter njenima kandidatoma, Hardingu in Coolidge v roke oblast, so bile izraz splošnega zavračanja Lige Narodov, ki je doživela poraz že prej v ameriškem senatu, ter nagiba k izolaciji. Ta sentiment se je razvil v Zdr. državah po končani prvi svetovni vojni. Harding je tekom svoje kampanje obljubil, da vrne deželi "normalne čase.'' Doba prosperitete, ki se je zajela z njegovim terminom pred-sedništva, je trajala vseskozi Coolidge v o administracijo. Coolidge, ki je bil pristaš politike, da naj ostanejo stvari pri starem, je bil v letu 1924 izvoljen za predsednika, a v letu 1928 je dejal, da neče več kandidirati. ("I do not choose to run.") Leto dni za tem so se nad finančno borzo v Ameriki zgrnili težki oblaki in sledil je polom, kateremu je sle-iila velika svetovna depresija. Kn^Au zatem je Japonska vparjh v Manchurio, Hitler je prišel na površje v Nemčiji in svet se je stopnjema pomikal nasproti drugi svetovni vojni. Po smrti predsednika Lin-colna je bila v nevarnosti samo blaginja Zdr. držav, a danes >o razmere v svetu take, da je nemogože ločiti en narod od celote vsega sveta. In v tem kritičnem času zgodovine naše civilizacije se je zgodilo, da smo dobili" sedmega podpredsednika na krmilo v deželi . . . Predsednik Truman je imel podporo vsega naroda, ko je prevzel na svoje rame dolžnosti in nedovršene naloge pokojnega predsednika Franklin D. Roosevelta. RAZNE ZANIMIVOSTI Leta 1939 je bilo v naši deželi v raznih podjetjih zaposlenih 11.3 milijonov žensk, dandanes pa znaša to število 18.4 milijonov, ali naraščaja za 7.1 milijonov. * * * V republiki Peru govori polovica prebivalstva svoj domači indijanski jezik/ čeprav je ondi uradni jezik španščina. * ♦ ♦ V republiki Peru rabijo ta-kozvane llama ovce tudi za prevažanje tovora; kadar je ta ovca jezna, pljune v obraz svojega vodnika ali jahalca. » * ♦ Sovjetska Rusija zavzema največ kopnega ozemlja na svetu, kajti njena površina znaša 8,819,791 štirjaških milj. * * * Naša soseda Kanada meri s svojimi 10 provincami 3,694,-683 štirijaških milj, njeno pre- bivalstvo pa je po zadnjem štetju znašalo 11,506,665. • • • Cigani spadajo k belemu plemenu Kavkazov. • • • Stari Rimljani so pomešali svojim konjem dirkačem pred vsako dirko s krmo tudi nekaj peteršilja, da bi bili bolj žilavi in gibčni. • * » Do srede 18. stoletja se je v sibirskih vaseh plačevalo davek namesto v denar jh s česnom; za moškega je bilo določenih 15 glav česna, za ženo 10, za o-troka pa 5. * * * Blizu Fort Stocktona, Tex., iščejo petrolej ski vrelec; v ta namen so prispeli z vrtanjem že 15,300 čevljev globoko. * * • V Belgijskem Kongu v Centralni Afriki se producira 80 odstotkov demanto? v industrijske svrhe in 95 odstotkov radija svetovnega pridelka. • » » V republiki Liberiji je navada, da ženin brezplano dela pri tašči celo leto, nakar dobi njeno hčerko za nevesto. • • * Za časa vladanja angleške kraljice Elizabete je bila ondi stroga postava, če je kak mornar stražnik na bojni ladji zaspal. Dotičnika so zaprli v kletko in mu dali nož, pred kletko je pa bil kos kruha in steklenica vina, kar ni mogel doseči; predno je tak jetnik u-mrl vsled lakote, je marsikak izvršil samomor. * * * Starim Rimljanom ni bilo dovoljeno piti vina, dokler niso dosegli 30. leta starosti, ženskam je bila pa ta pijača sploh prepovedana. ♦ ♦ * V mestu Tampa, Florida, si je neki letoviščar nedavno zgradil svoj bungalow iz samih ste-; klenic mleka in cementa; v ta namen je porabil 10,000 steklenic. * * * Takozvani "soy" fižol, ki se ga zadnji čas tudi zelo sadi v Ameriki, so sadili Kitajci že pred 4,800 leti. » ♦ » Za časa vladanja angleškega kralja Edwarda VI. je bilo strogo prepovedano kupovati koruzo in jo zopet naprej prodajati; za prvi prestopek je bila določena kazen — 3 mesece zapora. * * » Prva katoliška šola v Zedinjenih državah je bila otvorje-na leta 1603 v St. Augustine, Fla. Tako so tudi katoličani začeli nastavljati učiteljice v elementarne šole. Prva šola za tr.ke učiteljice je bila šola sv. Angele, New Orleans, La., kjer so se vzgajale urulinske šolske sestre. tein manj je bil pokvarjen po nacijski barbarski doktrini, in radi tega bodo naj preje odprle otročje vrtce in potem prve štiri razrede ljudskih šol. Oblasti so tudi poskrbele za to, da se je natiskalo dovolj učnih knjig, kakoršne so imeli v Nemčiji v predhitlerski dobi, tako da se bode v nekaterih krajih zapadne Nemčije lahko pričelo z podukom mladine kmalo potem, ko pride tozadevno dovoljenje od vojaških oblasti zaveznikov. Največja nada Nemčije, da postane končno vendarle civilizirana država, je v vsej celoti odvisna od sedanjih nemških otrok. Večina pedagogov in iz-vfedencev na polju vzgoje je uverjenih, da bo tudi nemško deco, lahko vzgojiti tako, da bodo potem, ko dorastejo, pošteni in civilizirani ljudje in državljani dežele svojega rojstva. Pri tem pa bode seveda treba skrbeti za to, da bodo vse okoliščine, v katerih bode živela nemška deca, take, da bodo pravilno delovale na vzgojo mladine, — tako v učnih zavodih, kakor tudi v njihovih domovih. V kolikor pa pridejo dečki in deklice, kateri so obiskovali nacijske šole že par let, v po-štev, —je pa dokaj dvomljivo, da jih bode mogoče še rešiti otrovov nacijske kuge. Tovrstno sedanjo nemško mladino bode treba nadzorovati tako sedaj, kakor tudi v poznejših letih — z orožjem v rokah, kajti puške in bajoneti v rokah a-meriških, ruskih in angleških vojakov, bodo na tovrstno nemško mladino in kasnejše nemške državljane izdatno bolj vplivali, kakor pa nove učne knjige, katere sedaj pripravljajo zavezniki, da poskrbe za to, da postane nemški narod v toliko vzgojen, da ga bo mo-J goče smatrati — civiliziranim narodom. BODOČA VZGOJA NEMCEV Med drugimi normalnostmi vsakdanjega življenja in delovanja v Nemčiji, je tudi šolska vzgoja dece naenkrat prestala. Naciji so tekom let svojega nesmiselnega delovanja in vladanja, pokvarili vzgojo nem ške mladine vse od otročjih vrtcev do vseučilišča, kajti naciji so vzgojevali nemško mladino na ta način, da je ta mladina končno po§tala suženjska garda nemškega kriminalnega naroda. Zavezniške okupacijske oblasti, tako na zapadni, kakor tudi na iztočni polovici Nemčije, so sklenile, da bodo ta nacijski strup po možnosti odpravile; in dokler se to ne zgodi, ostanejo nemški učni Zavodi zatvorjeni. Oblasti zatrjujejo, da bode poteklo najmanj leto dni, predno bode mogoče očistiti vso nacijsko vzgojno nesnago iz nacijskih višjih in vse-učiliščnih šolskih zavodov. Pri tem delu bodo zavezniške oblasti postopale na podlagi teorije, da — čim mlajši je otrok, Vesti iz slovenskih naselbin Strabane, Pa. — Dne 20. maja je tukaj umrl Anton Sušelj, star 50 let in rojen vvKošani pri št. Petru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred 23 leti. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. Helper, Vtalu—Dne 25. aprila je naglo umrl Nik Pavelich, ki je bil splošno priljubljen v okolici in pokopan ob veliki udeležbi. Zapušča ženo in sina (v vojni na Pacifiku). — Smrtno se je ponesrečil pri delu Anton Pečarič. Zadel ga je kamen, ki se je privalil s hriba in ga udaril na glavo tako nesrečno,, da je čez nekaj ur podlegel poškodbi. Pokopan je bil 24. maja. Aurora, Minn. — Družina Ig-natz Muhich je bila obveščena, da je 21. marca padel v Nemčiji njen sin Sgt. Stanley J. Muhich. Poleg staršev zapušča ženo in hčerko, dva brata in pet sester, od teh štiri poročene. Indianapolis, Ind. — Dne 11. junija je tukaj umrla Karolina Stanich, rojena žgavec, stara okrog 56 let in doma iz Vipave. New York.—V Brooklynu je umrla Katarina Hutar, stara 58 let in doma iz Suhorja, pošta Banja Loka. Zapušča moža in pet odraslih otrok, od katerih sta dva v armadi. Windber, Pa.—Dne 10. maja je v bolnišnici umru Peter Su-šanj, doma iz vasi Bukovac, okraj Volosko, Primorje. Tukaj zapušča brata Franka, v starem kraju pa brata in tri poročene sestre. Rili ton, Pa.—Tukaj je umrl Anton šuštar, star 79 let. V Ameriko je prišel leta 1904. Zapuščaj tri sinove, žena mu je umrla pred par leti, prej pa sestra. Milwaukee. — Dne 8. junija je umrla Terezija Sedmak, žena lastnika hotela Grove Franka Sedmaka. Stara je bila 65 let, rojena v Gornjem gradu na Spodnjem štajerskem in v Ameriki 44 let. Poleg moža zapušča pet hčera, sina, mater, štiri sestre, dva brata in več vnukov. 1 1 I tiL 0 JOKOM ■ I Mtata. DL, a Vb, UN. Tl*i« B mteta. *» u. nt—rja, un. OLAVKZ URAD: Hl-KI N. OHIOAOO BT, JOUST. ILL. Telatan ▼ danmbb unutu: Joliet M4B; itanovanja glavnega tajnik* MU. Od ustanovitve do 30. aprila. 1945 znaša skupna izplačana podpora $9,597 910 Solventnost 129.91% PLATMI ODBORNIKI Olami pndMdnlk: JOHN OffiU. C17 Kaafc "CP Bt. Pueblo, Oolo. Prvi podmdndnft: JOHN ZKPRAN. m W. 18th Bt. Chicago, ni. Dragi podpndndnlk: MATH PAVLAKOVIOH. 4715|Hatfleld Bt. Pittsburgh. Pa. Tra« pm»f«taHii1k: JOSEPH LKKSAN. 1M Mnd Bt. N. W, Barberton. O. Oetrti tWHlfOtalfclft: lim CERKOVNIK. P. O. Bo* 287. By. lUnn, Peta podpredMdokm: JOHANA MOHAR. 1138 DilBngham Ave, Sheboygan. Wis. Šesti podpredsednik: OBOROBPAVLAKOVIOH. 4573 Pearl Bt.. Denver 18. Oolo. Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR. 381 N. CMoaco Bt. Joliet. 111. Pomotol tajnik: LOUIS ftBI.BTiNIKAR. asi M. Chicago St.. Joliet. HL Olavnl blagajnik: MATT P. SLANA, m N. Chicago St. Joliet HL Duhovni vodja: RKV. MATH BUTALA 418 N. Chicago Bt, Joliet. DI. Vrhovni edravnlk: DR. JOB. B. URSICH. 1801 W. Oermak R je bila rekla Da m0_ vroč, vendar je vsakogar mr- ra misiiti na ^eta, na mater, zlo spreletelo po hrbtu. Takojna sestre in brate> rodno hi. strumno in lahkih korakov, ko | šo na čast> na rodbinsko ime! na perutih, je prišel do njih. j Na to ni bilo kaj reči Tisti Bil je visoke, mišičaste postave, Robek je imel besecio. Že ta-oči so se mu svetile ko moder i krat je bn veijaven mož. S svo-led, ozke, stisnjene ustnice so,jim denarjem je mogel obnovi-se dozdevale, kakor da se še j ti uničeno graščinsko posestvo svoj živ dan niso zasmejale, in in oživjti Vso minulo krasoto, rjava polt ostro začrtanega o- Prav nič ni mogel sto^ti, mo. braza je izražala nekaj inozem-1 ral mu ^ pustiti Gabrijelo, skega. Stotnikove misli so se maho- to. Pa tega ne bodo vprašali, saj ne vedo, kdo je Gabrijela. Bodi tako ali tako. Gabrijela mora biti tu brez pomena. Saj je bil vendar stotnik, pa ne zaljubljenec! Gabrijela ne sme imeti tu nobene besede. "Tako," si je dejal stotnik, "vse mora ostati, kot je bilo doslej . . . Ne bom odpoklical straže!" A ponoči je ' prostovoljec Bruno Robek umrl; zadela ga je sovražnikova krogla, ko je bil v jarku na straži. (V. Burken.) -o- JOŽE KRIVEC: Zadnji kos kruha Stotnik je nato zahteval, kako se ti novinci pišejo. Cetovo- ma razkropile po tujem svetu. V duhu se zazre v divji veletok dja jih je klical po seznamu, j sredi pragozda in zagleda obok in vselej se je odzvalo: "Tukaj !" in medtem je stotnik vsakogar tudi kaj vprašal. "Robek!" se je oglasiio, zdaj. Stotniku je brada malce po- mogočnega železnega mostu. Bog ve, koliko takih, velikih in majhnih mostov je odtlej že zgradil! Resnično, nobena u-iretnost ni pridobivati si denar, drgetala. Poteze na obrazu so, le da c'lovek sp0Zna, kje in ka se mu nategnile. Oči so se mu ko je tre5a zgrabiti! Ne more za spoznanje zožile. Rezko so | ^ da h[ bi, denar zaničeval, motrile mlado, drzno obličje i in tllfl, np Hjl mu tisto živlienie novinca. "Prostovoljec?" "Da, gospod stotnik." "Odkod?" in tudi ne, da mu tisto življenje | tam zunaj ne bi bilo ugajalo i Kdo ve, kje bi zdajle tičal, če ji; ne bilo te vojne? A te voj ne, te se je pač moral udeleži Medtem se je zvečerilo. Stot- Novinec je povedal kraj in j ^j t pokrajino, odkoder je bil do- ._ . , , ' nik hiti skozi postojanke. Rad Stotnik se je zdrznil, ko da u se otresel teh mislL Kaj neki b, pa bilo nekaj sumilo. Na