November je najprimernejši čas za osnovno obdelavo hmeljišč
HMELJARSKA DRUŽBA SLOVENIJE JE
REGISTRIRANA
Temeljno sodišče v Celju je dne 31. oktobra 1991 izdalo sklep o preoblikovanju sestavljene oblike združevanja Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini - firmo: Hmeljarska družba Slovenije, d.o.o., Žalec.
Nova organizacija slovenskih hmeljarjev je s tem dnem pričela polnopravno poslovati.
Zaželimo ji uspešno delo v korist vseh sloveniskih hmeljarjev !
VSEBINA
l
Prva seja skupščine Hmeljarske družbe Slovenije d.o.o., Žalec / Jože Brežnik	43
39. kongrs Mednarodnega hmeljarskega biroja (IHB) / Jože Brežnik	43
Informacija o svetovni proizvodnji piva, površini hmeljišč, pridelku in porabi hmelja / Ivo Bračun	45
Statut	47
- Zasedanje znanstvene komisije IHB / Milan Žolnir	55
V Washingtonu je bila konferenca “HOPCON II" / Milan Žolnir	56
Prikolica za prevoz hmeljnih trt in trgalnik / Damjan Finžgar	57
Revija HMELJAR Žalskega tabora 2 63310 Žalce Telefon: 063/711 -221
Izdajatelj in založnik:
Poslovna skupnost z.a hmeljarstvo Slovenije, Žalec
Glavni in odgovorni urednik:
Kač Miljeva
Člani uredniškega odbora:
Finžgar Damjan Knapič Vlasta Luževič Janez Natek Marjan Župančič Martina
Tiska: Videm Papirkonfekcija Krško; Grafična priprava in računalniški prelom: Revija SAD, Krško.
Revija je po mnenju št. 23 - 91 pristojnega republiškega organa oproščena plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov.
Jože BREZNIK
PRVA SEJA SKUPŠČINE HMELJARSKE DRUŽBE SLOVENIJE, d.o.o., ŽALEC
10. oktobra 1991 so se sestali družbeniki Hmeljarske družbe Slovenije na prvi seji skupščine.
Po živahni razpravi po posameznih točkah dnevnega reda so:
-	sprejeli in potrdili zapisnik 23. letne skupščine delegatov Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije;
-	sprejeli oziroma potrdili aktivnosti za čimprejšnjo registracijo Hmeljarske družbe Slovenije in ukinitev Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, ko bo Hmeljarska družba registrirana;
-	sprejeli statut Hmeljarske družbe Slovenije;
-	imanovali upravni odbor, ki ga sestavljajo:
Milan Žolnir - predstavnik razv.-raziskovalne dejavnosti,
Mihael Goličnik- predstavnik finančne stroke,
Ivo Bračun - predstavnik trgovine,
Edi Omladič - predstavnik pridelovalcev hmelja,
Vlado Boldirov - predstvnik pridelovalcev hmelja,
Jože Šalamun - predstavnik pridelovalcev hmelja,
Alojz Jerneje - predstvanik pridelovalcev hmelja,
Slavko Šalej - predstavnik pridelovalcev hmelja,
Mirko Tovšak - predstavnik pridelovalcev hmelja.
-	imenovali nadzorni odbor, ki ga sestavljajo:
Liljana Ježovnik-Jančič,
Marjana Goropevšek,
Vera Trafela;
-	sprejeli sklep, da Hmeljarska družba Slovenije izstopa iz Zajednice hmeljara Jugoslavije, prevzame njeno funkcijo in se vključi v svetovno organizacijo hmeljarjev IHB.
Jože BREZNIK
39.KONGRES MEDNARODNEGA HMELJARSKEGA BIROJA (IHB)
Od 5. do 9. avgusta 1991 je bil na madžarskem v mestu Pecs (Pečuh) 39. kongres Mednarodnega hmeljarskega biroja (IHB). Madžarski hmeljarji so bili prvič organizatorji kongresa. Izkazali so se kot dobri organizatorji in gostitelji.
Kongresa so se udeležili zastopniki vseh 12 članic IHB in predstavniki Ukrajine kot opazovalci. Stoodstotna udeležba kaže na velik pomen te mednarodne hmeljarske organizacije in vsakoletnega svetovnega kongresa. Vseh udeležencev je bilo okrog 200. Kongresu je prisostvoval tudi dr. Spitz iz komisije EGS.
V času kongresa je zasedala Tehnična komisija, Ekonomska komisija ter predsedstvo in skupščina IHB. En dan je bil namenjen ogledu hmeljišč in kulturnozgodovinskih znamenitosti.
TEHNIČNA KOMISIJA
Tehnična komisija je zasedala 6. avgusta, podani so bili štirje referati. Referenti so posredovali rezultate svojih raziskovanj na temo: "Skladiščna obstojnost hmelja
oziroma hmeljnih sestavin (alfa kisline, eterična olja, itd.)". Zelo zanimiv referat z naslovom "Skladiščna obstojnost slovenskih hmeljnih sort" je imela tudi dr. Dragica Kralj.
Rezultate razprav lahko strnemo v nasljednje ugotovitve:
1	Vsebnost kislin in eteričnih olj se v času skladiščenja hmelja znižuje.
2	Obstojnost kislin in eteričnih olj je odvisna od sorte hmelja, časa in načina skladiščenja, embalaže, načina pakiranja in stopnje predelave.
3	Slovenske sorte je dr. Kraljeva razdelila glede na obstojnost kislin in eteričnih olj na:
a.	zelo obstojne sorte:
-	sav. golding,
-	aurora,
-	cicero in
-	cekin
b.	obstojne sorte:
-	bobek,
-	celea,
-	cerera
c.	slabo obstojne sorte:
-	buket,
-	atlas,
-	apolon,
-	blisk.
EKONOMSKA KOMISIJA
6.	avgusta je zasedala tudi Ekonomska komisija. Zasedanja so se udeležili delegati vseh držav, članic IHB. Iz pisnih in ustnih poročil so razvidni naslednji podatki za leto 1990 in 1991:
1	Površine hmeljišč so v državah - članicah IHB - v letu 1990 ostale enake kot v letu 1989.
2	Pridelek hmelja 1990 ja bil podpovprečen in sicer je bil manjši za 9.4 % glede na leto 1989.
3	Zaradi neugodnih vremenskih razmer so v letu 1990 pridelali tudi 14 % manj -smol kot leta 1989.
4	Takšno stanje je povzročilo dvig cen za majhne količine hmelja, ki ni bil prodan v predprodaji. Cene so poskočile tudi za 25 DEM - za kratek čas - nato pa so se spet znižale.
5	Površine hmeljišč so se v letu 1991 pri državah - članicah IHB povečale za 3831 ha (6%), skupne površine znašajo 63.854 ha.
6	Površine pod hmeljem so se povečale v ZDA in sicer za 1681 ha ter v ZRN za 179 ha. Pri ostalih članicah pa ni bistvenih sprememb.
7	Vsi pridelovalci hmelja ocenjujejo in pričakujejo boljšo letino od lanske.
3 Ocena je, da bo ob 2.6 % povečanju površin pridelek hmelja v letu 1991 večji za skoraj 12 % in da bo skupni pridelek leta 1.882.479 ztr., kar bi bilo caa 196.776 ztr. več kot leta 1989.
O kakšnih posebnih problemih v pridelavi hmelja ni poročal nihče.
ZASEDANJE PREDSEDSTVA IHB
7.	avgusta je zasedalo predsedstvo IHB. Zasedanja so se udeležili zastopniki vseh 12 članic IHB in predstavnika Ukrajine.
Po uvodnih formalnostih - ugotovitev uradnih zastopnikov posameznih članic IHB in sprejem zapisnika seje predsedstva z dne 9. marca 1991 v Parizu - smo prišli do glavne točke dnevnega reda: Izmenjava mnenj o stanju hmeljišč v državah, članicah IHB".
Po uvodnem poročilu predsednika Ekonomske komisije g. Financa se je razvila živahna diskusija o varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci, o stroških pridelovanja hmelja
v primerjavi s ceno hmelja, o velikem povečanju površin hmeljišč v ZDA in o cenah hmelja.
Pozitivno je bil ocenjen sklic druge konference HOPCON s strani ameriške pivovarne Eincheiser - Bush za 23. do 25. septembra 1991. Želja vseh pridelovalcev je namreč, da se predpisi s področja varstva hmelja čimbolj har-monizirajo. (Poročilo mag. Žolnirja !)
Model “Proizvodni stroški - primerjalni stroški v pridelovanju hmelja" (avtorja dr. Lojze Cetina in Martin Pavlovič) je bil sprejet. Do zasedanja ekonomske komisije v decembru naj bi se pripravili podatki, primerni za diskusijo.
