101. flCTlMl. I fclrtljiii, t ftttflfc, I Mjl 1917, L ittfi. .Slovenski Narod" Tetfa po poitti zt Avsfro-Ogrsko: ćelo Jcto škupaj naprej » K 28*— I pol l«;ia „ „ . • . 14-— I četrt leta M «... 7 — I na mesec - M • . • 2*50 | za NemSjo: I ćelo leto naprej . . . . K 33*— za Araeriko in vse druge dežele: I ćelo leto napre} . . « . K 38.— Vprsšanjem glede inseratov se naj pritoži za odgovor dopisnica ali znamka. ^sravaBtfO (spodaj, dverišče levo). fiaallovs ul!ca tt. 5, taleton ftL £5. Ispala vjali dan ivsiar £*72Jnil ne šei;a in prarulks. Inserati s* računajo pa norabljenem prostora in sic^r: 1 mm visok, ter 63 mni širok prostor; enkrat pa 8 vla.t d/akrat po 7 vlrr, trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 15 vin., mrte in za'i.r3le (c.nak prostor) 10 vin. Pri večjili insercijiJi po dogovoru. Na pismenu naročila brez istodobia vposlatvi nar^:iine se ne ozira. Upmvništvu naj se pošiljajo mr->5nl:ie, rekli nacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja v LfuMftiil dostavljen na dom ali če se hodi pon) s ćelo leto rupre] . . . . K 26*40 I pol leta ,......13*20 | četrt leta ., . $[^£2 . &60 na mesec „ . . .~. 9 2^20 Potcoeina iterOka velfa IO vfasr|ev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uradtifitvo: Snmftora ulica št. 3 (v pritilćju levo,) telefon 41 S4» Dunaj, 2. maja. (Korepod. urad.) đtoJao se poroča: VZtfODNO SOJIŠĆE. V prostoru severno od ceste v Ofioz smo do zadnjega zavrni!i sunek reskih od^elfrov. S'cer mestrma ži-vs&en artiljerijski osenj. ITALIJANSKO BOJlSCE, Položai ie neizpremenicn. Nainestnik nače.nika gei-eralnega štaba pl. H 6 i e r. fml. • • • DOGODKI NA MORJU. Dunaj, 2. maja. (Korepod. urad.) Dne 30. aprifa so napadli naši hi-droplani prtsianiške naprave v Va-lo*?i z dobrim uspehom ter se klrjb močnemu proifočinkovanju vrnill polnoštevilno. Biodovno povcljništvo. 3oir^f! PFii-^n s$nifi!n uSSftliu u!yui!ii piuluS. Bcroiin, 2. maja. (Karesp. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki slavni stan. ZAPADNO BOJ1ŠCE, Armadna skupina general-felamarš. prestolonasled-rikt Ruprchta Bavarskega. J'jžno Vpresa se je mestoma s(re!sko delovanje ojači-o. V predpo-I]u prt Arrasu so se dcpe'd. ponesre-čfli an^lcšKi snnk!. Zapadno od Lnt-terburga s*?ni artiljerijski bol. Armadna skupina n e m § k e-ga prestolonaslednika. Silni cgnteoi valovi po izvidnem delovanju Francozcv. Nava! smo za-vraiii. Silni ognisni boii na ceii fronti so trajali zopet z vso silo. Podvzetja nsšift čet severno od Atene so prine-sla vjete in strojne puške. Pri oč!ščanfu neke?ra franeoske-ga gnezda severo - zapadno od Sil-lerta smo prizade'a!s rovražniku tež-ke izgube ter vjeli nad 50 mož. Nov francoskl s«nek smo v bfižlnskem boiu zavn*?i!i. V bojili dne 30. aprila v Cham-pzznl je ostalo nad 100 v?ei!h v n?.š?h resa*!. V boj postavljenim fr^ricoslum četam je bila rostsvijena na!c^, da rsin za vsako ceno Iztrgaio višiiieko po^icl'o r-ižno od Nauroya in Moron-v:!!pts*». Tegra ci?!a francos!;cp,a vodstva n!?o Čete na nobeni tcčM dosegle. A r ir ?. đ n a fronta general-felđmaršala vojvode \\-brehta Wfirtcmberškejia. Položaj |e neizprenienien. V boju v zraku je fz*ri:bi! sovrnž-ni!; včeraj 14 feta!. Poročnik V/c-!ff Je zfci! svolesa 2S. in 29., paročnik Schaffcr s> o.fega 24. in 23. !eialca, VZHODNO BOJiŠČE. Armadna fronta ^eneral- ieldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. V vev cdsek?h ;*? u!!o r*!^ko ftre-I?2( "^ *7 iern!! prirnemo tud« na?e žl-vah::r^^, kakor zadrti čas. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V obrnefnem ?rorov.P! Moldavi'e je po rr?o5nem egsni nf»pai!lo več ruskih b£iaijonov na?e višin*ke pezi-cije severno od ćoV.ve Oitcz. Zavr-iiili smo fih z izgubami. Armadna skupina grencral- fcldmaršala von Macken- sen a. Nobcnib posebnih dosrodkov. MAKEDONSKO 3OJ1ŠCE. 2iv2hno bolno delorarjo v loka Crne In na zapadnem brejT- Vardar-13 »e traialo. Neka naša !2i2!s"ia fio-tilja ie izvršila s spozrano dobrim uspeli om bombni napad na muii'.clj-ska sklađišča ob Crni. Prvi generalni kvartirni rnofster p. Ludeadorff. Ifem^^o *mmn wi?b1!Hb. Berolin, 2. maja. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča, dne 2. maja zvečer: Na bojnih frontah naj zapadu menjajoče se silno i s t r e 1 j a n j e. Na vzhodu ničesar posebne g a. Eifks na zapada. Beroilii, 1. maja. (Kor. urad.) \Voiiiov ura ti poroča: S težkimi iz-gubami za Francoze izjalovije:i novi veliki napad v Champa^i dne 30. aprila je bil pripravljen z najtežjim ;irtilierijs!cim ognjeni in prijet z več dclnimi ^u-iki i:a Tloclibcrg m ICcil-ber^, ki pa so bili medtem vs; krvavo zavrnjeni. Na franeoske jarke, na-polnjcne z napadainimi četami, ss je strcljalo na mnogih krajiii tega frontnega oUselca z iiajsilnejblm unf*-čujočim ognjem, tako c!a so imeli Franeozi žc pred velikim glavnim napadom tcžke izgube. Po ponov-nem o^jencm vnlu naj več je Iju tosti je sIccMl popoldnc ob 2. franeoski [■javni napad na Visine severno Pros-r.esa do zap?.dno Vaudesincourta. Na širini en^jstin kiloiretrov so prodirale sveže franeoske sile z ogromno mečjo proti našim pezicijam. Vsled našega o&pjencga vrtinca so bi!s nanadalre kolone na več krnjih že t^kom jurišanja pobite, uničene in prisiljeriC, unakniti se. Dru^odi, kjcr so mo?;!i Francozi vdreti v na5e jarke, so bili v biižinskern boju z roćni-mi sranatami in z našlmi protisunki takoj zopet ven vrženi. V prvem navalu močno naskakujočih franeoskih mas, srno izgubili štiri kilometre severno Prosnesa le^cči Hcchberg. Naše kolone so takoj napravile pro tinapad in so zopet odvzele Hoch-berg sovražniku, ki se ie obupno branih Protinapad so raztegnile čez svoje pozicije in prizadejale sovrač-niku krvave izdube. Tuđi na Hoch-bergu so utrpeli Francozi težak poraz. Po prjriovnem bssnem oenju je posknša! Francoz pozno zvejer in ponoći z na^lo PvOzvanimi svežimi četnmi obmiti usrdo boinega dne v svoj prid. K-jub največjim krvavim zrtvam in ogromni porabi municije so se poncsrccili tndi ti nr.nadi. Po ljutih valovitih bojih ima naša infan-ten'a v pol ni posesti svr.je doscdo.nje spred^je crte. Tuđi ta novi franeoski napad je konca! s težkim porazom Francozov. Ob Aisni so se franeoski napadi razkrojiii v c*e!ne boje, ki so potekli za nas usnes'no. ANGLESKO URADNO POROČ1LO. 30. aprila popoldne. Pri malem krajevnem podvzetju med iMonchyjem te Preux in Scarpo smo vjel? nekaj mož in izboijšali svoje po- zicije. Poleg tesa smo izvršili severno od Ypresa uspešen pohod. 30. a p r i 1 n zveče r. Sovraž-ni napad, izvršen danes proti našim novim pozicijam med Morjchvjem Ie Preux in Scarpo. smo popolnoma zavrniii. Sovra^na artiljerija je delo-va!a na obeh bregovih Scarpe. DelgUsko urafT:?3 pcročilo. 30. aprila. Na raznih točkah čez dan obojestransko obstreljeva-nje. V okolici Steenstraeta - Hetsasa živahen boj z ročnimi granata-mi. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 30. a p r i 1 a popoldre. Po-neči precej silni artiljerijski boj južno od St. Ouentina, v okolici Troyo-ua. Murtebise in Craona. Naše baterije so nadaljevale svoj uničevalni egenj na nemške naprave na masivu Moronvillers. Več sovražnih posku-scnili napadov na naše strelske Jarke in male postojanke v odseku Kur-tebise, v smeri na goro Cornillet in na Cliambrettes se je ponesrečilo v našem zapomem ognju in v ognju strojnih pušk. Sicer je bila noč po-vsod mirna. 30. a p r i 1 a z v e Č e r. Precej silni artiljerijski boji med St. Ouenti-nom in Oiso ter na Chemisu des Da-mesu boj z ročnimi granatanii v odseku Hurtebise ferme. V Champagni je pričela naša infanterija po živahni artiljerijski pripravi ob 12. uri 40 minut napad na nemške crte na obeh straneh gore Cornillet. Na zapadu srno zavzeli več utrjenih črt iarkov od te gore do južno od Beina v glo-bini 500 do 1000 metrov. Na vzhodu smo napredovali s svojimi črtami na sovernih in severo - vzhodnih po-hočjih gore do blizine ceste Naurov-Moronvilliers. Silni artiljerijski boj v te; pokrajini traja. V Pretrskem goz-du uspešen raz-diralen ogenj na nemške naprave. 1. maja popoldne. Južno od Oisc smo zavmili poskušen nem-ški napad na neko našo majhno po-stojanko v okolici Barisisa. Na Che-min des Damesu zelo silen artiljerijski boj v odseku Troyon. Pri Ntirte-»bisu boji štrafunskih odddkov. Vzhodno od flurtelsisa smo z ognjem zavrnili nemški izvidni oddelek, ki se je skuša,! približati našim crtam. V Champagni je bila noč razmeroma mirna, V napadenih odsekih so se na?e čete uredile v zavzetih pozici- jah. Število od nas pri včeraišnjih podvzetjih do sedaj naštetih \ietni-kov preseza 400. Z ostale iron-te ni ničesar poročati. General Petain. Bern, 2. maja. (Kor. urad.) Raz-pravljaje \£> imenovanju generala Petaina za šefa franeoskega gene-ralnega štaba, pravi »Temps«: Za vodstvo vojne odgovorno mesto je vsled ofenzive dne 16. aprila obrnilo svojo pozornost na gotove razmere, v katerih se je izvršflo vojaško pod-letie. Obenem so se pojavile take skrbi v vojnih odsekih obeh zbornlc, kjer sta morala dati pojasnila vojni mtnister Painlevć in državni podtajnik Godard. Vlada se je nato dome-nila z različnimi vojaškimi mesti, da se bodo upoštevali nauk i zadnjega podjetja. O Petainovih nalogah piše-jo listi, da bo Petain đodeljen kot tehnični uradnik najvisjemu armad-nemu vodstvu in vojnemu ministru in da bo imel general Nivelle slej kakor prej odrejevanje vojaških pod-jetij. Pod naslovom >Nauki zadnje ofenzive«, piše »Petit Parisien«: V03 jak mora imeti gotovost, da so prr pripravi ofenzive učinki artiljeriie taki, da ni pri napadu nikakih ovir več in da varčuje vlada s človeškimt življenjr ravno tako, kakor z de-narjem. NEMŠKI HTOROPLANI PRED THEMSO. Berolin, 2. tnaja. (Koresp. urad.) WoJffov urad poroča: Nekaj mornariških letal Je na-padlo 1. maja dopoldne sovr^ažne trgovske ladje pred Themso ter potopilo neki parnik z nekako 3000 to-nami. Od letal se eno ni vrnilo ter se domneva, da'je izgubljeno. Sef admiral, štaba mornarice. TURSKO URADNO POROĆILO. 