o-| bHgajo te te zgodbe! brazu pa mu tega ni bilo videti. A m a da ge teh mi_ Za hip mu je bilo nerodno spri-. s]. vendarle ne more znebiti. ČO t -h strm,h oči. že se je ho- t ge motajo okrog tel obrnit1 k cetoyodji, da bi ga „ J ' prostovoljca. kaj vprašal. pred seboj in na čeladi mu ždi Toda ne, tem očem se pa res I smrtoglavec. Saj ni, da bi bil ne bo umaknil. Saj je že spričo ! praznoveren, vendar se mu za česa drugega ostal na svojem j zdi ta stvar jako čudna. Le ka mestu! Sicer pa —, stvar je ko, da si je strmoglavec izbral šla tako rekoč že mimo, in spet vprav to jekleno čelado za svoj je bil uradni glas tu, ki je de-i oddih? In počemu je ta me-jal: "Tako . . prav, imamo tulj spet vprav smrtoglavec? torej sedem prostovoljcev vi Spet! Namreč, ko je pred me-polku." j sečem dobil tako četo, se je isto Mahoma se je stresel; ne pripetilo. Ali je bil to nema-močno, vendar je vztrepetal. ra isti smrtoglavec? Mogoče Ali je nemara kdo to opazil? A tisti vojak je bil že drug dan Kakor blisk mu je šinila misel po prihodu med mrtveci, v glavo; a naglo ko blisk, je mi-; Stotnik se je skušal ubraniti sel tudi izginila. Stotnik brez j te domneve. "Slučaj!" si je de-dvoma ni imel popolnoma vjjal, "slučaj, pa nič drugega! oblasti svojega mehanizma, ka- Saj mu tudi niti na mar ni pri-kor je imenoval živi ustroj v I šlo, da bi bil komu kaj povedal človeku. Odtod tudi ta strmi! o tej zadevi. Človek je v vojni pogled, ki ga je moral prosto- vendar vojak, pa ne babjeve- voljec sebi pripisati, čeprav je imel občutek, kakor bi šel za dlan na široko mimo njega. V resnici pa je bil stotnikov pogled uprt v njegovo jekleno čelado. Na tej čeladi, prav v sredi nad očmi. je zdel, velik temen metulj. Razen stotnika je mogel le še četovodja opaziti tega metulja. Nekam smešno se mu je dozdevalo, da ima prostovoljec takšno čudno kokardo, in skoraj bi se bi lepo človeško lec! Tudi to, kar se je danes zgodiio, bo ohranil zase in se ne bo več zmenil za to. Vendar —čudno; že nekaj časov krožijo njegove misli — zavestno ali podzavestno — spet v istem, čudovitem ozračju. v Prej bi bil moral četovodjo opozoriti, da bi teh novincev prvo jioč ne smeli poslati na stražo. A čemu tako? se je vprašal. Ali je imel zadosti povoda za tak ukaz? Ali bi o-stalo moštvo to razumelo? Več nasmehnil, če bi bil stotnik dal ko teden dni niso sezuli čev- povod za tak smeh j al j. "Pa mi, prosim, pošljite takoj vse potrebne listine prostovoljcev, da jih pregledam." Tako je stotnik dejal četo-vodji, ko so bili vojaki odšli. .Zdaj je že pol ure sedel v svojem skrivališča in je pregledoval listine. Saj ni bil prav za prav niti presenečen: bilo je le potrjeno, k£r je domneval. Kraj, rojstno leto, ime očeta in da je gra-sčak — vse se je točno ujemalo. Samo krstno ime mu je bi- Ijev; zdaj bodo brez dvoma veseli, da se bodo malo oddahnili! Stotnik bi torej to misel zavrgel. A to mora na vsak način ukreniti, da ne bodo za zdaj stražili jarkov, torej jarkov, ti mladi novinci. Ali je tudi prej že kaj takega ukazal? Saj mora biti drugim to znano. A če jim ni? Potem se bodo temu vsi čudili, čudili njemo, ki takih stvari od njega niso vajeni! Ljudje se bodo vprašali, ali nemara ni — Gabrijela povod za Ta dan ni našla šibe. Nekdo,čama, med kateri je jo je zjutraj stlačil v peč. Po- kota tisti Kristus, ki (Skozi mala štirioglata okna je v hišo komaj prodrlo nekaj svetlobe in se pomešalo z mrakom mrzlega decembrskega jutra. Iz kota pod nizkim lesenim stropom je gledal s križa Kristus po hiši, celo tja do vrat, ki so vodila v zakajeno loj po in pred ognjišče. Na mizi je ležal bledozelen nahrbtnik s knjigami in zvezki. V šolo sem se odpravljal. Z drobnimi rokami sem zajemal iz materinega predpasnika suhe hruške in slive ter jih basal v nahrbtnik. Še danes se mi zdi, da mi jih je to jutro prinesla več kot po navadi. To je bila moja predpodnica in juži-na obenem, vse do večerje. Šo- 0 m lo smo imeli tudi popoldne in v zimskih dneh smo se vračali šele proti večeru po zametenin haloških klancih. Ko sem vrgel že nahrbtnik na ramo, me je s smehljajem pogledala. Videl sem ji v očeh vso srečo in zadovoljstvo, ki ji je polnilo materinsko srce. "Čakaj, boš dobil še kruha!" je dejala. Potegnila je mizni-co iz miznice in vzela še dober četrt kolaa črnega kruha v roke. "Ni treba, mamika! Bom že dobil kruha za hruške!" sem zjecljal. Ona pa je že potegnila z nožem in lep kos s trdo pečenim krajcem, ki sem ga imel vedno najraje, je položila na rob mize. "Na, le vzemi! Vem, da ga raje ješ kot jaz!" mi ga je ponudila. Komaj mali smehljaj ji je zdrknil čez obraz in že je bila videti spet nekam otožna. "Ne bom! Raje mi ga shranite!" sem se potegnil od nje proč, ker mi je že hotela na rami razvezati nahrbtnik in potisniti kruh noter. "Pa naj bo! V miznici ga i-maš. Vzemi si ga, ko boš prišel, če me ne bo doma. V grabi bova podirala danes z očetom tiste gabre," je dejala, ko sem se pripravil za odhod. Na podstenju sem za trenutek obstal in se zagledal v sneg. Šele potem sem počasi odhajal. Slišal sem, kako je nekdo odpiral lojpna vrata in nato zacepetal z okovanimi čevlji po kajenju na podstenju. "Priden bodi in hitro pridi popoldne domov," je naročala za mano. Ozrl sem se, ker se mi je zdelo, da mi je nek notranji glas velel, naj to storim. Mati je stala ob oglu hiše pod kapom, od težkega dela za spoznanje sključena, sicer pa majhna in slabotna. Na glavi je imela rumenkast robec, čez pleča zakrpan jopič, roke pa je tiščala pod obledel predpasnik. Tako je potem tiho stala ter strmela za menoj. Na ovinku sem se še enkrat ozrl, pa je še vedno bila na svojem prejšnjem mestu. Hodil sem takrat v četrti razred ljudske šole. Ne morem se spomniti, kaj smo se učili tisti dan dopoldne. Siier pa, kdo bi se mogel spominjati vseh učnih dni in ur, ki so šle mimo nas v šolskih klopeh! Samo to vem, da smo popoldne imeli le-popisje. Oh, to lepopisje! Še