Mnogo razpravljanja in kritike je bilo na račun ameriških hmeljarjev, ki so povečali površine kar za 1681 hektarjev. Postavljeno je bilo vprašanje, kaj bo, če bodo evropski hmeljarji zaradi paritete na svetovnem trgu (predvsem nemški) tudi povečali površine z aromatičnimi sortami hmeja. To lahko pripelje do težke krize - kdo jo bo preživel? V nadaljevanju je predsedstvo sprejelo sklep, da se na skupščini podeli 22 hmeljarskih odlikovanj "Hmeljarski vitez" in eno odlikovanje III. stopnje ("kommandeur"), ki ga je prejel predsednik Zveze nemških hmeljarjev.
Za ponopravnega člana IHB so sprejeli Republiko Ukrajino - kot zastopnico vseh hmeljarjev iz nekdanje SZ. Prav tako je bila sprejeta v članstvo Nova Zelandija. Število članic IHB se je tako povečalo od 12 na 14. Sedaj imajo članice IHB okoli 74.000 ha od skupnih 92.000 ha vseh hmeljišč na svetu.
Skupščina je potrdila bilanco IHB in finančni program za naslednje leto ter udeležbo generalnega sekratarja IHB na HOPCON 2 v VVashingtonu.
SKUPŠČINA IHB
"Kongresniki" smo na skupščini 7. avgusta 1991 sprejeli poročilo o zadnji skupščini v Veliki Britaniji, poročili Ekonomske in Tehnične komisije, poročilo generalnega sekretarja in finančno poročilo.
Posebna točka dnevnega reda je bila podelitev hmeljarskih odlikovanj "hmeljarski vitez". Iz Republike Slovenije sta priznanje dobila mag. Milan Žolnir in Hugo Antloga.
Za mene pa je bila posebna čast, da sem najvišje hmeljarsko odlikovanje "kommandeur" podelil predsedniku Zveze nemških hmeljarjev g. Georgu Seebacherju, velikemu prijatelju slovenskih hmeljarjev kot tudi svojemu osebnemu prijatelju.
Prav tako sem vse prisotne z veseljem povabil v imenu slovenskih hmeljarjev na 40. mednarodni hmeljarski kongres v Republiko Slovenijo. Kongres bo od 3. do 7. avgusta 1992 v Žalcu.
Zadnji dan kongres je bila celodnevna ekskurzija. Ogledali smo si hmeljišča, strojne lope in muzej na kombinatu Boly. Madžarski hmeljarji so nam pripravili tudi lep kulturnozgodovinski program.
Kongres se je zaključil z banketom v hotelu Pannonia v Pecsu.
Dir. Ivo BRAČUN HMEZAD EXPORT-IMPORT
INFORMACIJA O SVETOVNI PROIZVODNJI PIVA, POVRŠINI HMELJIŠČ, PRIDELKU IN PORABI HMELJA.
LETO	1989	% 1990 +/-	% 1991 +/-	% 1992 +/-
PROIZVODNJA PIVA (1000.000 hi)		1146	1164*+1.6	1182* +1.5
POVRŠINE HMELJIŠČ (1000 ha)	911.8	909.6 -0.2	947.5 +4.2	
PRIDELEK HMELJA (1000ztr.)	2322	2281 -1.7	2489 +9.1	
PONUDBA ALFA-KISLIN (1000 kg)	7218	6911 -4.2	4? 8338 +20.6	
POTREBE PO ALFA-KISLINAH (1000 kg)		7907	7915 +0.1	* 8038 +1.5
KUMULATIVNA BILANCA (1000 kg)	5075	4071 -19.8	% 4371 +7.4	
PORABA PREDL. PROIZVODOV (1000 ztr.)	1411	1440 +2.1		
* ocena
NAJNOVEJŠI PODATKI O HMELJNEM TRGU 2 Mednarodne ocene pridelka v letu 1991
1 Odločilni faktorji za nakup hmelja letnik 1991
Po trenutnih ocenah bo znašal svetovni pridelek letnika 1991 približno 2.489.000 ztr., kar ustreza 8.338.000 kg alfa kislin. Po predvidenih potrebah (8.038.000 kg alfa kislin) za leto 1992 je presežek letošnjega pridelka ca. 300.000 kg alfa kislin, oziroma ca. 100.000 ztr. hmelja.
Ob teh podatkih se bo letos - prvič po letu 1988 - zopet pojavil majhen presežek hmelja. Zaloge hmelja, ki so se s pridelkom letnika 1990 precej zmanjšale, se bodo zopet nekoliko povečale. Naša prognoza glede ponudbe in povpraševanja temelji na naslednjih podatkih:
-	svetovna proizvodnja piva v letu 1991 bo 1164 milijonov hektolitrov, v letu 1992 pa bo 1182 milijonov hektolirov;
-	poprečna poraba alfa-kislin je 6,8 gramov na hektoliter
piva;
-	poprečna vsebnost alfa-kislin v nepredelanem hmelju letnika 1991 je 6,7 %.
Svetovni pridelek hmelja bo po najnovejših ocenah znašal
2.489.000	ztr., kar pomeni bistveno več od pridelka letnika
1990.	Prav tako se je v primerjavi s prejšnjim letom, povečala tudi površina hmeljišč in sicer na 94.754 ha torej za 3.795 ha ali 4,2 % več.
V	Nemčiji pričakujejo približno 690.000 ztr. pridelka v letu
1991.	Ta ocenitev presega rezultat iz prejšnjega leta za več kot 83.000 ztr. Pričakovani poprečni hektarski pridelek je s približno 30,5 ztr/ha bistveno nad pridelkom letnika 1990, vendar še vedno pod dolgoletnim poprečjem.
V	Nemčiji dajejo dobre rezultate sorte hersbrucker, perle in nordbruer s pridelovalnega področja Hallertau, kakor tudi tettnang in spalt. Prvi dejanski podatki o teži jasno kažejo nato, da bodo ocene nekoliko presežene. Kvaliteta je v celoti označena kot zelo dobra in celo odlična; alfa vrednosti pa so vsekakor nad dolgoletnim poprečjem.
V	ZDA računajo na pridelek ca. 590.000 ztr., od tega je okoli 30 % aromatičnih sort in preko 50 % sort z visoko vseb-
nostjo alfa- kislin. V primerjavi s prejšnjim letom je ostal delež aromatičnih sort hmelja nespremenjen (willamette, tettnanger, perle), delež z visoko vsebnostjo alfa-kislin pa se je nekoliko povečal.
3 Najnovejši podatki o površinah hmeljišč
V	letu 1991 je bilo na svetu obdelanih ca. 95.000 ha hmeljišč. Povečevanje površin, ki se je pričelo leta 1987, se - z majhno prekinitvijo leta 1990 - v tem letu uspešno nadaljuje.
V	ZRN in ZDA so v letu 1991 usposobili nova hmeljišča. V Nemčiji - po površini hmeljišč največji deželi - so se le-te le malo povečale (za 209 ha, kar je 0,9%), pri čemer je razvoj po posameznih področjih in sortah potekal neenakomerno. Povečale so se površine na področju Hallertau, predvsem pri sortah select in tradition, kakor tudi na področju Tettnang.
Nasprotno so se površine v novih zveznih deželah (področje Elbe- Saale) bistveno zmanjšale. Pritisk iz ZDA je precej zmanjšal tržne možnosti nemškega hmeljarstva. Največ novih hmeljišč odpade na ZDA (1449 ha, kar je povečanje za 9,9 %) in sicer izključno s sortami z visoko vsebnostjo alfa- kislin. Z že obstoječimi hmeljišči z novimi sortami so pridobili 1891 ha (31,2 % več) nasadov z grenčičnimi hmelji, medtem ko so se površine z aromatičnimi sortami zmanjšale za 455 ha (8 %).
V	ZDA so v letu 1991 na ca. 50 % hmeljišč pridelovali sorte z visoko vsebnostjo alfa kislin, na ca. 33 % pa aromatične sorte hmelja kot na primer cluster. Precejšnja razširitev hmeljišč v ZDA, kakor tudi bistveno povečan delež alfa-sort, kažeta, kakšna je strategija ameriških hmeljarjev. Svetovni delež ZDA pri hmelju z visoko vsebnostjo alfa-kis-lin še nadalje narašča. Poleg tega se na ameriškem trgu izkoriščajo prodajne možnosti aromatičnih sort hmelja zaradi negotovosti glede uvoza hmelja iz Evrope, predvsem zaradi zahtev glede varstva hmelja pred boleznimi in škodljivci.
LR Kitajska je prikazala povečanje površin hmeljišč za 3000 ha, kar pa gre najbrž tudi na račun napačnih podatkov iz prejšnjih let.
Stanje na domačem trgu je zaradi politične situacije problematično. Ker jeseni običajno ne prodamo večjih količin hmelja, saj so pivovarne pozimi v remontu ali pa zaradi manjšega povpraševanja manj proizvajajo, situacija ni tako kritična. Če pa se bodo trenutne razmere nadaljevale tudi v pomlad 1992, bo plasman hmelja doma - v bivši Jugoslaviji- potrebno nadomestiti z izvozom.