1. maja. Kavkaska fron-t a. Ko so Rusi zapustili Muš in od^li v severni smeri, smo zasedli mesto. Na nekem drugem irontnem kraju je napade! eden naših kavalerijskih od-delkov vas, katero je bi! zasedel so-vražnik: dva sovražna oficirja in več mož je bik> ubitih, vjetih šest rrož. Z vseh drugih front ni nikakih posebnih poročil. LISTEK. Polkovnlk Chabsrt. Franeoski spisal Honore de Balzae. ( Dalje. > Grof Ferraud je bil sin nekdanje-ga svetnfka pri najvišjem sodišču v Parizu, ki se je med grozovlado izse III - rešil je sicer svojo glavo, izgubil pa prernoženje. Za časa konzulata se je vrnil v domovino ter je ostal skalnato zvest interesom Ludvika XVII!., v katerega blizini se je pred revolucijo giba! njegpv oče. Pripada! je torej tišti stranki faubourga Saint-Germain, ki se je ponosno ustavlja! vabijivim klicem Napoleonovim. Glas o sposobnostih mlađega grofa, ki se je takrat enosta\Tio nazival go-spod Ferraud. je obmil nanj pozor-nost cesarja, ki se je svojih uspehov pri aristokraciji pogosto prav tako veselil kakor dobljenih bitk. Obljub-ljali so grofu vmitcv njegovih naslo-vov, vrnitev neprodanih posestev in mu oddaleč kazali na ministrstvo in senatorsko čast. Toda cesar ni imel uspeha. Gospod Ferraud je bil takrat — kratko po smrti grofa Chaberta — mlad mož šestindvajsetih let, brez premočeaja sicer, a prijetnega vede- nja, mož. ki je ime! uspeh in ki ga je | faubourg Saint - Germain cenil kot enega svojih najodlične.iših prista-Šev; toda grofica Chabert se je znala z dedščino svojega soproga tako dobro okoristiti, da je po osmih meseclh vdovstva posedovala okoli štiride-settisoč franko v letnih dohod?*ov. Njena poroka z mladim grofom ni ni-kakor presenetila koterij v fatibour.^u Saint - Germain. Iz veselja nad tem zakonom, ki je popolnoma odgovar* jal njegovim fuziiskim nacrtom, je Napoleon gospe Chabert vrnil tišti del polfcovnikovega premoženja, ki ga je bila podedovala država. ToJa Napoleon se je v svojih upih znova zmotil. Gospa Ferraud v mlađem možu ni samo obožavala ljubimca, zapeljala jo je bila tuđi zavest, da vstopi v tisto zaničevano družbo, ki je navzlic svojemu ponižanju ob-vladova'a cesarski dvor. Ta zaken je zadoščal prav tako njeni nečim crn 0-sti kakor njenim strastem. Zdaj še-!e je imela postati resnična dama. Kakor hitro je faubourg Saint - Ger main zaznal. da poroka mlađega grofa ne pomeni izdajstva, 50 se odnrli saloni njegovi ženi. Sledila je restav-racija. Politični sreči ^rofa Ferrauda se ni prav nič mudilo. Umel je te-žavni položaj, v katerem se je naha-ja! Ludvik XVTIL in bi! je eden tistih zaupnikov, ki so čakali, 4a revolu« ! cijsko brezno izgine, zakaj te kraljeve besede. iz katerih so se liberala* toliko norčevali. so imele v sebi po-litičen pomen. Navziic temu mu je ukaz, katere^a smo pričetkom te povesti navrdli v doljrem klerikalno-zavitem stavku, vrnil dva gozda in e:io pesestvo, ksterih vrednost je r:ed državno upravo izdatno narast-la. V tein trenotku je bil . 101. štev. nevarna moralična rak - rana. So gotova čuvstva, ki jih ženske zaslutijo, pa če jim jih možki še tako prikriva-jo. Ko se je kralj prvič vrnil, se je grof Ferraud nekako skesal svojega zakona. Polkovnikova vdova ni imela nikakih zvez, ba je sam in brez opore, da prične karijero polno ska-Ifn in sovražnikov. Ko je pozneje nekoliko hladneje proiičeval svojo ženo, je opazil na njej morda tuđi nekaj nedostatkov vzgoje, ki so zabranje-vali, da bi mu pri njegovih načrtih stala ob strani. Pripomba, ki jo je grof Ferraud nekoč izustil z ozirom na Tallevrandov zakon, je grofici po-pomorna pojasnila položaj; vedela je, da bi, če bi se njen zakon moral se-le skleniti, nikdar ne postala grofica Ferraud. Katera žena bi ta kes od-pustila? Mari nišo vr njem obsežene že vse žalitve, zlobnosti in vsa pre-ganjanja? Kako pa je ta beseda morala raniti še - le grofico, če samo pomislimo, da je živela v večnem strahu, da se vrne njen prvi mož! Vedela je, da živi in odgnala ga je od sebe. Pozneje, ko ni več slišala o njem govoriti, se je tolažila z mislijo, da je s cesarskimi orli vred v družbi Boutina padel pri Waterlooju. Na-vzlic temu je sklenila, da priveže grofa k sebi z najtrdnejšo vseh vezi, z zlato verigo namreč; hotela je postati tako bogata, da bi njen drugi zakon prav radi velikega premože-nja postal neločljiv tuđi tedaj, če bi se grof Chabert povrnil. In res se je povrnil, ne da si je mogla razložiti. zakaj se boj, katerega se je bala. se ni pričel. Trpljenje, bolezen morda jo je resila tega človeka. Morda je bil na pol nor in ji blaznica v Charentonu pritrdi. Zaupati pa se ni hotela niti Delbec.u niti policiji iz strahu, da po-postavi nad seboj gospoda ali pa da pospeši katastrofo. V Parizu je mnogo žen, ki kakor grofica Ferraud žive s tajnim moralnim grehom v srcu ali pa se gibljejo na robu propada. Žulje nosijo na bolnem delu telcsa, pri tem pa se smejijo in zabavajo. — Položaj grofa Ferrauda ima nekaj izvanrednega na sebi, si je del Derville, zbudivši se iz dolgega pre-mišljevanja v trenotku, ko se je njegov voz ustavil v rue de Varennes pred vrati palače Ferraud. Kako da ta mož, tako bogat, kraljev prijatelj, ni bil še francoski pair? Res se morda ravna kralj, kakor mi je zatrjevala gospa de Grandlieu, po načelu, da pairski časti podeljuje tem večji si-jaj, čim manj darežljiv je ž njo. Vrh-tega sin svetnika najvišjega sodišča ni še nikak Crillon in rudi ne Rohan. Grof Ferraud bi mogel lc skrivoma priti v gosposko zbornico. Toda, če bi njegov zakon razveljavili, mari bi ne mogel na veliko kraljevo zado-ščenje doseći, da preide pairska čast enega teh senatorjev, ki imajo samo hčere, nanj? Glej, glej, ta ideja Je kakor ustvarilna, da jo vržem med pogovor in oplašim naSo grofico, je mrmral, ko je stopa! po stopnicah. (Dalje prlbodajli.) Razne vojne vesti. ITALUANSKO URADNO POROCILO. 1. maja. Dne 30. aprila je postalo artiljerijsko delovanje. ki je bilo različno na vsej fronti, posebno ljuto y Vipavski dolini in na severnem robu Krasa in se je nadaljevalo še ponočL Izvidi z obeh strani so daii povod za male patruljske boje. Najavili smo nekaj vjetnikov, med nji-mi enega oficirja. Poroča se o vpa-dih sovražnih pomorskih letal v zono spodnje Soče. Provzročeno je nekaj škode. Francosfđ časnftaril na Kardanski fronti fe Ltigana javljajo, da je prišlo 4j zastopnikov najboij znanih provincijalnih frafficoskih listov v Italijo, da posetijo italijansko fronto. Fran-caski časnikarji posetijo tuđi ftalijan-ske tovame, ki izdelujejo vojni materijal. {talijanski ministrski svet. Lugano, 29. aprila. (Kor. urad.) {talijanski ministrski svet, ki je tra-jal včeraj 6 ur, je danes nadaljeval svoja posvetovanja, glavno v zađe-tivah, ki se tičejo financ in aprovizaci-je, kolikor se sploh čuje o tem v javnosti. Glede financ pravi vlada, da londonska poroeila nišo resnična, da bo Italija deležna posojila, katero je severna Amerika dovolila četvero-zvezi, s posredovanjem Anglije. Da se odpošlje takozvana italijanska misija v severno Ameriko, za to ni ni-kakega drugega nagiba razven žeije Italije. Želi se, da bi bila ta misija jako dekorativna in zaeno praktična in koristna. Značilno je, da nekateri listi, kakor »Messaggero«. priporo-Čajo Sonnina za šefa misije, in želijo, da bi za njegovo odpotovanje izvedc-li nemški podmorski čolni. Glede aprovizacije so za vlado težkoče posebno velike, zlasti ker se skrčenje prostora na iadjah tuđi v Italiji katastrofalno cbčuti. Ćelo protežirani okrali, kakor okraj v Comu, čegar parlamentarni zastopnik je zakladni mimster Carcano, tožijo javno o iako slabem položaju vs!ed pomanjkanja Živil in ne dobe obljubljene moke in riža niti majhen del, čeprav so jo naprej plačalL Mirovna propaganda v Ital$. Lagano, 2. maja, Italijanski listi so jako vznemirjeni, ker narašča sori jal isti čno mirovno gibanje v de-želi. »Giornale d' Italia« obdolžuje jievtralne socijaliste, da se bavijo iz-ključno z mirovno propagando, ker mislijo, da je vsled prevrata v Rusiji inogoč takojšen mir. »Avanti« obdolžuje franeoske framazone, da govore škodljivo za Italijo, ker trde, da ita-liianska armada čisto nič ne deluje. Drobne vesti iz Italije. Italijansko časopisje doslej ni prinašalo uradnih številk o uspehih podmorske vojne centralnih držav. Sedaj pa so priobčili italijanski listi nekaj številk zlasti v spoznanje iz-gub Anglije v trgovski mornarici in v narodnem gospodarstvu v Italiji. Te številke so v najstrožjem kontrastu s trditvami italijanskega voj-nohuiskaškega časopisja, ki je opetovano označalo podmorsko vojno za pcpolnoma izjalovljeno. — Milanski prefekt je razposlal županom v pro-vinci okrožnico, ki pravi, da generalni komisarijat za živila je bil primoran, odrediti dovoz riža iz inozemstva. — Kap je zadela glavnega urednika nacijonalističnega lista >Idea Nazionale« Dominika Oliva, ko se je vrni! z obiska angleške fronte. Lugano, 30. aprila. (Kor. urad.) Italijanska cenzura je zaplenila soci-jalistični manifest za praznik 1. maja. Iz franeoske zbornice. Bern, 30. aprila. (Kor. urad.) Lvonski listi javljajo iz Pariza: V zborničnih hodnikih se je včeraj raz-vedeio, da je v seji vojaškega odse-ka, v kateri sta vojni minister Pain-leve" in državni tajnik Godart poro-čala o zadnjih vojaskih operacijah, izrekel poslanec Valbiev namen, vlado glede tega poročila interpeli-rati. Izjavil je. da je potrebna, ker je treba vzeti v pretres ves vojaski problem. Vlada se mora takoj, ko začne parlament zopet zborovati, izreci o vojaškem in o svetovnem pDložaju. Parlament ne srne biti v negotovostf o dogođkih, ki se vrše na Ruskem, v Italiji, na Angleškem, v Ameriki in na Grškem. Tuđi o vojaskih operaci-jah bo morala vlada dati potrebna pojasnila, Lvonski listi pondarjajo, da se je ministrski svet v svojih zadnjih sejah obšimo bavit z vodstvom vojaŠkih operacij. Ministrski pred-sednik Ribot je imel pred tamošnja posadka podpirala. Na-mesto tega mu je naznanil general Ruskij, da je pahnjen s prestola in da mora odstoplrf. To je bila brez dvoma osveta generala. Ce bi se bil po-stavil general Ruskij na njegovo str?n. M bila armada carja gotovo DodDirala In kdo ve, kako bi se bila končala revolucija v Petrogradu. = Angleški državni dohodki. Iz Londona poročajo: Angleški državni dohodki so znasali zadnje Ieto 573 milijone funtov ter bodo znašali to Ieto morda 600 milijonov. S tem se bo pokrilo nekako 30% izdatkov. = Par številk iz kulturne statistike. Vestnik naučnega ministrstva objavlja statistiko avstrijskega srednjega šolstva za 1. 