298. številka.
Trst, v torek 31 decembra 1901.
Tečaj XXVI
.Sdtnost • X vn »itrtl am 4««. r«zwi a *J®1; t«
it» 4. uri
ibhIM :
za elo 'eto........34 tro«
z* jo eta .........	)2 „
3R leift . .............*>
zjl n ................t t ront
JCduio	Nt*
t 'I't	-	* đjHVt
DC t|i(k.
t ;i'>»k«riiafa » Tr«u ne pr'*1»'»lO p" -
hi u t.je -teviiKt- po o au>tink (3 ati. *•• i fr»'» pa po !t *tr»ii»K •>»£.)
Telrfon 4t». H70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
\ edinosti Je moć!
OffUal
■* računajo po ?rnt»h v petitu. £a yeč~ krasno naročilo a primernim popustom Poalaoa, osmrtnice in javne zalivale domač* Oglasi itd. ne računajo po pogodbe
Vtl dopisi naj ee po4il]a-.o urcdnlitvm Sefraukovum dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vraćato.
Naroinino, reklamacije it* o^lrse spre-)«;oa apravnlAt»o. Naročnino in oglasa j« plačevati li»«:o Trst.
UredntAltu in tiskarna se uatiajata v
alM Cari-iHH šiv. I*. t~ prnv nl&tvo, in ipreirmaojr inserulo? v ulici Molia p ccolo Siv. H, II. naiir-lt.
isdajatelj in odgovorni urednik f

O o d n i k
Lastnik rcmaorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
—' —
i
Ob novem le(u.
idej in evolucij, ki so posledice dogodkom ! pred dobrimi tridesetimi leti. Gigantska Let<> iu.ii. st- nagi bije k zatonu.... V, borba med jednim romanskim in jednim teh hipih. ko mu posvečamo te-le vrstice germanskim plemenom, med Xemćijo in? v slovu, idimo že tam na skrajnem robu Francijo, v letu 1*70—1871, ki je donesla obzorja, od koder nam tudi ono v oble- poslednji grozen, krvav poraz, a nemškemu deli in pojemači luči pošilja svoje zadnje orožju tri u m t, ki je bil kronan z vhodom pozdrave . . . Skoro izgine našemu očesu nemških čet v srce Francije, v Pariz : po — za vedno.	1 opohalnih, zgodovinskih znamenitih, krva-
Y malo urah se zopet odkrhne en vih dogodkih leta 1870 1871 se je raz-atom od ne zmernosti, večnosti. Kaj je vnelo tisto velikansko gibanje v dušev-jedno leto v teku časov ? Atom . . . nič. nem žtvljenju naroda nemškega. Nemška Leto gineva in prihaja drugo, ne da bi ta ekspanzivnost postaja čim huja in baš do-sprememba puščala za seboj kako sled v godki minolega leta govore, da nemški svetovnem redu, v oni neizmernosti, kateri 1 )rang nacli Osten mora. ako ga ne za-ne vidimo nikakih komtur, nikakih dimen- jeze kakor-si-bodi in še o pravem času, zij, nikakih mej.	postati v doglednem času resna nevarnost
tudi, in še posebno, v ravnokar odstopa-jočem letu. Jzrek Castelarjev pa potrja tud: goropadna blamaža, ki so jo Nemci doživeli v toli hrupno, toli oblastno, toli bahato zapričeti kitajski akciji.
Z izrekom španjskega državnika pa ni v nasprotju tudi trditev, da je nemški imperijalizem narastel v veliko nevarnost za evropske narode, naj že žive isti, kjer bodi, a specijalno Se za nas avstrijske Slovane. Baš čutstvo, da je začelo polagoma iti nizdolu, jih dela še srditeje, še brutalneje, še agresivneje. In ker se evolucija na vstala, v nemških duhovih po dogodkth leta 1870—1871, ni zausta vila ob pruski meji, ker ideje, ki vne-majo srca, sploh ne poznajo mej, in ker
1	.	----* ----' ----- *------s*-
tudi v razmerje vesoljnega člove- za druge evropske narodnosti in torej tudi [je torej ideja svetovnega gospodstva ger-
štva, njega skupnosti, ne more jedno samo za evropski mir. leto r«zati niti vidnih brazd. Prekratko
kor bi morali, primerno zgodovinski usodnosti teh dogodkov ? Smo-li skrbeli, da nas dogodki ne zalote nepripravljenih ?
Sama vprašanja, katerim odgovori bi sestavljali prežalostno poglavje. Ali nočemo si greniti z rekriminacijami teh trenotkov, ko ljudje najraje izrekajo le nade in želje iu si voščijo najbolje. Marveč hočemo stopiti pred narod naš in njega voditelje z iskreno željo in voščilom, da bi se v prihodnjem letu ne pehali za malo, ko treba misliti na veliko ; z voščilom, da bi vse sloje našega naroda prešinilo in jim dajalo direktivo spoznanje, da prva je misel na zgradbo in zavarovanje hiše domače, in še le druga sme biti misel na komfort in razpredeljenje v tej hiši. O tem naj bi nas vsikdar vodila živa zavest, da smo členi
manskega plemena objela tudi srca Nem- rodbine Slovanov v monarhiji, in da izven
( Germanskim plemenom, izlasti v Nem-	cev naše monarhije; ker moralna skup-! te rodbine moremo pač najti prilizovalcev,
razdobje je to. Je pač le atom v neizmer- čiji, Angliji in v severni Ameriki postaja	nost nemškega naroda, po geografskem ki bi hoteli izkoriščati našo strast in sle-
nosti.	pretesno v lastnih mejah in na svoji lasti,	položenju tal te monarhije in sosebno še poto, nikdar pa ne prijateljev, bratov!
Pač pa more jedno leto s svojimi do- Šovinizem germanizma, njega nestrpnost,	tal, na katerih biva naš mali slovenski	.
godki občutno poseči v razmerje gotovih, njega poželjivost po tuji posesti: evolucija,	rod, vidi najprimernejo pot, -ki jo more
manjih in veri h skupin ljudij, živečih po ki dobila svoje označenje s pojmom impe-	ubrati veliko-nemška ideja proti vstoku :
dol«>čenih teritorijih. Tudi če ni zarezalo rijalizma, je narasla v neizmerno. Vspehi	zato velja, kar smo rekli o nevarnosti vse-
globokih brazd, tudi če ni delovalo pre- leta 1870—1K71 so opijanili duhove nem-	nemškega gibanja tudi za bodočnost, vratno, tudi če ni razmerja ruvalo s kore- skega naroda in v tem deliriju so Nemci Minolo leto je torej znamenito zato, ker
niko in nadomestilo z drugim, vendar izgubili vsako mero in zmožnost za brzda-	je bilo bogato na dogodkih, ki so takorekoč
Nevarnost razdora na Slovenskem.
XIII.
Stranke smo dolžni presojevati tudi po
more razdobje enega leta v življenju sku- nje in spoštovanje tistih mej, ki jih posta- mejniki, postaje, med dogodki ob začetkih	pogumu in odločnosti, rekli hi, po politični
pin človeštva, zlasti takih, ki žive na so- vila morala. Celo čut humanitete je nem- vsenemškega gibanja in med dogodki, ki	hrabrosti, naj si bodo že programi radikalni,
sednjih si teritorijih, ali da govorimo do- škemu šovinizmu zamrl skoro popolnoma, nam jih prinese bodočnost. Ti dogodki uteg-	zmerni ali konservativnega značaja. V obče
ločneje, konkretneje: v razmerju med O tem pričajo grozodejstva nemških upra- nejo streti ekzistenco, posebno pa politiško in	ge pričakuje od nezavisnih strank odločnost,
narodi, ki si drug drugemu morejo pose- viteljev tam doli v Kamerunu, kamor so gospodarsko, tistim narodom,kižive ob cesti,	saj so same sebi gospod. Slovenska liberalna,
zati v razne interese — vendar more, šli širit — o ironija! — civilizacijo! In, katero si je izbrala velikonemška ideja za	torej nezavisna stranka, pa ni še pokazala
pravimo, razdobje enega leta puščati sledi ali dogodki v Vrešenu ne pričajo, da se svoj triumfalni sprevod, ako ti narodi ne	posebne hrabrosti na zunaj, to se pravi, na-
za seboj. Ne da bi bilo samo prineslo je čutstvovanje Nemcev popolnoma po- sprevidijo nevarnosti o pravem času in po-	sproti vladam in drugim, tujim strankam,
velikih, preobratnih in razmerje med na- brutaliziralo.	skrbe za svojo varnost.	Imela je v vsaki dobi in ima tudi danes
rodi iz korenike preobraževalnih dogodkov, ^	Emil Castelar je rekel o neki priliki,	Tudi ranjeni lev je nevaren onemu,	oportunistov, katerim eo med narodom ob
je- razdobje jednega leta lahko razmerno da so se romanski narodi že nagnili proti kise ne more ali ne zna braniti. Tudi z vi-	raznih prilikah izrekali nezaupanje. Liberalna
znamenito, ker je morda dozorelo ali pri- večeru, germanski pa da so se že nagnili šine niz-dolu drveči velikonemški voz more	stranka se je dajala voditi do poslednjega
maknilo bliže k dozoritvi, kar so spoćela, preko poludneva. Veliki španjski državnik streti nas, ako sine bomo znali zavarovati	časa ravno od oportunistov. Narodnega,
pripravljala in razvijala prejšnja razdobja, jn mislec je izgovoril resnico. Germanski svoje bodočnosti.	vsaj relativnega radikalizma ni ta stranka
ali pa je samo začelo spočenjati, priprav- narodi, izlasti Nemci, so prekoračili zenit	Sila dogodkov in dejstev sili Slovane	kazala še nikdar! Se za skupni program v
Ijati in razvijati, kar naj prihodnja razdobja svoje slave in moči. O tem nas ne sme na skupno obrambo z zjedinjenimi močmi,	državnem zboru se ni posebno potezala. Kar
dovedejo do dozorjenja.	motiti dejstvo, da je anglikansko pleme In baš dogodki v poslednjem letu so uprav	se dostaje nacijonalne avtonomije, na katero
Tudi v življenju narodov je razdobje Severne Amerike strlo zadnje moči Spanj- kričali svoj govor o nevarnosti, ki preti	sti obe stranki prisegli javno in skupno pred
enega leta le mal kamenček v velikanski ske v vnanjem svetu. Je pač bilo tako, da Slovanom.	narodom, je niste nikdar odločno zahtevali,
zgradbi, ki pa vender more biti pomem- je narod, ki baš prekoraća svoj zenit, imel	In mej to slovansko rodbino, ki mora	in prav za prav je bil doslej jedini odstopivši
ben. važen, ako je na važnem mestu.	proti sebi oslabljen narod, ki je dospel, po misliti, kaKo zajezi veliki nemški val, smo	zastopnik kanonik Gregoree, ki je v držav-
I tko p<»m« mbnost zlasti za evropske izreku Castelarjevem, na večer svoje moči in tudi mi Slovenci. In ne zadnji. Kako je	nem zboru izrecno in odložno branil potrebo
narod«- morem > pripisovati ravno letu, ki slave. Izrek španjskega misleca potrja tudi bilo naše vedenje v minolem letu nasproti	izvršenja narodne samouprave! In ta zastop-
se v teh hipih nagiblje svojemu zatonu, sramota, s katero so se Angleži, to v sebi- tej nevarnosti? Smo li zaresno in razsodno	nik je po svojem poklicu vendar bolj kon-
To let > nam je bilo bogato na pojavih, čnosti in brezobčutnosti svoji brutalno opazovali dogodke ? Smo jih-li upoštevali?	servativec in najmanje v vrstah današnje
v kat rib vidimo simptome dozorevanja germansko pleme, pokrivali pred svetom Smo-li urejali svoje postopanje tako, ka-	liberalne stranke!