4	Tržni razvoj za letnik 1990
Tržni razvoj letnika 1990 je bil obeležen z zelo zmanjšanim pridelkom v Nemčiji. Večina hmeljarjev ni mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti, tako da so bile na prostem trgu na razpolago le omejene količine hmelja. Sočasno pa se je povečalo povpraševanje zahodnonemških pivovarn, ki so z združitvijo obeh Nemčij zabeležile povečano porabo.
Nizke alfa-vrednosti v skoraj vseh nemških sortah hmelja so dodatno vodile do skokovitega večanja cen na prostem trgu. Pred pogodbe pivovarn so se morale zmanjšati in se delno prenesti na prihodnja leta. V številnih primerih se je izravnava lahko vršila le z dobavo drugih sort in uvoženega hmelja, kakor tudi z zmanjšanjem zalog.
Porast cen na nemškem trgu je povzročila podoben razvoj v ZDA, od koder je večji delež uvoza. Tudi LR Kitajska je imela koristi zaradi dodatnih potreb po hmelju.
Nemiren trg se je umiril šele proti koncu novembra 1990. ko so bile pokrite najnujnejše potrebe pivovarn. Nato so cene hmelja zopet padle, čeprav so bile v primerjavi s prejšnjimi leti sorazmerno še precej visoke. Prvič po mnogih letih je Rusija kljub visokim cenam odkupila na nemškem trgu precej grenčičnih oziroma nearomatičnih sort hmelja. Tako je bil trg spomladi 1991 skoraj prazen.
Visoka cena letnika 1990 na prostem trgu in porast cen iz dolgoročnih pogodb sta vzpodbudili povečanje hmeljnih površin - predvsem v ZDA - tako da lahko pričakujemo, da bo v naslednjih letih ponudba presegla povpraševanje.
Jesen, čas za popravila žičnic
HMELJARSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d.o.o.
Na podlagi 106. člena Zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90) in na podlagi 16. člena Pogodbe o ustanovitvi družbe z dne 13.6.1991 je skupščina družbe dne 10.10.1991 sprejela naslednji
STATUT
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
HMELJARSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d.o.o., Žalec, je podjetje v mešani lastnini, organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, usta novljeno dne 13.6.1991 s sklenitvijo Pogodbe o ustanovitvi.
2.	člen
Ustanovitelji družbe so pravne in fizične osebe, ki so navedene v posebni prilogi k statutu. D užba vodi seznam ustanoviteljev in kasnejših družabnikov.
II.	STATUSNE DOLOČBE
1.	FIRMA
3.	člen
Firma družbe je: HMELJARSKA DRUŽBA SLOVENIJE, d.o.o., Žalec.
2.	SEDEŽ
4.	člen
Sedež družbe je: Žalec, Žalskega tabora 1.
3.	ZNAK
5.	člen
Družba ima znak, ki ga simbolizira podoba hmeljnega storžka z listom, obdanega s krožnim napisom firme družbe.
4.	PEČAT
6.	člen
Družba ima pečat pravokotne oblike, ki vsebuje firmo in znak družbe brez krožnega napisa.
5.	DEJAVNOST
7.	člen
Družba opravlja naslednjo dejavnost:
-organizacijske, tehnološke in ekonomske storitve -zaščita geografskega porekla slovenskega hmelja -prirejanje razstav -knjigovodske storitve
-storitve reklame in ekonomske propagande
-koordinacija in povezava nosilcev poslovnih funkcij družbeni kov
-strokovno in organizacijsko povezovanje hmeljarjev
-druge storitve, za katere se odločajo družbeniki
6.	SPREMEMBA FIRME, SEDEŽA, ZNAKA IN DEJAVNOSTI
8.	člen
O spremembi firme, sedeža, znaka in dejavnosti odloča skupščina družbe,
7.	POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI
9.	člen
Družba ima vsa pooblastila v pravnem prometu.
Družba odgovarja za svoje obveznosti s svojim celotnim premoženjem.
Družba lahko prevzame odgovornost za obveznosti tretjih oseb le ob soglasju skupščine.
8.	ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE
10.	člen
Družbo zastopa in predstavlja direktor.
Direktor je pooblaščen sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle v okviru dejavnosti družbe brez omejitev. Direktorja imenuje in razrešuje upravni odbor družbe. Za imeno vanje direktorja se izvede postopek javnega razpisa.
11.	člen
V odsotnosti direktorja zastopa in predstavlja družbo kot njegov namestnik oseba, ki jo določi direktor.
Če direktor pooblastila ne more izdati, namestnika določi upravni odbor družbe.
12.	člen
Direktor družbe je lahko oseba, ki izpoljnuje naslednje pogoje:
-visokošolska izobrazba ekonomske, agronomske ali pravne smeri -5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v hmeljarstvu -poznavanje problematike hmeljarstva -aktivno znanje enega svetovnega jezika.
III.	VLOŽENA SREDSTVA IN KAPITAL
1.	OSNOVNI KAPITAL
13.	člen
Osnovni kapital družbe znaša 934.812,00 SLT.
Osnovni kapital sestavljajo osnovne vloge ustanoviteljev. Posamezni ustanovitelji so vplačali osnovne vloge, kot je razvidno iz posebnega seznama oz. priloge k statutu.
2.	SPREMEMBA OSNOVNEGA KAPITALA
14.	člen
Družba lahko poveča osnovni kapital, po predhodnem sklepu skupščine, na naslednje načine:
-	z vlaganjem dela dobička, ki pripada družbenikom, v sredstva družbe,
-	z revalorizacijo,
-	z vpisom novih vlog,
-	s povečanjem osnovnih vlog.
Družba lahko zbira dodatna sredstva, potrebna za njeno delo, poleg primerov iz 1. odstavka tega člena, tudi s posojili, izda janjem vrednostnih papirjev ipd., vse po predhodnem sklepu skupščine.
Osnovni kapital se lahko zmanjša po sklepu skupščine, v kolikor je to v skladu z zakonom.
Pri vpisu novih vlog so lahko vloge vlagateljev v denarju, stvareh in pravicah.
Vloge vlagateljev so lahko različne in morajo biti vpisane v celoti.
Nove vloge lahko vpišejo družbeniki ali tretje osebe.
Pri vpisu novih vlog imajo vsi družbeniki prednostno pravico v sorazmerju s poslovnimi deleži. Družbeniki se morajo v roku 15 dni izjasniti, ali bodo prevzeli vpis novih vlog. Rok teče od dneva sprejetja sklepa o razpisu novih vlog.
Če družbeniki v določenem roku ne uveljavijo svoje prednostne pravice, potem sme družba po sklepu skupščine zbirati dodatna sredstva z vpisom novih vlog tretjih oseb delno ali v celoti.
V kolikor vse nove vloge v postavljenem roku niso vplačane, se šteje, da do zvišanja ni prišlo in se že vplačane vloge vrnejo.
3.	POSLOVNI DELEŽI
16.	člen
Poslovni delež družbenikov je premosorazmeren z deležem njihove osnovne vloge v osnovnem kapitalu družbe. Poslovni delež določa obseg premoženjskih in upravljalskih pravic družbenikov.
Družba vodi knjigo poslovnih deležev in družbenikom na njihovo zahtevo izda potrdilo o višini deleža.
17.	člen
Med družbeniki in na tretje osebe se lahko poslovni deleži prenašajo le po predhodnem sklepu skupščine, razen če gre za za konca, otroka ali posvojenca ter dediča.
18.	člen
Za prenos poslovnega deleža med družbeniki in na tretje osebe veljajo naslednja pravila:
-družbenik, ki želi prenesti poslovni delež, mora o tem skupaj s pogoji prenosa pisno obvestiti direktorja družbe, najkasneje do 30.6. v tekočem letu. Direktor mora o tem pisno obvestiti ostale družbenike in upravni odbor družbe. Ostali družbeniki lahko v 30 dneh po dnevu, ko direktor prejme pisno obvestilo, uveljavijo prednostno pravico. Prednostno pravico uveljavljajo družbeniki v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži. Če posamezni družbenik ne želi uveljaviti prednostne pravice, jo lahko namesto njega ostali družbeniki.
-če družbeniki ne uveljavijo prednostne pravice do pridobitve poslovnega deleža, lahko družbenik ponudi poslovni delež tretji osebi. O doseženih pogojih prenosa tretji osebi mora družbenik pisno obvestiti direktorja družbe. Ostali družbeniki imajo pravico, da v nadalnjih 15 dneh, ko direktor prejme ob vestilo o pogojih prenosa, pod enakimi pogoji pridobijo ponu jeni poslovni delež. Če te pravice ostali družbeniki ne izko ristijo, lahko družbenik s soglasjem skupščine prenese poslov ni delež tretji osebi.