1917. Vseh srednjih sol v Avstriji je bilo 523, od teh jih je bilo 360 državnih, 30 deželnih, mestnih 25, ostale so vzdržavali razni fondi, verski zavodi in zasebniki. Šolska statistika posameznih dežel izkazuje: Nižjeavstrijsko (90% Nemcev) ima 67 srednjih šol, vse so nemške; Štajerska (687% Nemcev) ima 17 srednjih šol, vse so nemške ražen 4 utrakvistič-nih gimn. razredov v Celju; Koro-ška (74*8% Nemcev) ima 4 srednje sole, vse nemške; Kranjska (5*6% Nemcev) 9 srednjih Sol, vse so nemške (3) in utrakvistične (5) ražen e n e (škofovska gimnazija); Primorje (2'7% Nemcev) 16 srednjih šol, 5 je nemških, med osta-limi 10 le po ena slovenska in hrvatska: Tirolsko (60*4% Nemcev), 23 srednjih šol, med njimi 18 nemških; Češko (37*3% Nemcev) 123 srednjih šol, med njimi 51 nemških; Moravsko (27*9% Nemcev) 68 srednjih sol, med njimi 30 nemških; S lezi ja (447% Nemcev) 15 srednjih šol, 12 je nemških; Bukovina (22% Nemcev) 16 srednjih šol, med njimi 6 nemških in 8 utra-kvističnih. Iz te statistike sledi, da imajo 3% nemškega prebivalstva v ' Primorju na razpolago 37*5% vseh srednjih šol v deželi, 10% nenemške-ga prebivalstva na Nižfem - Avstrij-skem pa nobene, 27*9% moravskih Nemcev ima 44*1% moravskih srednjih šol, 25*1% Slovencev na Koro-Škem nobene, 55*3% Čehov in Polja* kov na Šlezkem ima le 20% srednjih ?ol. 5*6% Nemcev na Kranjskem pa 33*3% srednješolskih zavodov. Spomirfafte sa „Rdečega križa". lOi. Stcv. .SLOVENSKI NAROD", dne 3. maja 1917. S'ian 3. V apoziciji. Češki Svaz in »Slovensko - hrvatski klub« sta jasno povedala, da ne moreta soglašati z vlado, ki narodom države, poklicanim k novemu političnemu življenju, nudi kamen mesto kruha, prihaja pred. nje z državni misli nasprohijočo krparijo, mesto da bi jim postavila velikopo-tezen nacrt, kako zaraditi bodočnost na temelju demokratične in narodne misli. Izjave češkega Svaza in Slovensko - hrvatskega kluba so prvi javni izraz opozicijonalnega stališča na-pram programu Clam - Martinioove-ga kabineta, nesporno pa so istega mnenja tuđi vsi ostali jugoslovanski poslanci, vsl Rusini in smelo trdimo. sploh vsl Nenemci v monarhiji. Tuđi Poljakom* katerfli parlamentarično zastopstvo ima sicer v prvi vrsti pred očmi le-ožje interese domaće dežele Oaifcije, kot treznim siovan-skim politikom nikakor ne more biti vseeoo, kaksna naj bo usoda ostale države. SiišaH smo iz poljskega tabora krepke glasove, ki svarljo poljske politike, da naj ne kompromitiralo lastnih narodnih teženi z nasto-pom proti enako upravičenim strem-1 jenjam dragih narodov. Slovanske strank« v p*r\amentn hnaio mojno poaicijo. V negativnim in pozitivne*« smislu so fine nositeljice velike kiefe Drarojsnja države. Zato je njlli rxlirovr>rnnst te*i večia, njih naloga tem važne j£a, zato mora-jo vsak korak svojega nautora rvre-udariti s podvojeno previdnofitjo. Opozicija slovansklh strank nrotl v'adi mora riti tokrat ve^apotezna. naravnost državpifka akcija. Ne sre zato greriit! kabinetu fivijsnja pri malenkostih in upanja tistlh, ki šoe-kulirajo na to, da bi češk? in jugoslo-vanski poslana* irastopili proti gotovim »neobhodnostim« \n igr^i vlo-go ljudi, kl nni v resnsni vojr.sm £?.-sn ne d«f*o državi, kar ie treba, se gotovo ue bođo nresrnčfla. S'ovansKe stranke irnajo v sedanjem znsedanju dolžnost, povećati vladi, da so njena, doseda? znana sredstva za reformo države nezadovoljiva, nieni tozs-devni nacrti pomanjkljlvi *r potreseni, državi In njenim narodom na kr ar in postovi ti moralo na paria-n^enterao tnbrmo svoie ^ast^e nacrte 72l reorganizacijo države, Jr ;e — ▼ tem si je vse eđ?no — naobhodno potrebna, ako nai monsrbijs srečio preboli posfedjee voire m se razvile v na znotraj trdno in na znnaj močno državo. V negattvnem s*t»ts!ti hr>6o torej slovan^ke stranke ocf!đ^r#e Oe^l?r-iev klobuk državneea turska. odronile bodo vsako delno nrejevarne razmer, oćk\rm\\e bodo naz'ranie. da ie sprejeti državnopravno stanie. ka-kor se je razvilo v zađr-JIh ćesetietfh pred vojno kot necrmf ra vsakoprar cVIenfem*. zhirnt* argumente proti tei na meti, dokazivati rne škodljivost za države, ni se reklo, Trošiti vodo v more. DeT^e reforme. kakrs^e Ie n. pr. nameravang T2?S?-litev Češke, ne morejo prine^ti irža-'i nobene«ra haška, *e zato ne. Ver iim ?e vnanrei vtisTrien oečat r»rictra-nosti, fe\T^ene v prilog gotovim interesom. Ako te nvedba rarodrostnib okro?i.i na Cečkem porre^rla. ker ?o želijo Nemc!. ali je taka reforma r,. r>r. v sloven?Vrn deželati Tie^otrebna, ker ?e tam Nemci ne ž^rio? Ako *?e mora na Če^icern uvesti v (H*2elnern zboru sistem narodTiostn7!! kurij !n fzkljnčft! vsako majoriziranje po če-ški večin; v zadevah. ki se tfčeio oravih ali đezdevnih n&mž^lh f-nte-resov. a!i na Koro^Vem. na Staj-^r-skem te^a ni treba? Monarhija Je danes na z«nai enot-na in marsiko? bi bilo v te*i ^ud:'- Č3-sfo bolie in lazje, ako bf bHt ^ndi ^ie notranja organisacfi^ enotnefša. Me-je med Avstri'o \v Ogrsko so trmet-ne in sežejo na toct! jn na neveru globoko v me^o n2rodo\' ter rronar-hije same. Ni ea skoro v tej v avstnf-ski nolovf:' naroda, jki bi ne imei ore-ce^§en d?! svoiifc srnov tadi onkraj Litve in tako nrccHtev narotfnostnega vprasanJa ni arstniski. temveč *e avstro - offrski problem. Slovanske stranke, ki moralo odklarf^ti vsa^o d??no razre$T"tev teca nrnblema. akn hočejo, da bo po^tavTferta država res na nove. čvrste podtape. mora.io v tem hfstoričriem zase^anfij d-žnv-^esra zb^ra novedatf, ćn fe tuđi o^»-^irna reforrrra v avstrf*s1đ nolovicf !e Tiez?»fiostn3i rfzre^tteT ?r» ^* se n»-rodno«?tno ^'-nra*;0^? toVrai T/tve ^c da urediti d^u^ače. kakor onkraj, ćx pod ervm vHrlarjem ne more biti dvojne pravice. Parlamentarni profrarn. Vlada se ze dogovana s parlamentarnim! voditelji zaradi programa državnesra zbora. Po tem načrtn nai državni ibor resi nartđb€. izdane i t 14 volt <\r\*mriux jgiiMfa Opta mftjKiatov ta skieae nar đržavvo-zborski opravilnik. V zveri s proračunskim prorizorijern se bo razpr^v-Ijalo o indemniteti za novo vo^io posojilo in o gotovih davCnih prid-logah. Delegacija bo sklicana na \p~ sen, po njej pa zopet državni zbir. Tedaj bo vlada poskusila resiti n|i-rodjiostno vprašanje. Tuđi misli vk-da tia nstanovitev permanentnih ol-sekov za razne važne zadeve. Gll-de narodnih vprašanj vlada ne mi|i na kaka spravna pokajanja. Oledp Češke se hoće omejiti na pogrnjan^i s strankami iz če^ke, glede »StaatiA-spraehe«, ki so jo zdaj začeli itnenoj vati »staatliche Verkehrssprache^ pa se hoće vlada po^ajati z vsem\ strasikami in se ne bo uprla zahtevi, da se stvar obravnava v oo&ebnem odseku. Prosrsm nem*k?h Voflcsratov. V nedeljo, dne T9. aprila se je vrši'o na L)unaju 2b(,4-w\unje zastop-nikov netnškfh Volksratov in drugih nemško - radikalnih orranfzacij. Po živahni debati je bila sprefeta dolg^a resolucija, ki pravi med drugirn: Pre-ureditev razmer v Avstriji ne more biti odvisna od tega, kar hvalijo naši sovrazniki. Pripisati je Ie slabosti naših državnikov. ne pa volnemu položaju, ako skušajo naši sovražn.ki posredno ali neposredno vpilvati na naše notranje raz?r»ere. Mi oslanjamo vsako vrrfšavanjc govrafnikov v naše notran^e zadave tuđi nri mi-rovr.'h poffajar.jih kot pc>nfževal^o lp naša patriK>tfčna čustva kar naj^olj žaiečc. Resolrcna z?hte\'a nadalje čim n?.job5C'7re;šo asitncijo za i:6c}-stvitev ve!!konočnet:a programa. V to svrho r«j se pdprsvj-'o pr^tičra c*r*r»ir? ter orrefi^e T^orovpl^o5^ prava. Reto?uc*ja poz^T^Ija, ca ra-znarija National verband r^^pram vladi politiko proste roke in upa.da ho vzirs;a?ije obeh nerrVKih n.inlstrov v kabineti1 imalo p^leđ:-ce, kakrsne si National v ero and obeta. "rij ■/ * i» i ■ UJI« '* *i\m Nov? predsevlnik deželae sod?7!