danes se ga ne spominjam rad. Imeli smo tako hudo učiteljico, da je delila za vsako najmanjšo stvar deklicam packe, dečkom pa na zadnjo plat. In to pošteno. slala me je sredi ure na vrt, da bi ji urezal novo. Nerad sem šel, ker sem se bal, da bi prav s to, ki bi jo sam prinesel, dobil še jaz kako skelečo. Cez precej časa sem se vračal. Po hodniku v prvem nadstropju so odmevali moji koraki. Za vrati učilnic je nala-hko šumelo, zdaj pa zdaj je kdo glasno govorli. Pred vrati čertega razreda je stal naš sosed, viničar Ivančič. Ker sem ga videl večkrat pijanega ko treznega, sem ga tudi zdaj takoj obsodil, da je mož preve srknil in zašel k nam v šolo. "Ti, domov moraš!" me je takoj nagovoril, ko me je spoznal. Njegove preplašene oči so begale po meni in me motrile od nog do glave. "Zakaj? Saj nimate nič pijače," sem ga podražil. "Res! Po tebe sem prišel, ker je mati mrtva! Drevo se je podrlo nanjo!" je hitro odgo voril in me hotel za suknjič zadržati, ker sem se že pripravil, da stopim s šibo v razred. "Mislite!" sem se mu kar na glas zarežal v lice. "Ste spet preveč pili, kaj ?" Vstopil sem v razred. Vsi o-brazi so hkrati zijali proti me-|ka, ne more predreti te stene, V njih ni bilo smeha, tudi!tudi če jo naravnost zadene. stopil s je tisto jutro gledal pred seboj mater in sina, ko sta se poslavljala. Bridko sem zaihtel. Božal sem ji polomljeno roko, zmečkane grudi in dolge lase, jo klical, pa se mi ni hotela oglasiti. Bela je ležala naprej, ko da je srečna v svojem počitku. Že v prvem mraku sem se znašel sam v hiši. Vsi ljudje so odšli. Tedaj sem pokleknil k postelji in jo lepo prosil odpuščanja za vse, kar sem ji hudega prizadejal. Nato sem potegnil za mizni-co in zagledal v njej svoj kos kruha, ki mi ga je zjutraj shranila. To je bil zadnji, ki mi ga je rezala prava in dobra mati. -o- ZATOČIŠČE POD BELO HIŠO Šele zdaj je dovoljeno povedati, da je pod Belo hišo v Washingtonu zgrajeno posebno zatočišče za slučaj bombnih napadov iz zraka. Narejeno je bilo takoj, ko je Amerika stopila v vojno. Služilo naj bi bilo v varnost predsedniku Roosevel-tu in njegovi družini. Stene so devet čevljev debele. Lorzneo Winslow, ki je izrisal načrt, pravi da 500 funtov težka bomba, morda celo 1,000 funtov tež- H1TLERJEVA OTROKA IŠČEJO London. — Tukajšnjemu listu Daily Express se iz Stock-holma poroča, da zavezniški u-radniki v Nemčiji iščejo Hitlerjevega 5 letnega sina in 4 letno hčerko, katere mati je Hitlerjeva ljubica Eva Braun. Vest o Hitlerjevih otrocih je dal v javnost bivši švedski ata-šej v Berlinu z opombo, da se je Hitler dva dni pred padcem Berlina poročil s svojo izvoljen. ko, ki živi baje nekje na Bavarskem. -o- Navadna zemeljska glista ima 10 src. ne-Ce- ni. ne veselja. Nekam topi in kam mračni so se mi zdeli, mu vendar? Pristopila je učiteljica, ložila mi je roko na glavo, me celo mehko in ljubeznivo pobožala, potem pa se doigo borila sama s seboj, preden je spravila iz Mati je Predsednik Roosevelt se ni u-deleževal vaj, kaj storiti za slučaj bombnih napadov, enkrat Po-'je pa le šel doli in si je ogledal utrdbo, v katero vodijo stopnice iz vzhodnega konca Bele hiše. Iz te utrdbe vodi hodnik pod cesto na drugo stran v zakladnico, oziroma pod zakladnico. V prvih dneh vojne, ko je bilo vse v toliki negotovosti, so storiil vse kar jim je prišlo na misel glede Vsi ti-hiši, so sebe: "Domov moraš, hudo zbolela." Hipoma me je vsega pretreslo. Spominjam se, da mi je pomagala oprtati nahrbtnik na rame in me spremila do vrat. i predsednikove varnosti Vse drugo se mi je izbrisalo iz'sti, ki so delali v Beli se v hiši, ozki in za nekaj ljudi je, spomina. Znašel sem nizki, komaj bilo prostora v njej. Vso čez in čez je napolnil omamljiv vonj po gorečih svečah. Nenadoma so se razmaknile ženske od postelje in me potisnile bliže. Na belo pogrnjeni postelji je ležala mrtva mati. Njeni dolgi in razčesani lasje so ležali na vsaki strani vzdolž telesa. Z zaprtimi očmi je strmela v strop. Obličje je je preplavila čista belina. Neko tiho zadovoljstvo ji je potegnilo poteze v nasmeh; bila je vsa taka kot zjutraj, ko sem odhajal, le da ni govorila, niti se več ganila. Kakor bi spala in najlepše sanjala; nikjer nikakega sledu o smrtnem boju ali o prestanih bolečinah. Tako je ležala za spoznanje še bolj drobna, kot je v resnici bila, pred dvema gorečima sve- KUHARSKA KNJIGA RECIPES OF ALL NATIONS RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00 IW Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pli so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v tem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York 11, N. Y. dobili plinske maske, na streho so bile postavljene strojnice o krog hiše pa razpostavljeni vo jaški policaji. Tudi Hyde Park, predsednikov zasebni dom, je bil opremljen z vsestranskimi obveščevalnimi in občevalnimi . i pripravami, z električnimi oč-l mi in dvojestranskimi radio te-j lefoni. Stotnija vojaških poli-j čajev s celo opremo pa je bila j nastanjena v neposredni bliži-| ni, da bi bila pri rokah za slučaj potrebe. V LOGE t tej posojilnici Saving* * Ocrporatien, Waehtnftw. D. O. Sprejemamo osebo« lo drufttrene vloge. LIBERALNI OBKJEBTI St CUir Sarin*« & Loaa Co. 1 Clair Arena« - HEad. «1« CLEVELAND ». OHIO r K. S. K. JEDNOTA POSOJUJE DENAR članom in nečlanom na zemljifta in posestva po k% obresti brez kake provizije alibonusa Posojila to napravljena na tak nalin, da »e na = glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. = Za pojasnila in informacije piiite na: = GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 1 351-53 NORTH CHICAGO STREET = JOLIET, ILLINOIS §E Naročite si dnevniki V Clevelandu izhaja It nad 40 let slovenski list z imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki taktf naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovensk5 hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako te niste naročeni na "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma .celo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3f Ohio "»i ill NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" ★ * * Prinaša zbrane članke, črtlre in najlepše zanimive povesti. Posebno J« zanimiv "SLOVENSKI PIONIR/' ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; ta Kanado S3. Naročnino sprejema: ★ ★ ★ "ROVI SVET" 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. 