-v primeru da:
-prednostna pravica ni uveljavljena, skupščina družbe pa pre pove prenos poslovnega delež na tretjo osebo ali
-da prednostna pravica ni uveljavljena, družbenik pa ne uspe prenesti poslovnega deleža tretji osebi,
ima družbenik pravico odstopiti od pogodbe o ustanovitvi družbe in zahtevati vrnitev realne vrednosti vplačane osnovne
vloge.
Rok za vrnitev vplačane osnovne vloge je 60 dni od dneva, ko družbenik sporoči, da zaradi neuspešnega prenosa poslovnega deleža odstopa od pogodbe in izjavi da zahteva vrnitev vplačane osnovne vloge.
IV.	POSLOVANJE
1.	PLANIRANJE DELA IN RAZVOJA
19.	člen
Direktor družbe predlaga upravnemu odboru, ta pa skupščini v potrditev program razvoja, delovni program in temelje poslovne politike ter je zadolžen za njihovo izvajanje.
Program razvoja, temelji poslovne politike in delovni program zajemajo vsa področja delovanja družbe.
Plan financiranja družbe je sestavni del delovnega programa. Pri izdelavi piana financiranja se mora upoštevati naslednja izhodišča:
-dei sredstev za poslovanje pridobi družba z udeležbo na kupni ni za prodani hmelj, ki ga prodajo družbeniki, ne glede nato, komu ga prodajo. Višino udeležbe določi skupščina družbe.
-del prihodkov pridobi družba z opravljanjem dejavnosti po tržnih principih.
Skupščina družbe opredeli delež posameznega vira financiranja iz prejšnjega odstavka za tekoče leto.
2.	SPREMLJANJE POSLOVANJA IN DELA
20.	člen
Poslovanje in delo družbe spremljata skupščina in upravni odbor na osnovi poslovnih poročil in obračunov v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Direktor družbe je odgovoren za zagotovitev pogojev za delo skupščine in ostalih organov družbe.
21.	člen
Vsak družbenik ima pravico do informiranosti o poslovanju družbe. Direktor je dolžan dati posameznemu družbeniku na pisno ali ustno zahtevo med dvema zasedanjima skupščine pojasnila o poslovanju družbe ter mu omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentaci jo. Taka pojasnila lahko direktor odkloni, če bi obstajal sum, da bi bili podatki uporabljeni v škodo družbe. V primeru spora odloča skupščina družbe.
3.	OBRAČUN POSLOVANJA
22.	člen
Direktor družbe predloži ob izteku poslovnega leta upravnemu od boru poslovno poročilo in letni obračun. Letni obračun dostavi v pregled tudi nadzornemu odboru.
Upravni odbor pripravi na podlagi prejetega poslovnega poročila in letnega obračuna predlog za delitev dobička in izdela menje o poslovnem poročilu direktorja.
O poslovnem poročilu, letnem obračunu in delitvi dobička odloča skupščina družbe z dvotretjinsko večino.
Če med družbeniki ni dosežena dvotretjinska večina glasov za potrditev poslovnega poročila ali predloga za delitev dobička, dajejo družbeniki spreminjevalne predloge. O takih predlogih se glasuje in je sprejet predlog, ki dobi dvotretjinsko večino glasov.
23.	člen
Dobiček družbe se nameni za rezerve, razvoj, delitev družbenikom in ostale zakonite namene, z delom dobička, a največ 5% pa samos tojno razpolaga upravni odbor za opravljanje zadev iz njegove pristojnosti.
Dobiček, ki pripada družbenikom po sklepu skupščine, se med njih razdeli v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži.
24.	člen
Družbeniki lahko z dvotretjinsko večino glasov sklenejo, da bodo del dobička vnesli v družbo kot posojilo z dogovorjenimi obrestmi in za dogovorjen čas, kar pa so dolžni sprejeti zlasti tedaj, če bi se osnovni kapital znižal pod vsoto, ki je določena s pred piši, če bi družbi grozila insolventnost ali druge težave v pos lovanju.
Če je posamezni družbenik prejel posojilo ali akontacijo na pričakovani dobiček, pa ta presega znesek, ki mu pripada po delitvi dobička, je dolžan znesek takoj vrniti z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejetega posojila oziroma akontacije.
O načinu pokrivanja izgube odloča skupščina,
V.	ORGANI DRUŽBE
26.	člen
Organi družbe so:
-	skupščina
-	upravni odbor
-	nadzorni odbor
-	poslovodni organ.
1.	SKUPŠČINA
27.	člen
Skupščino sestavljajo vsi družbeniki oz. njihovi pooblaščeni predstavniki.
Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika, ki se izvoli ta na prvi seji skupščine. Njun mandat traja 4 ieta.
28.	člen
Prvo sejo skupščine skliče direktor družbe.
Skupščina se sklicuje s pisnim vabilom, ki mora biti družbenikom vročeno najkasneje 7 dni pred zasedanjem. V vabilu mora biti določen dnevni red skupščine.
Redna seja skupščine se mora sklicati vsaj enkrat letno. Takrat se sprejmejo letni obračun, poslovna poročila in predlog o de litvi dobička ter letni pian in poslovna politika za prihodnje leto.
29.	člen
Predsednik je dolžan sklicati izredno sejo skupščine, če bi bile nujno potrebne odločitve družbenikov, zlasti v primerih prezadolženosti ali padca sredstev pod vrednost osnovnega kapita la in ko je zaradi gospodarskih razmer potrebno bistveno spremen iti poslovno politiko družbe.
izredno sejo je predsednik dolžan sklicati tudi, če tako zahteva upravni odbor ali družbeniki, ki imajo skupaj vsaj 1/4 glasov oz. poslovnih deležev.
Izredna seja skupščine se lahko skliče tudi teiefonično, toda najkasneje 24 ur pred zasedanjem.
30.	člen
Skupščina je sklepčna, če se seje udeležijo družbeniki ali nji hovi pooblaščenci, ki imajo vsaj 2/3 glasov glede na poslovne deleže.
Skupščina lahko odloča tudi pisno, telegrafsko ali z glasovanjem prek teleksov.
V primeru nesklepčnosti je potrebno skupščino ponovno sklicati v desetih dneh z istim dnevnim redom. Ponovna seja skupščine je sklepčna, če so prisotni družbeniki, ki imajo več kot polovico vseh glasov, na kar je potrebno v vabilu posebej opozoriti.
Sklepi skupščine se sprejemajo z navadno večino vseh glasov glede na poslovne deleže, razen če ni v pogodbi o ustanovitvi in v tem statutu za posamezne primere drugače določeno.
31.	člen
Družbeniki imajo glasovalno pravico v v sorazmerju s poslovnimi deleži.
Družbenik ima pri odločanju en glas na vsakih 500 DEM tolarske protivrednosti vplačane osnovne vloge po uradnem tečaju na dan vplačila, računano na dve decimalki, z izjemo ustanoviteljev prvega kroga, ki imajo en glas pri odločanju v skupščini, tudi če je njihova vloga manjša od 500 DEM v tolarski protivrednosti.
32.	člen
Kadar se odloča o obremenitvi ali oprostitvi določenega družbeni ka, ta ni upravičen glasovati, glasovalne pravice pa tudi ne more prenesti na drugega. Enako velja za odločitve ali naj se proti določenemu družbeniku vloži tožba ali sklene z njim pravni posel.
Skupščina ima naslednje pristojnosti:
-	sprejema statut in druge splošne akte, delovni program in plan razvoja družbe,
-	določa poslovno politiko družbe,
-	odloča o delitvi in uporabi dobička in o kritju izgub,
-	sprejema poslovno poročilo in letni obračun družbe,
-	imenuje in razrešuje upravni odbor in nadzorni odbor družbe
-	odloča o statusnih spremembah, o povečanju in zmanjševanju osnovnega kapitala, o prenehanju družbe, o nabavi, prodaji in obremenitvi nepremičnin, prodaji družbe, vstopu v povezane družbe ali pripojitvi družbe drugi družbi,
-	sprejema sklepe o drugih zadevah, če tako določajo zakoni, ta statut ali drugi splošni akti družbe.
34.	člen
Družbenik, ki meni, da je z odločitvijo skupščine ali drugega or gana družbe prizadeta njegova na zakon, pogodbo ali statut oprta pravica ali interes, lahko takšno odločitev spodbija pred sodiščem, vendar mora tožbo naznaniti upravnemu odboru družbe.
2.	UPRAVNI ODBOR
35.	člen
Upravni odbor sestavlja vsaj 9 članov, ki jih imenuje skupščina družbe izmed družbenikov oz. njihovih zastopnikov in tretjih oseb. Pri imenovanju se morajo upoštevati naslednji kriteriji:
-	en član predstavnik raziskovalno razvojne dejavnosti
-	en član iz vrst finančnih strokovnjakov
-	en član predstavnik trgovine
-	6 članov predstavnikovks proizvajalcev hmelja.
Upravni odbor odloča z večino glasov vseh članov, ima pa nas lednje pristojnosti:
-imenuje in razrešuje direktorja družbe
-sprejema delovne načrte in programe ter splošne akte družbe, razen aktov, ki so v pristojnosti skupščine -pripravlja predloge za skupščino in izvršuje njene naloge -daje navodila in smernice direktorju družbe
-skrbi za redno in pravočasno sestavljanje periodičnih poročil in letnega obračuna.
Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta, s pravico do ponovne izvolitve.
Delo upravnega odbora vodi predsednik, ki ga iz svojih vrst izvolijo člani upravnega odobra .
3.	NADZORNI ODBOR
36.	člen
Nadzorni odbor ima 3 člane, ki jih imenuje skupščina družbe za mandatno dobo 4 let. Člani med seboj izvolijo predsednika nadzor nega odbora.
Pristojnosti in naloge nadzornega odbora so kontrola materialnega in finančnega poslovanja družbe in njenih organov. V ta namen ima nadzorni organ pravico do vpogleda v poslovanje in dokumentacijo družbe.
Nadzorni odbor o svojem delu in ugotovitvah vsaj enkrat letno poroča skupščini družbe.
4.	POSLOVODNI ORGAN
37.	člen
Poslovodno funkcijo v družbi opravlja direktor.
Mandat direktorja traja 4 leta, s pravico do ponovne izvolitve.
Direktor je lahko razrešen na lastno zahtevo ali po sklepu uprav nega odbora, če so bili zaradi izvajanja akta ali sklepa, ki gaje predlagal, kršeni interesi družbe, če je prekoračil pooblasti la in če so nastopili drugi tehtni razlogi, zaradi katerih družbeniki izgubijo zaupanje (negativna gibanja v poslovanju, kršitev dobrih poslovnih običajev, povzročanje sporov s partnerji ali delavci in podobno).
Direktor organizira in vodi delovni proces in poslovanje družbe, zastopa družbo nasproti tretjim osebam in je odgovoren za zako nitost dela družbe.
V okviru teh dolžnosti direktor zlasti:
-	predlaga temelje poslovne politike,
-predlaga delovni načrt in program razvoja ter sprejema ukrepe za njuno izvajanje,
-	izvršuje sklepe skupščine in upravnega odbora,
-	predlaga organizacijo družbe,
-	odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam,
-	predlaga letni obračun in poslovno poročilo
-odgovarja za pravilno vodenje knjig in poslovnih dokumentov.
VI.	AKT! DRUŽBE
39.	člen
Družba ima naslednje akte:
-	statut
-	druge akte po sklepu skupščine oz. zahtevi zakona.
Drugi akti družbe ne smejo biti v nasprotju s statutom.
Akti stopijo v veljavo takoj, objavijo pa se v glasilu Hmeljar.
Obstoječi akti Poslovne skupnosti za hmeljarstvo se uporabljajo do sprejetja novih aktov družbe, razen glede vprašanj, ki so drugače urejena s pogodbo o ustanovivi in statutom.
VII.	POSLOVNA TAJNOST
40.	člen
Poslovna tajnost so vsi podatki in listine, ki jih skupščina družbe na predlog direktorja družbe določi kot tajnost. Poslovna tajnost so tudi podatki o know-how, metodah dela, rezultatih raziskovanj, poslovnih partnerjih in njihovi dejav nosti in podobno, če bi posredovanje teh podatkov nepooblaščeni osebi škodovalo poslovnemu ugledu in interesom družbe.
Kot poslovna tajnost se štejejo tudi podatki, za katere se zve pri opravljanju poslov z drugimi podjetji v okviru dejavnosti družbe.
41.	člen
Vsak družbenik in delavec družbe je dolžan varovati poslovno tajnost, še najmanj pet let po tem, ko jim preneha članstvo ali deiovno razmerje v družbi.
Vlil. KONKURENČNA PREPOVED
42.	člen
Konkurenčno prepoved za družbenike in delavce v družbi urejajo posebni splošni akt družbe, ki ga sprejme skupščina družbe in in dividualne pogodbe o zaposlitvi, ki jih sklene direktor družbe, na osnovi 7. člena Pogodbe o ustanovitvi družbe.
IX.	SPREMEMBE V DRUŽBI
43.	člen
Vsak družbenik ima pravico izstopiti iz družbe z odpovedjo pogod be o ustanovitvi oz. pogodbe o vstopu v družbo, skladno s pravi li, ki jih določa pogodba o ustanovitvi družbe.
44.	člen
Družbenik je lahko iz družbe izključen, če krši interese družbe (nelojalna konkurenca med družbeniki, kršitev pravil o poslovni tajnosti, neodgovorno ravnanje, kršitev konkurenčne prepovedi itd.).
To velja tudi v primeru, če družbenik prodaja hmelj mimo trgovca, ki je za to pooblaščen s strani družbe. Upravni odbor lahko družbeniku izjemoma dovoli prodajo hmelja tretji osebi, če je iz poinil svoje obveznosti iz predprodaje in če je dosegel znatno višjo ceno kot pri poblaščenemu trgovcu.
45.	člen
Družbenik, ki iz družbe izstopi ali je izključen, dobi odprav nino po zadnji bilanci, sestavljeni pred izstopom. Pri izračunu odpravnine se upošteva le materialna vrednost firme. Višina od pravnine ustreza družbenikovemu poslovnemu deležu.
X.	TRAJANJE IN PRENEHANJE DRUŽBE
46.	člen
Družba je ustanovljeno za nedoločen čas.
Z vpisom pogodbe o ustanovitvi družbe v sodni register je družba pridobilo pravno in poslovno sposobnost.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko družba preneha:
-	če tako odločijo vsi družbeniki soglasno
-	če po odstopu od pogodbe ostane samo en družabnik, ki ne želi ohraniti družbe
-	če se družba pripoji drugi družbi
V primerih, ko lahko pride do prenehanja družbe zaradi insolventnosti, znižanja osnovnega kapitala pod zakonsko preapl sano mejo ali po sklepu družbenikov, lahko eden ali več družbeni kov prevzamejo nastale obveznosti in nadaljujejo delo družbe, pri čemer družbenikom, ki so izstopili, pripada odpravnina, če so zato izpolnjeni pogoji glede na materialno stanje družbe.
Po prenehanju družbe se njeno morebitno preostalo premoženje razdeli med družbenike v sorazmerju z njihovimi poslovnimi deleži.
XI.	MEDSEBOJNE OBVEZNOST! DRUŽBE !N DRUŽBENIKOV
47.	člen
Sklepi in odločitve, ki jih organi družbe sprejmejo na področju pridelave, zaščite, predelave in trgovine s hmeljem, so za vse družbenike obvezni.
Družbenik, ki ne spoštuje sklepov in odločitev družbe iz 1. od stavka tega člena, je odgovoren za celotno škodo, ki jo utegne zaradi njegovega ravnanja utrpeti družba ali posamezni družbeniki.
XI!. KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina družbe.
Za spremembe statuta velja enak postopek kot za sprejem.
V primeru, da so posamezna vprašanja v statutu urejena drugače kot v pogodbi o ustanovitvi, se uporabljajo določila statuta. V vseh primerih, ko je v pogodbi o ustanovitvi določeno odločanje z večino vseh družbenikov, se uporabljajo pravila o glasovanju določena v statutu (po poslovnih deležih).
Statut je bil sprejet na skupščini družbenikov dne 10.10.1991 in začne veljati na dan sprejema.
Ugotovitvena klavzula:
Podpisani v.d. direktor družbe potrjujem, da je bil statut v zgoraj zapisanem besedilu veljavno sprejet na skupščini družbe dne 10.10.1991.
v.d. direktor Jože Brežnik, dipl.inž.
Milan ŽOLNIR
ZASEDANJE ZNANSTVENE KOMISIJE IHB
29., 30. in 31. avgusta je v Freisingu (ZRN) zasedala Znanstvena komisija IHB (Mednarodni hmeljarski biro). Tema zasedanja je bila integralno pridelovanje hmelja. Vabilu na zasedanje so se s prispevki odzvali predvsem strokovnjaki iz področja varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli, drugi pa manj. Prispevki na zasedanju so bili naslednji:
Cone, Wyatt, Conano in Wright iz ZDA so poročali o raziskavi življenja hmeljeve listne pršice v času po obiranju do ponovnega pojava na hmeiju. V raziskavi so ugotovili, da različni akaricidi, uporabljeni med rastjo vplivajo tudi na številnost hmeljeve listne pršice v času mirovanja hmelja in na predatorske pršice v tleh ter s tem na pojav škodljivca v naslednjem ietu.
...