-le v Trsta. Pvomi svetnik in pred-sednik trgovske in pomorske sodni-je v Trstu dr. Anton P e r i ? i ć je imenovan za predsednika deze^ne sodnijs v Trstu. Ođlikov^nfi v f'inančri slažH Za zvesto službovanje pred sovraž- j nikom so bili odlikovani s srebrnim križeem za zaslucre na traku hra-brostne svctir?e titiilami resniciien-ti: Stefan Oruden, Jakob Holovka. Ferdo Kersnik, Josip Osina. Frar^ i Schreyer in Fran Wruss. nadoaznik; Florijan Ratistfč, Anton Blasizza. Lndvik Bufolin. Viktor Pamian, OsVar Detela. Fr?.n Drobnič, Alojz Oerbec, Rudolf Kocman, Jokrb Kosir, Anton Merkus, Anton Moreta. Josip Pecar, Fran PečovniK", RudolT PolJak, Fran Schumann. Josip Stast-ny, Ivćin Wemr^cher, I. Zakovan fr Fran ćiška, ter tit. radpaznika Ant. Manzoni in Josip Muster; s srebrnim križeem na traku hrahro^ne svetinje je bi! od^kovan finančni pazri'k Rndoff Maček. Iz ffnančne s'-ižbe. Finančni svetnik primorske fi^iančne ^"rekcije Albert Resen ie Imenovan za visjela ftTTančneisra svetnfka. OdriVovanHt za cSvfine zsst^e. 7 vomim križecm za civilne zasl^gfc ćrv.rz ea razreda so odliko^ni med drueimi: deželnosorJni svetn'k v Rr>-viniu Juri] Cnrazza, HežeHosod-ni svetrlk v Trstu Tvan O n v r a n , prvi državni pravdrnk v OoriH An- ! draž J e gr 1 i č. okr. sodnik Anton Manzoni, de^elno«:odni pred^ed-nik dr. Anton P e r i § i ć v Tn:tu in vi?jesodni svetnik dr. Anton Pov-š i ć v Trstu. Ve!?k požar ie ubkt! tovamo A. ZucciVma v Rojanu. §kode je nad 150.000 kroti. O^eni ie nastal vsled »k$p7^7ne kotla. Umri je v Orade« £o«p. Anton P © t a t 7 k y, bivši sirokoznam trero-vec v Rart*lu v Oorfci. star 62 !et. - - D«nes ?o po^onali v Gradcu :n-fanterista 27. pešpolka Ivana Š u 1 h-£ oj a. Dnevne vesti. — Cesar )e odnotoval v sprenv stvn vojaških dostojan stvenfleov z Dunaja, nafbrž na fronto. — Ce^ar miadi"! ?n «čftel|stvo. D u n a j, 2. maja. (Kor. urad.) Cesar je izda] nastopno lastnoročno pismo: Ljubi dr. baron Husiarek! V božji svobodni narav? lem videl včeraj 2400 deklic. mladeničev in dečkov, otrok mojega jlavnesra in prestolne-pa dunajjkepa mefta. pri otroških igrah, vojaških in telovadnfh vajah. SliSaJ sem iz mladih gr! izborno vež-bano netje. Z zadovoljstvom opažam, kako sedaj tuđi §ola spoznava potrtbo, po«večtti živo poiornott telesncmti razvoju mladine. Zahvaljujem $c Vam, ljubi baron Huisareli, io i£M0i fTfiigi_ kl wnmtr pcMpsteicio to lako važno panogo miadiaske c^krbe, zahvaljujem se zlasti preiz-Im&enim učnim močem, ki vodijo, če-prav je njihovo učno delovanje ob sadanjih razmerah bistveno otežko-čeno, njim zaupane učence pod milo nebo, skrbijo za telesno vežbanje, vzbtuajo ljubezen do narave in po-ostrujejo Cu.stva naraićaja. PriCaku-jeni, da se bo nadaljevalo z vnemo in smotreno na priceti poti. Vsakdo, kdor sodeluje, si pridobi najlepšo za-slugo, ker poplemenituje najdragoce-nejši zaklad države, našo ljubo mladino. — Baden, 1. maja 1917. Karei 1. r. H u s s a r e k 1. r. — Imenovanja v visokih državnih sliižbah. Za morniškega poveljni-ka in načelnika mornariškega oddel-ka vojne^a ministrstva je imenovan admiral Njegovan, ki ostane tuđi nadalje zapovednik vojnega brodov-ja. — Za prvega predsednika uprav-nesja sodišca je kot naslednik marki-za F^aqueiiema imenovan bivši notra-nji minister baron Schwartzenau. — Za provizoričnega voditelja bukovin-ske dažbine vlade je imenovan dvor-ni svetnik qros Ezdorf. i — Odlikovanja. Vojni križec za civilne zasluge 2. razreda so med drugimi dobili: Okrajni godniki in sodni preustojnik dr. Franc Oor-šič v Kamniku. Jurij Gregorc v Cerkr ici in riuzor L u s c h i n v Ra-dovliici. dež^lnosodni svetnik y Cc-l!y dr. Josip K o t n i k , okrajni sod-ulk na Vranskem Jos. Z d o 1 š e k , državni pravdnjk v Novem mestu dr. Anton Kremžar, nam. držav-nega nravdnika v Ljubljani F.rnest S t 6 c k 1 m višiesodni svetnik v Ljubljani Henrik Sturm. — Odifooranjs. Vojni križec za civilre zasinge 3. razreda so dobili: sodni oficija! v Vipavi Alojzij Cer-n igoi, sodni kanceiist v Radovrici Ivan firibovšek, sodnik v Po-siojrjj Peter K e r š i č , sodni oficijal v Novem mestu Kare! Lackner, ka^celi^ki nredstojniV v Celjt:. Jakob Mesarec, višji oficijal v Liubljanf Albert P o gr a č n i k in sodnik v KrSVrrn dr. Leon T r i 1 1 e r. — Od?!kovan?e v šolski službi. Naslov cesarskcp'a svetnika je debil okrajni šo!>ki nadzornik Ivan T h u -ma v Postcjni. Z zJatim zaslužnim krizcem s krono so odlikovani: okrasn! selski nadzornHv Fran Oa-bršek v Ljubljani, nadučitclj Josip i Jovan v Celovcti, vadni^ki nčUelj in okr. šolski nadzornik Fran S i -v e c iz Oorice. sedaj v Aičovičini, in vDok. ravnatelj meščan^ke sole ^etor M a c h i e d o pl Palilo na Hvaru. — Iz !ta!ij2Eskesr?i vSeiTiistva: Mnoc:o pozdravov celemu telefon-skemu oddelku 27. domobr. r>p.. posebno pa prekrasnemu kvartetu želi iz vjet^iStva — Albin Lampe. priRio-nfere di tnjfrra. Ca^si^o ?A, Ttalia. — Cerkve^? koncert. Beethov-nnva rrsša v C-drru op. P^ ^a soli, zbor in orkester, se vr?i v porede-ljek, ćvz 7. maja 1917 v franč^kan-ski cerkv!. Koncert proizvaja franči-škanski pevrski zbor nod vodstvom cr. P. Titieolina Sattner s spremljeva-njem orkestra. Soli pq?o član! zbora: soprrr> j^dč. Anica Vrnunc, alt grde. Jelica Sadar, £a. Cenka Cepnder-Sever. tenor g. profesor Adolf Robi-da, bas s. dr. Josip Cepuder, orgije jar. profesor glashe Josip Vedral. — Vsi solisti so elani cerkver.oča zbora. Koncert se prire^" v korf^t dnevnim zavetiščem ljubljanskih Sudskih sol. Vstonnice se dobe v predprodaji v »KatnT'5Vi b'ikvarrif. na večer kon- ! certa pri obeh stranskih vhodth v cerkev. — Velika vrata ostaneio za vstop zaprta. Cene prostorom: ?ede-ži po 5, 4, 3 in 2 K. stoii^ča 1 K. Z ozirom na dobrodelni namen se pre-plačila hvaležno prejemaio. Mčetek ob pol 9. uri. konec ob pol 10. zvečer. — Svarile V zadrjiem času so se ponovna pripetile smrtne nezgode, ker so se otroci igrali z ročnimi gra-natami. katere so našli, in ki so se pri igranju razpocile. Ker se kljub največji pre\idnosti. katero posveča temn predmetu vojaščina, ne more nreprečlti. da obleže neoraženo po-samezne granate, patrone pušk ali predmeti za razsvetljavo. in jih dobe v roko nepoklicani, se obeinstvo zno-va opozarja na veliko nevarnost. ki je v zvezi z neprevidnirn ravnanjem s takimi predmeti; vsakdo se poziv-lja. da take predmete pusti ležati na lici mesta, kjer so se našli, ter to ta-koj naznani najbližji orožniski (poli-ciisfci) postaji ali pa vojaJki oblasti — VojaSki urad bo vslerd snaženja uradnib prostorov zaprt za stranke v petek in soboto, dne 4. ki 5. maja. j — Ređka fMtdesettetnica. Na Dariafu v 3. okraiu na o^lu Reisner in Beatrixjrasse stoji neznatna hišsu v katere pritličju se nahaia skromna kavama *Moz,art«. Znano je. da so v i dobi stare nniverze slovenski dijaki ; stanovali večiroma v 3. okraju i »Lam!stras5C*. katorefa so hudo- ' nušno prekrstili po domaće v »Ko-stanjevico«. V tejstaroslavni Kosta-njevici, ob mirnem, tihem voglu je kavarna^ ki je že nad 60 let zbirali-šče našega dijaštva in drugih SIo-vencev. Ko še nismo premogli dru-ge^a lista kot »Novic«, sta bila v ka-varni Mozart dva izvoda na razpo-lago slovenskim gostom. Odkar pa izhajata »Slovenski Narode (50 let) in *5iovenec€ (45 let) je kavama »Mozart« neprenehoma naročena na oba lista. Ta kavama je bila v pre-teklem polstoietju nekako sredotoč-je dunajskega Slovenstva, ter duševnih in političnih probuditeljev našega naroda. Semkaj so zahajali kot stalni gostje: (navedem Ie nekoliko po naj-bolj poznatih imen): Toman, Jurčič, Ogrinc, Stritar, Levstih, Žvegelj, Vincenc Klun, učenjak Štefan Uk-mar, Lavrin, Zarnik, Jenko, Glaser, Sernec, Pajek, Radej, Oroselj, Du-hač, Levec, Navratil, Simonič, Dež-man itd. Krogu teh in mnogih tu neimenovanih slavnih rojakov morcnio tuđi priŠtevati našega čilega za bla-gor slovenskega dijaštva neumorno delujočega starosta dunajskih Slo-vencev g. nadrevidenta v pokoju Ivana Luzarja, kateri je L 1867., terej uprav pred 50. leti prvi-krtt prestopil prag kavar-neMozart, in je ie danes nje stalni gost. Rog £a nam ohrani zdra-ve^a ra ve«ele«:a še mnocro let! — Člaul HrTatske Matice dobe svoje knjige vsak dan dopoldne pri povrerjeniku g. Fr. Oovekarju na ma-K'stratu, kjer se plača članarina in k»er se sprejemajo tudl novi članl. Članarina zna?a 4 K na leto, vrhu teza, je plaćati 1 K 50 v za poštarino, — Umrla }e v starosti 77 let go-sna Josipina S eh u mi, znana In občespoštovana posestnica in trgov-ka v Ljubljani. Pokojnica je bila ved-no narodna gospa in je storila mnogo dobrega. Bodi ji blag spominl — Zdravstveno stanje Ijubljsn-ske me?rne obeine. V času od 22. do 28. aprila se je rodilo 10 otrok, mrtvorojena sta bila 2, umrlo pa je 33 oseb, med njimi 16 domačinov. Umrli so za ošpicami 1 oseba, za vra-t'co 1 !n za jetiko 9 oseb, med njimi 7 vojakov. Oboleli so za tifuzom 2 domačfna in 5 vofakov, za grižo 17 vojakov in za trahomo 2 tujca, — Mestna zastari jal nica Rub-Ban^ka na znanja p. n. občinstvu. da se vrši, dne 10. t m. redna mesečna dražba v mesecu septembru 1916 za-stavljenih dragocenosti in efektov ^blasra. perila. strojev, koles itd.) od 3. do 6. ure popoldne v uradnih pro-storih, Prečna ulica št. 2. Posebno se se opozaria, da.na dan dražbe ni moeoča rešitev ali obnovitev zapad-Hh predmetov, temveč Ie naikasneje zadnji dan za stranke pred dražbo. Za prostovolino dražbo namenjene predmete naj prineso stranke dopoldne en dan pred dražbo v urad. Dra-eocenosti, kakor efekti večje vred-nosti se lahko o?Iedajo na dan dražbe od 9. do 11. ure dopoldne v uradnih prostorih. »Vofrt! tnož«. Povodom visokega rojstnesra dneva naše presvitle cesa-rlce Cite bo v nedelio. 13. t. m.. slo-vesno odkritie in nabijanje žebliev v »voine^a moža« pred mestno hišo v Novem mesti! ob 11. uri dopoldne. Slovesnosti se bo udeležil rudi gosp. dcželni predsednik Henrfk grof A 11 e m s s svojo gospo soprosro. Poliodek je namenjen dn^bru za vdove in sirote v vojski padlih vojakov. »Voinf možt Je umetno delo jar. kfoaria Vodnika in sebo shranil v dvorani mestne hiše kot spomin za kasrt^iše rodove. ZaVon o varstvu p^JemrrfKov velja v hodoče tuđi za občlne Cel.ie, Celiska okolica. Vransko, Braslovče. Vojnik, Lemberk, trg Mozirje, Žalec, ^t. -Tnrii ob južni žel.. ^marle. Tr-boviie. La^k^ trg, kraj Hrastnik obči-"c Pol, Ko^t'cc ■ Uutomer. Gornja Radiona, Pruj. OrmoŽ. Karčovin, zdr?vflišče Slatina, Podsreda. Brezice. Roeatec. Vrstje in Radcrona. Nadalje za Cirkno na Primorskem ter za vse občine sodn. okraja Volov-sko - Opatfia. VcHIna poroka. Dne 30. aprila T9I7 vršila se je v Koziem vojna do-roka med gdč. Miro Maver. odvet nradnico v Kozjem, in or. Vlađtmirjem Pirkovfč. juristom, sedai prapor^ča-kom v ruskem vjetnišr\Tn ▼ Sibiriji. Novoporočenca sta Lfubljančana. Odsotne^ra ženina je zastopal Anton Koder, notarskf kadidat v Kozjem: priči sta bili gr*. Viljem Peltzer. uradnfk akc. družbe za lesno industrijo na Dunaju, sedaj oskrbnfk ža-*xe v Koziem. ter Ivan Steiner. orož-niški stražmešter v Koziem. Iz posebne prftazncsti je oriravfl noroko ST. Marko Tornažfč, dekan v Kozjem, v žtmnf cerVvi na Pilštanfu. 1060 K denarla te izgubU pnsest-niV M^fn Vrbovec iz Oraeomera. Btlokovi^cve tjn*?e. Kakor jav-Ma *A. Afrbl^c je JnmHa hrvatska vla-c^R Trarnrriitem!* virtuozi? Zlatkti R a-lokoviću. drasrocene arosle za 25.000 K, izdelek starem pri.škega mojstra Križa. Lastninsko pravico si je pridržala deželna vlada in gosle so prepuščene Balokoviću kot narodni dar. Igralni spored Kino Ideala. IDa-nes zadrjikrat krasna drama »Kom-tesa flejia«. Jutri v petek »Lov za dolarjem« iz velike učinkovite serije z Robcrtom War%ickorn v glavni vlogi. Sporcd ni za mladino. Predstave od 4. ure, ob nedeljah ob pol 11. in od 3. ure naprej. Težko je bil ranjen v prepiru 14-letni mizarski ueenec Ivan Oblak. V delavnici neke tukajšnje tvrdke se je sprl s pomoćnikom, ki mii je vrgel dleto v hrbet ter dečka tako raiuL, da so g? morali oddati v bolniinico. Žrebanjc razredne loterijte. fe razred, 15. dar.). 200.000 K dom 70.167. 10.000 K dobi 3576, Po 5000 kron dobe: 507, 40.073, 59.817. (16. dan). 10.000 K dobi 24.S00. Po 2000 kron dobe: 6?S1, 12.851, 12.960, 23.419. 30jč23. "3.521. 67.200, 63.40^. 79.600, 102.192. 110.715. Po 1000 K dobe: 14.240, 28.341, 34.917. 39.516, 40.544, 42.940, 46.669, 62.907, 68.014, 70.327, 71.105, 71.583, 81.115, 86.S76. -h Oddaja jaje po znlžani ccral za arjMisi^e skupnih V petek, dnt 4. mztja 1917 bo mostna aproripaclla od Jajaia v cerkvi sv. Jožeta^za nrad-niške skupine Jajca. Na vrsto prhie nč 2, do 3. skupina št. 1—SO, od 3. db A. I. skupina št 81—160, od 4 do 5. II. in III. skupina, od 5. đo 6. IV. skupina. PripoiTini se, da dobe jcjea samo oni, kateri ifh pri razdeljevaitju v sredo nišo prejelL Stranke n?J prineso k odđaft primerti« posode za. iajca ter legitimacijo, k! so io prejal pri zadnji krušni komisiji. 4- Nove predpise za promet % klavoo živino ie izdalo poijedekko ininistrstvo. Pri poHtičnfh oblastni-jah bodo nastavljeni posebni nadzoc-mki, ki bodo nadzirali promet s klavno živino. Rekvizicijsko pravo ^o spopolnjcno in pooštreno. Za rekvirirano živino se bo plačevalo 5% manj. kakor za prostovoljno prodano. Za aprovizacijo se bo pritegnilo več mlade žhnne, zlati te.et. + Koncem m^n bo tada. »Brtix8T Ztg.« objavila razgovor z ministrom za ljudsko prehrano gm. fif'ferjem. Na vpralanje, aH se rno-rarno pripraviti na nadatjne omeji|-ve, je minister odgovoril; Tega u« morem povedati naprej Razmere t vojnem času so tako komplicirane;, da so te stvari takorekoč odviame od dosrodkov vsake^ra dneva. Prehrana. Avstrije se bo morala prihodn.n čas opirati predvsem na dovoz iz Ronra-nije. Seveda se poiavljalo tt? nepre-računljive transportne težkoče. Toda tuđi če bi bile potrebnenadaljneome-jitve. jih bodemo lahko prenesli. Trudim se, da bi z nižne O?rr?ke dobfl zgodnega krornpirja, ki dozori tam že koncem Junfja: oiorr^ka vlada ml ?re zelo na roko. Koncem maja bo hudo. V juni ju pa unam z bogatim dovozom zelenJave sifT'actfo zb^lj^a-ti. Bati se ni nfčesar. Preskrbeli bo-derno velike množine mesa ter ga dajali prebfvalstvn po nfzkCh ceapk. Vlada ne štedi z denarjern. 4- Umetna slađana. Iz naredbe c. kr. tirada za ljudsko prehrano z dne 26. marca 1917. ki ie stopila dne 20. aprila v veljavo. na! služi v ved-nost in raiiianje obrtrikov sledeče: 1. Pri obrtnem izdelovaniu: a) umet-nfh sadnih sokov. limonad, pokaTic in alkohola prostih okreDčevalnih pi-jač vseh vrst; W punčev m enakfti esenc vseh vrst ter tcmeljrih snovi zsl take in podobne pijace; c) Ilker-jev in sladl\eg"a žar&nta v^eh vrst tor njihovih temeljnih sestavfti; d) kos-metičnih predmetov se ne srne za sedaj več tiporabljati sladkorja. — 2. V gostilniških in toc;Hr!i?fk[h obra-tih vseh vrst ter v slaščičarnuh m do voljeno imejrteljem teh obraiov rabiti sladkor niti kot sladilo p i i a č. niti ^a oddajati kot prideveft k takim pijačam ali ga sicer dajati na razpolago. Oovo^jerio je pa gostom, rabiti s sebo} prinešen slad-kor, da z n?im slade jedi in pijace. — 3. Kot nadomestilo za slađkor dai našteti obrati morajo pred namera-vano uporabo umetne sladine prijaviti ta njihov namen prrstomi finančni oblasti I. instance (na Kranjskem c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani), dolžni so tuđi voditi pređ-pisani.reeistcr o predelavi in prodaji umetne sladine. Pod 1. in 2. imenovani obrati imajo tuđi voditi QMt- Strma 4. „SLOVEN5KJ NAKOLT, OBC It IMjl Kflf. t%K? StCw* pisano dobavno knjigo, Se muner*-vajo prcjemati potrebno umetno sla-dino pri prodaja! cu na debelo. Pod I. naitctl obrati, kl žeia se zalagati z tim etno sladino pri prodajaicu na de-belo*imajo tuđi o prillkt ko napravijo tozadevno naznanilo pri finančnl oblasti L instance, obenern vestno ix-kazati po svojih zapiskih dosedanjo mesečno porabo sladkorja v kilogra-mlh. Pod 2. imenovani obrati, ki žele prejemati umetno sladino pri prodajaicu na debelo, naj se obrnejo pa na finančno oblast I. instance v svrho reserviranja potrebne umetne sladine pri prodajaicu na debelo. To se Še pripomni, da odgovarja pri gostilnl-čarjih potrebna umetna sladina oni množini sladkorja, 2a katero se dobava sladkorja teh obratov vsled sladkorne prepovedi skrči (t j. potreba za sladenje pijač). Kot prodajalec umetnih sladin na debelo je določen za Kranjsko lekarnar Rihard Sušnik v Ljubljani, Marijin trg št. 5; z raz-prodajo na drobno se pa peča večina Iekarn. Prejemanje umetne sladine pri prodajaicu na debelo daje pravico do vračunjenja provizije, normirane za prodajo na drobno. — Navedene tiskovine, in sicer: register H po 8 v, dobavna knjiga F 3, po 12 vin, in potrebno števiio naročilnih listov za obrtnike po 4 vin., se dobe proti tako jšnjemu plačilu pri ekonomatu c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Kožne stvnt • Zapienjena premofenjaL Dne 29. aprila je »Wiener Zeitungc prijavila razglas, da je dunajsko deželno sodišče ukazalo zapi em bo premože-nja c. kr. vseučiliščne#a asistenta in polkovnega zdravnika dr. Neumanna z Dunaja, trgovca Jakoba Weissa z Dunaja, trgovca Jakoba Landau iz Galicije in dr. Jude Herza iz Opatni-ce, sedaj uslužbenec pri židovski ob-Čini na Dunaju. »Morgen« poroča tem povodom, da se je bilo lani do* gnalo, da je dr. Neumann posredovanjem vsakovrstnih agentov pri na-borih spoznaval za nesposobne razne Ijndi, ki so to seveda dobro plaćali. Pri hišni preiskavl, poroča vMorgen« so našli pri dr. Neumannu bančno vlogo za več stotisoč kron. • Predsednik ruske dume Rod-zJanJto, ki je igral tndi v sedanji ru-sfa revoluciji velikansko vlogo. je >hohol«, namreč Malorus iz južne Rusije* l?odzjanko je velik široko-pleč mož, ki tehta baje 25n funtov. V političnem življenju stoji že dokaj let ic je bil vedno tip rus. ćvorjanika. še v Času ruske revolucije je leta 1904. in 1903. stal Rodzijanko v vfstah visokega plemstva, A po-jeneje je spoznaj, kako škodo dela Rusiji dvoma kamarila in protekcija rn korupcija med uradništvom in pre-§el je v opozicijo. Potegnil je za se-boj ogromno većino veleposestnlkov in začel srditi boj zoper dvome mo-gotce in zor>er uradniltvo. kateremu ie bila prešla zloraba uraćne oblasti v kri in v navado. Najprej se je boril proti u radništvu, a videć. da je postala neizogibna katastrofa, se je odvmil tuđi od dinastije, da resi de-zelo. Rodzijanko je bil svojćas ple-miški maršal gubernije Ekaterino-slav m je bil v najtesnejših zvezah z dvornimi krogi. Car mu je podelil visoke naslove in odlikovanja, Rodzijanko je večkraten milijonar, a vendar je začel boj zoper dvor In zoper vladajoče kroge. Skupno s se-danjim vojnim ministrom Gučkovom je bil v tretii dumi vodja cktobristov. Žnal je ugled dume varovati z naj-večjo enerzijo tndi proti dvomim mogočnikom In varova! Je njene pravice toliko odločneje, ker mu je car sam najbolj nasprotoval. • Postranski zaslužek amerikanskih državnih uradnHcov. Bivši amerikanski poslanik v Berolinu. Gerard, spisuje svoje spomine na Nemčijo. Kot poslanik je imel seveda najraz-ličnejše stike in bo seveda vedel mnogo zanimivega povedati. Amerikanski založniki in časnikarji se kar trgajo za Gerardove spomine. Mr. Bennot,, lastnik »New-York-He-ralda«, je ponudil za rokopis nad 30.000 kron (4800 dolarjev) in obe-tal še kaj dodati, če bi Gerard posebno obširno popisal dvorne razme-re v Berolinu. Gerard bo svoje po-znanje NemČije izkoristil tuđi še dru-gače. Prirediti namerava predavanja po vseh večjih mestih in listi ra-čunajo, da utegnejo zaslužiti 400.000 kron. Pa Gerard n\ prvi amerikanski državnik, ki si hoče tako mimo grede zaslužiti malo premozenje. Tud! bivši minister zunanfih del Bryan je s postranskimi zaslužki obogate!. Kot minister je imel le 72.000 kron letne " plače, kar za novoyorške razrnere ni ravno mnogo. Napravlial je torej ob nedeljah javna predavanja v raznih mestih. Priredbo je izročil poseb-nim impresarijem in zgodilo se Je dostikrat, da je kar po 50 do 70 po-sebnfn ▼tokov pripefjalo uuriaial— ▼ kako iratp. V mnogih mestih Je moral minister nastopiti po petkrat in Sestkrat, toliko j« prišlo poslu šal-cev in seveda so vsi plaćali primemo vstopnino. Tako je minister Brvan v osmih tednih z&služil skoro dva milik>na kron. * Kartel izdelovalcev že!eza, najmoffočnejša gospodarska združi-tev v Avstriji, se je razšel. V tem kartelu je imelo malo število velikih kapitalistov v rokah vso produkcijo železa, v rokah monopol na eno naj-vaŽnejših potrebščin in uporabljal je svojo moČ z izredno brezobzirrtost-jo. Brez dovoljenja vrhovnega po-veljnika železarske^a kartela ni bilo mogoče ustvrariti le en košček žele-za. Kestranek se piše ta mogočni mož, ki je po dolgoletnih hudih bojili, v katerih je pokazal svojo umstveno superijornost v vseh finančnih in tehnič. stvareh, osredotočil v svojih rokah vso produkciio železa v Avstriji in sklenil rudi svojo posebno pogodbo z Ogrsko. Ker so ga proti konkurenci inozemstva branile \iso-ke carine, je vsa avstriiska trgovina ter industrija bila odvisna od nje^a in posredno tuđi ves konzum. Kestranek je bil vedno brezobziren pri določevanju cen. Če mu je kazalo, ;e omejil produkcijo železa, tuđi če je bfla zanj največja r^treba. Tako je gnal cene kvišku in si mogel dovolje-vati brezobraznost, da je dajal žele-zo Ie tištim, ki si jih je sam izbral. V državnem zboru in v javnosti je bilo zaradi poČetja tega kartela mn^iro Ptjtožb, a zalegle nišo ničesar. Mi-nistrstva so s tradicijonalno ravno dušnostjo zavzemala stališce, da rta morejo nicesar storiti proti taki fi-nančni ter industrijalni sili. Tuđi na-pram delavstvu je bil Kestranekav kartel trd in nepopusten. V svojem kraljestvu ni Kestranek nikdar hotel priznati delavskih organizacij in se ni nikdar hotel pogajati z delavskfmi zaupniki. Vojna je prisilila državo. da se je poskusila iztrgati se iz trdih rok železarskega kartela in m^rca meseca 1916 se je moral kartel rv-đ-vreč! vladnim rogojCTn glede produkcije in prodaje izde!l:ov iz železa. Kartel je s tem dej^nsko izguhil svojo podlago, formalno pa se je raz-Šel zdaj. Posarnezr>*Im fahrikantom to ne bo na škodo, ker so jfm znero-tovljeni veliki doMčki rri vojnih r"i-jatvah. Po končani vojni pa se brdo železarii zonet lahko združHi pod zastavo feldmar?ala KestraneVa. če ne bodo ijudsV** zastopniki 7"nai! za-varovati ljudskih koristi. Ža!. fla se rta ljudske zastopnike r*l dosti zar?a-šarL * Zgovorni AngleŽi. Na vadio se sodi, da so Angleži malobesedni Ijudje. Res, da v privatnem in v kup-Čijskem Življenju ne govore nič ne-potrebnega: vse kratko, hitro in je-drnato — to je njih načelo. Čas je denar! Toda Angleži znajo biti tuđi jako zgovorni, kadar gre namreč za javne stvari. V Hvde - parku v Londonu je časih videti kar po pet in po deset ljudi, ki imajo javne govore. Na Angleškem ni namreč nič treba dovolil za shoće. Vsak priredi lahko shod, kadar hoče in kjer hoče. Tuđi v Londonu se dostikrat zgodi, da ho-di kdo s stolom po ulici, ga postavi na tla in stopi nanj. ter začne govoriti. Par sto ljudi, ga vedno posluša-Zlasti se godi tako ob času volitev. Kandidat je se verzijo od kraja v kraj in imajo kar na ulicah in cestah zbo-rovanja. Nekdanji minister Chamber-lain ie imel v času boja za carine nad 1000 govorov in veli!:! GTadstone je imel v svojem okraju 73 tako velikih govorov, da so izš!i v 13 debelih knjigah. In to so bili govori, v katerih je bilo kaj povedam, v katerih so bile pojašnjene važne in težke javne zadeve, ne kake čenče. Orey, Bonar Law, Lloyd George in Asqnith so imeli tekom sedarije vojne v parlamentu že na stotine govorov in sicer znamenitih govorov. Tuđi v parlamentu vlada ve-ika zgovornost. Vsr_k govornik govori sicer kratko, a vendar ni v nobetiem parlamentu na svetu toliko govorov. kakor v angle-škem in nikier nišo ministri tol'krat prisilfeni, dajati obširna pojasnila. — Pred kratkim je izšla v Londonu no-sebna knjiga o delovanfu angleškega parlamenta. Ta knjiga prijavlja zani-mive izkaze o interpelacijah in odgo-vorih ministrov. V zadniem zaseda-nju je moral vojni minfster odgovoriti na 2111 interpelacij. minister Fcr-ster na 1685. minlsterski nredscdrrk Asquith na 1652, minister Samuel na 1200. Tuđi nekateri poslanci kar dirkalo. kdr> se bo večkrat oglasi! z in-terpeladjami. V angleškem parlamentu interpelirajo poslanci ustno, ne pismeno, kakor pri nas, kier gredo interpelacije večinoma v koš. Po slanec Ginnel Je imel 869 interpela-cii, poslanec Hrrgge pa f)06. Mlnistr-ski predsednik Asauith je v mtnolem zasedatrju imel nad sto govorov, a r>- ^am iTrned teh govorov — o znna-nji oolftik! — ohseira v stenofcTafič-nem zapisniku 212 tiskanih strani. Najnovelša poranila,. Najnovef*« Izpred Arrssa hi ReiotM. Berolin, 2. maja. (Kor. u rad.) Na prostoru pri Arrasu smo mestoma napredovali. Zgodaj zjutraj je pričel Južno Scarpc do Bertincourta mocneiši artiljerijski ogenj. Sledila sta dva ljuta angleška napadalna poskusa na stari napadalni poziciji vzhodno Lonchyf ki sta se zlomila že v našem ognju z izgu-bami. Na prostoru pri Relmsu je kaxalo bojno delovanje najglobljo sovražnikovo utrujenost Tuđi na ehampangskem krilu se ni mogel Francoz po svojem tei-kem porazu 30. aprila pri višinah se-verno Bosnesa odiočiti za nove napade. Književnost — Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodo vina. Lgleđnj zjjodGvinar prof. Anton Kaspret, literarni zgodovinar dr. Fran Kidrič ir filolcg dr. Rajko Nachtigal^ so se združili na skupno izdajanje »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino.« To naj bo časopis, ki se bo bavil s slovenski narodom, z njegovim jezikom, z njegovim duševnim življenjem in z njegovo pretek-lostjo. Pozdravljamo to naznanilo z. zadoščenjem, kajti takega časopisa smo res potrebni. Resna znanost ni-ma doslej pri nas pravega središča. Slovenska Matica se ni nikoli prav zavedla svoje naloge, »časopis zgo-dovinskesra društva v Mariboru«, r>ri katerem je prof. Kaspret odlično so-deloval. in »Carniola«, glasilo Mu-zciskega društva v Ljubljani, sta bila edino zatočišče za slovenske znanosti. Novi časopis pa ne bo posvećen samo znanosti vobče, posvečen bo slovenskemu naroda in študijam o tem narodu. V tem oziru pomeni novi list velik napredek, koncentracijo dela in znanstveno podlago. V zad-nj'h letih smo jako p^rešali dela takega značaja. Studije o slovenskem jeziku pa so postale redke, dasi borno morali prav svojemu jeziku^ temu krasnemu instrumentu prosvete, po-speševati največio pazljivost. Zgo-dovina slovenskega naroda je sicer v bistvu zgodovina tisočletnega hlar>čevania. ali da se je ta narod oh-anil vzlic tuji kolonizaciji in tež-kim izgubam v turskih vojnah, da je imel ta narod moč, potopiti italijan-ske in nemske priseljence, da je pre-st.il nemški fevdalizem, nemški ab-solutizem in se v dobi navidezne ustavnosti, \t mizernih razmer in vzlic vednemu ogroženju. vzlic mirni T-rre+raciji. ohranil. ntrdil !n napreci oval na vseh pol jih kulture in co-sp^darstA'a. to je vsekako izreden poiav in ziv dokaz velike, za naše nasprotnike uprav neumljive živ-lieriiske sile slovenstva. Osvetijenje nreteklosti te^a naroda, ki ie tndi ^ sedanji vojni posvedočil velike te-le^ne,'unstvene in gospodarske kreposti, je gotovo vredno znanstvene-ea dela. Ravnotako zasluži tuđi znanstveno pozornost zgođovina slovenskega umstvenetra življenja, ki se 7rcs!' v Pteratnri. Nnf bi novi časopis našei med slovenskb inteligen-co minco prijateljev. fzpred rnsodnega tziemnega sodfšča. Mlada tatica. Frančiška Simčič. 17 let stara begunka in prodajalka sad?a na Bledu, je posestniku Matev žu .Mtileju v Koritnem izmaknila 324 kron 42 vin. gotovine 7 kg dotnače masti, 11 mesenih klobas, 3 kg slad-koria in par ženskih čevljev. Denar le skrila v gozdu v skalnato duplino pri blejskem gradu. Obdolženka Je tako] ^Drožnikom priznala tatvino. Pred sodi^čem se je zagovarjala, da ie kradla, ker je bila lačna. Obsojena je bila na 3 mesece ječe. Veliko obeta. Komaj 16 let stari Stanko Bitenc, Hvarski vajenec pri Samassi, je nevaren izložbam. Od-piral jih je s ponarejenimi ključi in si prilastil raznih reći. Tako je 21. mar-ca t. 1. okx)li 1. ure popoldne odprl Izložbeno okno uraria Franja Zajca na Starem trgu In Izmaknil 6 prstanov in 2 para i:!ianov v skupni vrednosti 298 K. Trgovski sotrudnik Franc Adamič je tatu priiel, in ga izročil po-licijskemu stražniku. Medtem pa je tat neopažen svoj plen v sneg vrgel. Ponarejene kl]uče so našli kasneje v sne^. Obdolženec, kl je bil že dva-krat kaznovan zaradi tatvine, je bil obsoien na 9 mesecev težke Ječe. Nevama sletmfka Je 54 let stara že mnogokrat kaznovana vdova Ana Potočnik iz Ljubljane. Med drugim! je opeharila posestnika hčer Ano Čeme v Daljni vaši za "540 K pod pretvezo, da jo prosi njen zaročenec za posojilo. Tudf 5 drugrfh oseb Je Se z raznimi izmfšljotinaml prevarila, ter znaša celotna Škoda 145 K. Obdolženka, ki ničesar ne taji, je bila obsojena na 15 mesecev težke Ječe. — i OOSPOdBRtUO. — Mftstna hranilnica ljubljanska. Pibmet meseca aprila 1917: 1377 stiank je vložilo 1,873.991 K 59 vin.; 1(?8 strank je dvignilo 824.775 K 57 v|u torej več vložilo 1,049.216 kron 0^ vin. Starije vlog 57,580.912 kron U viru Število vložnih knjižic 3t624. — Ljubljanska kreditna banka. Vmesecu aprilu se je vložilo na knji-^cc in na tekoči račun 7,714.474 K J) vin., dvigniio pa 5,161.853 K 96 v. Stanje vlog koncem aprila 30,056.589 tron 42 vin. — Vec prosa! Med rastlin^, ki so postale v sedanjem času večjega pomena, spada tuđi proso. V prejš-njih časih, dokler nišo bili Ijudje va-jeni na riž, se je sejalo po naših kra-JIli sploh več prosa. Pozneje je pa riž izpodrival proso oziroma kašo, tako da se je v zadnjem času sejalo sploh manj prosa. Danes je pa proso zo-pet na višku in vredno, da ga bolj pridelujemo. Sicer je pridelovanje prosa pri nas na Kranjskem ostalo še najznatnejše v vseh kronovinah Av-strlje, ki je absolutno večje le v Galiciji, relativno pa vendarle manjše. Proso se ne odlikuje samo s svojo bogato rodovitnostjo in s svojim tečnim zrnjem, ki je danes predelan v kašo najboljši nadomestek za rii. ampak tuđi z raznimi drugimi last-nostmi, ki se zelo prilegajo našim po-trebam in ki hodijo danes bolj v po-štev kakor le kdaj poprej — Pri prosu je danes najbolj poudarjati, da je ta rastlina malotrebna, da ne zahteva ne gnojne zemlje in ne moč-nega dela. Vedeti moramo, da se ne dajo rastline, zlasti prst-n i n e in 0 k o p o v i n