48234823485353902353484853534853235323532348482353485353485348 484823485323532353902323535323484823535323534823532348232348234823235353533153484823 SAFfOUARD YOUR , PUTURI i • OUR $ PAGE "The Spirit of a ^Rejuvenated KSKJ CATHOLIC GAIN HALF MILLION IN YEAR New York — (NC) — Catholics in the United States, Alaska and the Hawaiian Islands now number 23,963,671, an increase of 543,970 over last year, according to the 1945 edition of the Official Catholic Directory, just issued here by P. J. Kenedy & Sons. The 123d issue of the directory also presents these facts reflecting the continued growth of the Church in the United States: There are now 159 members of the American hierarchy, including one cardinal, 22 archbishops and 136 bishops, an increase of six over last year. For the first time in many years there are no vacant episcopal sees in the U. S. The number of ordained clergymen — 38,451 — is the highest on record. There ar^ 25,567 diocesan priests and 12,884 religious order pries-s, an increase of 702 over the 1944 figures. Among professed Religious the number of Sisters has in creased by 4,094 to a total of 138,079, and the number of Brothers by 432 to 6,594. A record total of 14,302 Catholic parishes in the U. S., Alaska and Hawaii is listed, over 800,000, Brooklyn, with 1,062,996, continues as the largest diocese, w'hile Pittsburgh, 718,lf»5 is the second largest. y With the establishment of three new dioceses, Evansville and Lafayette in Indiana and Steubenville in Ohio, the number of dioceses reaches a record total of 100. The grand total of 11,075 separate educational institutions represents 53 diocesan seminaries; 258 religious order seminaries or scholasti-cates and novitiates; 210 colleges and universities for men and women; 1,599 diocesan and parish high schools; 762 private high schools; 7,493 elementary parish schooJs and 537 private schools. In addition, there are 163 protective institutions with children under instruction. The decrease of two seminaries and 14 colleges may be contrasted with the significant increases recorded: 12 schola-sticates; 156 parish and diocesan high schools; nine private high schools; 57 elementary schools; 10 elementary private schools and three protect tive institutions. The teaching staffs of all j educational institutions under WILLARD SOCIETY WILL HOLD ANNUAL PICNIC SUNDAY Willard, Wis. — On Sunday, July 1st, afternoon and evening, the Holy Family Society, No. 136, will sponsor a picnic and dance. The picnic will be in the afternoon where you will be able to get t'he finest lamb chops that can be gotten. If thirst should get you, we can help you out also. I cordially invite all members to come and spend the afternoon or evening with us. I'm sure you won't regret it. Also to you members in nearby communities such as Greenwood, Owen, Marshfield, Augusta and Bright, come and spend the day with your friends here. Good music will be furnished in the evening. Once more, come to the church hall one and all, and I'm sure it will be a success. Hoping to see you all there— bring your friends along, John Champa, sec'y. with 13,463 of them having- . , , . Catholic auspices total 95,7 <3, resident pastors. 1 . . . . . , , r-, i.. , • 4.-4. . ; comprising o,104 priests de-Educational institutions . have increased — despite war conditions — by 231 to a total of 11,075. ' X Elementary parish school pupils have increased by 32,-803 to a total of 2,029,012. Parish high school enrollments are 278,619, an increase of more than 10 per cent over 1944. The number of seminarians has risen 707 to a total of 21,-523; but there are 5,280 fewer college students than one year ago, now totaling 92,426. There was a decrease in the number of recorded conversions and baptisms and an in crease in the number of deaths. A total of 84,908 con verts have -entered the Catho lie Church, compared with 90, 822 reported last year, "infant baptisms decreased by 11,786 to 710.648, deaths have in creased by 2,456 to 264,747. The total number of Ame rican youths under Catholic instruction is estimated at 3,-205,804, an increase of 167,-948 over the 1944 fgures. Archdioceses with Catholic populations in excess of one million are Chicago, 1,652, Boston, .1,155,201 and New-York. 1.113,987; Philadelphia, Newark and Detroit are each MEETING NOTICE Lorain, O. — The next regular meeting of SS. Cyril and Methodius Society, No. 101, will be held Friday evening, July 6th, at 8 p. m. in the usual place, instead of Wednesday, July 4th. All members are urged to attend. Michael Cerne, sec'y. • Ka Sa Ka Je Members Serving Our Country voting their full time to teaching; 3,371 brothers; 573 scho lastics; 77.874 nuns and 8,851 lay teachers, an increase of 3,-352 wfthin the year; "60,205 sisters are engaged in work other than teaching. There have been substantial increases in elementary and secondary school attendances; parish high school enrollments are 278,619, or better than 10 per cent more than 1944; private high schools have 169,-080, an increase of 11,014 within t'he year; elementary parish school pupils now number 2,029,012 or 32,803 more and students attending elementary private schools have increased by 13,313 to a new total of 69.986; only the number of children in protective institutions reflects a decrease, 879 to the present total of 20,623. Figures for Chicago's Archdiocese