Anna Baumgartner, Morsherr, Albert in Froeshle iz ZRN so v dveh prispevkih poročali o poizkusih biološkega zatiranja hmeljeve listne uši. V poizkusih so uporabili predatorje Chrysoperla carnea, Aphidoletes aphidimyza in Aphidius matricariae ter hiper parazitsko glivico Verticil-lium lecanii. Te so umetno vnašali v hmeljišča, poleg tega pa so s setvijo nekaterih rastlin v hmeljišča poizkušali privabiti še predatorje iz okolice. Doslej jim še ni uspelo v zadostni meri obvarovati hmelja pred hmeljevo listno ušjo. O tem smo se lahko tudi prepričali pri ogledu enega od poizkusov gospe Anne Baumgartner.
Jelena Kuldova in Ivan Hrdy iz ČSFR sta podala prve izsledke o možnostih zatiranja hmeljeve listne uši s hormonskim pripravkom (juvenoidom W-328). Do sedaj so dobre rezultate dosegli predvsem v laboratoriju, pa tudi v naravi so rezultati obetavni,
Forrber iz Francije je porpčal o uporabnosti podatkov o ulovu hmeljevih krilatih uši na 12 metrov visokih stolpih za lov krila tih listnih uši, za signalizacijo rokov za zatiranje. Podatki so predvsem dopolnilo podatkom, ki jih dobimo s klasičnimi načini opazovanja leta krilatih hmeljevih listnih uši.
Marta Dolinar je predstavila model prognoziranja pojava hmeljne peronospore, ki temelji na podatkih o številnosti spor v zraku. Model je izdelan za odpornejše sorte, za občutljivejše pa je potrebno upoštevati tudi podatke o trajanju omočenosti listov od dežja.
Gunn, Darby, Campbell in Glendining iz Vel. Britanije so predstavili svoj pristop k integralnemu varstvu hmelja pred hmeljevo peronosporo, hmeljevo pepelovko, hmeljevo listno ušjo in hmeljevo listno pršico. Po njihovem bi integralno varstvo naj bilo multidiscipllnarno, vključevalo pa naj bi inovacije pri obdelavi hmeljišč, splošno higieno, varnejšo in učinkovitejšo uporabo pesticidov, razvoj odpornejših kultivarjev, ki bodo drugačni od dosedanjih in
uporabo bioloških načinov varstva.
S	področja aplikacije pesticidov v hmeljarstvu sta bila dva prispevka.
Rossbauer iz ZRN je poroča! o raziskavi, v kateri so najboljši depozit pri pršenju hmelja v času cvetenja dosegli pri uporabi 3200 I vode na ha, pri delovni širini 6,4 m in delovni hitrosti 1,75 km/h. Pršenje s takšno količino vode in na omenjen način se je obneslo tudi v praksi.
Milan Žolnir pa je nakazal možnost pršenja z majhnimi količinami vode. V poizkusih so pri višini hmelja 4 m bili doseženi z do 10- kratno zmanjšano količino vode in z do 10-krat povečano koncentracijo boljši učinki kot s klasično količino vode. V nekaterih postopkih z zmanjšano količino vode so bili doseženi boljši rezultati tudi, če je odmerek insekticida bil zmanjšan za 33 %.
Maier iz ZRN je integralen pristop k hmeljarjenju prikazal na področju žlahtnenja. Integralnost pristopa se v ZRN kaže v tem, kako so opredelili žlahtniteljske cilje. Od novih sort pričakujejo visoke pridelke pri zmanjšanem gnojenju, novi kultivarji naj bi bili tolerantni proti najnevarnejšim boleznim in škodljivcem, s čimer naj bi se zmanjšala obremenitev okolja in pridelka z ostanki pesticidov. Nadalje morajo novi kultivarji imeti primerne lastnosti kar zadeva gnojenje, obdelavo, obiranje in manipulacijo s pridelkom. Pridelek teh sort mora imeti tudi kakovostno sestavo grenčičnih in aromatičnih snovi. Delno dose ganje teh ciljev je prikazal na primerih hallertauer tradition, spal-ter select, hersbrucker pure in hallertauer magnum.
S področja žlahtnenja je bil tudi prispevek Freundorfer-ja iz ZRN, ki je prikazal način vrednotenja križancev na podlagi 16 sestavin. Vrednotenjetemelji na tekočinski in plinski kromatografiji.
Iz vzhodnega dela ZRN (H. Doizman) in Madžarske (E. Jegvari) niso poročali o raziskavah, povedali pa so, da širijo in krčijo hmeljišča na podlagi temeljitih ocen rastišč in lastnosti kultivarjev, kar je tudi pristop k integralnemu hmeljarjenju.
Že nekaj časa je dosti govora o takoimenovani nizki vzgoji hmelja na opori, ki je visoka okrog 3 metrov. Tudi tokrat je o tem načinu vzgoje poročal Lewis iz ZDA. Prikazal je namreč vzgojo na nizki opori kot način gojenja hmelja, pri katerem je mogoče principe integralnega hmeljarjenja upoštevati v večji meri kot pri klasičnem načinu na visoki opori. Te možnosti naj bi bile predvsem v možnosti natančnega odmerjenja hranil v skladu s potrebami rastlin s pomočjo kapljičnega namakalnega sistema, v možnosti aplikacije pesticidov s tunelskimi pršilniki in v povečani možnosti uporabe bioloških načinov zatiranja škodljivcev.
V WASHINGTONU JE BILA KONFERENCA "HOPCON II"
Hmeljarstvo dežel izvoznic že več let pestijo omejitve pri uporabi pesticidov za varstvo hmeljišč. Te izvirajo iz različnih postopkov registracije pesticidov v različnih deželah, kar onemogoča medsebojna priznavanja sredstev. To sili hmeljarje, da varujejo hmelj po programih in s pripravki v skladu z zahtevami tržišč, na katera hmelj izvažajo. Pri tem pa jih omejuje njihova domača zakonodaja, kar se končno Izkaže v tako skrčenem izboru pesticidov, da postane varstvo pred boleznimi in škodljivci komaj izvedljivo.
V	začetku so se komplikacije pripisovale predvsem omejevanju uvoza hmelja v ZDA. To mnenje je bilo zelo razširjeno in je povzročilo precejšen zaostanek v reševanju tega vprašanja.
Prvi so nastalo stanje začeli reševati nemški, angleški in slovenski inštitutski delavci, pa tudi drugi hmeljarji, ki so z razpravami na kongresih in zasedanjih komisij IHB s problematiko seznanjali predvsem proizvajalce pesticidov in inštitucije, ki registrirajo pesticide v posameznih državah - članicah. Ta prizadevanja pa so ostala brez večjega odziva.
V	letu 1989 so se reševanju problema pridružile tudi pivovarne, predvsem pivovarna Anheuser Busch Iz ZDA, ki je oktobra 1989 organizirala konferenco HOPCON I. Konferenca je bila zamišljena kot nemško - ameriška. Že v času priprav na konferenco pa se je pokazalo, da dvostransko reševanje ni primerno, zato so razširili krog udeležencev. Na tej konferenci je prvič uspelo za konferenčno mizo zbrati hmeljarje, trgovce, predelovalce, pivovar-narje in proizvajalce pesticidov ter predstavnike institucij, ki v posameznih državah registrirajo pesticide.
Na isti način so organizirali tudi konferenco HOPCON II., ki predstavlja logično nadaljevanje konference HOPCON I. Konferenca HOPCON II je bila od 23. - 25. septembra v Washingtonu. Po podatkih, ki niso dokončni, je bilo na konferenci 97 udeležencev. Med njimi je bilo kar polovica iz krogov državnih administracij (ambasade, institucije za registracijo pesticidov, ipd.). Organizatorje smatral za poseben uspeh konferece, da mu je uspelo zagotoviti dobro udeležbo EPA-e (Environmental Protection Agency - ameriške agencije za varstvo okolja) iz ZDA, ki je ključni dejavnik pri registraciji pesticidov. Na konferenci je bilo 12 njihovih predstavnikov. Druga najmočnejša skupina so bili predstavniki proizvajalcev pesticidov in sicer delegati dvanajstih firm. Od tistih, od katerih lahko tudi v Evropi kaj pričakujemo, so bili zastopani Bayer, Clba Gelgy, Shering, Uniroyal, Hoechst-Roussel, FMC, ICI, Spies, Merck in Rhone Poulenc. Hmeljarji smo bili zastopani s predstavnikoma IHB in predstavniki hmeljarjev iz ZDA, Nemčije, Velike Britanije, Slovenije In Madžarske.