P O I> LISTEK
-t 1
Za dežjem solnce sije.
__iz pr< j-njili -toletij ; prevel Bakovlč. —
Ko se je v a lov je radosti in sreče, ki je plulo v trojici bitij, nekoliko |M>leglo, je Ed-vardov «H3« v vaej najfli<*i razkril svojo tajnost. svojo min<4ost. K.l je |>orojen iz bogate,1 gr< fovske rodbin**. Posvetil ae je bil voja-1 škemu *tanu. V tem se je bil seznanil z neko gospico v 1'iemontu. Tudi ta je bila iz gro to v ske hiše. Mej njima se je bilo raz vilo razmerje najgloblje, goreče, resnične ljubezni Njiju srci sti se skladali v lepo, divno, usrečuj<»čo harmonijo. V kolik«r je bilo odvisno od njiju samih, od njiju temperamentov. njiju značajev, njiju naturela, bili so dani vsi pogoji, da jima bo ta ljubezen virom trajne, nekaljene, zlate sreče. Prišlo je druga ee. Mesto cvetja, ki naj bi jima vsklilo, pognalo je iz te zveze sree bodeče trnje, ki
je zba ialo, da sti jima srri krvaveli.....
In slednjič se je njej iz tega trnja vspiela krona mučen -tva : sv<-jo ljubezen je morala poplačati se svojim življenjem. Od tedaj mu je bilo življenje le kupa grenkosti, dušne toli, iz katere je neprestano pil, po dnevi in
po noči, a se ni hotela izprazniti nikdar. Spomini na njo, na njuno ljubezen, na nje smrt, so ga spremljali in mu mučili dušo, da muni bil več usojen le en sam trenotek zadovoljstva in |H>koja...
Njeua rodbina je bila nasprotna tej ljubezni . . . Zato je morala ta ljubezeu ostati njuna sladka lajna ... S prvega je I »i l v tem celo uekakov čar, ker je njiju ljubezni jm>-deljalo nekaj — posebno romantičnega . . Nista se torej čutila nesrečna, čeprav sta morala skrivati to ljubezen svojo, čeprav sta vedela, da jima bo premagati hude zapreke. Ali uverjena sta bila, da jih konečoo ven* dar-le premagata ... in da njena rodbina koneČno odneha od svoje nasprotnosti.
No, baš v tej nadi sta bila hudo pre-varjena.
Ljubila sta se skrivaj in konečno «ta se tudi skrivaj poročila . . . Ko je nje brat izvedel o tein, pozval je mladega moža na dvoboj . . . Le ta je vsprejel, ker ni mogel drugače. Sešla sta se, pomerila in on, da-uašnji pripovedovalec, je ubil brata svoje žeue . . . Tako je nemila in kruta usoda |h>-segla vmes in strla cvetje mlade ljubezni in sreče. Moral je bežati . . . Ona mu ni mogla slediti. Ostala je na nekem posestvu na de-
želi, kjer jej je bilo čakati ure, ki Bieer do-naša največe, najsladkeje sreča ženi, ki je postala — mati !
Komtesa je zaihtela glasno.
—	Tedaj totvj — je pristavil pripovedovalec neopisno mehkim naglasom — si bil . rojen ti, Edvard !
Solza je blestela v očesu očetu in sinu ; j poslednji je poljubil svojemu (»četu roko, a ta je nadaljeval:
—	Bilo ti je pet let, ko je nje starejši
1
brat prišel s potovauja — neizinerniii> sov-ražtvom v srcu do mene in do — tebe ..
Tu je pripovedovalec prestal s pripovedovanjem kakor da si hoče dobiti odduška in sape ter si malce odpočiti... Potem je nadaljeval :
— Sovražil je torej tudi tebe, Edvard, nedolžne dete. In to sovražtvo do mene in do tebe je bolelo njo, tvojo mater, grizlo jo je v srce kakor črv ... In slednjič jej je ta črv pregrizel življenja korenike. Mehko nje srce ni moglo prenašati več toliko dušnega trpljenja; jelo je biti slabeje in slabeje ; življenja luč je jela pojemati, dokler ni — ugasnila.
Vsa trojica so se v tem hipu združili v glasnem ihtenju .. .
—	A tudi okolo mene je postala tema, tudi meni je ugasnila luč življenja. Kar je zemskega na meni, sem še dalje vlačil po zemlji, ali duh je zamrl v meni ... In tedaj, po njeni smrti, je tisti grozni človek dal tebe, petletno dete, odvesti in — izložiti v gojzdu ...
Edvard si je zakril očesi z rokama . . . sedaj je bila pojašnjena tudi tajna iz njegovega detinakega življenja ; sedaj je bilojasno, kako je prišel v hišo stirega Rodriga.. .
Edvardov oče je pripovedoval dalje :
—	Jaz sem se vlačil po svetu, ker v domovino si nisem upal . . . vlačil brez miru, brez pokoja kakor Kajn. Življenje mi je bilo v neiznosno breme in vendar sem je moral nositi . . . Tako so ginevala leta. Slednjič, zbok teže let in ublaženi po dolgosti časa, so se viharji v meni nekoliko polegli ; trpel sem, ali Bog je imel usmiljenje z menoj in mi dal, da sem z neko resignacijo iu uda-nostjo prenašal svojo zlo usodo . .. Spomini so me sicer spremljali neprestana iu v duhu sem bil vedno pri njej, pri tvoji materi in pri — tebi, Edvard . . .
—	Oče moj ! Oče moj ! Koliko si pretrpel, koliko si prebil, ker si tudi ti hotel imeti svoj delež, na najslajšem, na največem
Sedanje vodstvo liberalne stranke se ni pokazalo odločno iti pogumno v pravem trenutku niti doma in niti ne v svojera organu. K«« je, |>oleg drugih činiteljev, hujskanje in ovajanje v glavnem organu katoliške stranke koncem leta 1**7. p rov* ročilo, da se je objavil tisti glasoviti skupni pastirski list zlasti za primorske in kranjske Slovenee, oziroma Hrvate, mi se v liberalni stranki kar poskrili in pozabili na svojo dolžnost, ki jih je vezala, da bi bili branili, prvič delovanje lastnega « r^aua, drugič krivično obdolženo niže duhovenatvo. Vodstvo liberalne stranke je tedaj, kakor žk omenjeno, zataj'lo ves svoj program, kolik«.r ga je bilo zares slovanskega! In odtlej je bilo vse tako, kakor da bi bila slana uničila pridelke na dovolj pravilno obdeiovanem narodnem polju.
Zunanji Slovan, pokojni Dobrjanskij, tedaj žh .^4 U ten starček, je moral priti slovenski n ž, duhovščini iia j>omoč ter jo braniti od napadov viših pastirjev, ki so šli, radi ali radi, zunanji politiki na 1 i m a n i c e !!
Ta dogodek ostane zapisan v črni knjigi sedanjega vodstva liberalne stranke. Pa naj še toliko presukavajo stvari pred čitatelji ! svojega glavnega glasila! Ta v posledicah tužni faktu m ne priča o narodnem pogumu in zavesti narodnega vodstva. Svečeniki, tudi ko bi ne bili t stali pod poveljstvom škofov, niso ' imeli razlogov, da bi se navduševali za tako stranko, iti li ko bi bila drugače ostala ko-rektna nasproti duhovenstvu.
No, pravično moramo deliti senco tudi tukaj na obe strani. Kavno proti koncu leta ; 18^7. je tudi duhovenstvo, kolikor je podrejeno škofoui, ki so podpisali oni list, razkrilo j svojo |>oslušiHMt v taki meri, da je brez protestov \sprejelo zaušnice, zadane mu kri-vičn« . le<iaj »e je (»okazalo, da so svečeniki! dotičnih sk« tij, z malimi izjemami, stali popolnoma |< vi komando katoliške stranke. Ee malo svečenikov je b'lo, ki ho % drznili 1 izreči svojo nevoljo, nevoljo radi storjene krivice. Ju ti svečeniki so potem bili proaledo-vani in so pretrpeli mnogo in trpe še danes, kolikor so še živi. Pisec tega, ki je imel tedaj pr hko opazovati senčno stran duhovske posiušnoi-ti tudi v eminentno političnih, ali pa, re<* ino za oni slučaj konkretniši : v kulturnih stvareh, bi bil blizu na prste naštel tiste svečenike, ki so dajali razumeti, d* se je zgodila krivica vsemu stanu dotičnih škofij in tudi slovenskemu, oziroma hrvatskemu v deželah ii.rskega mitropolita.
Taka ue|togumnoet in bojazljivost ni nikako dobto znamenje za bodočnost. Jaz hočem dati temu poseben komentar prav v kratkih besedah. Neki znanec, ki je dokazal svojo hrabrost tudi v vojaškem smislu, in ki ljubi Slovence, mi je rekel nedavno temu, da slovenski politični vodje bi narod zapustili v nevarnosti : in ko bi vzel sovražnik slovens ce dežele, bi oni isto tako lepo skrbeli najprej sami za-se :n bi kar komodno, kakor danes, seli za bogato politično mizo, kolikor bi jim jo ponujal tuji gospodar za dobre usluge! Ta obsodba je jako tužna, ali, kolikor se kažeta neodločnost in oportnnizem slovenskih jtolitikov, je vsaj razumljiva, in obvari nas usoda, da bi naši jKilitiki ne prišli nikdar v lake skušnjave, da bi se pokazali v taki žalostni luči, kakor patri jotje in rodoljubi !
Vprašati bi se mogli: Ali je zapadna kultura ali pa kruholovstvo naših naobraže-nih politikov tako, da jim jemlje potrebno odločnost v pravi čas ?! Nas narod vendar ni tak, da bi se mu mogla očitati nemožatost; saj so slovenski vojaki znani pravi fantje, katerih so polkovniki veseli. Od kod prihaja, da nam v politiki nedostaje sape in poguma, ko potrebujemo obojega ! !
Nič nam ne Ik) pomagal najboljši program z najboljšo taktiko in tudi pogumen narod, ako nam v odločilnih trenutkih pobegnejo politični generali!
Ta točka ne spada strogo k vprašanju o škodljivih posledicah sedanjega razdora, a se je vsilila, ker poseben dogode1« spominja na postopanje obeh spornih strank na Kranjskem.
Očitalo se je tudi, da ne držč besede, ako se obe stranki sporazumeti za kompromise. To eeza v vprašanje o narodni zvestobi in zaupanju, in ni vse jedno, ali ostajemo uiož-be^eda, ali ne: in stranka, ki bi se izpoza-bila pa prelomiia svojo besedo, ni vredna, da hi vodila narod, al: tudi samo veČo narodno stranko. Kdor ni »vest doma, je nezanesljiv tudi v momentih nevarnosti od zunaj ! Stvari ne bomo tu presojevali dalje; žalostno dovolj, da tudi na to stran na Kranjskem ni vse korektno.
Ce primerjamo obe stranki na Kranjskem, ima liberalna stranka tudi svoje prednosti, katerih jej ne more nihče odrekati in tudi katoliška stranka ne tajiti. Notorično je, da liberalna stranka se ni nikdar izpodti kal i nad drugimi slov. narodi kakor takimi. Ona ni nikdar z zaničevanjem govorila in pisala zaničljivo in razžaljivo o pravoslavnih Slovanih ; in Če je danes tudi pasivna nasproti slovanskemu kulturnemu programu, ona ni nikdar v svojem glasilu, d o s 1 o v n o i z-raženo, pljuvala po pravoslavnih popih, kakor se je to godilo v »Slovencu« celo za uredništvo drugače jako blagega Jeriča. Liberalna stranka ni nikdar pobijala ne pravoslavne cerkve, ne cirilinetodijs&ega grško-slova^skega obreda. V poprejšnjih dobah je celo priznavala dobroto in potrebo tega obreda tudi za zapadne Slovane, in le danes ima morda v glavnem listu svojem kakega nezrelega ali kakor si bodi kvalifikovanega suurednika, ki bi celo zavračal potrebo gr-škoslovanskega obreda med Slovenci. Drugače se je o cerkvenem vprašanju liberalna stranka gledč na vse Slovane vedla korektno in pošteno in je s pravim razumom vedno cenila Obzorasko, torej stranko pokojnega Račkega in še delujočega prečastitega staroeka Stross-maverja. Katoliški stranki pa je že skromna glagolska maša odveč in bi morda rajši videla, tla bi ne bilo niti tega vprašanja med Hrvati.