Statistics for Chicago, the largest Archdiocese in the U. S., as compared to other cities, shows 197,029 youths under Catholic instruction, with 10,-078 teachers. Philadelphia has 163,964 pupils and 4,596 teachers and New York has 132,032 pupils, 5,244 teach- (Continued on Pa*« «> CHANGE MEETING DATE Joliet, 111. St. Francis de Sal-les Society, No. 29, will hold its regular >nonthly meeting Sunday, July 8V,"instead of on the first Sunday, which falls on July 1st. The meeting will _____ take place at the usual time, j ^ la~e at St. Joseph's parish hall instead of Ferdinand 'hall. We hope for a big attendance, as some lucky member will receive the war bond that will be given away at that meeting. The semi-annual report will also be given. Refreshments will be served after the meeting. Michael Setina, sec'y. SAVE-A-LIFE QUIZ 1. With adequate brakes, a car traveling at 20 miles an hour should be able to stop in a. 20 feet. b. 30 feet. c. 40 feet. 2. How long should you wait after eating before going for a swim? a. 15 minutes, b. 2 hours, c. 5 hours. '3. When you have passed another car on the highway, how soon should you swing back to the right traffic lane? a. As soon as you've passed the car. b. When you can see the car you've passed in rear-view mirror, c. Not until you see a car approaching in the Wounded on Okinawa Cleveland, O. — The War Ddpartmen? 'has notified Mr. 4. Accidents kill more persons from two to 28 years of age than— a. Pneumonia, b. Heart disease. c. Any disease, d. Tu-, berculosis. 5. How much "labor time" was lost last year because of accidents? a. 152,000 man-days. b. 385,000,000 man-days. c. 10,-267man-days. 6. The best method of canning, from the "double-barreled" standpoint of preventing and Mrs. Rpdolph Mismas, botn accidents and food spoil-3514 E. 88 St., that their son, age> is_ Sgt. Joseph A. Mismas, suffer- a pre8Sure cooker, b. Open ed wounds May 5 on Okinawa while serving with the infan try. kettle, fcath. What c. Oven. d. Boiling is the most fre- Sgt. Mismas, 24, attended quent source of industrial in-John Adams High School and juries? ORDAINED TO PRIESTHOOD Steelton, Pa. — Father William Zlogar, OFM, was ordained to the priesthood Sunday, June 17 at 9 o'clock in the Church of Mount St. Sepulchre, Franciscan Monastery, Washington, D. C/ Father Zlogar, the son of Mr. and Mrs. Louis Zlogar, Kelker St., was ordained by the Most Rev. Dr. Amleto Giovanni Cicognani, Apostolic delegate to the United States. The newly ordained priest will celebrate his First Mass on July 1 at 10:30 o'clock in the morning at St. Peter's church in Steelton. A breakfast for members of the family and close friends will follow at St. Peter's school hall. A reception at t'he Zlogar home will be'held on the afternoon of July 1 at 4 o'clock. Father Zlogar attended St. Peter's parochial school hera, Harrisburg Catholic High; St. Mary's Seminary for Franciscan Fathers at Lemont, 111., St. Bonaventure University in New York and the Holy Name College in Washington, D. C. -o- NOTICE Men serving in the American, European and Pacific theaters, please note. I am collecting foreign notes. I am far short of my goal. How are chances for a helping hand. I would be more than glad to exchange note. Let's get started. Till I hear from you, Cpl. Louis Verch 33301662 Co. A 1923 Engr. Avn. Util. Bn. A. P. O. 610 i care Postmaster New York, N. Y. -o- Honorably Discharged Clevelad, O. — Štaff Sergeant Rudolph E. Boyance, son of Mr. and Mrs. Anthony T. Boyance of 6223 Glass Ave., was the first Cleveland soldier I to be discharged through the 1 Personnel Center at Indian-town Gap, Military Reservation, Pa. Boyance, a nose gunner on a B-24 bomber, is a veteran of 44 combat missions and received the Purple Heart Medal, the Air Medal with two clusters, Gunners Wings and two battle stars. -—o- By Fibber MeCec and Molly Illustrated by Gregory D\4lessio "Three more Fifties for three Rood Americans, Mabel. Make 'em out to Vladimir Wladesomnenicz, Rachel Rifkin Giovanni Petrvcelli." FATHER SEPAROVIC, 1ST LT., WRITES Dear sir: i Germans, driven around for May 8, 1945, I left Corsica, about two months. The war ended and they were found in Verona, Italy. There they were Captured and brought here to be shipped to Bari. came to Marseilles with the oth<^r Slovenian boys. I believed that I would remain with them, but I was told that they would be shipped home,: . OI / _ _ . ,, . , , i There is a Slovenian engm- so I came to Naples, Italy, back , , , . * leer here by the name of to my organization. IT.. . , ,, , . , _ ® , , , , IKleinschrodt; he is a nephew I was attached to a great' . . _ ■ Ti .. _ .. , i of Marija Goncar, once pos- big German - Italian - Polish - . . . . , . . ® , y*. * /n. .. tanca (postmistress) of Mozi-Czech - Russian - Croatian - . 0 . . , , .. .. „ , . . „ . rje,. Savinjska dolina. He is Serbian - Slovenian - Bulgar- , V. - . . ... ■looking for his relatives Stran- cer of Milwaukee, who left „ ,. Mozirje in 1921. Would vou Croatian , ian - French camp and what not. I found about 500 and Slovenian men, but they please announce this in your worked for the American Steel and Wire Co. He entered service Oct: 7, 1942, and left for overseas duty in March 1944. .... r ... paper? I would appreciate it are mostly children from 14 to ^ . 0. * * . verv much. Sincerely, 17 years of age. j They were' taken away by Father Separovic, 1st Lt. GATEWAY TO PEACE MMmm —Goodr a. Power saws. b. Handling and lifting objects. c. Explosives. 3. During an electrical storm what type of shelter should you avoid? a. Houses, b. Trees, c. Automobiles. 