V	uvodnih prispevkih smo ugotovili, da morajo pivovarne, da bi bile neodvisne od letnih nihanj pridelka, kupovati hmelj v različnih hmeljarskih področjih in torej različnih deželah sveta. Zelo razvejana mednarodna trgovina s hmeljem je torej pogoj za kakovostno oskrbo pivovarn s hmeljem. To pa resno ogroža nevsklajena zakonodaja v zvezi z uporabo pesticidov. Ugotovljeno je tudi bilo, da se še ne bo mogoče kmalu izogniti uporabi fitofarmacevtskih pripravkov za varstvo hmeljišč. V vseh državah izvoznicah hmelja so se začeli ali pa se začenjajo raziskovalni projekti, v katerih iščejo nekemične načine varstva hmeljišč, vendar dosedanji rezultati še ne kažejo rešitve v tej smeri. Vsi pridelovalci in trgovci s hmeljem se bomo zato še dolgo srečevali s problemi uporabe fitofarmacevtskih pripravkov. Trenutno je najbolj pereč problem registracija pesticidov,
predvsem v ZDA in ZRN. Postopki registracije so posebno obsežni in dolgotrajni v ZDA. Za pridobitev dovoljenja za promet je potrebno v ZDA opraviti 300 - 400 raziskav in poizkusov, kar traja najmanj 8 let in stane registranta 16 miljonov $. Zelo drage so tudi raziskave za pridobitev uvozne tolerance: 410000 $. Hmeljarstvo je seveda za proizvajalce pesticidov, celo v svetov nem merilu, majhno tržišče. Za vlaganja v registracijo je zato majhen interes. Izhod iz tega stanja bi bil v zmanjšanju cene registracij.
Največja ovira pri znižanju stroškov za registracijo je eno od stališč ameriške EPA (Environement Protection Agency). V skladu s tolmačenejm trenutno veljavne ameriške zakonodaje, je zelen hmelj živilo, suh hmelj pa surovina za kuhanje piva. Za registracijo pesticida so zato potrebne raziskave, na podlagi katerih določijo največje dopustne količine ostankov pesticidov (tolerance) v svežem in posebej še v suhem hmelju. To seveda registracijo zelo podraži.
Za razpravo o tem vprašanju je bilo na konferenci porabljeno nesorazmerno veliko časa, posebno za dokazovanje nesmiselnosti toleranc za svež hmelj, saj se svež hmelj v nobenem primeru ne uporablja za prehrano ljudi ali živali. Predstavniki EPA-e so se z dokazovanji sicer strinjali, vendar niso videli rešitve problema s sedaj veljavno zakonodajo. Pokazali pa so pripravljenost, da bodo sodelovali pri spremembi zakonodaje, ki pa jo je potrebno sprožiti na način, običajen v ZDA. To pa ne bo enostavno, ker bo potrebno doseči obravnavo v najvišjih zakonodajnih telesih. Druga pot, ki naj bi pospešila reševanje problema, pa je v medsebojnem priznavanju registracij, predvsem nemških in ameriških. Pri podrobnejši analizi se je izkazalo, da tudi tega ni mogoče napraviti v dovolj kratkem času. Možnosti se kažejo v postopnem vsklajevanju postopkov pri registraciji, predvsem v vsklajevanju interpretacij raziskav, ki so potrebne za registracijo v posameznih državah.
Izgleda, da bodo del problema rešili v okviru vsklajevanja postopkov med ZDA in EGS.
Za hmeljarje je velikega pomena, da smo se medsebojno informirali, v kakšnih fazah so nove registracije nekaterih pesticidov. V ZDA so v postopku pripravki na podlagi hexakisa, formetanata, amitraza, bifentrina, ciflutrina, klorpirifosa, disulfotona, fluvalinata, dimetoata, imldaklopira, Al-fosetila, norflurazona, fluazifopa, 2,4-D in glifosata. V ZRN pa je za nas pomembno predvsem, da so v postopku registracije pripravki na podlagi imidaklopira in amitraza. Za pripravke na podlagi amitra za (pri nas je to pripravek mitac-20) se pričakuje tudi uvozna toleranca za ZDA. Drugi pripravki, ki so kandidati za registraci jo v ZRN so še pripravki na podlagi bifentrina, fluvalinata, AC 801757, brompropilata, hexakisa, buminafosa.
Udelženci smo prejeli tudi dokumentacijo o postopkih registracije v ZDA, direktive EGS o pesticidih, spisek pesticidov, ki so registrirani v posameznih hmeljarskih deželah, spisek pesticidov, ki so registrirani v ZDA, pregled pesticidov, ki so dovoljeni v ZRN in spisek pesticidov, ki so učinkoviti v ZRN, a nimajo uporabnega dovoljenja. Poleg tega smo prejeli še nekatere podatke o svetovni proizvodnji piva in hmelja.
Dokumentacija o konferenci je na razpolago na Inštitutu za hmeljarstvo In pivovarstvo.
PRIKOLICA ZA PREVOZ HMELJNIH TRT IN
TRGALNIK
1	Uvod
Tragnje hmeljnih trt je med obiranjem hmelja eno najtežjih del. V dežju ali jutranji rosi je še posebej neprijetno.
V	času obiranja je na njivi toliko ekip za trganje trt, kot je zmogljivost obiralnih strojev. Na obratih, kjer je obiralnih strojev več, poteka delo četudi se eden izmed njih pokvari. Če pa imamo samo en obiralni stroj, delavci na njivi nimajo dela, medtem ko popravljajo obiralnik. Delavce na njivi lahko delno nadomestita trgalnik in posebna prikolica. Tako z uporabo prikolice za prevoz hmeljnih trt in trgalnikom zmanjšamo število nedelovnih ur.
Pri klasičnem načinu trganja običajno porežejo vsaj še za eno prikolico trt vnaprej. Zaradi zastojev se lahko primeri, da trte na žičnici ovenejo, Trgalnik pa trte reže in trga ter jih spusti na prikolico sproti.
Pri mehaniziranem trganju in nakladanju rabimo mnogo manj ljudi: od šestih ali osmih ljudi, ki so bili potrebni za ročno trganje in poravnavanje trt, rabimo na prikolici le še dva človeka. Manjšo skupino ljudi laže vodimo in nadzorujemo.
V	razvitih hmeljarskih deželah pri obiranju že nekaj časa uporabljajo mehaniziran način rezanja in trganja hmeljnih trt. Za večjo učinkovitost tega opravila uporabljajo tudi na poseben način izdelano prikolico.
Tudi v Kmetijskem kombinatu Ptuj želimo število delavcev pri obiranju zmanjšati z uvajanjem novih priključkov - predvsem pri najtežjih delih. Prikolico za prevoz hmeljnih trt in trgalnik smo prvič uporabili pri obiranju hmelja v letu 1990. Tega leta smo na ta način dovažali hmeljne trte k obiralnemu stroju WSZ 600 v Dornavi in WSZ 800 v Vidmu (delovna enota Turnišče).
Predpogoj za uspešno vlaganje trt v stroj, če dovažamo trte s specialno prikolico, je podaljšana veriga , ki omogoča vlaganje trt s tal. Na obeh obratih sta tudi obiralna stroja Wolf 280. V letu 1991 smo podaljšali vlagalno verigo tudi njima.
2	Opis delovanja prikolice in trgalnika
Prikolica "TS-HP 3,5" je izdelek Kmetijskega kombinata Ptuj - Tehnoservis. Po tehničnih značilnostih je podobna prikolici firme Soller. Trgalnik "Golding 2401" je izdelek tovarne SIP Šempeter. Trgalnik reže in trga trte. Višino rezi lahko uravnavamo.
Prikolico in trgalnik priključimo na traktor z več kot 40 KW moči. Pomembno pri tem je, da je hidravlični sistem traktorja dovolj močan, črpalka mora imeti pretok najmanj 25 l/min.
V	KK Ruj sta trgalnik in prikolica priključena na traktor Torpedo TD - 55 A.
Prikolica je izdelana tako, da jo je mogoče brez težav postaviti tudi v vrsto z drogovi. To omogoča gibljiva os koles (prikolica je enoosna), ki se pomika s pomočjo hidravlike. Gibljive stranice omogočajo lepo nalaganje trt na prikolico. Prikolica ima premično dno, podobno kot pri trosilniku hlevskega gnoja. S pomikanjem dna prikolice nazaj in same prikolice naprej, izpraznemo vsebino na tla, na levo ali desno stran vlagalne verige. Vlaganje trt poteka neprekinjeno, saj ni prekinitev, ki nastanejo zaradi menjave prikolic.
3	Prednosti obiralne prikolice in trgalnika
............ :
Novi način trganja s trgalnikom in dovoza s prikolicp TS-HP 3,5 je prispevek k povečani, celo maksimalni izkoriščenosti obiralnih strojev.
Cena delovne ure obiralnega stroja bo V skupnih stroških pridelovanja nižja, če bo obiralni stroj nabral v sezoni čimveč hmelja. Pri menjavi klasičnih prikolic stroj dela,"v prazno”, kar nanese do 15 % časa obiranja.