e, ki se danes moćno priporočajo, p o 1 j u b n o r a z š i r j a t i, da smo pri teh rastli-nah odvisni od gnoja in dela in da nam danes obojega manjka. Pa tuđi v drugih ozirih je proso dobro došla rastlina, ker jo sejemo najbolj pozno, tako da jo je mogoče spraviti na ti-sto njivo še kot drugi pridelek. Pri nas se seje proso z najboljšim uspehom po rdeči detelji ali pa po kaki drugi zgodnji krmski rastlini, kakor n. pr. zeleni rži. — Če je šla letos kje zimska strn po zlu, tuđi ni-mamo za take prostore dosti boljših rastlin, kakor je proso, tako da je prav, če se vsaj en del takih prosto-rov poseje s prosom. — Ob letošnji pozni in dosedaj za delo skrajno neugodni spomladi nam pri prosu tadi to u&aja, da priđe njegova setev nazadnje na vrsto, namreč koncem maja in junija, ko se že zvrste vsa druga pomladanska dela in se ni več bati nobene zamude zaradi ne-dostajanja delovnih moči. — Potrebno seme se bo dalo tuđi še dobiti, ker ga je sploh malo treba. Za en oral zadostuje namreč 18 do 20 litrov semena. — In če nazadnje še to upo-Števamo, da daje proso slamo, ki je prvovrstna in večkrat boljša kakor slabo SDravlieno seno, moramo priti do zaključka, da daje danes proso v resnici pridelek, ki je vreden vsega upoŠtevanja in ki zasluži, da ga pospešujemo in po možnosti povzdignemo. — V. Rohrmann. Darila. L Izkaz darov za po potresu oškodovane stanovalce v političnem okraju Krško. ttranilnica v Krškem 1000 K, v Radečah 200 K, v Št Juriju pod Kumom 50 K; mestni magistrat v Ljubljani 500 K; županstva: v Ilir. Bistrici 154 K, v Št. Vidu pri Ljubljani 150 K. y Dol. Logatcu 106 K, y Cerkljah pri Kranju 100 K, v Postoj-ni 100 K, pri Sv. Ani pri Tržiču 52 K, v Aržišah, Dedendolu in Dobu po 50 kron, v Kotschen 47 K 60 vin., v Got-tenitzu 42 K 17 vin., v Dragi 31 K, v Št. Vidu pri Zatičini 30 K, v Bukovici 28 K, v Šenčurju 25 K, v Predasiju, Radečah In Zirih po 20 K; župni uradi: v Št. Jerneju 200 K, v Radovici 113 K, v Begunjah in Leskovcu po 100 K, v Primskovem pri Kranju 80 kron, v Št. Lambertu 78 K 49 vin., v Kolovratu 72 K 39 vin., v Radomljah 60 K, v Riegu 48 K 50 vin., v Bošta-nju 40 K, v Škaručni 31 K, v Ajdovcu 22 K 10 vin., v Dolu pri Ljubljani in v Dupljah po 20 K; ljudski soli: v Št. Jerneju 125 K 50 vin., v Boštanju 103 krone 39 vin.; Krumpester Fran, župnik pri Sv. Gregoriju, 150 K; Oto-mar Đamberg v Ljubljani, Krisper Anton v Nivicah in Warlez in Pečnik v Brežicah po 100 K; zbirka nadštab-nega xdravnika dr. Fischerja v Leskovcu, 54 K 40 vin.; Krivec Josip v Krikem, SaSelj Ivan, župnik v Adle-Sičah, Vidman Bernard, opat v Za-tični in Vilfan Anton na Jesenicah po 50 K; Fortuina Ivan v Zatični in đr. Lapajne Stanko, odvetnik na Dunaju po 40 K; Engelsberger Ivan v Trži-čn 30 K; Ger6dy Milutin v Jeserami, Hartman Josip, župnik v BI ago vi ci, Ulet* Marija v LjubliaoL Kranuur Ivan, župnik v Ribnem, Kline Anton, župan v Gornjem polju, Omahen Mi-hael v Višnji gori, Saje Mihael, župnik v Škaručni, Sajevec Ivan, stolni prost v Ljubljani, Vovk Fran, župnik v Št. Petru, Zagore Josip, župnik v Breznici, Zbašnik Fran, župnik v Hrastju, Zupanec Ivan župnik v Hre-novicah, po 20 kron; Omerza Fran, profesor v Št. Vidu pri Ljubljani, 12 kron, Berce Vincenc, nadučitelj v Št. Janžu, Hiersche Fran, župnik v Radečah, Keki Maud, meščanska učiteljica v Reki, Kleke Josip, župnik v Orefieldu na Ogrskem, Klemen Ja-nez v Mengšu, Križaj Nikolaj, župnik v Kamniku, Majcen Fran, trgovec v Doleh, Močina Fran v Novem mestu, Neimenovani, Račič Bozo, učitelj v Toplicah, dr. Romih Tomaž, ravnatelj v Krškem, Strazinski N., župnik na Primskovem, po 10 K; Dobniker Fran, župnik v Jančem in Saje Mihael, župnik v Škaručni, po 5 K in Berlec Fran v Kandiji 1 K 20 vin. m • XXXVII. zaznamek prispevkov, ki so jih do 30. marca 1917 vposlali c. kr. deželnemu predsednlštvu naslednji darovale!: A. V prid društva »Rdeči križ«. G. Josip Zidar v Ljubljani, da-rilo, 375 K; rodbina Kočevar pl. Kon-denheim, mesto nagrobnega venca za g. O. pl. Detelo, 30 K; rodbina -Fr Szantner, mesto nagrobnega venca za g. P. Schleimerja, 30 K; skupaj 435 K. Zraven znesek prejšnjih se-znamov 1^2. 768 K 75 vin. Skupaj 163.203 K 75 vin. B. V prid vojnooskrbniškega zaklada. Davčni urad v Črnomlju 13 vin. in 433 K 83 vin.; izkupiček nabiralnikov 13.417 K 95 vin.; osta-nek nakupa cigar za božična darila 3 K; 1% popusta plač uradnikov pri okrajnih glavarstvih: v Postojni 26 kron 50 vin., v Kranju 25 K 42 vin., v Črncmlju 18 K 71 vin., v Kamniku 17 K 48 vin., na višji realki v Ljubljani 78 K 31 vin., pri deželni vladi v Ljubljani 179 K 32 vin.; Katoliško društvo pomočnikov v Ljubljani izkupiček predstav 123 K; 1% popusta plač uradnikov pri krajnih glavarstvih: v Litiji 32 K 31 vin, v Logatcu 14 K 69 vin.; Peter Spacapan, darilo, 10 K; Finančna deželna blagajna 1% popusta plač uradnikov 17 K; J. Zidar v Ljubljani, nastanitev, 187 K 50 vin.; okrajno glavarstvo v Krškem 1% popusta plač uradnikov 19 K 55 vin. Skupaj 14.604 K 70 vin. Zraven znesek prejšnjih seznamov 119.333 K 93 vin. Skupaj 133.938 K 63 vin. C. V korist vdovam In sirotanu Dekliška šola v Šmihelu, done-sek dveh dobrodeinih predstav 451 kron. Rodbina Del Cott - Trenkler mesto nagrobnega venca za gospo J. Kaučičevo 20 K. Skupaj 471 K. Zraven znesek prejšnjih seznamov 7793 kron 28 v. Skupaj 8264 K 28 v. D. Doneski iz nabiralnikov. Davčni uradi: v Krškem 22 K 37 vin, v Idriji 5 K, v Kočevju 702 K 54 vin., v Ložu 99 K 48 v, v Ljubljani za okolico 100 K 05 v, v Ribnici 105 kron 18 v, v Idriji 17 K 32 v, v Kranjski gori 8 K 50 v, v Škofji Loki 60 K 13 v, v Litiji 134 K, v Rudolfovem 400 K, v Tržiču 100 K, v Črnomlju 39 K 91 v, v Metliki 50 K, v Cirknici 139 K 60 v, v Ljubljani za okolico 88 kron 65 v, v Rudolfovem 567 K 76 v, Skupaj 2/640 K 49 v. E. V korist deželni komisiji za pre- skrbo domov se vračajočih bojev- nikov. Gospa Ivana Gerstner in gospa Hermina Rudesch mesto nagrobnega venca za gospoda Petra Schleimerja 40 K. Magistrat v Ljubjani, darilo ne-imenovanega 100 K. Orajno glavarstvo v Logatcu, darilo občinskega predstojnika gospoda Benčana v Planini 10 K. Leopold Btirger, mesto nagrobnega venca za gospoda pol- 101. Štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 3. maja 1917, Stran c kovnika Jul. Larischa 100 K. Viktor Cantoni, mesto nagrobnega venca za gosp. Karla Klemenčiča 20 K. SkupaJ 270 K. m m m Darfta Rdecemu križu. Đarona Borna gozdarski tirad v Tržiču 1000 kron; Ulla Becker - Meebold v EI1-uangenu 50 K; Avgusta Krisper. sta-narinsko odškodnino 64 K in 42 K; F. Pecauer, orožniški stražmojster v Vel. Laščah darilo 20 K in zbirki 30 kr^n in 45 K 60 v; davčni urad na Vrhniki, zbirko 99 K 75 v; lekarnar Gabrijel Piccolli za okrepčevalno službo 50 K; Valentin Legat, orožniški stražmojster v Zagorju, zbirko 40 K. — Mesečna darila v aprilu J917: Mornarski nadkomisar J. Go-lias na Dunaju 20 K; konzistorijalni svetnik, profesor dr. Franc Pernč 10 kro; Ivan Černe, stanarinsko od-škođnino oddelka profesijonistov 5. a. k. 15 K; okrajni nadkomisar v p. Anton Klein 2 K; učno osobje učite-Ijišča 14 K 14 v; konceptni uradniki iinančne prokurature 17 K 88 v. Umrli so v Ljubljani: Dne 28. aprila: Marija Kuhala, zasebnica, hiralka, 57 let, Radecke-ga cesta 9. Dne 29. aprila; Katarina Vid-mar, kočarica, hiralka, 57 let, Radec-kega cesta 9. — Marija Pipan, bivša kramarica, hiralka, 61 let, Radecke-> ga cesta 9. Dne 30. aprila: Marija Malovrn, bivša postrežnica, 63 let, Japljeva ulica 2, — Ana Dermastia, hišna po sestnica, 72 let, Hrvatski trg 3. — Jernej Moljk, bivSi poljski dninar, 72 let, Stara pot 3. Dne h maja: Fran Berky, četo-vodja, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 1. maja: Josip Posch, tr-govski poslovodja, narednik, 50 let, Dunajska cesta 17. — Ivan Heinz, lovec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 3. maja: Lovro Pikelj, užit-kar, hiralec, 60 let, Radeckega cesta 9. — Haralampi Doroftiese, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Vdeželni bolnišnici: Dne 26. aprila: Mihael Krišto-fič\ zasebni uradnik. 30 let. — Fran VeseU kro.aški pomoćnik. 23 let. Dne 26. aprila: Fran Fajdiga, de-lavec, 51 let. — Fran lavršnik. berač, 68 let. — Ana Petrovčič, zidar-jeva hču 6 let. Dne 28. aprila: Angela Šimenc, žena posestnika in župana v Dolu, 34 let. — Alojzij Trošt, mizarski po-močnik, 23 let. — Neža Luteršek, gostja. 65 let. Dne 2. maja: Josipina Sumi, to-varnarica kanditov in hišna posest-nica, 76 let, Gradišće 9. — Primož Savinšek, zesebnik, 68 let, Jenkova ulica 9. — Ivan 2enko, hiralec, 76 let, Radeckega cesta 9. — Sestra Nata-lija Sancin. uršulinka, 56 let. Kon- gresni trg 17. — Elizabeta Kutin, zasebnica, 70 let, Ilirska ulica 21. Izđajateli ta odgovorni urednik: Vatentifl Kopitar. LashriiM to tisk »Narodne tfskarne«. 2ivčne bolečine se pojavljajo na najrazliCnejših delih telesa. Zivčni sistem je zelo ncžno razprežen ter šega do kože in je zelo občutljiv. Živci pa nišo samo bolečinam, temveč tuđi prijetnim občutkom zelo dostopni. Ravno tako kot se nervozni glavo-bol, nervozni zobobol, nervozne bo-lečine v obrazu porajajo, tako se da-do tuđi odpraviti s pomirjujočitni, po-svećujočinii, živce krepečimi sred-stvi. Za to uporabljaino Fellerjev živce krepeči, boiečine tolažeci rast-linski esenčni fluid z zn. Elsa - fluid. Svoj dobrodejen ućinek pokaže, če vurgavamo živčno razbolene dele s toni tolažilcem bolečin. V nad lUO.oOO zahvalnih pismih se to dobro domaće zdravilo priporoca. Naročite ga pri lekarnarju E. V. Feller-ju, Stubica, Elsatrg 23S, Hrvaško. 12 steklenic stane franko 7 K 32 v. Tuđi Fellerjeve rabarberske krogljice z zn. Elsakrogljice, 6 škatljic franko 5 K 57 v naročite obenem. »Elsa-kro^ljfce« so prcskušeno, želodec Krepeče odvr"'o milega a sigurnega učinka in b< kot druga drastična odvajalna tva. Zela prijetno uporabljiva .- .:di Fellerjeva nii-grenska stogla (1 K) zoper migrene. (vi) ! kti- j MTljfM ] L1142. Tovaroa Bljnai barv. laka in li Tttefba 154. BRATA I ProdajaBnicai j Miklošičeva ulica št, 6. i nasproti iiotela „Union". __________w Ljubljana EBERLI iD poitveua piestan'a;. 121 Delavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Ma)niJEJe opne. Tonama pohištva J. J. Nag as L|ubl]ana, Kongresni trg si 12. V2S za spalae Li feđline soba, salona In gosposka sebe. Preproda, zasiorfi, modrod na vzsnat iimnaii modrocl, oiroiki voxlčkl ltđ. MaJ»oliaiiaj£eblagor Tnžneffa srca javljamo vsem sorofinikom. prijateljem in znancem žalostilo vest, da je naša iskreno ljubljena iuati, oz.iroma babica, »estra in tašča, gospa danes dne 2. majnika t. 1. ob po! 5. uri popoldne, previđena s sv. sakramenti za umirajoče v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Poirreb nepozabne, blaije pokojnice bo dne 4. majnika t. 1. ob 5. uri popolđne iz hiše žalosti, Gradišće št. 9 na tukajsnje pokopališče k Sv. Krizu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Blago pokojn;co priporocamo v molitev. LJUBLJANA, dne 2. maja 1917. Evge&lja Hrlbar roj. Scbaml, Emilija Scbiunl Dragotln Hribary tovarnar hćeri. zet. Janez Avbolj, Antoa ATbtlJ Heža PofokaF brata- »estra. Borli5 Zoran, Bado, Mirko, Žaako9 Svetozar, Peter Hrlbar Draglcaj Vara, Mada, Nlčlca, Jatlca Bribar l463 vnukL vuakiaje. Kmetska posojllnica ljubljanske okolice v Ljubljani. | / Q I brez odbitka rentnega 8avka. / fl /U Ustanovljena leta 1881. Stran o. .SLOVENSKI NAROD*, dne 3. maja 1917. 101. štev. Viziroics m"*mmi i "^" *• fc o 10 t dobro ©hranjenim gamijem. Potiudbe pod ugud 1497M na opravo. »SIot. Naroda«. 1457 Išče se xa takoj gospodična; ki je kučena ▼ 1—rlallhUTri la i HitXlHlW gftrokl. Plača do dogo- ; veru — Povpraša se V pivovare! : ihriOO od 8. do 10 ure. 1453 ■J^T* KUPIM ^psg hišo z gostilno v Ljutrijatri ali v ototici ali nuBOB ▼ ■S|am gosfftao v prometnem kraju tuđi • t Li ubl/ani afi v okolici z majem ali avgu- ( «tr>m. — Ponađbe rod „msj/avffast'l+t*" j na upravn. »Slov. Naroda«. 1449 i —_— . { Stalma straafca 1*6« za august stanovanje s 3—4 soba*ni in prttikfiaami 1448 t Ptomene ponuđhe na unr, Slov. I K»r.« pod „3 alt 4 sobe 1448*. | v9eti Trst m ▼ vsari innofcni kvpi|A r redno ter plaču je najdražje 120: J. Kuftan, Krsai, (iorsnjsko. molzna koza. Naslov povc oprmrniltro »SIot. Naroda«. 1447 t ■ *.-,------------■ ■ ■ ■ —-----------.------------------------------- V kakem prfjgnMai trga attjmestn na Saod. StajenlceRi mspsm u muhi mm ii x vrfom ta s*kaf MMsatva. 1489 Vpraša nai se do 10. utaja oođ uTa-; kojia|* plato« 14S9* na upr. »Slov. Rar.« ir «• •eT« takoj -*e iiririki piDOIoiL Ima *so oskrbo in mesrčno 70 kron. Sfftae Ktratavlt. Sp. Slika, ▼oraha vliea it. IM. 1450 B^JF^ Razppodam HDtt ii spm zalaoo v skupni vreinasti 50.0:0 do 6O.(TO kron a kupaj a)i v parttjah po dnevnih cenah Prodaja se vr§i do 15. maja t 1. H5S Naslov pove upravniStv© »Sl#v. Naroda«. pieskarski in likarski mojster Lju&llana, RimsRa c 16. se priporoča cenjrnemu obimstvu za vsa ▼ to s'roto sradajoĆa dela. 1114 SoVMl^rx in toSna postret^a. 2 Msdbni kozksnii ss procto« ft|vM|saa« 1462 M ili taln fcrez otrofc •# apr^faia sa iifiit Bleiureisova cesta it. 18 •. nadalr. od 2. Oo 1. pop. 145« Prej v C Rafllll preiv Gorici. I • UulJCl Gorici. Ljubljana, Stari trg St. 28. lofta io ženska dvokolesa s staro pffevfnstfko, SfvaSnl strop, gramof oni, eltkirldne i#pze svefiSkd že i kompletne od 2 K. V zalog! veđno par tfsei. MaftooOte baterija. Poitbno niska etna sa propre>«la|alc« Pismena narodna 59 falio! Izvrše, Lastni dom. rcj kreditna in stavbena zadroft z om. zavezo { i v Trittu na Gorenjskem vabi svoja lađraiatke na ki se bo vr§it v ne8e!jo 9ne 13. maja ; 1917 ob 10. nri 8opol3ne r gostitai pri Slugi v fržiea. DNEVNI RED: 1. PoroČilo načelstva. 2. Odobrenje rač. zaključka sta I. 1916. 3. Razdelitev iistej^a dobičU-a 4. Pođeliter absotuforija načel>tvu. 5 Volitcv članom v na^elstvo io nad-zorstvo (§§ 29 in 43) 6 ReviEijsko pcročilo. 7. Slučajnosti. OPOMBA : Ako ta občni zbor ne bf bil sktepčen se vrši drugi občni zbor ob 11. ur. dop. istega dne z istim dnevnim redom (§ C0)i TRZlC, dne l. maja 1917. Mattlstv*. Trtlška poso|HnXca ra§. xađr«98 s em«|sno zavezo v Tržiču ▼abi seflje člane na 1. mi oii M ki bo )ne 13. raa;a 1917 ob 9. eri 9o?e!0*c ? gostibi pri Slugi v Cržtfa. DNEVNI RED: 1 Poročilo naće-st.va. 2. Pbročilo nadzorstva 3. Odobritev raČ. zaključka za leto 1916. 4. Razbremenitev upravo. s*ffa. 5. Razdefitcv člstega doblčka (§ 9 in 331 6. Volitev načelstva in nadzorstta no § 14 ;n 30 7 Revkijsko poroČilo. 8 S-učajnotii. Oromba: Ak« ta občni zbor ne bi b;l skSerčen. se vrši dru^i občni zbor ob 10. un dopofdne istega dne z enakim dnevnim redom '§ 60). 1461 | TR2lC, dne 30. aprla 1917. HaSelsfvft. nišo v Šlškl. Pismene ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod »flafcr* abreatefoća 1451". H I m cl I a naprodaf v Zagorju pri 3v. Fatl^H polr^ ceste, zrarrn nekaj ojiv in z cb'irtko pravico do paše. Obrniti se je oa Nelo KavtK v Zagorju pri Sv. Petru. OAia se r na|om pod Uredno ngođnfml pegoti« dobro rpel'ana ; G0STILNA vle^en ronmiićaem kntiii na Dolesf- llioi, cvetituelno tuđi na račun. Stanovanje i je mcblovano, za najemnika prosto, istemu . I stoji tuđi več polja za obdelovanje na ra2- pola^o. — Cenjene porrudbe na unravniStvo »Slov Naroda« pod rJF. J. 3. H15M Vam p!n*am, akn moj unf-_. Čevalec korenfn fila balzsm ne odpravi v 3 dneh hrez bolef'n Va^ih kvfflk oče«, brađarlc, cbHićanosv. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.75 ts, 3 tonČki X 4-SO, 6 fončkov K 7.SO. Na stotine zahvalnih pfsem in priznani. HemoBj, — KoMeo (Sassa) i PosUacfi 12 307, Ofrska. 3263 davka prosta, enonadstropna, dobro se ! obrestujoča, s krasnim vrtom, pripravna ■ za obrtt kakor tadi vpekojeaca na idi- ličnem prostoru, tik Ljubljane, se i takol proda, vsled đražlnskib razmer.— Pcjasnila daie cr. Vončina ' M&rttnovA cesta it 8, Ljubljana. ! 1433 tudl invalide, na stalno delo proti dobri plači, slcer na boljSa in štrapaena dela, kakor todi za popravila. 19AR SOS, tevlfftrakl raoittar, Zagori« ob Sati tlev. 116. obstoječe iz 4-f-6 sob, ne izven mesta, 14Ć0 min«, stalna stranka, za 1. avgust ©t. 1. seritember. Posredovalci se honoriralo. Ev deino preslikanje plača stranka sama. Sporočila so naproš na na „Ptftni predat 35*. 1416 Biagajničarka za večjo trgovina, se takof sprejme, istotam se s prej me tuđi ; Ponudbe pod „Štev. 1213/1292" oa ; upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. proti nagradi K 30.—, ena ali dve sobe z kuhinjo, mnrna stranka brez otrok. — Ponudbe pod 9RfflrilO/143Q* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1430 Trrđka 0erbsfolfeztraniwerkef Belleostetii (Polzela) Spod. štajersko kupuje vsako množino Pogoj: 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prerezu. 2-ele se takojSnje ponudbe z navedbo skrajne ceoe in dobave roka. 935 Kostanjeve in bukove hlode kupi vsa&omnoZino franko vagon 255 Stroiilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani. Vpošteva se le pismene ponudbe z navedbo cen. Cebulček detolfaa, traviia, vrtna to toaletna C¥ofll£aa senena sa drebno In debelo prtporoia Sever S Urbanič, Wol|ova ni. 12. Ha]boiJ zaatmfv ia sajboljil slov. Uutrovaal teđatk 101 ^DBNSK^ ki priobčuieio vsak teđen mnoy* zmnimlvth sUk i fcofttč in o drugih važnih aktoalnil domaćih in tujih dogodkih, ter obflo zanimivega Čtiva: pesml, povesti« |UBO lanlmlT, I#p detektivski romaa, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnffte in sploh vseh sh-ok poHndnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so ncpolitičen in nestrankaiski ilustrovan tednlk, Jd je posvečen le zabavi fn poakn. „TEDEKSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12-—. Naročnlki dobe kot MMjrm&o slike Prcšema, JorčiČa, QregorQča in ASkerca ter tudl lepe zanlmive knjige. Naročite s\ „TEDENSKE SLIKE" takoj! PošlHt nam svoj naslov in poSljemo Vam 1 Številko „TEDENSKE SLIKE" brerplačno in poštnine prosto na o?iepa, železne peči, neka] sodov in vrei. svetiljka, nekaj kangelj in mlečnifa pletenih fla§. Nastov povc upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1451 Jfapf ali y Mjcn se tzmc dtbrt fycQin trgovska hiša na prometnem kraju v blžini Meznice. — Ponudbe na upra?n. »SIot. N«r.« pod gjlobra trfiovlna lf/128«". 1386 JV[odm salon A Jjarbonč = Ljubljana, J)>(esfm trg štev. 7. ■ privoroča svojo veliko yaiogo dunaisfah modtiov Slammkov, t^inčanth in prajnih obli%9 ^^^= ^^^^= svilnahh ^lobul^ov, cvetlic, pereš /. t d. leđno velika t%bera š>alntli kiofmkov. /\rajn8j& cene/ Dobro blago/ •/ rooravtia točno in ceno. .■•; 9F~ Proda se ^fK ki ima 45 oralov zaraščenega gozda, 40 oralov njiv, pašnikov ter lepo go- i spodarsko poslopje; pol ure od želez- i niske postaje na Dolenjskem, okrajno ! glavarstvo Novo raesto. Cena 7O-OOO kron. Ponudbe ped „Prođafa pese- Stra 1284* na upravništvo »Sloven-skega Naroda". 12M ■■■.....■ ■■ Kneza fiuersperga -------- Uiži9 Ktplišže Toplice nn Kranjskem Ž«fezi»i5ka postaja Strafta-Toplito. SmIJ« o4 1 mat* 4m L ohMra. BMraM Fft«M©akt vrele! 37° naravne to;!me Izborno učinkuiei^ pri r6V*nta efttfe, B«vP3lgi!ak (Isehias), eferadatlb 5iiL Bssln^ s^fiaratse fn iTiise Mopd^t, ^eMreter&pHa« masat«; ^epa le»a, ^ozdaata okolica, sobe za tujce, resitt racija. Prospekte in pojasnila dfeje r»vnatelj«tvo brezplačno. 1554 PIVA BI IIU HROGERUA ■ parfamerija, fotografična manufaktura itd. iMm tanMna mim straim. Ust«nowljen« leta 1897. |lnt©n ^ane Lialtliiu&a, Ztdovslui alica 1. Ceniki na lazpolago Ceniki na razpolago.