9. Accidents to workers, on and off the job, in 1944, were equivalent to a shutdown of wartime plants employing a AGE Age is a quality of mind. If you have left your dreams behind, If hope is cold. If you nd longer look ahead _ _ And ambition's fires are dead', total of 1.000,000 workers for Then you are old. how long? But if"from life you take the a. A week. b. A month, c. A year. 10. WThat should you make do w'hen leaving a best And if in life you keep the jest; If love you hold, No matter how the years go by, No matter how the birthdays fly, You are not old. Wounded on Mindanao Cleveland, O. — Mrs. Helen Gorencic, 1398 E. 188 St., has been notified by the War Department that her husband, ,Staff Sgt. Fred F. Gorencic, | was wounded slightly on Mindanao May 21. Son of Mrs. Jenny Grdina, '1087 E. 64 St., he worked for |the Bryant Heater Co., before entering service February 19, 1942. The infantryman, 34, left for overseas duty in April, 1942, after eight weeks' training. -o- Author Unknown Go placidly amid the noise and the haste, remembering what peace there may be in silence. Seek elegance rather than luxury; refinement rather than fashion; and strive to be worthy rather than wealthy. Think quietly, open-minded-ly, talk gently, and act frankly. As far as possible, without surrender, be on good terms with all persons. Speak your truth quietly land clearly; and listen to others, even to the dull and ignorant; they too havie their story. Avoid loud and aggressive persons; they are vexatious to the spirit. If you compare yourself with others, you may become vain, or bitter, for always there will be persons greater and lesser than yourself. You are a child of the universe, no less than the trees and the stars; you have a right due worry await the events of life; bear burdens bravely — even cheerfully. Take kindly the counsel of the years, gracefully surrendering the things of youth. Nurture strength of spirit to shield you in sudden misfortune. Many fears are born of fatigue and loneliness. Do not distress yourself with dark imaginings. WThether or not it is clear to you, no doubt the universe is unfolding as it should. Therefore be at peace with yourself, and with God, whatever you conceive Him to be. In the noisy confusion of life, keep peace within your soul. Let the spiritual rather than the material dominate thought and action. With all its sham, drudgery, and broken dreams, it is still a beautiful world. to 3/Sflt Alphon.e Bolch. Army installation, conserve every drop of (at for riuiefirit in cookinfl, and eventual salvage Army report. Ut salvage In the amount of »,933,000 pounds during 1944. ___ A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member! certain tp camping site? • a. Look at your compass, b. See that the camp fire is definitely out. c. Take down the lent. (Answers on Page 8) -o- Patriotism Whatever else may change or wholly pass away, patriotism is as imperishable as religion, as immortal as love; for to all well-born hearts the native land is forever dear. AMERICANS MADE AMERICA A nation is made great, not by its fruitful acres, but by the to be here. Beyond a whole- some discipline, be gentle with yourself. Exercise caution in your business affairs, for the world is full of trickery. But let this not blind you to what virtue men who" cultivate t'hem; not there is. Many persons strive bv its great forests, but by the j for high ideals, and everywhere life is full of heroism. men who use them; not by its mines, but by the men who ;work in them; not by its rail-ways, but -ijy the men who build and run them. America was a great*land when Columbus discovered it; Americans have made of it a great nation. —o- Buy War Bonde and Stamps Be yourself. Especially do not feign affection. Neither be cynical about love; for in the face of all aridity and disenchantment, love is as perennial as the grass. Learn the grandeur of humility from God's great Creation. Calmly and without un- THE BREADTH OF MY / LOVE See how I love thee, see, child of My Heart! To measure love like this man has no art. \Yride as t'he world it is, deep as the sea, Tall as the boundless sky, Strong as a tree. It was a Tree that bore Love's Passion Flower, A Tree that held Me in My dying hour. And then as now, when I was crucified, My Arms, My Heart for thee were opened wide! —Sister Maryanna, O.P. Buy War Bonds and Stamp« glasilo, k. s, k. jbdhote, june 27, 1945 THEY SAID LAST WEEK By Fibbe* and Molly HOME HAZARDS HUNT ■! any bo>ds today? A checklist of safe housekeeping practices:- 1. Are stairways free of mops, brooms, boxes, toys, garden tools? 2. Are stairways well-light- lllustrated by Lichty At the end of the present KSKJ membership campaign prizes will be awarded to the officers of the societies in each group securing the greatest amount of dollars of new insurance written: 1st Campaign Prize.......$100M 2nd Campaign Prize......$ 75M 3rd Campaigii Prize......$ 50.00 4th Campaign Prize.......$ 25j00 In addition to the above awards, the following additional monthly prizes will aleo be given: 1st Monthly Prize.........$25.00 2nd Mnothly Prize.........$20M 3rd Monthly Prize.........$15 JH) 4th Monthly Prize.........$10M The above prizes will be awarded to the officers of each group writing the highest amount of insurance from month to month. As a further incentive to the officers, a special "CAMPAIGN BONUS" will be paid to every society officer whose total amount of insurance is $15fi00M or more. The bonuses will be paid at the rate of $1J)00M of new insurance, e. g.t Insurance Bonus $15 J)00..................$15M 16,000 .................. 16.00 ' 17,000 .................. 17.00 18JOOO.................. 18.00 19J000 .................. 19M 20j000 .................. 20M Besides the campaign prizes the customary cash awards will also be paid for each new member secured during the course of the campaign: • ADULT DEPARTMENT $ 250.00 Insurance........$ 1M 500.00 Insurance........ 2.00 1000.00 Insurance........ 4.00 1500.00 Insurance........ 6.00 2000M Insurance........ 8.00 30OOMO Insurance........ 