V	tem času ni zaposlena večina delvcev, za obrani hmelj porabimo več energije, predvsem elekrične. Vlaganja v enostavno reprodukcijo, kar se pokaže šele čez nekaj let, so manjša. Kjer je mogoča širitev hmeljišč, lahko z istimi obiralnimi stroji oberemo večje površine hmeljišč. Še bi lahko našteval prednosti, ki jih prinese sorazmerno majhen investicijski strošek v fazi obiranja. Žal smo pripravljeni premisliti o novosti šele takrat, ko od nje pričakujemo večjo korist.
4	Kako sta delovala obiralna prikolica in trgalnik v KK Ptuj v letu 1991
>i
V	Kmetijskem kombinatu pridelujemo hmelj na 140 do 160 hektarjih, odvisno od stanja premen, na petih obratih.
O novem načinu dovoza trt sno pričeli razmišljati, ko smo na dveh obratih - v Doravi in v Vidmu - začeli obirati hmelj z večjimi obiralnimi stroji. Zaradi menjave prikolic smo dnevno obrali na vsakem stroju po 2500 trt manj. Sedaj dosegamo na obeh strojih deklarirano kapaciteto obiranja, pri manj bujnih sortah pa jo presegamo.
Vlaganje s tal daje delavcu večji občutek varnosti, zato se lahko osredotoči na delo. Ugotovili smo, da praktično vsako sojemalo nosi trto v stroj. Na obeh obratih je po uvedbi večjih obiralnih strojev ostal še po en obiralnik Wolf 280. V letu 1991 sta bila tudi ta stroja preurejena za vlaganje trt s tal, tako da ne teh dveh obratih nimamo več klasičnega načina dovoza hmeljnih trt.
Leta 1990 smo uvajali nov način dovoza trt in odpravljali pomanjkljivosti. V obiralni sezoni 1991 sta tako trgalnik kot prikolica delala brez težav, kar nam je omogočilo analiziranje dela z novimi stroji. Poudarek je bil predvsem na preverjanju učinkovitosti in odpravljanju organizacijskih pomanjkljivosti.
Na hmeljarskem obratu Videm pri Ptuju imajo dva trgalnika s prikolicama. Z obiralmm strojem WSZ 800 in Wolf 280 oberejo na uro 1100 do 1200 trt. odvisno od njihove bujnosti. Najbolj oddaljeno hmeljišče je 1500 metrov daleč.
V dnevni izmeni delajo štirje delavci več kot v nočni. Ti namreč čistijo žičnico in trgajo trte, ki morebiti ostanejo za trgainikom.
Na prikolici, ki sledi trgalnlku, je vedno en delavec, ki poravnava in trga trte. ki morebiti ostanejo za trgainikom.
Na dveh sortah smo 28. in 30. avgusta 1991 ugotavljali naslednje parametre: število trt, ki jih trgalnik v določenem času odtrga in naloži na prikolico, število trt, ki jih trgalnik ne odtrga in število naloženih trt.
Primerjali smo dva agregata (traktor + trgalnik + prikolica). Eden je trgal v vrsti z drogovi in je v tabeii označen z A2. z A1 pa smo označili tistega, ki je delal v vrsti brez drogov.
Tabela 1:	: Prikaz učinkovitosti delovanja dveh agregatov za trganje in dovoz hmelja v kultivarjih buket in aurora na obratu					
Videm pri Ptuju-1991; 7 ponovitev pri buketu in 8 pri aurori.						
			BUKET			
	A1 (brez drogov)			A2 (z drogovi)		
	odtrg.	CAS	neodtrg.	odtrg.	čas	neodtrg.
	trt	min	trt	trt	min	trt
1	212	7	4	208	6	1
2	213	5	8	224	8	12
3	205	5	4	202	5	9
4	190	4	4	224	7	9
5	204	7	13	360	9	20
6	263	6	10	226	7.5	12
7	236	5	6	249	6	4
			AURORA			
	A1 (brez drogov)			A2 (z drogovi)		
	odtrg.	CAS	neodtrg.	odtrg.	čas	neodtrg.
	trt	min	trt	trt	min	trt
1	278	7	10	273	8	7
2	334	7	8	285	11	9
3	243	7	5	258	5	13
4	335	5	10	230	5	9
5	320	5	25	275	7	3
6	354	4	12	263	6	5
7	339	8	8	277	6	15
8	321	6	8	290	7	9
Tabela 2: Poprečje podatkov, prikazanih AGREGAT KULTIVAR	v tabeii 1. A1 BU	A2 AU	A1 BU	A2 AU
ŠT. MERITEV	7	7	8	8
ODTRGANIH TRT	218	248	315	269
IZPUŠČENIH TRT	7	10	11	9
ČAS NAKLADANJA 5.5	6.9	6.1	6.9	
ODTRGANIH TRT/MIN	40	36	51.6	39.1
ŠT. IZPUŠČENIH TRT NA 100 TRT	3.2	4	3.4	3.3
Trganje in nakladanje je nekoliko počasnejše v vrsti z drogovi. Število izpuščenih (neodtrganih) trt pa je odvisno od bujnosti oziroma števila trt na vodilu. Več Izpuščanja je v hmeljiščih, kjer je napeljanih manj trt - ena do dve. Prvoletni nasadi zato za strojno trganje niso primerni.
Na obratu v Dornavi so naložili na prikolico 460 trt srednje bujnosti (aurora), kar je v poprečju za 145 trt več kot na Vidmu v dneh opazovanja.
V primeru, da čas dopušča, je manjše nakladanje ugodnejše zaradi lažjega obešanja, saj so trte manj prepletene. S tem je manj trganja panog ter tako manj čiščenja pred strojem. Zaradi tega pa je potrebnih več voženj in večja je poraba plinskega olja za pogon traktorja.
5	Zaključek
V sestavku so prikazane nekatere značilnosti trgalnika in prikolice za dovoz trt, ki smo jih ugotovili pri delu v dveh sezonah obiranja v Kmetijskem kombinatu Ruj. V naslednji številki bomo poskušali predstaviti nekatere primerjalne podatke med obratom, ki trga hmelj na klasičen način (v Zavrču) In obratoma v Dornavi ter na Vidmu. Ko kupujemo trgalnik, motamo vedeti, da brez nove prikolice ne bomo mogli učinkovito delati, saj bo obešanje trt potekalo še vedno s prikolice, namesto s tal.
Ko kupimo prikolico, pa moramo na obirainem stroju obvezno podaljšati vlagalno verigo s sojemall, da lahko vlagamo s tal. Takšno preureditev lahko z malo spretnosti naredimo sami.
Prikolica za prevoz hmeljske trte
TS-HP3,5
Prikolica TS-HP 3,5 je nov izdelek, ki omogoča lahek in hiter prevoz hmeljske trte s hmeljišča do obiralnih strojev, oziroma sušilnic.
V kompletu s trgalnikom hmeljske trte pomeni popolnoma mehanizirano linijo za spravilo hmelja. Rezanje, trganje in dovoz hmeljske trte do obiralnega stroja opravlja samo en človek (traktorist).
Prikolico TS-HP 3,5 odlikujeta velika okretsnost in enostavno upravljanje (rokovanje). Priključimo jo na vlečno kljuko traktorja in njegov hidravlični sistem. Za pogon hidravličnih naprav prikolice zadostuje hidravlični sistem vlečnega vozila. Ima gibljivo glavno os, tako, da lahko prikolico po potrebi bočno pomikamo med stebri v vrstah. Stranici sta gibljivi s pomočjo hidravlike neodvisno ena od druge in služita kot pomoč pri nalaganju trte v hmeljišču. Transportni trak je gnan preko hidromotorja in je namenjen za hitro in enakomerno razkladanje trte pred obiralni stroj. Tako je trta lepo zložena, kar omogoča hitrejše obešanje.
Prikolico lahko uporabimo tudi za prevoz drugih najrazličnejših tovorov.
Prikolica TS-HP 3,5 zahteva minimalno vzdrževanje. Servis in nadomestni deli so zagotovljeni.
TEHNIČNI PODA TKI:
dolžim	:	7000	mm
širina	:	1900	mm
višina stranic	:	1550	mm
nosilnost	:	3500 kg
potrebna moč vlečnega vozila :	40	kW
Proizvajalec:
KMETIJSKI KOMBINA T PTUJ p.o.
TEHNOSERVIS
62250 PTUJ, Ormoška cesta 29
Telefon (062) 772-421, 773-331 • Telefax (062) 776-411 • Telex YUKK 33-208
Celje - skladišče D-Per
Prikolica za prevoz hmeljske
TS-HP3,5
70/1991
ill 11	|	lil
5000000005,3		
Proizvajalec:
EXPORT
IMPORT
KMETIJSKI KOMBINA T PTUJ p.o.
TEHNOSERVIS
62250 PTUJ, Ormoška cesta 29
Telefon (062) 772-421, 773-331 • Telefax (062) 776-411 • Telex YUKK 33-208