Liberalna stranka ni delala nikdar razlike, ali so Staročehi ali Mladočehi na površju in veduo je držala s Cehi ; katoliška stranka pa se je načelno obračala od Mlado-čehov. Seveda je to posledica dunajskoriruske politike katoliške strauke; no, dejstvo je, da ima liberalna stranka prednost in korektnost na svoji strani.
Si nekaj skupnih opomenj pride v zaključku tega razgovora.
Podporno društvo za slovenske vi-soMce v Pran
nam je doposlalo nast »pni poziv:
V sedanjem času, koso prisiljeni mali narodi vsprejemati boj za pravice, da: za življenje svoje, ne da bi sami iskali tega boja, temveč jim je usiljen, — potrebuje slovenski narod krepke generacije, močne v narodni zavednosti, silne v duševnem delu in jeklenega značaja. Morda je celo bolj potrebuje nego druga slovanska plemena, ker ga ovirata v stremljenju za duševni in narodni razvitek dva velika naroda : bfclj je potrebuje tudi zato, ker nima prilike da bi svojo mladino vzgajal na visokih šolah; ko mu niti ni dovoljeno, da bi mogel na ljudskih ni srednjih šolah izobražati vso mlado generacijo v slovenskih šolah. Samo na Kranjskem je dokaj skromno preskrhjeno za srednje in ljudFko šolstvo sloven-k«', tako skromno, da to nikakor ne zadošča. Povsodi drugod, na Štajerskem, Primorskem in Goriškem in zlasti j na Koroškem, kjer imajo Slovenci samo dve čisto slovenski ljudski šo'i, so razmere grozne Tn tako mnogokje izginjata narodni čut in narodna zavest in celim pokrajinam grozi nevarnost, da se razna rodijo. —
Visoke šole, katere obiskuje slovenska mladina v Gradci in na Dunaji, so nemške in njih duh je neprijazen : znanstvene njih težnje kali zavest, da veje tu sovraštvo do slovanskih narodov. Le malo število slovenskega dijaštva more študirati na slovanskih visokih šolah, dnsi treba, da v letih, ko je najbolj pristopna zunanjim vtiskom, ko se skoraj brez izjeme stavi temelj vsemu nadaljnjemu življenju, slovenska mladina živi v čisto slovanskem vzdušji.
In zato je dotlej, dokler se ne osnujejo slov. visoke šole, važno, da čim največje število slovenskih dijakov študira v naravnem središču zapadnega Slovanstva v Pragi.
Tu spoznava slovenska mladina vse življenje slovanskega nareda, ki je vedno pov-sodi izkazoval slovenskemu ljudstvu iskreno prijateljstvo svoje; tu v narodnostno ugodnejših razmerah nego v svoji domovini najde navdušenje za delo med svojim ljudstvom v bodočem življenju; tukaj spoznava mej vsemi Slovani najbolj latvito narodno zavednost in tr*ii narodni značaj ; tu ima v bogatih zbirkah in knjižnicah obilo pripomočkov za svoje študije, zlasti za študije v vseh strokah slavistike.
V Pragi, ki je veliko mesto, in vendar ne velemesto po pojmu tistih, ki iščejo značaj metropole v pouličnem vrvenju podnevi in ponoči, kjer v vsem dijašlvu ni skupnih vezi ki sicer goji zavest o osel»ni važnosti, ki pa zavaja mladin » v slobodnem času od tega, kar je zanjo najvažnejše, od študij. V Pragi ni za slovenskega študenta tiste maialne nevarnosti, kakor na nemških univerzah.
Mej slovenskimi praškimi visokešolci se nahajajo sinovi revudi rod hi n, ki jim ne morejo od doma poš ljati toliko podpore, da bi mogli v Pragi brez življenskih skrbi posvečati se svojemu poklicu. Ustanove, določene za slovensko mladino, ne veljajo >a Prago, ampak le za Gradec in Dunaj.
Zato smo sklenili, da se podpira studi ranje slovenskih študentov na tukajšnjih visokih šolah, ustanoviti družtvo, ki bi omo-
gočalo revnejšim slovenskim dijakom, prihajat; v kar najobilejšim številu na visoke šole v Prago.
Cesko javnost, ki mora svoje dijaštvo gmotno podpirati, prosimo moralne podpore! Kdor hoče pt magati, nam je dobrodošel so-delovalec; toda poživljati nočemo nikogar.
Zato se pa obračamo do slovenske javnosti, do slovenskih korporacij in posamič-nikov z iskrero prošnjo, da nam ponudijo gmotne pomoči v obilni meri : kajti gre za dobro in važno stvar!
Pot!poro od ilonia ur trši. (nujnih rrsrli in /olaži ftste, ki jo jtotrebnjejo.
Ker pa slovenski visokošolci v Pragi ne morejo dobiti slovenske ustanove, jih treba podpirati tembolj. Ozirajte se torej o de le nju podpor več na Prago, nego na nemški Dunaj in Gradec!
Vsaki podpiraj po svoji moči!
Darovi in prispevki naj se pošiljajo na naslov: »J. 1. Dr. Jos. Ettel z Hvozdomilu. advokat v Praze-Vinohradv, Palackeho ir. č. S.c — dopisi in dtuge stvari pa za zdaj g. Fr. Tomšiču, višemu inženeru v Pragi, Spa*-leua ulice 'J4. *)
V Pragi, meseca decembra 1901. Adolf Ćernv, redaktor »Slov. Prehledu«; JCDr. J. Ettel, advokat; JCDr. Boli. Franta, deželni svetnik; Josef Germ, akad. slikar; .J. V L. Hraskv, redni profesor na češki tehniki : M. Os: Ch. Dr. Karel Chodounskv, c. kr. univ. profesor, predsednik češke podružnice slov. plan. družtva: Gr. Sporu, revident c. kr. drž. železnic; JI "Dr. Jos. Scheiaer, advokat, predsednik Slovanskega Kluba; Fr. Tomšič, c. kr. nadinženei ; Radoslav Vidic, c. kr. nadkomisar; Ph. I)r. Ivan Zmauc, amanuensis univ. knjigarne.
daru, k' tra je Previdnost naklonila človeku... na... ljubezni!
—	Da, mnogo sem tr|»el . . . Viharji so se bili t"rej nekoliko polegli . . . Kar je pri -sel oni u«i Ini dan, ko me je naključje tam blizu Pariza privedlo k tebi, sin m >j. Kako naj ti opišem ... o da hi vedel, kako je zaječalo v meni, ko si mi jw>kazal tiste sjk»-mine na svojo mladost ... v rano, ki se je komaj nekoliko zacelila, kakor da je kdo |K>r:nil k<s razin*ljeneg* železa ... V tistih hipih sem vnovič se enkrat pretrpel vse tiste inuke, ki sem jih trpel nekdaj radi — svoje ljuhezai !
—	Oče, dragi oče. iitolaž> se! Hvalimo Boga. da je tebe zo|»et povrnil meni in mene te i, «U je zopet združil, kar je ustvarila ljul»ezen..... Odslej, o oče, mi ho samo
ena skrb. n ta bo, da ti nad trnjevo krono, ki ti j" ie spl«-la ljubezen do moje matere, iz moje sinovske ljubezni zašije žar sreče, ki na} ti s svojimi žarki razsvitlja življenja večer. Trpel si mnogo.... sedaj l»odi konec mučeništvu ! V trpljenju si bil dolga leta sam, v p< zni sreči pa ti ln>do ob strani ljudje, ki te bodo čuvali v ljubezni.
Ob teh besedah se je Edvard milim po-
gledom obrnil do svoje izvoljenke, ki je pri-
I trdila Edvardu iskrenim poljubom na roko ; starega.
—	Pustimo to, pustimo to, otroka ! Sedaj ni čas za to —Jje svaril stari, a nikakor ni mogel prikrivati svojega ganu tja.
—	Sedaj treba — je nadaljeval — misliti na t >, da hitro pridemo od tu. Kajti
j vedi ta : rodbina tvoje matere, Edvard, je slednjič hotela nekoliko poravnati, kur je zakrivila na njej in — tebi ! Zlasti nje oče in stureji brat sta mi preti svojo smrtjo odpustila____ in jaz se morem, kadar hočem, povrniti na svoje posestvo....
V Edvardov i h in komtesinih očeh je za-iskrilo od sreče- in radosti. Stari je opazoval to ; zato je svaril :
—	Otroka, nismo še na varnem, ali glejmo, da bomo čim prej ! Pripravimo se,
tla u bežimo že prihodnjo noč !
* *
Razbojniki so divjali po inestu, m>re in sire strah in grozo. Našim znancem seje vendar posrečilo, tla so se izognili stoterim smrtnim nevarnostim. Za Edvardovega očeta in komteso ni bilo toliko težav, ali Edvard toliko da ni pa I zopet druhali v roko. P»ra-
n i tel j in zaščitnik pa jim je bil neki gardijski častnik.. . s katerim se je bil Edvardov oče že pred seznanil v Avignonu. Ta častnik jih je pozval, naj se v noči pred begom se-stanejo v neki znani mu hiši na periferiji mesta. Umeje se, tla so vsprejeli vabilo z iskreno hvaležnostjo. — Ali skrajno previdni so morali biti, tla so se — kakor tatovi — prikrili tlo tja....
Ali naj pravimo na dolgo ? Ne, nočemo ! Torej na kratko: tu sta se zopet našla ona dva, ki sta skupno preživela detinska leta v iskrenem srčnem nagnenju, ki sta menila, da si ostaneta tovar.š in tovarišica za vse življenje, a so se jima kar hkratu poti h čile, da sta se zgnšila j>opolnoma.... tu sta se sestala Edvard in.... Lavra. Prišlo je sicer drugače, nego se je mislilo in računilo nekdaj.... ko sta skupno preživljala toliko srečnih dni.,.. Ali oba sta, po tolikih viharjih, srečno priplula v varno pristanišče prave resnične ljubezni; oba stt se pripravljala, da z ljubljenim bitjem skleneta zvezo za življenje... Tako plete življenje svoje dogodke v tisočerih varijacija h !
Politični pregled.
V TRBTU, dne •'! I decembra l»t>'.
Deželni zbori. — K ranj s k i. Deželni zbor kranjski je včeraj zjutraj otvoril deželni predsednik, baron Ilein, z nagovorom v slovenskem in nemškem jeziku. Castital je Otonu pl. Deteli na imenovanju deželnim glavarjem in baronu Ijichtenbergu na imenovanju namestnikom deželnega glavarja. Prvi se je zahvalil za imenovanje dež. glavar v slovenskem in nemškem jeziku ter je v svojem govoru omenjal tudi akcijo deželnega zbora za rešitev vprašanja slovenskega vseučilišča. Za njim je govoril baron Lichten-berg, zahvalivši se na imenovanju in oblju-bivši, da bo, ako mu bo dana prilika voditi razprave, postopal strogo nepristransko.