12.00 4000MO Insurance........ 16.00 5000.00 Insurance........20.00 For each NEW JUVENILE member ("AA*' and "BB" types of Certificate) $1.00 cash award will be given. In the case of Twenty-Payment Life ("CC" Certificate) and Twenty-Year Endowment ("FF" Certificate) cash awards will be as follows: 3. Havp.they at least one strong -WCn/l rail? 4. Areyour small rugs slip-proofed and kept away from the head and foot of stairways? 5. Have you a reliable step-ladder? Do you set it up with the braces fully open, the feet solidly placed and wide apart, or do you use an unsteady box-and-c'hair substitute for a step-ladder? 6. Is there a specific place for bicycles, scooters, skates, and toys? 7. Is your yard free from such accident hazards as broken glass, projecting nails, garden tools, hose, and croquet wickets? 8. Are all electrical wires insulated and electrical equipment kept in safe condition? 9. Are guns kept unloaded and locked up? 10. Are piles of inflammable materials such as rubbish, rags, newspapers, removed prompt- COMMUNISM CAN'T PREVAIL AGAINST STRONG FAMILY FRONT 11. Are dangerous drugs in your medicine chest clearly marked for adults and out of reach of small children ? 12. Are matches kept in safe containers and away from children? 13. Are metal containers used for the disposal of ashes? 14. Is there a non-skid mat in your bathtub? DO'« Walft—especially on stairs. Avoid slippery kitchen and bathroom floors by keeping them dry. Turn utensil handles away from the edge of the stove to avoid tipping. Keep pins, needles, and sharp tools out of reach of children until they are old enough to be taught how to use them. Keep the garage doors open while starting the car. Keep dishes of hot food away from the edge of the table to avoid scalding small children. ii Use a short ladder — not a stool, a chair, or a box—when reaching up to a high place. Disconnect all electrical appliances when not in use. Sprinkle sand or ashes on slippery walks and steps about your house. Enlist the family's cooperation in a Stop Home Accidents program. DON'T« Don't let children play near unprotected stairways or windows. Don't have slippery floors. Don't leave articles strewn on the floor or stairs. Don't allow other members of the family to leave articles lying on the floor or stairs. Don't smoke in bed. Don't carry heavy loads on the stairs. Don't put pillows in infants' bed. There is risk of suffocation. Don't run — especially on stairs. 1 Don't leave soap in your bathtub. Don't ever touch a light switch or socket and a grounded metal object, such as a faucet, at the same time. Don't touch a light switch with wet "hands. Don't use gasoline for cleaning. Don't use kerosene or gasoline to start or accelerate fires. Don't (be careless. Don't take chances. Insurance $ 250.00 500JH) 1000.00 CATHOLIC GAIN IS HALF MILLION IN 1944 (Continued from Dace 7) ers. Chicago's total of 9,302 nuns is the greatest in the country, far surpassing Philadelphia, the next leading city, which 'has 3,728 nuns. Chicago has 512 full time teaching priests, compared to 588 in Baltimore, and has 174 brothers, compared to 595 in New York. Philadelphia has 20 orphanages wit'h 2,814 children; Chicago, 15, with 3,948 children; New York, 13, with 4,443 children. Buffalo has 3,000 children in eight orphanages. The Windy City leads with 22 hospitals which treated 156,386 patients last year. Milwaukee is next with 18 .hospitals, treating 68,509 patients. Though Baltimore has just seven general hospitals, it treated 127,559 patients in 1944. Chicago trained 1,9492 nurses in 16 schools, the most in the U. S. Pittsburgh ranked second with 1,345 in eleven schools. Ranking second in the number of schools was Wichita, Kan., whose 14 schools taught 720 nurses. Chicago also led in the following: 41,660 baptisms, 37,-131 infants, 4,529 converts and 16,237 deaths. Cupid was more popular in Brooklyn, however, where 14,881 marriages were performed, compared to Chicago's 12,247. WE'RE AMERICANS The United States — that's us, all of us — the Nation that Lincoln called "the last best hope of earth." This country has come thru six wars and many a tight spot between. Always a peace-loving Nation, again we've had to arm to the teeth and fight for our lives. Into this grim fight we have had to push our finest young men, 12 million of them . . . our dollars, 270 millions a day. That's one reason—the best one I know—for buying and holding Seventh War Loan securities. For most Americans, that's reason enough. But there's another big reason. Yourself. Savings is an important word in your life right now. The kind of future America has—the kind of future you and your family will have when we win this war— rests with you. Don't let that future slip through your fingers—don't miss any chance to save. Help your country and help yourself. Put every penny over rock-bottom expenses into Seventh War Loan securities. Keep faith with your country, your fighting men, yourself! WHEN CHALLENGED SHE- ! "STOODL/KEA ROCK M DEFENSE OF HER BELOVED COUNTRY * ; If you intend to borrow money on your home, borrow it from KJS.KJ. The KJS.KJ. loans money to members and non-members on improved Real Estate at 4% interest without any commission. Payments on principal in monthly installments. Life is like a tapestry, Not of our own design, There is a Master Weaver, Weaving each thread and line. Sometimes it is too intricate For us to understand— Trust then the Master Weaver Who has the pattern planned. For additional information write to A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every UvWy WOMEN C AH HELP MN THE WAR 3Y ItWSEXVM EVERY POOP OF USED COOK/NG FAT. SALVA6FP MTSUBSTITUTES FOR THE INDUSTRIAL FATS HE USED TQ IMPORT. TURN IN EVERY DROP FOR CASH AND EXTRA RAT/ON POINTS! 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS