o* JI t Celin, dne 20. aprila 1911, V Št. 16. iw I'.J- -< UJ '. JL^Hli 'J4 — —. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dih praznik, pa dan poprij. — Vse poš ljatve (dopisi, reklaihacijb, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „NarodnS List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. „Marodni List" Stane za celo leto 4 £, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 g «0 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. sss Oglasi ie računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dopovortj. Priitoj-bine za oglase je plačevati po posti na naslov: arod u i Lfi<" v Celju. ,-.- i.-ifm i' Boj za Savinsko dolino. Savinska dolina je spregovorila. Spregovorila tako mogočno, da se tega nismo nadjali. Culi so naši vrli, zavedni napredni kmetje, da jim klerikalni ošabneži hočejo iztrgati dragoceni biser, da se hočejo polastiti lepe Savinske doline, in prihiteli so v stotinah iz Vseh krajev in kakor mogočen vihar je zašumelo po celi dolini: iroke proč od nas! Nikdar nam ga ne vzamete, našega državnozbor-skega mandata! Roblek bo naš poslanec in nihče dragi! Po uspehih pri deželhozborskih volitvah so postali klerikalci ošabni, zmage pijani. In z VSo bes-noStjo So se vrgli na okraje, kjer pri zadnjih volitvah niso mogli podreti svobodne kmečke volje. — Najbolj pa so se vrgli na Savinsko dolino, to trdnjavo zavednega, naprednega kmečkega ljudstva. In zdaj mislijo, da je prišel njihov čas, ko bodo tudi tu udušili svobodrto ljudsko voljo. Toda kmetje so izdali klic: Nikdar! Roblek bodi zopet naš poslanec! In na ta klic je prihitelo na Velikonočni pondeljek v Žalec na štotine — gotovo nad 600 — ljudstva iz cele Savinške doline. Skoro vse občine Vranskega in celjskega okraja so bile zastopane. Po otvoritvi shoda je bil izvoljen predsednikom deželni poslanec dr. V. Kukovec. Nato pa je bivši državni poslanec g. Franjo Roblek, viharno pozdravljen, podal poročilo o delovanju državnega zbora sploh ter o njega razpustu in o svojem delovanju. Obširno se je bavil z vzroki razpusta državnega zbora. Povdarjal je, da vlada l razpustom ni toliko nameravala kaznovati slovanske opozicije, ampak doseči Z novimi volitvami v prvi vrsti okrepitev svoje večine, da izvede finančno reformo in doseže dovoljenje za ogromne nove vojne kredite tudi v poslanski zbornici. Naštel in obrazložil je tekom zadnjih Štirih let v državnem zboru sprejete postave, v koliko so na korist ali tla škodo kmeta. Povedal je, koliko se mu je posrečilo doseči za povzdigo hmeljarstva v Savinski dolini pri raznih določbah provenijettčhe postave in pa s tem, da je dosegel nastavljenje stalnega hmeljarskega konzulenta za alpske dežele v poljedelskem ministerstvu. Roblekov velezariimivi in stvarni govor prinesemo prihodnjič obširneje. Njegovo poročilo so vzeli zborovalci z navdušenjem in zahvalo na znanje. Dež. poslanec dr. V. K u k o V e c je govoril o političnem in narodnem položaju na Spod. Štajerskem. Povdarjal je, da klerikalci tekom zadnjih let niti na Dunaju niti v Gradcu niso dosegli ničesar pozitivnega za svoje volilce, ampak so povsod in tudi doma le razdirali in Skušali Škodovati vsem onim, ki odkritosrčno ljubijo svoj narod in mu skušajo nesebično in požrtvovalno zasigurati boljšo gospodarsko in narodno bodočnost. Na vzgledih je dokazoval to razdiralno delo klerikalcev, ki so proglasili pri nas strahovlado ošabnosti in hudobnih jezikov. Proti razdiralnemu delu klerikalcev, proti njihovi ošabnosti in njihovim hudobnim jezikom treba iti na celi črti v boj. Narodna stranka bo v teh volitvah dokazala, da še živi in da 6o živefa. Tudi temu govoru je sledilo burno odobravanje. Nato je kmetovalec O c v i r k predlagal zaupnico in zahvalo g. Robieku s prošnjo, da zopet kandidira za Savinsko dolino v državni zbor. Predlog je bil soglasno z velikim navdušenjem in dolgotrajnim odobravanjem sprejet. Pri protiglasovanju se ni dvignila niti ena roka. Prošnjo pa, naj g. Roblek zopet kandidira, so sprejeli zborovalci s takim navdušenjem in s takimi nepopisnimi ovacijami za g. Robleka, da so mnogim resnim možem stopile ob teh Izkazih ljubezni in spoštovanja do g. Robleka solze v oči. V imenu posameznih občin so še izrazili isto željo kmetje Urleb, Rezar, Šušterič, Schaur itd. O. Roblek, ki se je bil že za trdno odločil, da ne prevzame več kandidature in se je s svojim zgoraj navedenim govorom takorekoč poslavljal od svojih volilcev, navajajoč mnoge vzroke zasebne narave, zakaj ne more več prevzeti kandidature, je bojeval v tem trenutku, ko je videl ta mogočni izraz ljudske volje, s samim seboj težek duševni boj. Zmagala je končno njegova ljubezen do ljudstva, zmagalo je njegovo rodoljubje, in ko se je na predlog g. Plkla med viharju podobnim navdušenjem sprejela kandidatura g. Robleka, je ta končno izjavil, da kandidaturo sprejme. V tem trenutku so se lica zborovalcev zjasnila, solze veselja ni ponosa so stopile premnogijn v oči, in več minut ni prenehal orkan klicev »Živijo Roblek!« Težko, da je kateri slovenski poslanec doživel kedaj take izraze zaupanja in ljubezni. Dr. Gorišek iz št. Lenarta v Slov. Gor. je še v jedrnatih besedah navduševal volilce, naj z vsemi močmi posežejo v volilni boj in izvojujejo svojemu kmetskemu kandidatu sijajno zmago. Ako bi — pravi govornik — mi v Slovenskih Goricah imeli mnogo takih korenjakov, potem moj ljubi Roškar, adijo! Dr. Janko Sernec iz Celja je na posameznih vzgledih označil vse veternjaštvo in vso nedoslednost klerikalne politike. Med vsemi govori pa so se spontano zopet in zopet ponavljale ovacije za Robleka — in s pesmijo »Hej Slovani« še je Zaključilo po poltriurnettf poteku to krasno zborovanje. Splošno vlada prepričanje, da je Roblekova zmaga pri smotrenem in vztrajnem delu zagotovljena. Danes gre po celi Savinski dolini doli do Vranskega in gori do Celja, Vojnika in št. Jurja en glas: Roblek bo naš poslanec! In parola kmečkega ljudstva v okrajih Celje in Vransko je danes: Roblek. Klerikalci so imeli minoli torek v Celju zborovanje, na katerem so proglasili za Savinsko dolino kandidaturo dr. Korošca. Moža imajo Savinčarti pu njegovih znanih »znanostih« glede hmeljarstva v slabem spominu. In mislimo, da tudi posebna izdaja »Slov. Gosp.«, ki slavi dr. Korošca kot najsposobnejšega in najzmožnejšega klerikalnega politika, ne bo Korošcu povzdignila njegove slave v Savinski dolini. Vsekakor je častno za zavedne kmete Savinske doline, da so morali klerikalci proti njihovemu kandidatu Robieku poslati v boj najsposobnejšega klerikalnega politika. Zato pa je tudi častna dolžnost savinških kmetov, da izvojujejo možu svojega zaupanja ne le zmago, ampak tudi Častno zmago. Savinska dolina mora pokazati, da se ne da za nos voditi od ljudi, ki o hmeljarstvu pojma nimajo; zato pa mora vsak zaveden savinski kmet biti v tem trenutku ne le volilec, ampak tudi agitator. Ne prikrivajmo sami sebi in pred javnostjo, da je dr. Korošec nevaren nasprotnik. Duhovščina se bo vrgla zanj z vso silo v boj, in lepe oči dr. Korošca ter njegova sladka, priliznjena beseda bo gotovo marsikakega neukega človeka — posebej ženske — omamila. Šlo se bo torej za to, aH imajo več upliva v Savinski dolini zavedni kmetje ter odkritosrčni In delavni njihov zastopnik Roblek, ali pa hinavska beseda In lepe oči dr. Korošca ter strahovlada njemu prodane duhovščine. Kmetje, izbirajte! Na eni strani mož, ki je v danih razmerah vztrajno, uspešno delal za Vaše koristi, na drugi strani politični komedijant, človek lepih besed, polnih hinavstva in samohvale, ki pa za Svoje volilce ni dosegel ničesar. Vam, Savinski kmetje, pripade častna naloga, da vržete pri volitvah moža, ki je kriv tolikih razprtij in tolikega sovraštva na slovenskem Štajerskem, moža, ki je nedosegljiv v hujskanju in ščuva-nju proti lastnemu bratu; moža, ki mu ni sveto ničesar, kar je sveto našemu ljudstvu, ampak ki mu je vse zgolj komedija. Smatrajte to nalogo, pomesti s političnega pozorišča tega komedijanta, za častno in izpolnite jo častno! Naj gre po celi Savinski dolini klic: doli z dr. Korošcem, živel naš ljudski kandidat Franjo Roblek. Pozor, zaupniki f brežiškem, sevniškem in laškem okraju! Obveščeni smo, da je razposlal dr. Benkovič na svoje zaupnike oziroma na klerikalne občinske urade pisma, v katerih jih opozarja, naj izpuščajo pri sestavi volilnih imenikov vse, ki so nasprotnega mišljenja in vse, ki se jim količkaj da dokazati, da nimajo volilne pravice. Opozarjamo naše somišljenike že danes, naj volilnim imenikom posvetijo veliko pozornost. Ker pa hočemo stvar glede Benko- vičevih pisem izslediti in storiti potrebne korake, prosimo vsakogar, kdor bi imel kako tako pišftto v rokah, da nam ga ha Vsak način upošlje. Bela LjUftljStft. Oči vsega SloVehstVa so danes Uprte v Ljubljano, kjer se dne 23. t. m. dovojuje večmesečni boj, kakoršnega je še težko videla slovenska zemlja. Žrtano je, da šo še klerikalci hoteli polastiti tudi te napredne trdnjave, da bi tako lahko rekli, da so absolutni gospodarji slovenske zemlje. Prepričani smo, da si bodo ob ponosni beli Ljubljani ti izdajalci Slovenstva skrhali svoje čeljusti. Ves slovenski napredni svet gleda danes s ponosom in zaupanjem na to trdnjavo slovenskega napredka, v prepričanju. da bodo množice slovenskih naprednih volilcev strle v prah vse nakane brezdomovinskega kleri-kaližma. Bela Ljubljana naj pokaže naprednim Slovencem po vseh deželah pot za bližajoče se držav-nozborske volitve, naj nam vlije novega poguma in novih moči. Zato kličemo svojim bratom v ponosni Ljubljani: Ob tla z všetni nasprotniki narodnega napredka, udarite krepko in složno! Živeta bela Ljubljana! h političnega jVrta. Visoka odlikovanja. Cesar je poleg admirala grofa Montecuccolija odlikoval z redom zlatega runa še carja bolgarskega Ferdinanda, princa Alojzija Lichtensteina, višjega dvornega maršala grofa Gudenosa, grofa Cermina in grofa Buquoya. Odlikovanje bolgarskega carja pomenja velik udarec za politiko grofa Aehrenthala, ki se je na vse načine trudil, da bi preprečil zboljšanje odnošajev med avstrijskim in bolgarskim dvorom. Iz Albanije se poroča o tamošnji vstaji proti Turčiji: Vstaši zmagujejo na vsi črti. Pri Kastra-tiju so Turki sicer zmagali, pa so imeli velikanske izgube. Pri Tuziju so vstaši popolnoma uničili dVo stotniji turške pehote. Albanska plemena so Se združila, da napadejo Škader in zavzamejo mesto in arzenal. S hribovja ob črnogorski meji se neprenehoma sliši streljanje s topovi. V Škadru vlada velika panika. Prodajalne so zaprte. Prebivalstvo zapušča mesto. Splošno se boje, da bi vstaši ne zavzeli Škadra. — Iz Prištine poročajo, da turška vlada z veliko hitrostjo zbira vojaštvo v sandžaku Novem pazarju. Iz tega sklepajo, da Se Vladni krogi boje vstaje v sandžaku. V Italiji se pripravlja, kakor se poroča, splošna železničarska stavka. Železničarji so predložili novemu ministerstvu nove zahteve. Ce se minl-sterstvo ne bo zavzelo za te zahteve, tedaj bodo železničarji vladi predložili 29. t. m. ultimatum. Ce pa tudi potem, ne bo vlada ugodila zahtevam železničarjev, bodo ti proglasili splošno stavko. m*. Glede streljanja z možnarji je izdala štajerska namestnija z ozirom na mnogoštevilne in težke nesreče, ki So se pri tem streljanju vsako leto dogodile, nove predpise z odlokom z dne 4. aprila. Po teli predpisih je treba vsako streljanje z možnarn naznaniti š posebno vlogo okrajnemu glavarstvu, oziroma politični ekspozituri. V vlogi, ki se mor* ž 1 kronskim kolkom kolkovati, je treba navesti: 1. povod za streljanje, 2. dan in uro začetka streljanja in kako dolgo bo to trajalo, 3. število možnai-jev, kraj streljanja in kdo bo streljal. Naznaniti s« mora streljanje 8 dni poprej. Proti odločitvi okrajnega glavarstva ni ugovora. To odredbo je zlasti z ozirom na velikonočno strelbo, ki je povzročila že toliko nesreč, toplo pozdravljati. Zal, da je za letošnjo Veliko Noč, ko se je zgodilo zopet toliko nesreč, prišla prepozno. Imenovan je za provizoričnega deželnega živi-nozdravnika" V Trbovljah gosp. Joško Zupančič iz Mal. Obreža pri Brežicah. Za III. narodno zbirko smo prejeli še sledeči prispevek: Polenšak (g. J. Gorup) 2.30 K. Prisrčna hvala! — »Klub slov. napr. akademikov v Celju. Opozarjamo, da so srečke Samuela Heck-šeherja sen. iz Hamburga v Avstriji prepovedan«. Dotično oznanilo je prišlo v naš list pomotoma. Pri zadnjem ljudskem štetju 31. decembra 191U so imele sledeče slovenske občine na Šp. Štajerskem nad 2 tisoč prebivalcev: Celjska- 'okolica, Škofja vas, Št. Jur ob juž. žel. okolica, Petrovče, Št. Pavel v Sav. dolini,, Velika Pirešica, Teharje, Griže. Braslovče, Št. Jur ob Taboru, Ljubno, Mo-zirska okolica. Rečica, Bočna, Ponikva v . .."■•) i1 ii ; .*«<>«• v*; '.-ij^u'^ Brenčičem, ki je torej oficijelni kandidat kmečki: zveze. No, g. Meško, ali to ne di^i nekoliko (aii p* precej! Op. vuredn.) po nezaupnici Vam, ki ste sb tako trudijj , za nezaupnice Ploju?! Dobili: ste p« kratkem poslančevanju prav kruto nezaupnico. Zanimivo j«? tudj,r.da so Meškovi pristaši obljubili, da . bodo delali Proti kmečki zvezi. Na shodu je bil sam general dr. Korošec. ... , }?] Ljutomer. Pri Sv. Križu na Murskem polju sta se vršila na velikonočni pondeljek dva zaupna sho da,; eden agrarni in eden klerikalni. Oba sta bila precej dobro obiskana, , in na obeh shodih so postavili za kandidata — Roškarja. To je menda prvi politični čin nove agrarne stranke in menda tudi — zadnji, ker se ljudje, ki snujejo novo stranko tet se obenem, vsiljujejo voditelju nasprotne stranke ki jih je po svojem časupisju nečuveno blatila!), pač ne morejo smatrati za resne. Na shodu kmečke zveze sta imela komando dr. Verstovšek in vt.-liki značaj Vlado Pušenjak. '!'*•••-d Štajerce nofe. Celje. Na belo nedeljo 23. aprila t. !. gostuje mariborsko dramatično društvo v Narodnem domu v Celju. Uprozori še Znamenita zgodovinska slika iz časa preganjanja kristjanov — »V znamenju Krjža«, ki je ena najkrasnejših iger, kar šmo jih videli na naših odrih. Nastopi nad 60 oseb. Ker sodelujejo tudi celjska društva, med njimi pevski. žboi podružnice Glasbetie matice. Narodna godba itd., se hani obeta res krušen užitek; Ker je igra jako dolga, je začetek točno ob 7. uri zVečer in prosimu slavno občinstvo, da pride pravočasno k predstavi, ker ilikakor ne moremo čakati z začetkom. Del čistega dobička je naftienjen dijaški kuhinji v Celju. Predprodaja vstopnic v' Zvezni trgovini v Celju. Planinski sejm. Vse cenj. dame in gospode, Ri so obljubili sodelovati na planinskem sejmu, prosimo, da se sigurno udeleže sestanka, ki se vrši Jutri, v petek, ob 8. uri zVečer v mali dvorani Narodnega doma. Planinski pozdravi Veselični odbor. Živinski Sejmi v celjskem okrajnem glavarstvu še vedno niso dovoljeni; Ali nimajo v resnici pri nas politične oblasti toliko ražuma in srca za kmete lu meščane, da bi dovolile, prost promet z živino? Saj se je vendar zatrjevalo že pred mesec dni, da o kugi slinavki ni v celjskem glavarstvu ne duha ne sluha — a sejmi še Vedno njso dovoljeni. Kako je s iu stvarjo, g. baron Miilletg Mestlnje. Qle;de,. postajališča Stranje se grt sedaj samo še za prostor. A. Čujte: izbrali so prostor, popolnoma v sredi med Mestinjem in Šmai-jem, to je med sedmim in petnajstim kilometrom, torej pri 11. kilometru,, To je ista duhovitost, ki ]o občuduje vsak popotnik, ki ima opraviti na Me-stinju, ko vidi, da morajo vsi, ki žele iti na vlak, marširati precej lep kos tik železnice. Nova posta-jica te vendar namenjena v prvi vrsti vsem onirti, ki pridejo iz Zibike, Pristove, iz šentpeterske občine (spodnji del). Vsi ti bodo morali capljati 900 rti za železnico. Pa naj bi še bilo, samo pot je vse drugo kot prijetna. Ta needinost zna postajico še pokopati. Izkušnja v tej zadevi bi nas bila že lahko poučila! Iz Št. Petra na M. s. Tu so pred Veliko Nočjo prosjačili od hiše do hiše denar za smodnik in za godbo pri procesiji ter nabrali prav lepo svoto. — Toda čudo, godbe pri procesiji ni bilo. Se pač bližajo zopet volitve in treba je »krivičnega marao-na«. Prav čedno je bilo slišati možakarje po cerk-7 venem opravilu: \ »Drugikrat mu bom pa da kol dva krajcarja, ne pa cele krune; ali ga buin pa kai s kolOm pogna.« Št. Peter na M. s. Občinski vol. imeniki so pri nas še do 23. t. m. na pregled. Volitve še menda ne bodo kmalu. Župnik se silno trudi, da bi si občino popolnoma prisvojil. Župnika je ogoljufal. Kočarski sin Janez Šta-mol iz Gotovelj je došel pred kratkim k župniku Korenu v Žalcu in mu je dejal, da mu je oče umrl. Zato je prosil 40 K podpore. Župnik je famu verjel in mu denar dal. Ker je prišel tako lahko do denarja, je Štamol še enkrat poskusil svojo srečo, a takrat ga je župnik prijel in ovadil. Velikanski požar, V Starinovivasi W "Merskem polju je izbruhnil vsled neprevidnosti pri streljanju na Velikonočno Nedeljo popoldne ob eni ogenj, ki je radi silnega vetra tekom ene ure upepelil U posestnikom tea poslopja. StrašnO je bilo! Viifett, s kako nevzdržno naglico je krvavordeč plamenbb-jemal Ostrešja; v 20 minutah je bilo VSe y plamenu. Zgoreli so skoraj vsi gorljivi predmeti, opečne strehe so postale ravnotako kakor slamnate žrteV plaiptr na. Nekaterim posestnikom je pognal veter ogenj tudi v stanovanja; zgorelo jim je pohištvo;.peterk nina in obleka. Nesreči so zapadli: Crnel, .{fcteh, cfa* Ostrca, dva Weissa, Štuhec Alojz, Novak, Rajii, Schreiner, Rožman in Heric — večinoma' kmetje.« Novaku je pogorelo do tal. Ako bi bil izbruhnil ta* požar ponoči, bi bilo brez dvoma več človeškfa žrtev; sedaj je zgorelo precej svinj, in posl Štuheeii sta se zadušili dve kravi. Skupna škoda se sme ce-niti na 150.000 kron; zgorel je tudi denar. Posestriiki so zavarovani srednje visoko. Polno priznanje i« zahvala gre vsem okoliškim požarnim društvom 'zL naporno delo, da so gasilci omejili požar." siče^ bi bila škoda lahko dva do trikrat tako \4elika Zelo. žalosten panorama nudi pogorišče; beda je Jfehj^' — Župljani in okoličani po okraju in izven ikfega, pomagajte nesrečnikom z denarjem, živili, fesom ln krmo! Zrno do zrna pogača! Danes zadene nezgoda mene, jutri tebe; vsak pa je vesel pomoči. Denarne in druge prispevke pošiljajte na naslov. Jožef Rožman, posestnik v Starinovivasi, p. Krlžev-cl, Štajersko. — Dvakrat da, kdor hitro da. ' Strašen požar. V Župečji vasi pri Sv. Lovrencu na f)ravskem polju je vsled neprevidnosti pri velikonočnem streljanju nastal v gospodarskem poslopju posestnika Mat. Brencelja požar, ki je'mahoma upepelil 12 hiš in gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živine, orodja, krme itd. Zgorel ie tudi 5Ietni Brenclov sinček. Škoda se ceni nad 5u tisoč kron. Kdaj bodo oblasti storile konec takim nesrečam s tem, da bodo strogo omejile, magart tudi čisto prepovedale tako streljanje?! .' Še en požar vsled velikonočnega streljarila. V Straški gori (občina Prevorje) se je vsled neprevidnosti pri velikonočnem streljanju od 11.— ure na Veliko Nedeljo vnelo poslopje posestnika Miha Mikoliča in popolnoma zgorelo; zgpreli so tudi vsi spravljeni pridelki in sedem svinj. Reveži so ostali brez vsega. Kedaj bo ljudstvo prišlo do spoznanja, da se Vstajenje lahko slavi tudi brez neprevidnega streljanja?! Žrtve velikonočnega streljanja. V ceijski bol-nišnici je umrl v nedeljo zjutraj vsled ran, ki jih Je dobil pri streljanju, 311etni oženjeni posestnik Vin-cenc Kuternik iz Rogatca. V to bolnišnico so še pripeljali 221etnega hlapca Fr. Škorjanca iz Velenja in 191 etnega Antona Sivka jž, Št., Jurja ob j. ž. Oba sta na levi roki vsled streljanja lahko ranjena. Trbovlie. Preminul je na velikonočni pondeljek za vratnb boleznijo tukajšnji rojak, rudniški pod-uradnik g. Hubert Rancinger. Pretekli teden je Se opravljal službo, tudi velikonočno nedeljo ni čutil kaj nevarnega, v pondeljek pa ga je bolezen nenadno napadla, takorekoč zadušila. Pokojnik je bil vrl narodnjak, podporni član vseh narodnih društev v Trbovljah, značaj moža, priljubljen s svojim simpatičnim humorjem, v delu za narod delaven, vztrajen in neustrašen, da mu ni lahko najti para, z njim izgubimo Trboveljčani prav mnogo. Zapušča gospo s tremi otročiČi. Rodbini naše sožalje, rajne-" mu pa blag spomin. Dinamit v otroških rokah. V Libojah pri Petrov-čah se je igral lOletni rudarski sin Franc Zupane z dinamitno kapico. Ta se je razletela, odtrgala dečku več prstov na roki in ga povrh še ranila n<» prsih in obrazu. Petleten bratec, ki je stal zraven, je dobil le lahke poškodbe. Stepla sta se na celjskem tovornem kolodvoru kmečki fant Marinšek iz Stranic in delavec Anton Zaberl pri skladanju lat. Marinšek je končno sunil Zaberia z nožem v prsi in ga smrtnonevarnt, ranil. Ranjenca so spravili v celjsko bolnišnico, MarinŠka pa v luknjo. Tatovi v ljutomerski okolici. Minule dni Je poskušala četa 7 tatov vlomiti na več krajih v ljutomerski okolici. Na Cvenu so poskušali svojo srečo pri pošti; vendar se jih je pravočasno odgnalo. Tudi v Krapju in Lokavcih ni bilo sreče, pač pa so odnesli v Iljaševcih za prilično 1000 K mesa in masti. Orožniki iščejo zastonj te predrzne tate. Levo nogo je zdrobilo v Trbovljah na rudniški železnici zaviraču Antonu Brezovariu. Kromplr-»velikan«, kakoršnega pridelujejo v Kaliforniji (Severna Amerika). Samega sebe je ustrelil 131etni sin mlinarja Janeza Glušiča v šoštanjski okolici. Vzel je oče-lil se takb nerodno biavil ž' njp, da m,u Je '«1* trabbj skozi levo oko v glavo. Fant je umrl. Gradcu je umrl vpokojeni nadučitelj Loviu star 73 let. . Pokojnik je bil dober narodnjak. Blag. mu spomin! , ; . . . ? V Laškem trgu je prišla v konkurz trgovka |vana Zorko. . ■'.v; ' ... . "' ttifro jibslovanje pri naših uradih. Od Sv. Urbana sad; Ptujem nam jJiŠejo: V na§i .občini smo imeli volitve v občinski zaštop že pred 15 meseci. Novi odbpr si je že tudi izvolil župana. Proti tej vo-Htvi. pa sta' vložila dva občinska odbornika ugovor, ki jle -f danes ni rešen. . . Zastrupila se je na Bregu pri Ptuju žepa obč. redila'itasbacherja z jesjhovo kislino. Bojda se ji je zmešalo. 'Več tatov, ki so kradli že več let po sejmih \ Ptuju, Radgoni, Ljutomeru itd. ne da bi jih bilo mogoče ujeti, so zaprli na cvetni petek o priliki sejma v Ormožu. Kdor je bil na navedenih sejmih okraden, še naj javi orožništvu v Ormožu. Zgorela je v Nimnem pri Rogatcu koča Jožefe Zobec, Vredna prilično 1600 K. Vnelo se je vsled slabega dimnika. V Kostrivnici pri Rogatcu je neki Miha Gajšek tako pretepel svojo nečakinjo, da so ji morali zaradi hudih ran odrezati roko. Kuga slinavka in grintavka je popolnoma prt -nehala v pol. okraju Ljutomer, Radgona, Mariboi, Konjice. V ptujskem okr. glavarstvu je še nekaj slučajev. Čudna sodba. »Grazer Tagblatt« poroča, da je bil na Sp. Štajerskem pri nekem okrajnem sodišču obsojen težak Valentin Laurenčič zaradi zakotnega piSaštva'. A mož — ne zna pisati. Škoda, da »Gr. Tagbl.« ni navedel sodišča. Najbrž »deluje« tam kak nemškohacijonalni sodnik. Iz Konjic. Te dni se je peljal skozi naš trg nek avtomobil. Na cesti proti Zrečam so se vsled premočnega trobentanja splašili konji nekega lesnega trgovca- Dirjali so divje naprej; pri tem se je zaletel eden v rud na cesti stoječega voza tako silno, oa mil je koničasti rud predrl prsi in pogledal na drugi strani ven. Konja so morali na mestu ustreliti, da , ga rešijo bolečin. Bil je vreden 800 K. Ljutomer. Preteklo soboto sta se sprla Pavel Kosi in Gačič iz Mekotnjaka domov grede iz gostilne, pH kateri priliki je pomeril v neposredni bližini Kosi na Gačiča z ostro nabito puško, ga zadel ravqo srce, da je na mestu obležal. Seveda sta bila oba. pijana. Gačič zapušča več nepreskrbljenin otrok'. Iz Brežic. Železniško ministrstvo je dalo bre-žiški preniogokopni družbi dovoljenje za izvršitev tehničnih preddel normalnotirhe železnice iz Globokega v Brežice. Železnica bi služila le za prevažanje-premoga. Kapele. Grozoviti napadi so se zopet pričeli na »Nar, list«'in Čudno je, da ne pade duhovščina dotič-nemu kar v lase, ki se upa čitati napredno časopisje. Kar strah nas je, če bomo vendar zavoljo tega enkrat muČeniško smrt storili in v krempljih satana pokoro delali, kakor se nam to obljubuje. Brežiškim redovnikom je menda prvi poklic hujskanja. Vprašali bi Vas, kaj Vas vendar do tega privede, da pridete v Kapele učit, kdo naj kakšen list čita? Seveda, naš g. župnik nič o tem ne ve, in mu je tudi politika deveta briga! Kaj ne, g. župnik?! Pa prav imate, vsaj Vas bodo farani čislali, osobito zdaj, ko spet pridejo volitve. Upamo, da boste rekli takrat: mir Vam bodi, in s tem boste izkazali ljubezen do bližnjega. Mi Kapelčani čislamo in spoštujemo le mirne in spoštovanja vredne duhovnike, ne pa politikov, obenem hinavcev, celo takih ne, ki rabijo cerke\ za politično mesto in hujskarijo. Zato je boljše, da puhtite ubogo ljudstvo pri miru in da učite le to, ka» spada v cerkev, ker kmet, ki ima žuljeve roke, vt sam dobro, kaj mu je storiti. — Resnicoljub. \ Kdo ve kai? V našem uredništvu se je glasila te dni stara ženka, vdova Fišer iz Dolenje vasi (Občina Št. Pavel pri Preboldu) ter tožila, da jo je, že pred 25 leti zapustil njen sin Alojz, da ga ou tistega časa ni videla, da ji tudi ni pisal nič več, in da ne ve, ali je še živ ali mrtev. Izučil se je krojaškega in je bil potem na Dunaju, v Berolinu itd. Če bi kdo morda ga izsledil ali kaj vedel o njem, naj to naznani na naše uredništvo. Od Sv. Lenarta nad Velikonedeljo poročajo, da. si zida tamošnji župnik Zadravec velik hlev z a živino. Stroške morajo seveda poravnati faram. Kdor ni plačal, tega je te dni tirjal pobožni župan JVkškc v spremstvu orožnikovO). Ako ni bilo der narja pri hiši, pa je šla svinja ali kravica. V sedli njem volilnem boju se bo pa zopet tisočkrat pisalo in govorilo, da so duhovniki največji prijatelji slovenskega ljudstva! Slivnica pri Celju. Naši klerikalci še vedno n«. morejo mirno spati, odkar so pri obč. volitvah tako pogoreli. Skušajo se oprati v zadnjem »Gospodai-ju«, kjer piše njih vodi?, da so naprednjaki volilete farbali, da je župnik kriv novega šolskega poslopja. Toda to ni bilo nikako »farbanje«, temveč je čista resnica. Naj se vendar g. župnik spomni, kedaj je bil šolski nadzornik pri njem na večerji, pri kateri priliki je župnik izrazil svojo željo po 4. razredu, seveda ne radi tega, da bi bilo to v korist ljudski izobrazbi, temveč da bi imel kaplana in bi bolj lah-* ko lenobo pasel. Znano je namreč pri nas vsakemu otroku, da župnik ne hodi rad po naših hribih na spoved, take stvari prepušča svojemu kaplanu. Pač pa opravi sam tiste stvari, pri katerih se kaj zasluži. Sicer pa se dela bolnega razun pri, volitvah. Župnik je torej povzročil 4. razred;, kar p« v stari' šdii' hi ■ bilo dbvbfj^rcistdra, je bikJ tfeM-žM dati ih tako je vendarle 'župnik povzročil hovci šot-sko poslopje. Župnik taji, da bi bil izvoljen od ttu prednjakoV. A resnica je in ostane, da jefei! izvoljen le po milosti naprednjakPv; tudi se na glavo postavi. Posebnega pojasnila pa potrebuje župnikOVa1 trditev, daje VeČina odbornikov podpisala udanostno izjavo katoliški cerkvi in krščanskemu socijaližthu. Župnik se je namreč vsled izida volitev strahovito bal Škofa. Zato je zahteval pred župansko volitVijo od odbornikov, naj še-podpišejo, da so kristjani. O tem se je vnel buren razgovor, ker ni nihče hotel o tem nič slišati, češ, da so itak vsi kristjani in da pač župnik najbolje ve, da še ni nikdo izstopil iz katol. cerkve. Nato jim je župnik pojasnil, da se tukaj pravzaprav ne gre za vero, temveč za to, da se župnik pred svojim škofom lahko izkaže s pismeno izjavo, da so odborniki vendarle kristjani, ker bi sicer on dobil oo škofa preveč popra pod nos. Po tem pojasnilu so nekateri podpisali to izjavo, da bi župnika rešili pred dolgim nosom, katerega je pričakoval od škofa in da bi vendar enkrat imeli mir pred tem nadležnim človekom, posebno ker jim je dal častno besedo, da ta stvar ne pride v časopise. A glejte našega dušnega pastirja, pri prvi priliki je prelomil svojo besedo in poročal še vrhu tega neresnico. Od sedaj naprej mu seveda ne verjamemo ničesai več. Napaka naprednjakov pa je, da so župniku u. usmiljenja prizanašali, četudi jim je napovedal najhujši boj in bi jih rad v žlici vode utopil. Naprednjaki, bodimo odsedaj drugačni in nastopajmo proti župniku, kadar bo treba, z isto brezobzirnostjo, katere se poslužuje on proti nam! Nemčurji napadli tri Slovence. Na Muti vladajo grozovite razmere. Slovenec ni skoraj več življenja varen. V nedeljo dne 9. aprila t. 1. ob pol b. uri zvečer so šli gg. Anton Pliberšek, Rajmunu Senčar in A. Kocjan v gostilno k Barthu. Sedeli niso še dolgo časa, kar začnejo prihajati nemčurji, na čelu jim Leitinger in Auer, oba krčmarja na Muti, ki si svoj trebuh redita z groši slovenskin kmetov. Imenovani Slovenci so med seboj polglasno govorili slovensko; v tem vstane Leitinger ou mize, pristopi k Slovencem ter reče: »Hier wird nur deutsch gesproehen und Sie diirfen absolui kein windisches Wort mehr sagen, sonst werden wir Sie hinausschmeissen.« Gospod Priveršek prvi listane in odgovori, da je vino, katero je naročil, tudi plačal, ter da bode govoril, kakor bo on hotel. V tem trenutku zavpije vsa nemčurska druhal: »Hautš die windischen Krotten nieder!« Približno 12 nemčUrjev napade tri nepborožene Slovence. G. Priveršek in g. Kocjan sta bila lahko ranjena. Največja razgrajača sta bila $uer in Barth, čevljar na Muti, ki ga tudi sami slovenski kmetje redijo. Vso stvar liha že sodniia v rokah. Upamo, da bodo za svoj velezaslužni čin tudi lepo odlikovanje preje".. : Tj .'".. .:;; Smeti Je žgal na njivi posestnik Prevolnik v Sp. Ložnici pri SI. Bistrici. Dal je petlethi hčerkici vžigalice, da kup zažge; a jpo nesreči so se vne|i dekletu krilca in je dobilo tako,težke opekline, da najbrže več ne ozdravi. , ' / Iz Maribora. Znano gostilno »pri grozdu« je kupil sedanji najemnik Vincenc Spatzek od lastnika Franca Oehma za 146 tisoč kron. . ^. . ,,Planinski ialjivec", humoristično slavnostni list In najboljše reklamno sredstvo, ki Izide na dan ,,Planinskega sejma" v Celju, 7. maja, se začne tiskati najkasneje 25. t. m. fig. inserenti, ki ie niso poslali rokopise, naj to nemudoma store, ker se jih bode moralo drugače izpustiti! Celjski ods k Sav. podr. SPD. SloVenci V tujini. Novice iz Amerike. (Duhovniške spletke.) Neki Frank Barbuč iz Adamsburga jc bil naročen na tamošnji list »Glas Svobode«, ki je duhovščini trn v peti. Naenkrat pa se ustavi naročniku dostavljanje lista. Na vprašanje pri upravi se mu je odgovorilo, da je list sam odpovedal. Ko je šel na to neresnično izjavo na pošto, je našel tam njega podpisano izjavo, da lista ne mara. Izjavo, kakor podpis je ponaredil tamošnji župnik. -(Žensko društvo.) V Franklinu so ustanovile Slovenke svoje žensko društvo »Zorislava«. Društvo jako živahno deluje. — (Morilec svoje hčere.) V Duryeu je ubil in zaklal svojo Mletiiu hčer Slovenec, znan tamošnjim rojakom pod imenom Hrastenčan. Doma je na Kranjskem nekje \ krškem okraju. Truplu je odrezal glavo, roke in noge in nesel vse skupaj na železniški tir, da bi se mislilo, da je deklico povozil vlak. Vzrok nečloveškega ravnanja je neznan. Očeta so že zaprli. — (Hranilna knjižica v grobu.) Dediči neke M. Sigrist so po njeni smrti zastonj iskali denar, ki ga je dobila pred kratkim za prodano zemljišče. Po dveletnem iskanju so odprli na zahtevo zastopnika dedičev njen grob, in res dobili ves skupiček \ znesku 11.000 dolarjev zašit v vrečici pritrjeni okrog vratu. — (K r a n j s k o - s 1 o v e n sk i dom v P i t s b u r g u) bo dogotovljen 1. maja. Slovesna otvoritev pa se vrši 30. maja. Obenem se je tam ustanovilo novo slovensko pevsko društvo »Prešeren«, h kateremu je pristopilo takoj 30 jako mai-ljivih članov pevcev. Darujte za nar. sklad! , S, Tolstovrško slatino , ki W naroča v to^tovrhu p. GliStaijj ^oi^>Sko).' Vestni* H« ZVeze sloVen$Ke napredne mladine". OSTANITE NA RODNI GRUDII ' (Resne besede slovenskega mladeniča.) Srce mora boleti pravega rodoljuba, če vidi, kako se trumoma selijo ljudje iz domačega kraja v tujino, zlasti če vjdi mladino, kako se v tujini mnogi' izgubi v duševnem, telesnem in narodnem oziru. Komaj je deček star 15 let, pa že začne tožiti: Eh, v domačem kraju mi je slabo, kar šel bom h kna-pom (rudarjem), pa bom tudi jaz imel tako lepo obleko in prstane kakor onegav Miha. Dragi mladenič, lepo obleko in prstane si mu zapazil; njegovega bledega lica pa nisi? Prej je bil rudeč, ko je bil še i doma, ali ga vidiš, kako pa ti je sedaj bled, in če mu pazno pogledaš-v oči, vidiš, kako mu neka otožnost sije iž njih — kal bolezni, ki jo je dobil pod zemljo, v nezdravem zraku Kam je izginila ona živahnost, ki jo je ime! prej, se boš nehote vprašal. Vidiš, dragi mladenič, kako drago je moral plačati reči, ki si mu jih zapazil: s svojim zdravjem... Toda to še ni vse. Ko gre mladenič od doma, gre navadno s poštenim srcem. V tujini pa pride v slabo druščino, ki g« popolnoma spridi. Tudi svojega materinega jezika se sramuje. Ce ga bo kdo vprašal, kaj je, Nemec ali Slovenec, gotovo bo rekel, da je Nemec ali pa da mu je vseenu. Ne pomisli, da je človek, ki izda svojo mater, kakor vojak, ki v vojski vrže puško stran in zbeži. Tako je stališče mladine, katera gre zgodaj v tujino. Vzrok je pač ta, da je v tujih krajih osamljena, bre*. voditelja. Slovenske knjige čitati se ji zdi prenizko, nemških pa ne razume. Seveda so tudi izjeme, a žal da silno redke. Prijatelj ki je bil svoj čas tudi pri rudarjih, mi je pripovedoval sledeče; Duševno stališče naše mladine v tujini je popolnoma zanemarjeno; nočejo nič čitati, in še celo za-sramujejo tistega, kateri kaj slovenskega čita. Naročen sem bil na en slovenski časnik in zaradi tega so me tovariši zaničevali in se mi posmi-hali, Toda jaz sem si mislil: Upam, da me Bog nikoli ne bo zapustil, jaz pa svoje matere in materinega jezika ne.— , Žalostno je pogledati take, ki pridejo iz tujine domov. Vedejo se, kakor da so postali »miljonarjt«, in marsikateri tudi govori tako čudno, da se mu moraš smejati; ni prava nemščina, ne slovenščina, ampak z eno besedo: ciganski jezik. Draga slovenska mladina! Nikar ne hodi od ljubega doma brez skrajne sile. Pomisli na te-le besede: Povsod je dobro, doma najbolje. Saj doma se zavedaš, da si domačin med domačini, ne pa tujec, Ko bi se j)a znašel zopet kateri zapeljiVec in nas zapeljeval, paj gremo v tuje kraje in poskusimo srečo, ne udajmo se mu, ampak ga zavrnimo: Boljša je domača gruda, kot na tujem zlata ruda. Dom in Jezik svoj ljubimo, tujščine ne precenjujmo!... IISTEK. Župnik Alojzij Kos. t Napisal Fr. Brinar. Dne 4. aprila 1.1. so blagega pokojnika v Šmart-nem v Rožni dolini položili v grob. Vsem je bilo bridko v srcu, celo narava sama je zaplakala za njim: ogrnila se je v žalno meglo, rosila dež in metala snežinke na njegov sveži grob. Saj je bilo njegovo celo življenje kot krasen pomladni solnčnt dan, ki siplje krog sebe v srce segajočo poezijo. Ve valovite krasne Slovenske gorice, ki ste nam dale že toli idejalnih slovenskih mož, s ponosom nanizajte v njih vrsto tudi blagega Alojzija Kosa. Njegova prikupljiva vnanjost, njegov prijazen obraz, njegovo milo sinje oko, njegov neizčrpni vir — rekel bi pristne slovenskogoriške — šegavosti in duhovite dovtipnosti, njegov glas srebro, njegova beseda med, vse to je napravilo na vsakogar, ki je imel priliko z njim občevati, zares neizbrisljiv vtis. Kaj šele, če si bil njegov gOst! Zares uzor očarujo-če pristne slovanske gostoljubnosti! In kadar je posege! po priljubljeni mu kitari ali po dragoceni tamburici — bila je dar škofa Slomšeka — in je Kos zapel popevanko za popevanko s svojim sre-brnozvonkim glasom, to je bilo divno! Bil je duhovnik po milosti božji. Svoja najboljša moška leta je pustil kot župnik na Črešnicah. Vse prebivalstvo mu je bilo otroško vdano, o blagem »Loisu« še danes govore vse Črešnice. Z njegovim priimkom ga nečejo nazivati, ker jih je večkrat šegavo dražil: »Zakaj mi pravite Kaus, jaz sem Kos!« A oni so se mu odrezavali: »Da, da, gospaud, saj tud' maj prajmo Kaus!« Njegovi cerkveni govori so bili prekrasni, v srce segajoči. — Nicgovi spisi se odlikujejo z originelno prikupljivo pisave in s krasnim, duhovitost in poetiško navdah-njenost izražajočim slogom. Kako lepo je n. pr. spisal župnijsko kroniko na Črešnicah! Kot mlad duhovnik se je tudi vspešno poskušal na leposlovnem polju. PolifiSko gonjo je mrzel, kattj bil ie apostol miru in požrtvovalnega bratoljubja. Navdušeno se je pa oglasil, kadar je bilo treba braniti čast slovenskega imena. Slišal sem na nekem shodu, kako krasno je govoril o malini slovenske govorice, primerjajoč jo z žuborečim potočkom, ki skaklja pu cvetni livadi. Kot mlad duhovnik je nastopil na velikem taboru v-Vojniku, kjer je govoril h geslu: »Slovenec vrenji za 4eno Slovenko«, in je njegov govor vzbudil viharno navdušenje. Slovenskemu učiteljstvu je bil odkrito naklonjen, učiteljev trud in važnost učiteljeve naloge je rad javno naglašal. Zanimal se je za učiteljsko 01 -ganizacijo in je odobraval, da se učiteljstvo poteguje za svoje težnje, rekoč: »Saj mi duhovniki se tudi za svoje.« Celjskemu učiteljskemu društvu Je bil skozi več let podporni član. Ko ie onemogel in je čutil, kako mu razpada zdravje, se mu je milo storilo. Če je prišel prijatelj k njemu, zaplakala mu je duša in solze so se mu udrle po licu. Napisal ie svojo poslednjo voljo, svojo kitaro in tamburico je podaril priljubljenemu nad-učiteliu šmartinskemu g. Kvacu, katerega je tudi imenoval za izvršitelja svoje oporoke in vdano je čakal in dočakal belo ženo. Blagi mož! Koljko veselih uric si ustvaril svojim prijateljem, koliko temnih misli si jim razgnal raz dušo, koliko bratoljubja si vsejal med ljudi, kolikokrat si otiral solze bližnjemu! Kako rad bi se človek zopet zatekel k jtebi Pu utehe, posebno danes v teh od zaslepljene strasti razburkanih časih, ko marsikdo namesto priznanja za svoje najblažje namene dobj poleno pod noge in to celo s strani, od katere hi je naj najmanj pričakoval, — a ni te več! Bog nam daj več takih blagih duhovnikov kot je bil pokojni Kos in srečna bo slovenska domovina! — GespodarsHt pabcrHt. Nošenje prsti v Tino gradi h. Z obdelovanjem zemlje in vsled dežja, ki splavi prst, se nabere počasi v vinogradih na spodnjem delu kake grabice toliko prsti, da stoje trsi pregloboko v nji, v zgornjem delu pa se prst odnaša, tako da stojijo tam trsi previsoko iz zemlje ven. Naravno je, da se to prej in laže zgodi na strminah s prhko, rahlo prstjo, ki jo dež lahko spira, ko pa na bolj polpžnem svetu in v trdni, težki zemlji. V vsakem slučaju pa to zelo škoduje trsom; v spodnjem delu grabice začnejo trsi tam, kjer so cepljeni, poganjati korenine, kar je zelo škodljivo za trs, posebno še zaradi tega, ker se takim trsom dado te korenine porezati samo površno. Tako se okrepijo te korenine in to, kakor drevju divjaki, trsu škoduje. Škoda, ki jo trpi vinograd vsled teh korenin, je jako velika, večkrat lahko najboljši in najlepši amerikanski nasad ravno vsled nje propade. To pa iz sledečega vzroka. Nikakor ne smemo pozabiti, da daje moč in trpežnost, pred vsem pa varnost pred trsno ušjo našim novim nasadom ravno in predvsem le amerikanska podlaga. Če pa se iz trsa, ki je cepljen na to amerikansko podlago, razvijejo korenine, začnejo one zalagati trs s hrano in prevzamejo ta posel polagoma popolnoma koreninam američanske podlage, kj ležijo pod njimi. Ker vsled tega amerikanske korenine nimajo več pravega dela, počasi zaostanejo v rasti in nazadnje popolnoma odmrejo. Takrat je trs že izgubljen! V korenine tega trsa se lahko naseli trsna uS. saj te korenine niso več američanske, ampak domače. In kaj pomeni trsna uš za naše vinograde, to ve marsikateri vinogradnik iz lastnih, bridkih izkušenj. V naplavljeni zemlji, kjer stoji trs pregloboko, kjer se torej najlažje razvijejo te korenine, pa je za trs še druga nevarnost. Ko odmrejo američanske korenine, je trs navezan na korenine, ki so pognale iz cepike. Te korenine pa ležijo pravzaprav preplitvo in so zaradi tega v vedni nevarnosti. Lahku se poškodujejo pri okapanju, mnogo pa jim tudi lahko škodujeta mraz in suša, ker so pred njima premalo skrite. Zato ni niti treba trsne uši, da bi se tak vinograd zredčil in nazadnje popolnoma ugonobil. Potem pa se ljudje še čudijo, da so njihovi amerikanski nasadi že čez par let »za nič«! Kjer pa stoji trs, ker ima premalo zemlje, preplitvo, tam škoduje preplitvo ležečim koreninam suša. Tudi se lahko poškodujejo, če jih le nekoliko bolj globoko obdelujemo. Da se vse to prepreči, moramo zadnji dve vrsti trsov najnižje v grabici odkopati do mesta, kjer so cepljeni, in zemljo, ki jo dobimo na ta način, znositi na vrh grabice. To delo se lahko vrši ob vsakem letnem č^su, če je le vreme za to ugodno. Najlažje in najboljše pa se opravi to delo neposredno po rezi pred prvo kopjo ali pa po trgatvi. Po zimi se to delo posebno lahko opravlja tedaj, kadar je zemlja nekoliko zmrznjena in brez snega. V spomladi se lahko pri spodnjih dveh vrstah odkop-ljejo v grabici trsi do podlage, v jeseni in po zimi pa se mora zaradi mraza pustiti na levi in desni strani vrste kakih 15 cm široka plast zemlje, ki sc pri prvi kopi odkoplje in splanira. Če lahko zemljo vozimo, je delo nele bolj ko-modno, ampak tudi bolj ceno. Če imamo za vrhom grabice še kaj lastne zemlje, lahko ž nje vzamemo prst za gornji vrh najvišje grabice. Na spodnjem delu te grabice pa porabimo prst za zgornji del sledeče in tako naprej. Če si lahko delo tako uredimo, si ga zelo olajšamo, ker nam ni treba prsti nositi v breg. Prst, kar je dobimo na spodnjem delu zadnje, najnižje grabice, porabimo za kompost ali pa jo odpeljemo. To delo, ki je ob Renu nekaj vsakdanjega in za: vinograd samoumevnega, doslej pri nas ni bilo znano in navadno, če pa se hočemo obvarovati hude škode pri našem vinarstvu, se bomo po naših vinorodnih krajih vsekakor morali seznaniti in sprijazniti ž njim. Lahko res ni, a korist, ki jo prinašanje neprimerno večja ko trud. Če se na to dejstvo oziramo že pri sajenju trsov in vsadimo zgornji dve vrsti trsov v grabici nekoliko bolj globoko, spodnji dve pa nekoliko bolj plitvo, potem traja dolgo časa, predno se v spodnjem delu grabice nabere toliko prsti, da se mora odpraviti. Torej to delo ni tako kmalu potrebno, če bomo pri novih nasadih pazili na to, da ne smemo vseh trsov enako globoko saditi. »Gosp. Glasn.« mrjascev. Prizadeti gospodarji naj skrbe za rejo mrjascev. Dosedaj je ta reja prepuščena sama sebi, namreč dobri volji posameznih gospodarjev. To pa ni prav. Dogaja se rado v tem šlučaju, da v celi okolici ni nobenega mrjasca, ker ga je dotični gospodar opital in prodal. Da trpi radi tega za nekaj čas* vsa svinjereja v dotični okolici, ni potreba posebej povdarjati. Zgodi se pa tudi, da se tuiritam redijo tako slabi mrjasci, da niso za nič, nikar še za izboljšanje plemena. Prav iz teh vzrokov je v svinjerejških krajih zelo važno, da se redijo potrebni mrjasci v zadostnem številu, in da se redijo mrjasci, ki so v vsakem oziru sposobni za izboljšanje domačega plemena. Kar se tiče potrebnega števila, bi se moralo na vsakih 40 plemenih svinj rediti po enega mrjasca. Občina, ki šteje 120 plemenih svinj, bi morala imeti potemtakem 3 mrjasce. Gledati je pri tej reji pa tudi na to, da živali niso v bližnjem ali krvnem sorodstvu s svinjami, ker se v tem slučaju vsa reja kvari in slabi. Skrajni čas je zaradi tega, da se tudi pri nas, kjer je svinjereja tako velikega pomena, nekaj več stori za rejo potrebnih mrjascev. Vsak, kdor se peča z rejo svinj, bi se moral pobrigati za rejo dobrih mrjascev. Saj menda ni nobenega, ki bi ne hotel uvideti velike važnosti, ki jo imajo dobri mrjasci za napredek svinjereje! Zato pa je dolžnost vsakega, da se začne zanimati za to rejo in da pripomore po svojih močeh k izboljšanju te reje. Kjer manjka mrjascev, je skrbeti, da se število popolni, in kjer so mrjasci slabi, tam jih je nadomestiti z dobrimi živalmi. Skrbeti je pa tudi za to, da se nahajajo mrjasci v dobrih rokah, v strežbi vnetih svinjerejcev •in da se tam pravilno rafala z njimi. G, N. Pokončujte gosenčjo zalego! Vsako leto razglaša politična oblast, in to še celo po dvakrat, da morajo posestniki vrtov pravočasno pokončati in ugonobiti gosenčjo zalego s svojega drevja in gi-mičja. Vsi ti opomini pa ostanejo po večini glas vpijočega v puščavi, kajti le malokdo res odstrani gosenčje zapredke in prepreči tako kvarljivo pu-stošenje našega sadnega drevja. Na jesen se često čujejo pritožbe, da je sicer nekaj sadja, a je po večini vse črvivo in piškavo. Tega pa so krivi sadje-rejci sami, ker niso pravočasno pokončali gosenč-jih mešičkov in tako vsega zla kar v kali zatrli in preprečili. Ker bo drevje v kratkem brstje pognalo in bo toplo pomladansko solnce tudi gosenice privabilo iz prezimovališč, takozvanih mešičkov, je nemudoma treba vse te zapredke postriči in jih na pripravnem kraju sežgati. Sedaj je še mogoče tega škodljivca našega sadnega drevja zatreti brez posebnega truda, kasneje bo prepozno! Ali kmetski ženi res ni treba izobrazbe? »Kmetski ženi ni treba izobrazbe. Čemu naj bi bile njej knjige, čemu čashiki, čemu vsaka druga znanost? Da zna le prijeti za vsako delo na polju, v hlevu in kuhinji. Vse drugo je odveč.« Tako se, žalibog, še sedaj čuje ponekod na kmetih. — Ali je pa to tudi res? Nikakor ne! In kdor ti bo, slovenska žena, zinil kako tako budalost, da tebi izobrazbe ni treba, vedi, da je bedak ali p« tvoj sovražnik. Včasih seveda je bilo drugače. Marsikaj ženi ni bilo treba, kar se danes od nje odločno zahteva. Svet gre naprej in s svetom moraš napredovati tudi ti, ako hočeš da ne boš postala usmiljenja vredna reva. Izobrazbe ti je treba v prvi vrsti kot gospodinji. XJmna gospodinja ima že vse naprej preraču-njeno, kaj bo hiši v korist ln kako se največ prihrani. Kako pa naj umno vodi obširno gospodinjstvo na primer ona žena, ki niti najmanjših gospodinjskih izdatkov ne zna zapisati, ki ne zna niti toliko preračuniti, da bi vedela, kaj Je hiši v prid ln kaj ne. S tem ti- pa ne velevam, da moraš venomer pri knjigah sedeti. Kaj še! Razumna gospodinja mora vedeti, da zlasti gospodinjska izobrazba zahteva mnogo vaje. Vendkr ti pa dobrohotno svetujem, da v prostem času pogledaš koristno knjigo.* Zlasti ti' * V »Dobri Gospodinji« in »Dobri Kuharici*, 12-daja L. Schwentnerja v Ljubljani, so jako> preglea-no zbrani vsi potrebni nauki o gospodinjstvu ter velikansko število najboljših, receptov, pa priporočam — ako moreš utrpeti — naroči se pa tudi na kak primeren list! V njem boš čitala, kako žive in gospodinjijo žene po drugih krajih in kar s<- ti bo zdelo pray, lahko posnemaš in sama poizkušaš. Se bolj kot gospodinja, potrebuješ primerne izobrazbe kot mati. Prvi nauk je materni nauk. Kdo je bolj pristopen malemu otroku kakor mati. Pa tudi pozneje, ko že otrok šolo obiskuje, s? tj bo posrečilo mnogokrat z lahkoto pri otroku doseči to, za kar se je njegov učitelj v šoli zaman ubijal. Ni še dolgo temu, ko sem srečala na cesti sla-booblečenega dečka, starega kakih sedem !ct. Zebro ga je tako, da je jokal. »Kam pa greš v takem mrazu?« ga prašam. »K součencu, tja na konec vasi, da me bo nalogo naučil«, mi jokaje odgovori. »Joj, pa v takem mrazu! Zakaj te ne tiauče naloge mati?« »I kako, ko pa ne znajo brati.« Ubogi otrok! Pa idiva dalje! Ni moj namen, draga žena, zagovarjati nelepo razvado tvojega moža, ki prepogosto poseda po krčmah. A vendar mi ne smeš šteti v zlo, ako ti poizkusim dokazati, da si temu ti premnogokrat sama kriva. Glej, mož se mora zaradi svojih poslov že nekoliko bolj vmeševati v življenje. Treba mu je vedeti, kako gre kupčija s poljskimi pridelki, z živino itd. Njemu je treba na vse strani dobro računati. Umevno je torej, da se želi večkrat o tem tudi razgovarjati. A s kom se bo razgovarjal, kje bo iskal pomoči? Mar li pri tebi, ki nimaš niti pojma o tem? (lotovo ne, kajti on ve, da mu ti ne moreš pomagati in zato — namesto da bi videl v tebi zaupno prijateljico, ki mu ujorp v vseh ozirih svetovati — te smatra za topo, slabotno stvar, ki jo neobhodno potrebuje za delavko in ki se mora brez ugovora pokoriti vsem njegovim ukazom. Rajše pojde v — gostilno. Tam zahajajo ljudje od vseh vetrov, in pri vinu se tako lepo razpravlja in ukrepa o vsakojakih zadevah. Zato se mu pa dostikrat niti potrebno ne bo zdelo, da bi ti povedal, kadar gre v gostilno. To pa je zanj mnogokrat naravnost škodljivo. Namesto da bi pridno gospodaril, navadi se po gostilnah posedati in pi-jančevati. In vse to zlo bi se dalo omejiti, ako bi ti, draga žena, ne bila duševno tako omejena ter bi svojega moža v vseh njegovih zadevah — kakor pravimo dosegala. Tvoj mož bi potem ne imel vzroka posedati po gostilnah. Čemu tudi! Saj bi imel v tebi najboljšo prijateljico, najboljšo svetovalko. — Zato bi imel tudi večje spoštovanje do tebe. Žena, v>tvojo korist te prosim: Ne zabi, da je tudi tebi treba izobrazbe! Ako pa si sama pri sebi že zamudila, ne zamudi tega vsaj pri svojih otrocih, pri svojih hčerkah! Ne odteguj jih pred časom šolskemu poduku! Po izstopu iz šole prični jih takoj po malem vaditi v gospodinjstvu in sploh v vsem, kar veš, da bodo v svojem življenju potrebovale. Mlado drevesce lahko upogneš, kakor sama hočeš. Torej ne zamudi, dokler je še čas! Vedi, da žena v hiši tri vogle podpira! Blagor hiši, ki ima dobro gospodinjo! Gorje pa možu, ki dobi slabo ženo, gorje otrokom, ki imajo malovredno, nevedno mater! Ona tira ne le sebe, ampak vso družino v gotovo pogubo. Manica Komanova v »Slov. Gospodinji«. Dama 92 40-10 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože. osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umiva samo z Steckenpferd-lilijnomlečnim milom (znamka Steokenpferd) od Bergmanna & Ce., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. Razne noVosti. 25.000 mark zgorelo. V Bruckenavu na Nemškem je bil shranil neki kmet 25.000 mark v bankovcih v peč. S tem denarjem si je hotel kupiti posestvo. Seveda'ni nikomur povedal, kam je shranil denar in tako je bilo mogoče, da je zgorelo vseh 25 tisoč mark, ker je dekla zakurila v peči. Prepozno je videl kmet, kaj se je zgodilo. Bankovci so bili že vsi razpadli. Kmet je popolnoma uničen. Bog na obtožni klopi ali čudna tožba. Kmet Če-domir Šolaj ič v vasi Zablavi v trnavskem okraja na Bolgarskem je vložil na duhovno sodišče tožbo prqti samemu — Bogu. V tej po predpisih kolkova-ni tožbi pravi kmetič Čedomrr med dfugim v utemeljitev svojega zahtevka to-le: Splošna draginja je povsodi, nesreče se Vrste za nesrečami, zemlja nič več ne rodi tako, kakor preje, povsodi vlada pomanjkanje in beda, na svetu pa gospodarijo pc*-največ zlobni ljudje. Vsega tega pa je kriv gospod Bog, ker zlega ne zabranjuje in hudobriežev ne kaznuje. Iz tega sledi, da se je dobri Bog postaral ali pa je izgubil veselje, da bi se še nadalje zanimal zanje, To pa ni prav, ker s tem gospod Bog grdo zanemarja svoje dolžnosti. Čedomir Šolajič torej prosi preČastito duhovno sodišče, naj Boga pošlje nemudoma v zasluženi pokoj. Na njegovo mesto naj postavi regente, ki naj v bodeče vladajo v nebesih. Duhovno sodišče je to tožbo prečifalo. Gospodje, ki so prisedriiki tega sodišča, so delali silno resne obraze med čitanjem, nato pa so napravili kratek proces ter odstopili »tožbo« okrajnemu glavarstvu. Nekega lepega dne nato je dobi! oče Čedomir Šolajič od okrajnega glavarstva pismo, v katerem se mu naznaiija, da ga je oblast obsodila v petdnevni zapor, ker je s svojo tožbo smrtno razžalil samega gospoda Boga in se tako- rekoč naravnost spuntal proti njemu. Sedal sedi ubogi Čedomir Šolajič v zaporu. Pravijo, da je že prišel do prepričanja, da se gospod Bog ni postaral in da se vedno zanima za take ljudi, kakršen je on, božec Čeda Šolajič. Dijaški kuhinji v Celju so darovali od 1. deu 1910 do 28. febr. 1911 sledeči p. n. gospodje, zavodi, društva itd.: po 100 K: Klub slov. naprednih akadb-mikov v Celju; po 50 K: posojilnica v Makolah; po 30 K: posojilnica v Ormožu in na Slatini; po 22 K: g. Logar Josip, gradski tehnik, Preslav; po 20 K: g. SuŠec Anton; po 17 K: po g. Mohorku del čistega dobička planinskega plesa na Zidanem mostu; pu 15 K: gg. dr. Iv. Klasinc, odvetnik v Gradcu, Slan-der Anton, kanonik in dekan v Starem trgu pri Slovenjgradcu; po 13.50 K g. Brežnik Ivan, trg. ni posestnik v Št. Jurju ob juž. žel.; po 10 K: gg. di. Brenčič Al., odvetnik v Celju, hranilnica in posojilnica rta Dolu, Frece Martin, trg. in posestnik \ Stari vasi, dr. Georg Josip, odvetnik v Šmarju, Jeraj Fran, profesor v Ljubljani, dr. Kukovec Vek., odvetnik v Celju, Oset Fran, trgovec na Vranskem, Pauer Josip, trgovec v Braslovčah, Pečnik Fran, tegovec v Cejju, dr. I. Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu, Stermecki Rudolf, trgovec v Celju mesto venca umrli gospe Leon, Sušnlk Avg., Lanovž pri Celju, Šelih Iv., župnik pri Sv. Ruiii-gundi, šepic Ivan, posestnik v Konjicah; po 9.90 K; dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju; po 8,50 K: g. Meglic Simon iz nabiralnika pri g. Šentaku na Vranskem; po 7 K: gg. Ravnikar Iv., trg. v Celju, Turnšek Ant. jun. v Nazarju; pO 6' K: g. Randi Miha, c. in kr. major pri 16. pešpolku v Belovaru, po 5 K: gg. Elsbacher Iv., trgovec v Laškem trgu, Kreft Iv. v Braslovčah, Pevec Rudolf, trg. v Mozirju, Ff. Ks. Petek, trgovec v Ljubnem, Meke Iv., Rotner Jos., c. kr. dež. sodni svetnik na Vranskem, Sitter Josip, c. kr. dež. sodni svetnik v Brežicah, Vezjak Fr., učitelj v p., Orešje pri Ptuju, Voh Martin, c. kr. fin. nadkomisar v Celju; po 4 K: Cvetko Juri, kaplan v Solčavi, Anton vitez Klodič-Sabla-doski, c. kr. dvorni svetnik v p., Bruma p^i Ciradi-ški, Krohne Josip, župnik v Podsredi, Pučnik Ant., kaplan v Celju, dr. Pregl Maks* zdravnik v Vuzeni-ci, Sernec B. v Pulju; po 3:50 K: g. Ant, Bfez&v-nik, trgovec v Vojniku; po 3 K: gg. Gotjup Peter, kaplan v Sevnici, Kavčič Mat., v Št. Jurju ob j. ž., Lebar Fr., župnik v p. na Polzeli, Stermecki Rud., trg. v Celju, Šebat Ant., župnik v Zusmu; po 2 K: gg. dr. E. Breschar, zdravnik v Podčetrtku, Do-beršek Fr., kaplan v Vojniku, Elender Ari t. v Mozirju, Jager Anton v Celju{ Kokalj Al., župnik \ Vurberku, Kuhar Anton, okr. nadz. v Gaberju, Lom Fr., župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, Novak Neža, poštna upraviteljica v Št. Mihelu nad Pli-berkom, Orožen Aleks. v Šmarju, Sagaj Alojz, kaplan pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, dr. Sch\vab Ant., zdravnik v Celju, Schuster Martin v Mozirju, Serajnik Lovro, nadučitelj v p. v Konjicah, Socijal-ni cdsek slov. učiteljev, prof. dr. Ant. Stegenšek, v Mariboru, Stiplovšek Fr., v Voitsbergu, Vuga Fr., Grobelno, Wudler P., Ljubno; Po-l K: gg. Kočevai Fr.,v Postojni, Petriček Ant., naduč. v 2alcu, Vihar Kgid, črkostavec v Celju, Zemljič Br., učitelj v Rc-čici. Vsem dobrotnikom se izreka srčna hvala. fsmsA popovo- oetU&l , JrnJMcac i« drage prireditve. Učiteljsko društvo za celjski okraj. Pevska vaja •dne 27. aprila 1.1. se iz umevnih razlogov s tem o d-pove ; zato pa bode prihodnja pevska vaja v četrtek, dne 4. majnika t. 1. pop. ob t. url v okoliški šoli v Gelju. Za takrat pač prav uljudno prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Občni zbor Slov. trgovskega društva v Cel)u dne 8. t. m. ni bil sklepčen, zato se vrši v sobotu dne 22. t m. ob 8. uri zvečer v rdeči sobi Narodnt-ga doma. — Slov. trgov, društvo. Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok \ celjskem sodnem okraju priredi dne 30. t. m. ob b. uri popoldne v hotelu »pri belem volu« občni zbor. Na dnevnem redu je: poročilo odbora, volitev novega odboja in namestnikov, veljavna za tri leta, in slučajnosti. Prosi se obilne udeležbe, da s tem pokažete, kako cenite važnost tega društva. I. izvanredni občni zbor »Kluba napr. slov. akademikov v Celju« se vrši v soboto dne 22. t. m. ob 8. zvečer v rudeči sobi Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo bfagajni-kovo. 4. Poročilo preglednika. 5. Nadomestne volitve. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. Gostje dobrodošli! Prostovoljna požarna bramba v Gotovljah ima v soboto, dne 22. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani g. F. Malgaja svoj redni letni občni zbor. Vsi dru-štveniki in prijatelji požarne brambe se vljudno vabijo pa mnogobrojni obisk. Odbor. Bukovce pri Ptuju. Prostovoljno gasilno društvo v Bukovcih bode na belo nedeljo dne 23. t. m. ob pol 3. uri imelo blagoslovljenje svoje nove briz-galne pod vodstvom M. Korenjaka. Društvo kaj pridno napreduje, zategadelj vabimo na veliki obisK tudi iz daljnih krajev. v Stalni feteti £ m zopet otvorjeno ter prenovljeno. — Kegljavci se vljudno na mnogo-__ brojen obisk. Istotam se toči pristen dolenjski cviček. Spomlad 1911. Priporočamo našim rodbinam za pomladanski nakup izvozni dom V. I. Havliček in brat, kopališče Podebrady (Češko}. Poslužite se v svrho naročila baš nanovo zgotovljene zbirke vzorcev za spomlad in poletje 1911 priloženega listka, dobite vzorce franko in imate pri naročilu rosebne ugodnosti. Ako slučajno nimate potrebe, priporočite listek- blagohotno Vašim cenj. znancem v svrho naročila vzorcev. Nočemo glavobola, bolečin v križu, zobeh, udih, bokih, protinskih bolečin v hrbtu in mišicah. Rabimo Fellerjev fluid z znamko »Elsa-fluid«. Ducat na poskušnjo stane samo 5 kron franko. Želodec krepijo, prebavo pospešujejo, apetit vzbujajo, krčne bolečine lajšajo in hojo k potrebi pospešujejo Fel-lerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko »Elsa-kroglice«. 6 škatlic franko 4 krone. Dobijo se pri: E. V. Feller, Stubica, Elzin trg 264 (Hrvaško). Slavnoznano »Praško mazilo« iz lekarne B. Fragner-ja, c. kr. dvor. zalagatelj v Pragi je priznano dobro domače zdravilo, ki se kot takšno rabi že nad 50 let. Vsled izbornega antiseptičnega, hla-dečega in bolečine olajšujočega učinka na rane, je postalo- omenjeno mazilo naravnost neobhodno potrebno obveziln sredstvo pri vsakovrstnih ranah. Ker se dobi v vsaki lekarni, so je upeljale mnoge tovarne za stroje, sladkor, špirit, steklarne itd., v svoje domače lekarne, a ne smelo bi manjkati tudi v nobeni hiši. Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 vin., navadno tiskane pa po 2 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer - inserat ne priobči, - lahko zasluži vsakdo v mestu in na deželi, tudi v Cisto malih krajih. Pošljite svoj ttuslov na do-r MMMiiiMlMr pisnici na tvrdko Jakob K5nig, Dunaj VII-733 (Postamt 63). HM v spomladanski ni je prišlo. Največja izbira najfinejših možkih, ženskih in otroških šolnjev, ter najcenejša tudi na obroke. Popravila ceno in točno. Štefan Strašek, Celje, Kovaška ul. 3. 207 4-1 1 p< Pozor pred ničvrednimi izdelki. Tomasova moka je vsak čas in za vse rastline najboljše in najcenejše fosforno gnojilo. Za Čistost, za množino fosforne kisline v celoti in one v citro-novi kislini razpostne in za finost zmletja Tomasove moke, pod znamko ,štiriperes na' znane, že nad 30 let rabljene in ^najboljše preskušane, jamčil il3 15-8 "prodajalna pisarna fosfatne moke 6e5kih ^tovarn za Tomasovo moko na Dunaju li, Bauernmarkt 13. -iii 11 ■ urit r. » a 1 i ■ Jako z&nlittiv, zabaven in poučen list s slikami je 118 25-7 *rU \) ki izhaja, vsak petek, ter stane četrtletno le K 180. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in iriserirajte v njem! Naslov: #u8tr»vani tednik", Ljubljana. Parajte za „Nar. sfclad"! 5000 kron zaslužka plačam onemu1, ki dokaže, da nioja' čudežna zbirka 300 Kosov za samo S k 90 vin. ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska SlSt: HosKopf-pat. Žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijb1 tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. doublezlata prstana' (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), l' amer. Žepni nož, eleg. svilena kravata (barva in Vzorec po želji najnovejše fazone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost). 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer; 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov. 5 indijskih proroških hudi-čkov, ki zabavajo celo družbo in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred. ki je sama dvojnega vredna, stane H $'90. — Dobi se po povzetju pri S. Urbach, svetovna razpošiljalnica, Krakov št. 6t. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih- žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj. 178 -2 nevarnosti, da bi Yam iz male vsled nesnage nastala težko iečljlva rana, in pokrijte vsako rano skrbno s priznanim obvezilom. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. (V Razpošilja se vsak dan. 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3"16 se pošljejo * pnšice, za 7 K pa deset pušic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime izdelka, lzdelo* atelja, ceno ln varstveno znamko. Pristno je po 70 v. Glavna zaloga B. Fragner, c. in kr. d?orni dobavit^ lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 230. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. -WT "i • • 223 3-1 JMaprodaj je posestvo na katerem se lahko redi do 20 goved živine; zraven je velik sadonosnik, lepi vinogradi, opekama (cigonce), mlin; poslopje je v najboljšem stanju; vse leži v celjskem okraju, pol ure od farne cerkve in pol ure od železnice. Vprašanja na upravništvo „Nar. Lista". oooooooooooooooooooooo oooo ooooooooo Veletrgovina s Špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki Ant. Kolenc, Celje Graška ceata 22 in Narodni dom. Prazen je izgovor, ker Vam nudi domača, zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagsm, tako da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. 23 28-15 V zalogi imam vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov. Ia Zabukovški premog ponudim po K 210 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd. ter rabljene soljnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. (»ooooooooooooo ooooooooooooooooooooo $000 K zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: l prava švicarska sisl. RosKopI-pal. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni. ovratniški in prSni gumbi) 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fazone), 1 kiasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album 3« umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6*.— Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: J. GELB, razpošiljalnica Novi Sandec 204. Če se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je vsak riziko izključen. 197 3-2 Delano iz najboljših snovi! g> 03 >o rt E KO o >o E «J 'rt* M Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jevo milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo,. Pri nakupu pazite na vtis Pteifer in znamka tiger. Delano iz najboljših snovi! M PJ &>' 3 ca CD CD < m 3 o< 5L CD Loterijske številke. Gradec, dne 15. aprila 1911: 44, 1, 49, 64, 12. Dunaj, „ „ „ ' „ 52, 44, 82, 66, 67. .ZVEZNA TRGOVINA/ --------- * / "7 ' j r* , cel.!1-' vLrf*! i • Veliko presenečenje! V življenju nikdai- več take prilike. 600 komadov samo K 4 20. 2oe 3-2 Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča. garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledale«, 1 usnjata denarnica. 1 par man-šetnih gumbov. 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, ; trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljnbimskih pisem za gospode in dame. 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 4*20. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica P. LUST, Kpakov štev. 534. f v-i V.-■ •• t ....-t,"; . • - -. i i Vsem, ki so"narr ob prebridki iigubi naše iskreEO ljubljene mame, soproge, s^tre£tete^^spe' Antonije Ježovnik roj, Schwab izrazili sožalje, ki so ji v zadnji pozdrav poslsli krasne vence infki so jo v izredno velikem številu spremili k večnemu počitku, izrekamo, globoko ginjeni, svojo najtoplejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo slavnemu učiteljstvu petrovškemu za mnogobrojne izraze tolažilnega sočntja, slavni požarni brambi arnovski, ki je hotela nositi preblago rajnico na zadnji poti, občinskim odbornikom domače občine, šolski mladini petrovške šole in vsem zastopnikom raznih društev, zavodov in tvrdk za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. PETROVČE, meseca aprila 1911. 221 1 Globoko žalujoči ostali. .N' as. f Prijateljem in znancem se naznanja, daje Lovrenc Serajnik nadučitelj v p. v graški bolnici dne|14. aprila t. L, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Rajnega priporočamo v blagohoten spomin. Prosi se za tiho sožalje. Žalujoči ostali. Na slavnostnem travniku (glasiji) v Celju se nahaja ogled slonov in levov velika menažerija z najredkejšimi živalimi iz vseh delov sveta. w* Predstave ^Pfll ob nedeljah in praznikih dop. ob 11. uri, od 2. ure pop. pa vsako uro. Zvečer ob 7. nri glavna predstava in krmljenje vseh živali. Med tednom ob 5. uri pop. in 7. uri zvečer glavna predstava in krmljenje. Cene prostorom: I. prostor 50 v, otroci 30 v; II. prostor 30 v, otroci 20 v. K podpori tega poučnega in znanstvenega podjetja vabi prav uljudno posestnik 2241 Jurij Mi hel. Konji za zaklati se kupujejo po najvišjih cenah zganjamo, priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. jYiartfo KolšcH, cefllarsKl moislcr, |9 Celje, Hing (V noVi posojilnici hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za ttairazličnciJo obstalo po zmenOh cenah. 39 50-14 m -t 5H• ■ "i ~ i. Otvoritev Uljudno naznanjamo p. n. občinstvu, da smo otvorili v Celju, Graška cesta št. 8 trgovino z milom, svečami, parfi-merijo in barvami. Priporočamo se z zatrdilom, da vsem častitim strankam najkulantnejše in z najboljšim blagom postrežemo. — Za obilen obisk se priporočajo J. Pfeifer & Co., Graška cesta 8. 220 1 MM« Avstro^Aniericana, Trst 33 morskih parnikov. Redno prevažanj<^otnikov in blaga med Trstom in Italijo, Grško, Francosko, Špansko, Severno-, Centralno in Južno Ameriko. Najbližji odhodi iz Trsta v potnih črtah v NewYonk čez Patras, Paiermos 24. aprila parnik Argentina 29. 99 99 Eugenia v Buenos Aires čez Almerijo, Las Palmas, Rio de ianeiro, Santos, Montevideo: * v. • Zabavne vožnje po sredozemskem morju z velikimi parniki prekmorskih črt. Pojasnila dajejo: Ravnateljstvo, Trst, Via Melin piccolo 2. Naslov za brzojavke: Cosulich, Trst), dalje vsi glavni zastopniki: Schenkev & Co., Danaj I., ^Nentorg. 17; Passagierbnreau der Anstro-Američana, Wien I., K&rtnerring 7, II.; in v Gradcu : Fr. Kloiber-ja sinovi, potovalna pisarna, S. Schwarz, "f: potovalna pisarna, Annenstr. 61. 195 17-2 \rmjn.r_r ...i i' i-.iij"i.ii_ "i i ~un~i"> ^ —..r. m—~i*~ *. i'i~—'m*!',* *. -rr -.— 'i* *, -i-r *i * • - *i*' i - • - -, ~ ■ ■ L Delniška družba pivovarna ,Union' ===—— V Spodnji Šiški pri Ljubljani - priporoCa svoje izborno marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. 20512-2 Graška cesta štev. 45 (gostilna „mesto Gradec"). ====== Zaloga y Celju: S \ hs^Mf i Ud j LMM1 /m LMmrr. Iv. Jax & sili, Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 12 20 48 Priporočata svofo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. * - , H 777 Ci**v f/r, ^ ■5» | M........ krojaSki mpjster Celje krojaški mojster priporoča svoj 203 12 5 modni salon za gospode in svojo veliko zalogo angleškega blaga \MJSSSS.mM 1 5 vodovo tat umetni Ključavničar, instalater (Poljana m. i«> * J ravo železnih ograj, vršit, oken, stopnic ter dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vod-1 te, kopališča. Izdelujem močne premostnetehln.ce (Brucken-wagen). - Vzamem V popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteie. Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-11 Celje. Darujte dr. sv. Cirila in Metoda! Lekarnarja A. Thierry~ja balzami Dopisnice s cvetlicami v veliki izberi dobijo se v trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim j j i mi, j orodjem ===== Goricar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 34 50-14 edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. Oblastno varovan. Allein echter Balsaiu der SchutlBOSf l-flpslhets des AJhierrjf in Pregrada bei Hohitseli-SmiiSfirunn. Vsako ponarejenje. posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kaliju, h ipavosti, žrelnem katara, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah ia izpuščajih itd. 1 gr. specij-alne steklenice 5 kron. Lekarnarja A. Thierry-a samo Pristn° centifoRjsfco mazilo je zanesljivo in najgotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah itd. 2 dozi staneta K 3'60. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, Adolf Thierry v Pregradi prt Rogatcu. 219 40-1 Dobi se v večini lekarn. Na dobeJo v medieinalnih drogerijah. Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. Telefon štev. 46. Ogrske poštbe hranilnice račun št. 26.283. Lastni dom Pisarna je v Celju, RotovSke ulice U. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ® 25 51-15 registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejene zavezo v Gaber ju pri Celju pet od sto <5°°) j Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ue odteguje vlagateljem. sprejema W hranilne vloge vsakega, je član zadruge ali in jih obrestuje po MF Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na. dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem ozira izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stvanke. — ===== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ===== Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre donoldne in jih obrestuje 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po W 41/8°/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. X •m* osedaj je dovolila za dijaške ustanove ________30.000 K, za napravo potov 5000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole IMOO Ki' za podpore različnim požarnim brambam iu v kmetijsko gospodarske namene nad 6 000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa -e je 4I.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov m nh obrestuje,' ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci vlaaaite v fu«*itetaMvcVa ttvafttttli/A svoj cerkveni in ustanovni.denar ali kadar nalagate denar za mladoletne Slovenci, vlagajte J||2nO$WJffSP MatltlMCO*alhJyar0Vance?to Zatitevaj,te pri sodiščih,, hranilnic 204-2 da se naloži denar za mladoletne oziroma-za varovance izključno le v ihimhhihsv. Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vekoslav Spirtdler. Tisk Zvezne tiskarne v Oel;n. Priloga »Narodnemu Listu11 št. 16 LISTEK. Tast iKondelik in zet Vejvara. Češki spisal Ignžit Herrmann. — Poslovenil Stanku Svetina. (Konec.; Oospa Muknšnablova je z nasmehom na obrazu pritrdila, toda jezik jo .ie zelo srbel. Topol je morala ohraniti zase, kar je vedela. Oospa Kondelikova se je sicer veselila, da počaka pri Vejvarovih do večerje, toda utrujenost jo je prej premagala — skrbi današnjega dneva so jo izčrpale. Zato so jo spremili doli, nesli za njo dvojčka in mojster je obljubil, da se še pri nji vstavi, predno odide domov. Katinka in gospa Muknšnablova sta potem pripravljali večerjo. Pepica je tudi že počivala na postelji. Vrata iz spalnice v obednico so bila nastežaj odi rta, da ji ne bi bilo dolgčas in Vejvara ji je nosil vsake stvari malo. »Le previdno, gospod Vejvara«, je opominjala gospa Muknšnablova. »Kozarec dobrega piva lahko dovolimo, toda z jedili le počasi.« Ravnokar so dvignili čaše, da bi napili na zdravje obeh mater in vseh treh otrok, ko je v predsobi zazvonilo. V obednico je prihitela dekia Katinka, vsa zasopla, kakor bi bežala iz firadčanov. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Kondelik. Katinka je zajecljala, lovila sapo in je odgovorila: »Milostljiva gospa vas iepo pozdravlja; ali ni ostal tu naš fantek? Doli imamo punčki!« »Za božjo voljo, oseba, vi ste me prestrašila!« je kriknil mojster Kondelik. »No, kje pa naj bi ostal! In zakaj niste ono žabo takoj s seboj prinesli?« »Milostljiva gospa še sama ne ve — ravno ogleduje jih...« »Vi ste res Kitajka!« je vzkliknil mojster. »No, ne čudi se, Venceljček«, je tolažila teta Katinka; »saj si tudi sam dopoldne--.« QoW» Muknšnablova se je dvignila, nesla doli Vaška in se vrnila z Vejvarovo Pepico. Šele ko je bilo otroče v rokah prave matere, se je družba zavedla smešne strani te pomote in se je razveselila Ko so Te vsi do sitega nasmejali, je rekel mojster Kondelik : »Zadnji čas je, da se preseli naša mati zopet domov, k meni, če ne, se bo s temi otroki pripetilo še kaj hujšega. Preveč jih je za nas — za nas jih je preveč, pravim. Za to bi potrebovali popisni urad!« Se par tednov je ostala gospa Kondelikova na Vinogradih, toda slednjič je na vedno priganjanje mojstra Kondelika gospa Muknšnablova proglasila, da gre »draga gospa Kondelikova« lahko domov, da se ni bati nikakih posledic. Mislili, je pri tem tudi na sebe. Nobene škode ne bo trpela, če bo hodila zdaj na Vinograde, zdaj v Ječno ulico. To bo še prav vesela izprememba. Domače življenje Vejvarovih pozna že skozinskoz — cedaj pogleda tudi pri Kondelikovih. Dekli Katinki so poverili zelo važno nalogo, da praško stanovanje da v prejšnji red, da vse pomije, osnsži in da povleče pernice. »Zakaj lahko si mislim«, je pripomnila gospa Kondelikova, »kako je tam brez gospodinje, kako je Kondelik vse razmetal. Obleka tu, umazano perilo tam, čevlji na divanu, vse polno prahu, okn« un^ana, ura stoji — in ničesar ne bom našla. -Skoro bojim se tega.« Pri teh besedah se je dekla Katinka zelo raz-žalostila, njene oči so počivale na gospodarici skoro očitajoče. Saj ni bil milostljivi gospod sam, saj je bila ona z njim, Katinka! In če bi le smela govoriti, bi mahoma zapodila skrbi gospe Kondelikove. Toda ne sme izdati, da je dal milostljivi gospod v stanovanju vse popraviti, da je spalnica čisto novo in zelo krasno poslikana, da ona — Katinka — Se ni nikdar kaj tako lepega videla. In ne sme % se pobahati, da je pomila tla v vseh sobah in da jo je z lastno roko namazala z voskom in jo zlikala, da bi prišla njena gospodarica kakor v novo stanovanje. Da je vse obrisala, Ja ni nikjer niti najmanjšega prahu in da se pohištvo sveti kakor zrcalo. Več noči je posvetila temu delu, po vsem tem letanju na Vinograde, zgodaj zjutraj je vstajala, da bi bila z vsein gotova in s kakim veseljem je vse to delala. In sedaj ne sme niti besedice ziniti, kako presenečenje čaka gospo, zakaj milostljivi gospod jo je zavezal z besedo in ji je zagrozi' s strašno kaznijo, ako bi kaj izblebetala. In sedaj njena gospodarica tako brez vzroka sumniči!" Da, o kaki drugi, o Vejvarovi Marjanci recimo, bi lahko kaj takega mislila; toda ona — Katinka — ni nobena taka mlada prismoda, in ve, kaj je njena dolžnost. In ne samo dolžnost — ona bi šla za svojo gospo v smrt. Nihče ni torej vedel in se domislil, zakaj je bila oni dan Katinka objokana in zakaj ni niti večerjala. Tako jo je žalost vsled nepriznavanja gospe Kondelikove razburila. In najhujše ji je bilo, ko je po besedah gospe Kondelikove zaslišala teto Katinko, kako vneto se je vsiljevala. »Veš, Beti, predno se tja povrneš, pogledam sama tja in vse uredim. Ne da bi delala Katinki krivico, toda kje pa taka punca ve, kaj in kako. -Vprežem jo v to in gledala boš, kako te bomo tam pozdravili!« Oni večer se je dekla Katinka, ko je prišla domov, razjokala na vajšni, da se je postelja z njo tresla, in sklenila je, da takoj jutri odpove. Zakaj kaj takega ni zaslužila. In tete Katinke še ne pogleda. Vendar se ji je zdel ta sklep zelo hud, ko se je zjutraj vzbudila in napravila je drugega. Ko je prišla na Vinograde, si je izprosila od svoje gospodarice zaslišanje in je z jokajočim glasom gospo prosila, d«t ne bi tete Katinke pustila doli, da tega ni prav rič treba in da bi jo to zelo osramotilo. Naj se gospa le zanese nanjo in videla bo, da se ni goljufala. No in pri tem je tudi ostalo, zakaj gospa Kon-deiikova se je Katinkine žalosti skoro ustrašila. In ko je o tem pri obedu svojemu možu omenila, je mojster Kondelik potrdil: »Katinka ima prav.»Tete tam ne potrebujemo. Ako hočeš, ti postavimo tja tudi slavolok, obesimo transparente in lampijone.« »Ti si čenča, stari. Jaz pridem zjutraj, ne ponoči!« »Torej ne, Beti. Toda tete ne pošiljaj tja. V tem soglašam s Katinko.« Zakaj mojster Kondelik se je tudi hotel pobahati, kaj je s Katinko doma napravil in ni hotel z nobenim več deliti zasluge. September je potekal, bližal se je sveti Vac-lav tli na ta dan je hotela biti gospa Kondelikova doma. Starega god bo, prvič mu zopet sama skuha, tn na ta dan pojde tudi Pepica s hčerko v Prago —■ do sedaj je napravila le mah sprehode po Vinogradih, najdalje do Kravina — in razume se, ila mora priti na malico k starišem. Novo življenje gospe Kondelikove se ne more lepše začeti na starem dema. Še na Vinogradih je Katinka vse oprala, poli-kala in na predvečer povratka je nesla v Prago poin koš. Zjutraj pa so se odprla vrata nekdanjega stanovanja Karaskovih nastežaj in Katinka je potisnila noter lep otroški voziček s prijazno stre-hico, s čipkastimi zavesami. »Jezus, Marija!« je zaklicala gospa Kondelikova, veselo presenečena. »Kaj pa je to? Od koga? Za Katinko se je plazil kakor tat, po prstih, mojster Kondelik, ki se je veselil kakor otrok presenečenja svoje soproge. »Jutri je prvi god našega Vaše, Betka, in to je njegovo prvo vezilo. Seveda, deliti mora to s st. strico — izbral sem voziček za dva! Gosp« Kondelikova je komaj snedla zajutrek, tako je bila razburjena od novega povratka, ki jo je še čaka! in k temu tudi od veselja nad nepričakovanim darom. Bila je oblečena — in čeprav s«-je žalostno ločila od sobice, v kateri je preživela svoj težki trenotek in zopet toliko srečnih dni svojega življenja — nič več ni imela tu obstanka. — Hitro je zbrala nekaj drobnarij, ozrla se je z mokrim očesom po sobi, prekrižala se je in hitela gori k hčeri. »Pepica, Bog te obvaruj — obvaruje naj na* vse! Ne pozabi do smrti, kako sem tu s teboj trpela, toda trpela srečna! In če si mi v začetku vzela to za zlo, hčerka, vsdi, da tudi meni ni bilo lahko pri srcu, toda me žene smo rojene samo z« trpljenje, tudi tedaj, kadar smo najsrečnejše. W ruj mi Pe — Pep —« Gospa Kondelikova ni mogla naprej. »Toda, mamica draga, saj ti -- saj jaz —« je Pepica tudi nabirala. »In č>' sem morda — mamica -----Saj veš — kako je človeku — torej mi tudi odpusti--« Tudi Pepici je jok zaprl besede. »Molči, hčerka, bodi mirna, pomni na dete«, jo je tolažila mati in je brisala Pepici in sebi solino lice, »in jutri ne pozabite: ob treh k nam na maiico! Očetov in Vaškov god je!« »To sem vesel, da je vse končano«, je rekel mojster Kondelik Vejvari, ko sta šla skozi vrata (zakaj Vejvari ni dalo, da ne bi spremil starišev). »Sreča, da ni bila pri tem teta Katinka in gospa Muknšnablova. To bi bilo šele vpitje!« Po klancu doli proti šafariKovi ulici je peljala dekla Katinka voziček, v katerem je počivala nova rodbina Kondelikova, poleg nje je stopala gospa Kondelikova s povešenimi očmi in vsa zardela od bojazni, zakaj bila je prepričana, da gledajo nanjo >celi Vinogradi«. Kakih deset ali dvanajst korakov za njo je šel soprog z Vejvaro. Toda ko Je prišla na konec ulice Čelakovskega in bi morala zaviti za ogel, je gospa obstala in se je obrnila. »Pojdi, stari, pojdi, in podaj mi roko. In tu na tej strani pojde Fran. Tako.« Bilo ji je treba ograde, rešitve, opore. Sedaj bo med obema možema skrita. V nasprotni smeri je stopal neki zakonski pa.. Ko je srečal voziček, sta se oba zakonska czrla nanj in neznani gospod je rekel: »To sta lepa otročička, le poglej!« Nekake hrepeneče je to spregovoril in gospa Kondelikova je menila, da je ta zakonski par do sedaj brez otrok. In v tem trenotku ji je napolnilo prsi nekaj kakor ponos in čut sreče. Nji ni treba nikomur zavidati, ona ima dvojčka! Čim bolj so se bližali Pragi, tem večji hrup je nastal in ko so šli čez mejno črto, jih je že pogoltnilo življenje velikega mravljišča Prage in gosp^. Kondelikove se je polastila nekaka tesnoba in če* oči ji je padel siv, neprozoren pajčolan, da ni mogla pred seboj ničesar razločno videti. Tako je pogoltnilo to burno velikomestno življenje tudi njen* mala otročička. Kako bosta vztrajala v njem v bodočnosti, kako bosta plavala skozi njega do konca svojih dni? — Na to vprašanje ji ni mogel nihče odgovoriti. Vračala se je domov in nesla s seboj mladiču v pravo gnezdo. Važen del življenja se je končal v teh par tednih njenega bivanja na Vinogradih -toda večji, važnejši, pomembnejši del življenja je šele nastal. Ako bomo živi in zdravi, morda se z rodbino Kondelikovo še srečamo. Dobro računate! in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „ pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 192 13-1 Pohištvo lastnega izdelka priporoča MARTIN STOJAN, miz. mojster. Teharje Več kompletnih sob pohištva v zalogi Prevzamejo se vsakovrstna stavben d mizarska dela, kakor tudi oprave za šole in pisarne. 218 4-2 M Za 10 vinarjev liter" najboljšega jabolčnima skoraj jednakega pristnemu vinu, se pripravi samo iz najnovejše iznajdbe „J a b 1 u s". Iz „Jablusa" pripravljena pijača izdigne (vre) kakor naravni mošt ter je zdrava in krepilua. 1 zavoj „ Jablus" z navodilom 5 kron 30 v. po poštnem povzetju. Prekupci odstotke, zastopniki se iščejo. 215 4-2 Glavno zastopstvo: ,Jablus'', Podplat, Staj. Teliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3'80. 175 3-3 Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natanCno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce. 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti. največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še Cez 500 uporabnih predmetuv. ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro. ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3*80. Pošlje se po povzetju ali Ce se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnlca Ch. Jungwirth, Krakov štev. B/103. NB. če se naroČita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoCe denar nazaj. V vsakem vremenu zdržijo naši gumijevi trakt za cepljenje trt uajmanj 14 dni na trsu. Zahtevajte vzorec in ceno v Zvezni trgovini v Celju. 211 -2 \ NAZNANILO! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel brivnica v Tegetholfovi cesti 22, v tatii dr. Haca. Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato se priporočam vsem narodnim krogom. J. Gredlič, brivec. 87 -13 Svoll k svojimi Svoji k svojim! Slikar k pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les Itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojimi Svoji k svojimi J - - . ,-L_n_ri_rLj-t_- j-^-^i-i-r.r,^, j—l~l'i.r u-----I-.«—■ '■■"-^»■i Diktor Beuc, Celje 59 Graška cesta šteu. 8. 49- __ Ljudeult Borovnik % ■> — puškar —— v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 6152 8 Adolf Bursik čevljar ¥ Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto v!jeno obutev. Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonljakove, kalijeve, solltarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-18 Bureaus Praga, Prikopi 17. Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske iu lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-10 ■ ■■■■■■■ Trgovina s papirjem, pisalnim lnTrisaintm orodjem ■■■■■■■■ Goričar & Leskovšek, Celje, ?,"šk7a nIlca ■ ■■■■■■■ Lastna zaloga šolskih in vseh tiskovin za urade. ■■■■■■■■ Na debelo. 33 50-14 Na drobno. O > m O > Največjo trgovina in velikansko zalogo ur, zlatnine, srebrnine, 13 \ _______ . ...................•ItjNfta.jiMaMm/o ■ O ■ verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. Z ** J 7a 7Pnino in nonoefiro poročne zlate prstane"ter ženitovaniska darila ■ M m m ženine in neverne vse po ^ najlllžjth cenah.-«!- * \ _ _ ~ _ _ "W«MW HUli a? 5 OB 5 ZALOGA ocal, naočnikov,: daljnogledov i. t. d. |<| 46 50-14 Naročite cenike !j;Zaston j! Poštnine prosto! 5 2. 5 H. Salmič, Celje, Nar. dom. j I j Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piYOYaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani Sv0jj k sv0jim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo ee v sodčkih in steklenicah. 52-11 Pri gnojenju travnikov, detelj išč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40% kalijevo soljo." Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata ž Fr. Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P/ Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu ter še pri mnogih drugih trgovcih. 75jw-n Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v-Gelju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" v Cel jo. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po A V2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit S fpo ugodnih pogojih. 57 49-13 Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o. z. y Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. A 44 50-14