Posl. dr. Tavčar in tovariši so nujno predlagali, naj se takoj razpravlja o začasnem pobiranju deželnih doklad, ker sklep mora biti storjen pred novim letom. Ta predlog je bil vsprejet in je o njem poročal posl. G r a s e 1 i i. O uvodu predloga seje razvila polit iona debata, ki je bila jako burna. Posl. dr. Šnsteršič je obžaloval, da seje dež. zbor sklical tako pozno, «la ima komaj čas glasovati za proračunski provizorij, mesto tla
*) I?pisek iz pravil : i 5. l'ilje -o : ai redni, 5» ustanovniki, e) Častni. S. lledni ud jdaca Iv na leto. j; !». Ustanovnik plača enkrat za vselej .V) K. pravna osoba 100 K.
(Dalje v prilogi.)
Pozdravila sta se «koro viharno radostjo. V razgovorih, ob katerih ao se radosti iski ile oči in smejala lica peterim osebam, sta si Edvard iu Lavra osvežala pomine — oh, kaki* drage spomine iz detinskih let.... \ razgovorih sta še enkrat preživela presrečno tlo'»o.,.. Je slučajev, ko taki spomini mečejo nekako senco meti nju, ki sta menila, tla sta si usojena za življenje, a s.i ju pota Previdnosti nekako ločila in se jima j" usoda drugače zasukala.... Ne, Lavri in K Ivanin so ti sponini iz tletin-kih let z zlatimi nitmi prepletali sedanjo srečo in oba sta se s- p gledi, polnimi neizrekljive ljubezni obračala: on do svoje Karlote, ona tlo svoieg-t mladega častnika.
In tako seje zgodilo. Viharji življenja naših znancev so se konečno polegli. Obiorje se je zvedrilo.... Zvezi dveh dvojic sti kmalu na to zadobili blagoslov svečenikov in na življenje v dveh skupinah ljudij, Ui so toliki* trpeli, t diko se borili, toliko žalovali, je konečno posijalo zlato s o 1n c e sreče in z a d o v o 1 j n o 3 t i....
Priloga mK d i n ost i" k številki
bi mu bila dana možnost v h prejeti ves proračun. Govornik je zatrjeval, da se iz tesra ]»ost »panja more sk epa ti, da hoče deželna vlada dešelnim zborom odvzeti vsako važnost. izjavil je, da goji njegova stranka najveće nezaupanje do deželnega odlx>ra, ki uporablja deželni denar v strankarske namene. V svojem govoru je z nekaterimi izrazi razžalil napredno stranko, kar je pro-vzročilo silni vihar v zbornici in na galeriji, tako, da je bil deželni glavar prisiljen pretrgati sejo. Ko se je seja zopet otvorila, je j ►osi. dr. Susteršič nadaljeval svoj govor iz-ztvaje se svojimi napadi na napredno stranko neprestane proteste. Govornik je izjavil sled-
Češki. V včerajšnji seji deželnega zbora Češkega je predlagal ]K>sl. Šamanek, naj se v vse srednje šole s češkim učnim jezikom uvede obligatni pouk ruskega jezika. — Prihodnja seja bo dne 3. januvarja. Na
Svet. Doria je predlagal, naj se za zboljšanje javne razsvetljave mesto 3000 poj stavi v proračun 12.000 kron. Spominjal je, da je na njegov predlog mestni svet naložil plinarni, naj sestavi načrt splošnega zboljšanja
dnevnem redu te seje bo razprava o prora-1 razsvetljave, v kateri načrt bi se mogla vpre-čunskem provizoriju za prvo poluletje bodo- jeti .tudi razsvetljava ulice Scoglio, kakor je
čega leta.
Vreiemki dogodki v deželnem zboru Gaiiškem. Odsek se.I.norice, ki je bil izvoljen iz vseh {»oljskih strank deželnega zbora gališkega, je prišel do sklepa, *io ne bi
hi I o c interesu ]'oljtiko>, aho hi se s strastno razpraro r ilrželneni žitom o rrešenski aferi na zunaj in znotraj se itak že silno razburjeno jamo menenje razburjalo se holj. Užaljenemu narodnemu čutu poljskega naroda se
predlagal svet. Vaiovac. Svet Vatovac je soglašal z Doriovim predlogom glede zvišanja stroškov 7 »Tr boljša nje javne razsvetljave ter je omenjal, da seje pred par leti vzbudilo upanje, da se vpelje plin tudi k Sv. Ivanu, ako se tamošnji trgovci obvežejo, da se bodo posluževali plina. To se je tudi zgodilo, a misel na napeljavo plina k Sv. Ivanu je popolnoma zaspala. Zaključuje je svet. Vatovec obžaloval, da se ima tako malo obzira do meščanov,
prepušča izzivanje škandalov v zbornici ; Šu-teršič da iina najmanjšo pravico govoriti o politični jHJŠtenosti.
I)eželni predsednik baron Hein je odgovarjal na očitanja dr. Susteršiea v frnislu, da vlada nikakor noče kratiti pravic in važnosti deželnega zbora, temveč, da jej ni bilo prej možno sklieati deželnih zborov radi žalostnih razmer v centralnem parlamentu, k-itere si je prizadevala ozdraviti na vsaki način.
Posi. dr. Sušteršič je odgovarjal dežel -
-xii-	i	• i	i	ie itak dalo dovolj izraza s tozadevno raz-	ki imajo že 3—400 let tukaj občinsko pravo,
njie, tla l»o njegova stranka vsejedno glaso- J	"J	■>
,	. .	....	, pravo pred forumom Evrope, v državnem	Svet. Dona je odtegnil svoj predlog in
vala za proračunski provizori), ker upa, da '	'	r '	, .	t	i	-
, .	. ..	zl»oru dunajskem, in bi bila taka razprava v ;	ko je župan postavil ua glasovanje \ atovčev
se razmere se spremene; ako I »o pa prisdjena,	J	1	.-	7- » * ' i- •
i	, .	kakem deželnem zboru le problematieie vred- j	predlog za razsvetljavo ulice S.«ogUp£. je za
ukrene najstrože* i»ot opozicije, Dr. Suster	1	,	*
.	.	i	* m * nosti. Na .Irutro str.n pa bi Be krivo tolma-	ta predlog glasovalo samo pet ^lo venski h
sieu so odgovariali {»oslanci dr. I a v c a r,	*	1	1	,	r,	.
u - i	. i-i	ili .	čilo, ako bi deželni zbor gališki, kjer so Po-	svetovalcev. ?>vet dr. Gregorin je preti
H r i bar ter deželni predsednik baron '	6 ' J	ii--.i	i-
wr ■ I> , 1 -P - • 1 - 1 -	liaki v večini, molče prešel preko te afere, ki	lagal, naj se naloži delegaciji, da preštudira
H e i n. Posl. dr. Iavi*ar je obsojal izraze J	'	1	K	9	® J	,	.
dr. Šusteršiča ter izjavil, da mu ne bo sledil * ne ^ 98,100 V9eh Pol>kov' ^mveč vsega'	zboljšanje razsvetljave v Sv. knzu >n na
V načinu polenrke, ker da katoliški stranki h:.m«nno čutečega človeštva. Odsek sedmo-	Kontovelju Predlog je bil vsprejet
r.ce je radi tega Bklenil, da se poda v zbor-	Svet. Mosconi se je protivi! zmanj-
nici /uoklamorija, ki izjuri jiojiolno soglasje	šanju stroškov za javne vodnjake od 118.000
ih irlnnjo zboru fjališkei/a s tozaderuim na-	kron, kakor je proračunil magistrat na 100.00
stojita/ jujljskr/fa ki n ha r- državnem zbora it tt-	kron, kakor predlaga proračunski odsek. najskem. Svet. dr. R v b a r je izjavil, da ni na-
Papež avstrijskim škofom. Na	sproten znižanju, ali boji se, da sklepni ra-
udanostno adreso, ki so jo bili sklenili av-	čun v tem oziru daleč prekorači proračun, strij-ki škotje povodom plenarnega zborovanja : Svet. Rascovich je izjavil, da je
v novembru t. 1., je odgovoril papež nastop-	proti znižanju stroškov za vodo, ker obilica
ni m pismom : Ljubljeni sinovi in preČastiti	vode koristi javni higijeni, bratje! Mnogim in v resnici nemalim teža-i Svet. Do llen z seje pridružil menenju
vam, ki v sedanjosti v vaši domovini groze	svet. Rascovieha. Na glasovanju je bila spre-
nemu predsedniku, da je mogla vlada že certvif Se je Vaša previdnost z božjo po-	jeta postavka, kakor jo je določil ma-
davno *»w>zjati, da od sedanjega državnega mo5j0 pOStavila po robu in je poskrbela na	gistrat.
zbora ui možno pričakovati vspešoega dela, jirjinereil nač:n. To smo jM)sneli iz Vašega	Svet. dr. Gregorin je menil, da je
▼sled česar bi bila morala razpustiti državni	v svoje zadovoljstvo iu veselje in smo	strošek 20.000 kron za dovažauje vode v
zb r in oktroirah splošno volilno pravo. Zbor- razvj,ieij jasno, kako izdatna se kažejo skupna	okolico premajhen, ker se je I. 1800 v to
u «-a je ua to vsprejela proračunski provi- prizadevanja in skupni pojavi volje škofov,	svrho potrošilo 57.000 kron. »>rij. (ja preprečijo vsako oškodovanje katoliškega Svet. G ori u p je omenjal, da je pred-
V {»opoludanski seji so rešili nekatere imena. Kajti v naše veselje in po prizadeva-	lagal, naj se ustanove premije po 100 gold.
nujne predloge, na kar se je zasedanje od- nju vas vseli se je položaj obrnil tako, da Je	za one, ki bodo kopali vodnjake v okoliei. godilo. smeti upati, da bo odbit naskok onih, .ki bi Asesor Boccardi je pojašnjeval, da seje
Moravski. V deželnem zboru Mo- hoteli raztrgati vez duhov s stolico sv. Petra,	odbor za preskrbljevanje vode bavil s tem
ravskera so včeraj govorili o ponesrečenju in je tudi vsa nada, da se mišljenje in srce	nasvetom, ali da je došel do negativnega re-
-pravaih pogajanj med Cehi in Nemci v mladine obvarujeta pred brezbožtvom, ko jo	zultata.
deželnem zboru. Prvi je govoril nemški po- dajate doma in v učnih zavodih poučevati	Svet. Vatovac je omenjal, da je
let* l-aron (i* E I V e r t ki se je največ iz- }*> predpisih krščanske vere. V neprestano	mestni svet sklenil izkopati vodnjak na
podtikal nad tem, da »o se češki poslanci »krb vam je tudi okolnost, da rimski papež	Brandižiji pri sv. Ivanu, za kateri vodnjak
na M ravskfm dali uplivati po Čehih iz ne uživa svobode ; to je položenje zares, ki	je bil določen strošek 1000 gld., ali da se
kraljestva Češkega, ko so vendar začetkom čez vso mero ovira toliko dostojanstvo apo-	ta vodnjak ni napravil. Morda bi se dalo
vedno zatrjevali, da v spravnih pogajanjih stdske stolice, kolikor dobroto napredka vere.	navesti tja gori vodo od sv. Ivana. Inženjer
postopajo popolnoma samo stalno in neod-	Nadaljujte, ljubljeni sinovi in prečastni	Lorenzutti : Nebi došla tja gori. Svet. Va-
visno «.«1 čeških strank v kraljevini. Seveda, bratje, da boste svoje mišljenje in prizade-	tovac: Vendar je treba preskrbeti na kak
>em*era ni prav, da se Čehi in sploh av- vanje goreče naperjali v to, da se te obžalo-	način.
sirijski Slovani iz jedne ]>okrajtne čutijo so- vanja vredne razmere odpravijo. Pripravnost	Zupan je na to stavil na glasovanje
lidarne s Čehi, oziroma Slovani v drugih v to naj množi in jo utrja z božjo milostjo	predlog svet. \ atovca.
pokrajinah, ker Nemci mislijo, da nas na ta apostolski blago-lov, ki ga v Gospod« naj-	Ker je o glasovanju glasovalo 15 sveto-
naeiii jio-araično, jednega za drugim najlažje ljubeznjiveje podeljamo vam vsem in naro-	valcev za predlog in 15 proti predlogu, od-
|x d i armijo.
Baronu d Elvertu je »xlgovarjal mlado-češki poslanec dr. S t r a n s k v, ki je trdil, ('emhra 1 »la so Nemci |»onujali <'ehom ničvredno in nesprejemljivo spravo in da niti s to niso inielili resno, tako, tla Čehi niso mogli dalje pristajati k taki nesrečni igri. V večino, katera se je js>nujala Cehom, prištevati se je hotelo tudi konservativno veleposestvo in s predlogom [►oslan«*a barona Cblumeckega, ki
dom, poverjenim vašemu varstvu.	ločil je župan se svojim glasom na korist
Dano v Rimu pri sv. Petru, dne 4. de- Vatovčevemu predlogu. Predlog svet. Dol-
lenza, naj se na Trsteniku napravi vodnjak s stroški 1000 gold., je bil odklonjen.
Podrobna razprava o proračunu se je
1001, v '24. letu našega ponti Papež Lev Nil I. m. p.
nadaljevala v sobotni opoludanski seji, o kateri priueserao poročilo prihodnjič.
Kotieek za zasramovalce sv. Cirila ill Metod i j H. Proti herostratskemu delovanju
Tržaške vesti.
Sreeno IIOVO leto! Gotovo si redko- c. kr. nemško latinskih politikov (izlasti proti
ie b .tel to večino povečati še z 20 prelati,	kdo tako želi rešiti se starega leta in z no- dru. Kreku in dru. Grudnu) smo obelodanili
hotelo seje Čehe na večne čase priklenili	vim letom pričeti tudi novo srečnejše živ-j v božični številki tEdinosti« kratek odgovor
na klerikalni program. Tudi število man-	ljenje, nego ravno mi avstro-ogrski Slovani, na njih nekatoliški napad na delo sv. Cirila
datov. Katero s> hoteli ponuditi Čehom iz	a še posebno mi primorski Slovenci in Hr-, in Metodija — na sv. katoliško slovensko
• plošue volilne kurije, ki se je imela usta-	vati. Radi tega želimo iz vsega srca vsem unijatsko cerkev. Zato so nas c. kr. nemško-
novitl, je z ozirom na tri če trtinsko večino	našim čitateljem in vsem Slovanom naše mo- latinski »Slovenčevic gospodje spravili v ko
češkega prebivalstva veliko premajhno. Sprava	narhije. da bi v bodočem letu, v drugem
lx> možna le tedaj, je zaključil dr. Stran-	letu novega stoletja, res za pričeli pravo novo
skv kadar bodo Nemci kazali svojo spravo-	in srečno življenje, da bi (»tresli s sebe jarem
ljubnost tudi v dejanjih in ne le v be-j	tujinstva, ki jih uničuje narodno in gospo-
sedah.	darsko ter da bi dihali svoboden, svež zrak
Gališki. Izjava o vrtšenskt aferi, o kateri |K»ročamo na drugem mestu, bila je v votraišuji seii deželnega zbora gališkega vsprejeta med burnim odobravanjem. Izjavo je prečital knez Czartorvski. Med došlimi spisi sta bila pretilog o reorganizaciji policije ter predlog o ustanovitvi maloruskega gimna z!;a v Lvovu. Poročevalec proračunskega odseka, gro t Stanislav Uaileni, je predlagal, naj se .nlobri proračunski provizorij ter naj se vlada |>ozove, da skliče v marcu deželni zbor v daljše zasedanje. Tekom razprave se je Malorus Mogilnicki pritoževal v imenu Maiorusov. — V seji proračunskega odseka je bil izvoljen predsednikom istega dr. pl. Lhinajewski, podpredsednikoma grof Kazimir Badeni in David pl. Abrahamowiez, glavnim poročevalcem pa grot Stanislav Badeni.
narodne samt »stalnosti in narodnega o3vol>o-jenja. da bi se tako mogli z vsemi bilami posvečati vspešnemu in krepkemu delovanju za kulturni napredek našega naroda, v katerem napredku je tudi obsežena sreča in blagostanje vsaeega posamičnika. Da pa dosežemo vse to, trebalo nam bo še mnogo neustrašenega in brezobzirnega boja, ker le potom boja možno je dospeti do zlate svobode, slave in sreče. Novo leto naj nam donese moči, potrebnih za ta boj! Bodi Vara torej novo leto : srečno v boju za pravico, svobodo, življenje — srečo! Srečo vsakemu posamieniku in njega dragim svojcem, srečo skuput^sti naroda !
.Mestni svet. V seji minolega petka je mestni svet nadaljeval podr bno razpravo, o proračunu za 1. H»02. (Dalje.)
in so tam o nas tako-le
tiček za liberalce
pisali :
»Tudi »Edinost« izkuša imponirati nam s čim dalje večjo neumnostjo. »Katoliški Obzornik« je protikatoli!ki, pravi ta čudna t e o 1 o g i n j a. Dr. Gruden tir. Krek sta pa »zasramovalca sv. Cirila in Metodija«. To so lepi — »uniati« tam v Trstu ! Z Rimom hočejo stopiti v »unijo«, pa od Rima beže! To ni nič druzega, kakor posebna tržaška iztlaja znanega gibanja »Proč od Rima ! —«
Tako pišejo proti nam c. *kr. nemško-latinski obrekovalci v katoliškem (???) glasilu »Slovenec«. In zakaj ?
Dr. Krek je iz lastne (?) inicijative in na podlagi (?) svojega učenega znanja skušal zatajiti tlelo sv. Cirila in Metodija meti Slovenci — sv. katoliško sloveusko unijatsko cerkev. Poštenim potom tu ni šlo, ker je v zgodovini preveč dokazov, da sta sv. Ciril in Metodij jedino in izključno rabila med Slovenci grški o b r e d in ne latinski ! Tudi
so cerkveni nauki preveč jasni, »la se na podlagi sv. vere ne more trditi, da bi bila Slovencem prepovedana slovenska domača cerkev, ki je delo sv. Cirila in Metodija in prelepo darilo rimskih papežev. A da bi mogel dr. Krek vendar zanikati veljavo obredov sv. Cirila in Metodija za Slovence, zmešal je v »Nekatoliškem Obzorniku« pojem bogočastja (cultus) s pojmom bogoslužja (riius) in je na podlagi te ovoje nove krive vere napadal in zasramoval sv. katoliško cerkev grško-slovanskega obreda.
Mi smo proti takemu nečuvenemu postopanju profesorja in doktorja bogoslovja vzdignili svoj glas in stopili odločno na obrambo sv. katoliške cerkve grško-slovan-skega obreda. Zato nas je obrekoval »Neslo-vec«, da smo pristaši razkolnega pravoslavja in da smo v »Edinosti« delali za pravo-slavje.
Mi smo pozvali svoje obrekovalce na odgovor in smo od njih zahtevali, da nam to 'dokažejo, ali pa da svoje obrekovanje opo,-zovejo.
Do danes še niso storili tega.
Ali »Nekatoliški Obzornik« je nadaljeval svoje napade na sv. obrede naših blago-vestnikov sv. Cirila in Metodija. Dr. Gruden je zopet zmešal pojem o vrhovni oblasti rimskega papeža (primat sv. Petra) z oblastjo rimskega patrijarha (patriarhat occidenta) in je na taki zmešani podlagi kratil pravice in veljavo sv. katoliške cerkve grško-slovanskega obreda med Slovenci.
Mi smo tudi proti temu poskusu ustali na obrambo častnega dela sv. Cirila in Metodija.
Ker c. k. nemško latinski »Slovenec« ne more proti nam z dokazi — zato nas pa za-sramuje in psuje, da smo »čim dalje več neumni«, tla smo »čudni teologi«, »lepi uniati«, »da bežitro od Rima«, da se nahajamo v gibanju »Proč od Rima«.
Ali takih psovk nismo voljni mirno spraviti. Zato poživljamo gospodo okoli »Slovenca«, da te svoje napade dokažejo, ali pa, ako tega ne morejo, da jih lojalno prekličejo!!
»Slovenec« je bil na katoliškem shodu v Ljubljani slovesno proglašen za pravo katoliško glasilo ia tako priporočan vsem Slovencem. Zato je pa tudi dolžnost »Sloven-čeva«, da bodi — pošten. Mi zahtevamo torej slovesno od »Slovenca«, da proti nam nastopi z dokazi, ali pa da nam da primerno zadovoljščino ! S i e e r se snidemo pred »forumom« k a t o 1. shoda!
P. n. gg. sotrudnike moramo vnovič prositi potrpljenja. Vzlic najbolji volji od naše strani smo morali zopet danes odložiti več že pripravljenih stvari, kakor n. pr. spise : o tajnem poslanstvu v Rim, o božienicah v Skednju in Roeolu, o Poljakih v Nemčiji, o aferi sv. Jeronima ; nadaljevanje poročila o proračunski razptavi v mestnem svetu itd.
Promet z t oz no poštnim i pošilja-t vam i s Turčijo /in agencijami avstr. Llovria. — Glede razpošiljanja zavitkov in vožno-poštnih pošiljatev do 50 kilogramov v prometu s c. kr. poštami v Turčiji in z agencijami avstrijskega Llovda v inozemstvu uveljavijo se s 1. prosincem 1902. nekatere spremembe, katerih najvažnejše so sledeče :
Utežna pristojbina za prevažanje vožno-poštnih pošiljatev po morju v prometu s c. kr. poštami v Turčiji, se zniža z 1 K na 48 stot. za vsacih 5 kilogramov (najmanjša pristojbina znaša 0t» stot. za vsako pošiljatev), in vrednostna pristojbina s 25 stot. na 10 stot. za vsacih 288 K napovedane vrednosti. Pošiljatve morajo biti frankovane in se lahko obtežijo s povzetjem do 1000 K.
V prometu z agencijami avs'rijskega Llovda v Braziliji, Britski Indiji, na Cey-lonu, v Kitaju, Egiptu, na Grškem, v Italiji, Japanu, Črnigori v Straits-Settlements in Turčiji postopa se z zavitki do 5 kil. teže brez razločka na napovedano vrednost kakor s poštnimi zavitki.
Vožnopoštue pošiljatve, kakor tudi poštni zavitki v prometu z omenjenimi Llovdovimi agencijami se morajo lrankovati. Pristojbina za prevažanje vožnopoštnih pošiljatev po morja računi se za vsako daljo jednakomerno in sicer od vsacih 5 kil. teže iu od vsacih 300 frankov (288 K) napovedane vrednosti-.
Poštne zavitke in vožnopoštne pošiljatve za Llovdove agencije v Turčiji, Aleksan-driji, Port-Saidu in na Grškem je smeti ob-težiti s povzetjem do 500 K.
Zavarovanje poštnih zavitkov, vožno-poštnih pošiljatev, pisem in zaklopnic z napovedano vrednostjo proti nezgodam na
morju, preneha popolnoma v kolikor se Postaje prevažanja teli posiljatev z Hovdovimi paro: ki.
Iz pred deželnega sodišča. Prerl tukajšnjim deželnim sodiščem je stal včeraj 31 -letni delavec Ivan Pineasich iz Zadra, ob-tožen radi zločina tatvine in radi povrnitve v Trst. da si je izgnan od tu. Prisodili so mu 2 leti težke ječe, p<>ostrene z enim postom vsake tri mesece. — 20-letni težak Anton Boselli je bil obsojen radi razžaljenja njegovega Veličanstva v 1 o mesečno ječo, jK)"Stren<» z eubn postom vsake tri meseee. — 56-letna Ivanka Cijak z Goriškega je b'la obsojena na 7 dni siropega zajmra, 32 letna Marija Vitez iz Sežane pa na pet dni, obe radi ned« slatne pažnje nad otroci.
Samomorih a spoznali po 1-5 mesecih. Dne 2~>. n' vembra in. I. so bili našli pod Skednjem na neki njivi mrtvo truplo nej>o-znau*'tr» samomorilca. Ustrelil se je bil v
S p o m i n j a j t e se sv. C i r i 1 a in M e t o-d i j a! Ce bi bilo to naše geslo pisano s krvavimi črkami po vsej širni domovini naši, premalo bi bilo.
Da pa zopet pokažemo dejansko ljubezen do svojega naroda, da zopet uložimo slovtsen protest proti predbacivanjem tujcev, češ, da nismo se vredni niti ljudske šole, zato pojdemo vsi na novega leta dan na predstavo »Rokovnjačev« v Barkovlje ob 4. uri popoludne ! Ćisti dohodekje name n j e v družbi sv. Cirila in M e -t o d i j a. Ne zabimo, da imamo tudi mi svojo Lego, ki naj nas druži in bodri v neumornem in vztrajnem delovanju, dokler ne dosežemo svojega cilja.
XI>. Vstopnina na predstavo »Rokovnjačev ."JO nvč. ; sedeži I. vrste 30, II. 20 nvč. Skrbelo se bo za red pri sedežih in stoji ščih, tako. da bodo vsi dobro videli na oder.
Združeni pevski društvi »Adrija« iz Barkovelj in »Zarja« iz Kojaiia vabiti
glavo s samokresom. Truplo so bil> prepeljali
v mrtvašnico Dri sv. Justu Tam je ležalo |na veliki koncert s p 1 e s o m, ki bo
pri :»>. »IUPIU i aiu J
4* ur na ogled. Mnogo ljudi je je prihajalo gledat, ali nikdo ni m "gel določiti identitete.
v nedeljo, dne o. januvarja 1902, v stekleni dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah.
To poročilo vsekakor ne bi bilo popolno, ako bi ne omenjali, da ni baš malo trdfla provzročilo izuriti truinico 19 otrok za igranje. Za to zaslužuje javno priznanje in pohvalo odbor, v prvi vrsti pa duša istega, cenjena gospa dr. Bilekova, katera je lastno jej ljubeznivostjo in potrpežljivostjo dosegla tako krasen vspeh. — Ne le to, preskrbela je tudi, da so vsi drobceni igralci bili prav ukusno in tedanjemu času primerno kostu-inirani. To je bilo sinoči splošno mnenje in zbok tega je občinstvo enodušno zahtevalo omenjeno gospo na odi r, da jej še posebej izrazi zahvalo. Re«, da je o takih stvareh obilo sitnosti in mnogo dela, da se vsi igralci, katerih nekateri odra še nikdar niti videli niso, opilijo in ogladijo, vendar naj jo zaupanje, ki je občinstvo goji do nje, le še nadalje bodri, da bo vstrajala in da priredi še kako zabavno uro nam, ki n*mamo takih prilik, kakor meščani, da bi se dan za dnevom za bavali in veselili po glediščih, koncertih itd. Dobro pripom<.č je imela blaga gospa v go-spici Mariji Mavric, ki je tudi dovolila prostor potreben za vaje. Slednjič bodi omenjeno,
Na to - ♦ oblasti dale truplo fotografirati. Od ! V" s po red priobčimo prihodnjič. Svirala b. tedaj jt- torej-»prešlo 13 m e s e e e v. Včoraj | vojaška godba <->7. peftpolka. Petje bo vod.
bo da je veleč, gospod Rvšlavv uprav stroko v-1 njaški naslikal na oder betlehemsko mesto n
pevovodja gosp. Ferdinand Pertot. Začetek j hlev, ker je vsej igri dajalo še primerno iz-
pa je prišla na policijo neka Komar, stanu-joča v Pulju, ter je pripovedovala, da je nje točno ob 5. uri popoludne. - Vstopnina na j razitost.
koncert 30 nč., sedeži I. reda 20 nČ. in II. i Cisti
mož 7\i n<»l v novembru m. I. :n od takrat da ni več ni duha ni sluha o njem. Pol. funkcijonar je dal ženi vse slike nepoznanih umrlih «»d novembra sem. I n glej: na jedni si'ki ie znala svojega moža in malo da ni padla v nezavest.
Dnt^e premičnin. V č»trtek dn * 2. januvarja ob 10. uri predpoludn« se ».odo vsled j okolice, mnogoštevilnega obiska.
dobiček te božičnice je namenjen
reda 10 nč; vstopnina k plesu za gospode tukajšnji siromašni mladini. — Govori se, da 70 nč., za dame 30 nč.	i odbor namerja prihodnjo nedeljo popoludne
Rojaki! Na tem prvem skupnem kou- zopet uprizoriti igro »Kjer je mir, tam je certu, ki ga prirediti združeni pevski društvi, Bog, , in sicer proti znatno znižani vstopnini,
naredil tuk. e Kr. okrajnega *>dišča za civilne stvar: vršile siedeče dražb« premičnin : v ulici Valdirivo štev. 1*. in v ulici Molin |>teeolo štev. 3, hišna oprava in aparati na plin; v zagati della Punta št. 4, hišna oprava; v ulici S. Marco Prolungata št. 25. (ob 11. uri predp.' hišna oprava); v ulici Vespucci -t. 2.a, hišna oprava in v prosti luki (gostilna). sol in vino (ob 10 predp.); v ulici A«'«juedot»o šr. 3*, hišna oprava (»b 11. uri predp.); v ulici Stazione, železna blagajna ob 1. |n>p. : v ulici Acijuedotto št. 39, hi--na oprava n v ulici Salice štev. 19, hišna oprava (* b 12. in pol pop.); v ulici Fonta-none št. J'». in v ul. Eeonomo št. 7, hišna oprava, zastavni listki in mizarska oprema, (ob 10. ur; predp.); v ulici della Madonnina št. 2.">. hišna oprava (ob 11. in jm>1 predp.); v ul. Fonderia št. 10, h'šua oprava (ob 11. predp. : v ulici Sette Fontane št. H20, hišna oprava lob |>oiudoe); na Kontovelju št. 9*, krava (ob 11. urii: v ulica Sanitil št. 7, rezalni s:r-j (ob 10. uri pr*?dp.)
V reiuenak 1 ▼ustnik V^era? : top.o ner cb 7. i iT zjutraj f>°.8 ob 2. uri ponolodo* 9V5 C.*	i iakomer ob 7. uri zjutraj 757.5
— Daue* pbma «»o 4.0* predp. in ob —.12 pop.; .jsetn ob 4.4> predjvolndne in ob 5.41 p >pooidne
nadeja se odbor od strani slavnega slo van skega občinstva, toli iz mesta, kolikor iz ; e, mnogoštevilnega obiska.
O d b o r.
Posledice telovadbe se kažejo na človeku, na telesu in na duhu, v celoti, kakor tudi v posamičnih delih.
Telo je krepko in gibčno, čvrsto in zdravo, udje so trdni in fini, gibčni iti ne-Jtrudljivi. Razum se razvija z ojačenjem premišljevanja iu že s pazljivostjo o pouku, kakor tudi s tem, da se v človeku »porajata popolnjeni nazor in živa zavest o svojih telesnih močeh in njih vporabi«. (Pestalozzi). V estetičnem smislu izobrazuje telovadba čut lopote s tem, da vzgaja telo »k zmerno delujoči, svobodni in zato lepi moči« (Spiess) in se poslužuje človeškega telesa kakor sredstva za predstavljanje lepih oblik. Grški telovadci so dajali umetnikom najpopolniše oblike za njihove umetniške proizvode. Najlepši vpliv telovadbe je estetični, ker krepi voljo in podaja tako duhu pristoječe mu gospodstvo nad telesom. Telovadba utrjuje značaj in povspešuje vse one kreposti, katere človek tako zelo potrebuje v vsakdanjem življenju, v boju za obstanek, v sili in nevarnosti, v boju za najv:šje zaklade človeštva, za svobodo, čast in domovino: pogum iu odločnost, vztrajnost in stanovitost.
Temu nazoru o namenu telovadbe nasproti pa je še vedno razširjeno, tudi v miro-dajnih krogih, mnenje, da je namen, telovadbe omejen na to, da se dosezajo le gotovi fizični vspehi. Jedni jo smatrajo le kakor sredstvo v prospeh telesnega zdravja proti škodljivim vplivom v Soli in v vsakdanjem živ-jenju ; drugi edino kakor pripravljanje za vojaško službovanje ; drugi zopet žele, da se goji v prvi vrsti ročnost. Tem enostranskim nazorom nasproti treba jc vedno povdarjati
da se omogoči udeležbo tudi manje imovitim
N.
X Pevsko društvo »L a d i j a« v Devinu je izvolilo na občnem zboru nastopni da je človeku, čiin jednakomerneje je izo-Mesto venca na krsto pok. Josipa odbor:	bražen, čim mnogostraueje so se razvile nje-
Zuidarsiea (»narodnega eksekutorja« v Bar-	Nadučitelj Josip Sorč, predsednik: žu- gove ročnosti in moči, tem lažje zadoščati
kovljah) je daroval gospod Anton Martelanc, |mn Miroslav Ples, podpredsednik; železničar zahtevam, ki jih stavlja življenje; pa naj že podjetnik: 10 K možki podružnici družbe iVan Pecikar, tajnik; Miroslav Colja, bla- služi kakor vojak, kakor gasilec ali karkoli! sv. Cirila in Metodija za Greto: 10 K di- gajnik; Ferdinand Herkov, knjižničar; Ivan jaški kuhinji in 10 K »Nar. domu*.
Ali pa naj v svoji obrti kakor tesar, zidar
Sardoč in Josip Pahor odbornika. — Od teh itd. potrebuje po-ebnil. telesnih priročnostij !
Istim povodom je daroval gosp. Svetko	odbornikov se smemo nadejati, da bodo srečno
Martelanc, podjetnik, po O K. gori omenje-	vodili > Ladi jo«.
u i ui društvom. In slednjič »Barkovljanska	Sežanski pevci in pevke pri-
družina« 5 K za podružnico družbe »v. Ci-	rede nocoj ob S. uri zvečer »večerno zabavo«
rila in Metodija na Greti in 5 K dijaški kuhinji.
Pevski veeer priredi pevsko društvo »Lipa« v Bazovici dne 1. januvarja 1902. v gostilui »pri LipU.
v prossorih g. župana L. Mahorčiča. Vspored bo nastopni :
1. »Ko ponosni orel«, poje moški zbor. 2. »Jaz sera Slovan«, poje mešani zbor. 4 »Studenčku«, poje mešani zbor. 5. Ple-j, h Prijatelji domače zabave in slovenske kateremu bo, kakor mej prejšnjimi točkami,svi-
pesmi : dobro nain došli !
rala godba Peinelt.
Temu prikladno se tudi izbirajo in vpo-rabljajo telovadna sredstva. Ne zadostujejo popolnoma igre na planem kakor jih priporočajo higijeni ki, nekateri večinoma, drugi brez izjeme; in ne zadostujejo vaje, ki se goje med ljudstvom kakor spor*, n. pr. skakanje, tekanje, metanje in vzdigovanje, naj si tudi imajo, z zdravstvenega stališča, prednost pred drugimi. Še manje pa zadostuje veslanje in vozarjenje po kolesu, osobito če se kakor sport prejednostransko gojita. Tudi vojaške vaje, s katerimi se je nameravalo pri mladini nadomestiti telovadbo, so se pokazale nezadostne. Da vojaška uprava telovadbo visoko ceni, djkazuje zadostno to, da Telovadba je ono vzgojevalno sredstvo, ne skuša pri vojaku do.sesati toli potrebnega ki ima nameu, da vstvari pravo razmerje gospodstva nad telesom samo z enostranskimi med človeškim telesom in duhom. S tem naj vajami, in da je marveč spoznala, da za te-vsega človeka izobrazi harmonično! Toda lesno gibčnost in ročnost, potrebno za ta po-vzgojevalci niso veduo smatrali telovadbe po- klic, ni boljše predizobražbe nego je vse-ljala tudi božični ca na siuočnji večer v go- trebno za vzgojo: stoletja je bilo razširjeno stranski razvoj popolnega gospo-stilni gosj»oda Vičiča v Podgradu. Da-si je menenje, da se mora izobraževati edino duh, darstva nad telesom, skoraj ves včerajšnji dan deževalo ter je kakor plemenitejši del človeka. Tudi še po-	'
močno pitial jug, vendar se je zvečer nabralo tem, ko je že nova struja humanizma razši-
Vesti iz ostale Primorske.
X I* P o <1 grad a v Istri nam pišejo dne 27. decembra 1901 :
Brez vnakoršujega šuma in hrupa, prav kakor so bili minoli prazniki simbol miru in ljubezni, ki je je prinesel naš Izveličar seboj med zbegano človeštvo, tako se je priprav-
0 telovadbi.
Sil»tMrov veeer Tržaškega Sokola«	v omenjeni gostilni še dokaj priprostega in rila uk, da sta duh in telo človeka v tem v kavarn i-res ta vran tu v javnem vrtu obeta	odličnega občinstva iz domače vasi in oko- ; življenju nerazdružljivo zvezana: tudi še popri ne» ti mnoge zabave iu tudi iznenađen j.	l»«e- saj temu 8e ni	k« sleherno tem je trebalo dosti časa, da se je to spo-Osebe, ki l»xlo sodelovale, nam jamčijo, da	verno srce občuti ob takih dnevih bližanje znanje tudi dejanjsko podpiralo. Š bo prav zdrav humor vladal na tem večeru,	božjega veličanstva, da tudi rad gleda pri- trpi naša vzgoja vsled tega, da se lj Seki - k — a Imj »deset minut« nekaj	«« " svetega večera in božične noči, v ka-obdekna', ne vemo pa tudi mi — kaj?!	teri se je zgodilo čudo sveta. In ravno to se Baceka je — kakor smo mogli izvedeti iz za 3« obetalo. Nekoliko kasneje sicer, nego kuli- — le slučajno zanesla pot v Trst ter	je bilo določeno, ee je začela božičnica. Že seje posrečilo zadržati ga tu, da nas ho	mistična-pobožna pesmica »Na sveti večere, ki zabaval na tem večeru. Vemo tudi, da je že	jo je prav izvrstno deklamovaia deklica Te-
da-Ii pa se je rt s	režija Demojzes, napravila je na vse jako
mnogo vadil svoje grlo; •iaj navadil, to l>omo videli nocoj.
»Teater na secesijo o nekaj, to! Dandanes je »secesijon« novo, moderno. Izdati seveda ne smemo nič. Le toliko pravimo: pridite in videli boste in slišal: ! N komur ne bo žal, kdor na Sokolovem »Sdvestmvem večeru« zdrsne čez prag
dober utis. Nestrpno pa se je pričakovala to bo druga točka v s poreda: »Kjer je mir, tam je Bog«, božična igra v dveh dejanjih s petjem. V prizori le so je zgolj deklice in dečki: Terezija Deinojzes (sv. Marija), Pavel Gustinčič (sv. Jožef), Zofija Bogateč (sv. Gabrijel), Ivanka Mihalič (Šaloma), Frančiška Šajina iz starega v no.o leto. Saj mu v to jamči '-Marta), Marija Pire (Elizabeta) in Marija tudi vrlo »Slovansko pevsko društvo«, ki bo|(>®aben (Bušila). Da so se vsi ti dobro učili sodelova«. na tem »večeru«. Vstopnina je le '» pridno vežbali, spričuje dejstvo, da je vsaki
bor h 20 novč. za osebo, za rodbino pa 60. Vsakd" naj gleda, da bo ob S' uri zvečer na svojem mestu, da ne l>o zamude radi njega.
P. S. Vhod v kavarno-res ta v ran t v javnem » rtu je nasproti kavarni »Sport« mej ulico Alessandro Volta iu ulieo Cologna.
> ICicordatcvi della Leira nazlonale« !
Tako čitamo jh» vseh voglih v izredno veliki k črkah, da pač lahko vsakdo vidi in se često f[»oni nja I-<ege. Če oni kličejo samopomoči, ki imajo šol v vsaki ulici, ki imajo ■ ilijonov na razpolago, ki imajo protekcijo od vseh strani — kako naj kličemo še le mi :
iz med njih izl»orno rešil svojo vlogo. Da, marsikatero gledalčevo oko se je zasolzilo m dobe, ko je zrlo nedolžne otročiče, proslavljajoče v ginljivo-pobožni igrici »Odrešenikov prihod na zemljo !« In tudi srčkani nastop zborov angeljev in pastirjev je bil presunljiv. Po predstavi je deklamovaia deklica Zorka Baje prav nežno pesmico »M«»ja duša — Betlehem«, za katero je sledila tombola, ki je poleg izbranih, slast vzbujajočih dobitkov, tudi mnogo pripomogla za pošten smeh. In na zaključku se je razvila svobodna zabava. na kateri ni manjkalo niti nagovora ne petja.
Brzojavna poročiia.
Deželni zbori. LVOV 31. (B.) Deželni zbor je vspre->e danes je] štirimesečni provizorij, kakor tudi reso-judje po I učijo, naj se deželni zbor skliče v spomladi naravnem zakonu vstrajanja drže tistega ne- na daljše zase ianje. srečnega izročila. Vkljub temu, da se je te-	l inirovljenje in odlikovanje.
lovadba že m.,čno razširila, vkljub temu. da	DUNAJ 31. (B) »\V.ener Zeitung« ob-
, ,	,	.	, iavlia: Njeg. V elič. cesar je pristiniskemu
ie zadobila mnogostrausko priznanje po urad- J J J. & . t	, .. ' „
B	r	Ji	in pomorsko sanitetnemu kapitanu, Henriku
nih naredbah in tla se je dalo potrebnih učnih sredstev : smatra se še vedno v mnogih učnih zavodih telovadba kakor postranski predmet in le počasi prodira pravi nazor, da je ona del v jednotnosti vzgoje. Se vedno stoji veda više nego volja, razum više nego značaj, iu pospeševanje lemeljite učenosti je še vedno glavna naloga šol, osobito višjih; zato pa je še vedno razširjeno splošno, enostransko menenje o pomenu in važnosti telovadl»e.
Ali naloga telovadbe je vzvišena : človeka vsestransko izobraziti, telo vzgojiti v zvestega slugo in trpežno bivališče duha. — Ako je telo slabotno in nerodno, omejuje to človeka v njegovem delovanju ; telo je nezmožno pokoriti se volji in izvrševati povelja duha. Takšno telo pač slabo služi. Neutrjeno telo pa je prist »pno tudi vsakovrstnemu vplivu narave; nima dovolj odporne moči proti zunanjim škodljivim vplivom ; podlega lahko boleznim, katere ob tnem tudi duha slabč in ga ovirajo v njegovem delovanju. Tako je taksno telo tudi sTabo bivališče duha. Le krepko in gibčno, čvrsto in zdravo telo zadošča vsem zahtevam duha, katere ima pravico staviti duh telesu.
pomon
vitezu Beniguiju, v Muldenbergu, povodom zaprošenega umirovljenja in v priznanje večletnega i zbornega službovanja, podelil vitežki križ Fran Josipovega reda. Zaustavljeno kazensko postopanje radi dvoboja.
DUNAJ 31. (B.) Kakor javljata »Extra-blatt« in »\Viener Morgenzeitung« je prošnji fabrikanta Lmvenfelaa (Ki je poročnika Soika ubil v dvoboju) za pomiloščenje ustreženo. Monarh se je poslužil svoje pravice iu odredil, naj se kazensko postopanje zaustavi. Štrajk.
BARCELONA 31. (B.) Sprevodniki tukajšnje cestne železnice so sklenili, da dne 1. januvarija stopijo v štrajk.
BARCELONA 31. (B.) Kakih 8000 štrajkujočih delavcev v rudnikih je sklenilo na nekem shodu, da bodo energičneje postopali proti delodajalcem. Po shodu so prirejali demonstracije na ulici.
Shod socijalist o v v Bruselj u.
BRUSELJ 31. (B.) Sinoči je bilo v narodni hiši zborovanje členov socijalistiškega biroa pod predsedstvo n Vandervelde3a. Nemški državni poslanec Singer ie govoril o boju nemških socijalnih demokratov proti cari-narskemu tarifu. Quelok od socijaiistiške federacije v Londonu je izjavil, da so an-gležki socijalistični delavci proti vojni.
Dr. Gustav Gregorin Dr. Otokar Rybar
m
•Sretnik t Tr^lii. ul. Moliti pirt«U :#. II.
vošri vsem svojini cenjenim klijentom.	Qp JOSip flbP3IT)
odvetnika v Trstu, ulica S. Spiriillone -i
prijateljem in znancem
veselo novo leto.
Jožef Furlan
Gostilna »Andeiuo de Frani«, <>eppa 14
voš.'i \seiu svojim cenjenim gostom in prijateljem srečno novo leto.
voščit« vsem svojim cenjenim klijentom, prijateljem i<> znancem
srečno novo leto.
Anton Šorli
lastnik Trgovinske in Nemške kavarne« v Trstu vošči vsun svojim cenjenim gostom in prijateljem
♦tJ
RoKovnjači"
kličemo vsem onim cenjenim obiskoval-j ceni. ki nas pridejo gledat jutri ob 4. j uri pop. v Niir. dom v Barkovljc : !
srečno novo leto.	trgovec v Trstu
— | vošči svojim častitim odjemalcem in znancem v mestu in na deželi
izraža povodom 1 listo in družeča« vsem prijateljem in znancem. vseh spolov. ne ulede na razliko stanu :
srečno in veselo novo leto.
3van prelog
srečno novo leto.
Katinka in Makso Cotič voščita tem polom sorodnikom in znancem srečno novo leto.	Tobakarna Stanič v ulici Molin piccolo št. 8 vošči vsem svojim cenjenim odjamalceni veselo novo leto.
Hvanka m franjo Klemenčič želita prijateljem in znancem srečno novo teto. Jran Godnik vošči vsem svojim prijateljem in znancem sreeno novo leto.	
	
	Poflrožnica mizarske zađrme v Gorici ANTON ČERNIGOJ v Trstu, ul. Piazza vecchia 1 vošči vsem njenim cenjenim odjemalcem srečno novo leto! ^
if)sobje „tiskarne Edinost"	
	
žefi vsem p. n. gospodom naročnikom Vsem prijateljem in znancem
veselo novo leto.	veselo in srečno novo leto!
Osolije Tiskarne „Edinost".
JKarija in ferdo perhavec
Naj se Vam pripeti In zg<*li.
Kar sr<-e hrepeni !
Fran Zitko
v Trstu
vošči vsem svojim znancem in prijateljem veselo in sreeno novo leto.
Stihard ffovak
Društvena krčma
tfn&rej Pirich
voščita vsem sorodnikom in znancem
trirovec s kolonijalnim blagom v Trstu, ulica Stadion
vošči vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
vošči vsem prijateljem, znancem in po-	veselo IlOVO leto.
sebno svojim častitim volilecm
J !
srečno in veselo novo leto.
sreeno novo leto.
Fran Dollenz
PElor.-i r-miljjainics iestvin trfdle Stapil & Pirlcl	Kojanskeira posojilnega in konsumnega
pri Nt. Ivanu *	društva v Hojami
vošći vsem cenjenim prijateljem in znan-	vošči vsem svojim cenjenim gostom
•ein. jNisfluio pa svojim častitim odje-	veselo novo leto.
i m ____
mulcem
sreeno novo leto.	V*em svoJim <*™F"im ^Ijennilcem
—	j v mestu, okolici in na deželi vošči Svojim častitim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi vošći
srečno novo leto	trsovee z jestvinami
ti dana tvrdka	TRST — ulica Stadion 5 — TRST
Aite	veselo novo leto.
trgovina z maniifakt. Magom v Trstu, vi a Nuova. vogal ul. S. Lazzaro Št. S.
Josip Gregorič
Andrej Urdih
veselo in srečno nova leto.
Alojzij Galperti
naslednik : JfMSk JCitty
(rgovinu z manufakl. blagom v Trstu, ulica Barriera veecliia 1.'».. vošči vsem svojim cenjenim odjemnikom v mestu, okoiiei in na deželi
sreeno novo leto.
Vsem cenjenim obiskovalcem, ki me v pretečenem letu podpirali sreeno novo leto priporueiije se tud: za naprej blagohotni j »od j m tri
£ndrej Jug
zaloira raznrira pohištva v Trstu
iiica S. Lina št 12 am c. t is ž. stfiije).
Gregor Zidar
trEflfa i ietilii* Dla^c-m ? Rocola <reSb cesta 263»
vošči vsem svoj'm cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno novo leto.
Jakob Klemene
trirovec z manufakturnim Masoni v Trstu
ulica S, Antonio št. I
vošči vsem cenjenim odjemnikom v mestu, okolici in na deželi veselo novo leti* pr»--' tudi za naprej blagohotne podpore.
Vsem cenjenim odjemnikom in prijateljem vošči
veselo novo leto
Jakob Bambič
trirovec z jedilnim lilasrout v Trstu	Filijalka:
ulica (tiiilia Št. 7.	ul. delie Legni 6
Ernest Pegan
zaloga kave. riža. čaja. olja. delikates itd. v Trstu, ulica S. Francesco 6
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
srerno in veselo novo leto.
sem svojim prijateljem in znan- trgovec z oljem, kisom, milom iid. itd. cem vošči	v Trstu, ulica Barriera vecchia
vošči svojim cenjenim odjemalcem v
veselo novo leto.	. . v
mestu ni na deželi
£nton Vrabec	srečno in veselo novo leto.
Marija in Janko Trošt Jogip Kranjec
voščita tem potom vsem sorodnikom, trirovec z jestvinami v Trstu, ul. Hedia l:i prijateljem in znancem	!vošči Vsem svojim cenjenim odjemalcem
v mestu, okolici in na deželi srečno novo leto.
Skladišče dalmatinskega vina
Filip Ivanišević
ulica Carintia št. 11
častita svim svojim mušterijama sretno novo lieto
Družina Čokelj
vošči vsem svojim sorodnikom, znancem in prijateljem
veselo novo leto.
Vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici in deželi vošči
veselo novo leto
Fran Skapin
trgovec s kolonija I i v Trstu
ul. S. Catterina 6
Vekoslav Plesničar
i
trarovee z jestvinami v Trstu ul. (Fiulia 25
! vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
srečno novo leto
in priporoča se tudi za naprej za blagohotno podporo.
flnfon Martelanc
stavliinski podjetnik
t Bariovljai
vošči vsem svojim prijateljem in zuaucem ter eenjenini trgovcem
veselo novo leto.
Anton Furlan
V Trstu	j okolici in na deželi vošči
na trs« 8. Francesco 2	j	veselo IlOVO leto
vošči vsem svojim cenjenim prijateljem, j ja « * ■■ »»	v
znancem in posebno odjemalcem v me-| aLIOJaIJ V vSvl stu in deželi	trgovec z jestvinami v Trstu
srečno novo leto.	Via M vecchia 2. Filijalka: Via Farneto
I. Pipan & C.
zaloga kave, riža in olja v Trstu,
Svojim cenjenim odjemalcem v mestu, j	»"ca Commereiale štev.
(v Idižiui kavarne l abri^)
vošči vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
veselo novo leto.
flnt. Carlo Cattai
zaloga in proclajalnica usnja v Crstu, ul. Torrcnle {nasproti „Restaurant flisrora"}
vošri vsem eenjenini odjemalcem v mestu, okoliri in na deželi
srečno in veselo novo leto.
2>r. jViartinis
vošči vserrj svojirrj prijateljerrj, zqaqcem in rojakom
veselo novo leto.
Veliku zalogu pohištva, izdelanega v svoji lastni tovarni
Aleksander Levi Minzi
v Trstu, piazza t{osario it. 2. (šolsko poslopje)
vose i vsem svojim cenjenim odjemnikom
zdravje in srečno novo leto.
Vsem svojim častitim odjemalcem, prijateljem in znancem vošči
veselo novo leto
Jakob Vatovec
v Trstu.
Dr. Edvard Slavik
odvetnik v Trstu. ul. Molin piccolo št. 3, II.
vošči vsem svojim cenjenim klijentom,
j prijateljem in znancem I
I	veselo novo leto.
Svojim cenjenim odjemalcem in odje-nralkaiii v mestu. okolici in na deželi v«wri srrrDO novo leto
Anton Vouk
trgovec z moko in žitom ▼ Trsta, ul Ar ca ta 4.
Žgur & Popatnik
trgovina z jistvinsiini v Trstu, via delle Poste nuove št. ."». vosrita vsem svojim eenjeniin odjemalcem v mestu, okolici in na deželi
srečno novo leto.
Fran Toroš
r. 1» r. rariit-ki oh>ijal
voh«1 i prijateljem in znancem srečno novo leto.
Tvrdka J. Machne
— t Trstu, ulica S. Francrsco *t. 1M. —
vočci vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto.
Vsem svojim rasti tim odjemalcem v ' mestu, okolici in na deželi, prijateljem in znancem vošči
oo veselo novo leto 1902 oo
Jakob Perhavee
Pekarna:	/alo^a vina:
Via Stadion 26. Via delle Acque I.
Darinka i ^nte Sogđanović
žele svint svojim prijateljima, znancima i rojacinta
srietno novo feto.
Skladišče vina
ulica Ac«jnedotto št 23. Prodaja vina v <HxIih in buteljkah, Fine uaštne in dezertne viun na debelo in drobno, frank.> na dom po najugodnej ili in konkurenčnih cenah.
U
Prodaja vina „Ai Maestri
v ulici Valdirivo it. 1"- Slavnemu občinstvu se uaz-□aDja. da se od dane« na; rej točijo sledeča vina: refo~k črn po novO., bela rebula iz Brd po 28 novč. Za družin«* po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 2K nnvč Za obilen obisk se prij oroča ter že v naprej zahvaljuje.
Vs»k zamore moja vina analizoN ati in ako jih v do bi ponarejena -ulobi 100 gld. nagrade.
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradnisa krojač M. Po ve raj. trgovec v Gorici, ua Travniku stev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborao zalogo suknenoga blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan Vatreza vsakemu naročilu in po modi.

Anton Breščak
Vetturini ima v zalogi v veliki -zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in sipe, ogledala, žime dz&atno, razne tapecarije itd. L>aje tudi ua obrok.
Ja kob J e 1 len
Dr. JAatej Pretner
v Trstu. lil. 4'as^a tli Kisnariuio št. T. II.
vošči vsem cenjenim klijentom, prijateljem in znancem
veselo novo leto.
Važno oznanilo!
Podpisani smatrajo si v diilningr javiti slavnemu «»I>c iistvu. da s<» dalmatinska črna, bela, Opolo iu istrska vina, ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legna št. (i Iv dvorišču), nualizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zat > se stavlja na vse sode iu bo te I j ke kontrolna iu garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko e. k.-, miuisterstvo za notranje stvari radi prenos tega kvarjenja vina, ki sta»*lja v resno nevarnost ljudstvo.
Kd r si tor^j vklipi vino v na^i zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto iu naravno, da se sme z mrno vestjo dajati bolnikom in i'» konvalescentom, vsled česar se mora zalivati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
^^S^f&^a^StSfStSfSfSfSt S
! Msamler Levi MiH z i I
£ ta
rs
fS
Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst.
-•J T R S T Jo
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limftanes
ZALOGE:
i Piazza Rosario 5t. 2
I (šolsko poslopje) in Via Riborgo it. 21 MOM
m &
<&
Velik izboi tapecarij, iteal in slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTKO V AIJ CEHI IAST0MI II FBA110 Predmeti postavio se na na ohrod ali železnico fr~» .o
8 8 8 8 8 8 8 8 m
a 8
3van Angeli
ulica Canale 5
Dragotin godina
želi vsem prijateljem in znancem
srečno novo leto.
Ema in Srečko Bartel
voščita vsem svojim prijateljem in znancem
veselo novo leto.
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
želi vsem svojim cenjenim prijateljem, znancem in rojakom
srećrio novo leto.
Z dvemi zlatimi in bronastimi kolajnami odlikovana cevijarnica
Fran Hlavaty
ulica Giulia št. 1 A.
vose i vsem svojim cenjenim prijateljem, znancem in podpirateljem
srečno in veselo novo leto!
Ivan Krže
trgovec s kuhinjsko posodo
v Trstu, trg S Giovanni 6
voV-i vsem eenjenim odjemalcem v mestu ; in na deželi
veselo in srečno novo leto! Matej Peritz
pekarna in siadčičarna
v Trstu, ulica Giulia 1. A
v«i-<"i vseiu svojim cenjenim <»djemnikom v mestn in deželi
rese/o in srečno novo leto igo2.
Klepar Ivan Godina
ulica Scussa i.
vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem, rojakom in rojakinjam
veselo in srečno novo letol
Pekarna in siadčičarna
v Trstu, ulica Sette Fontane Jt. 13. priporoča ^ krat ua dan »vež hruh in velik izbor aladćic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskili mlinov.
Qolo»*ill! Ponte deli a Fahbra st. 2. vogal ul. Oaianni.Torrente. Podružnic« ...Vila citta di Londra1- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu .ve 3. I Bruuerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za mo^ke in detke ^elik izbor oblek za mo^ke od g.
do 24. i a dečke od gl. 4. do 12. suknene jope v velikem izboru od	3. do H. zimske močne in
podrite jope z ovratnikom od asirahana od gld. 5 — | 14. ravno take porišite s kožuhovino po gld 12. —j l'ovršne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. j Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4X0, tinejše od gld. f> — 9. j Velik izbor oblek za olroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.f'(J — 10. Haveloki za moške in dečke po n»j"ižiih cenah. Hlače od mole&kina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
I rtaue močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici j v ulici Peste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se Je posebno vdolnva vsake vrste oblek v ra7nih risanicah in merah za moške in dečke
Navadni semenj v Hrastovljah. posebno za prašiče in živino bode dne 6. januvarja 1902. t. j. praznik sv. j
Noto tržaško poebno lofljitji
Piazza della Legna 4.
vsakovrstne pogrebe po liajziiiernejšili cenah
Podjetje ima v zalogi Imgat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov.
Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova (Piazza delle Legna št. 4) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili že davno odpuščeni «.tl našega podjetja.
oooooooooooooooo
jakob bambig
trgovec z jedilnim V>lagoin Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonija lij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi* na deželo ua debelo in drobno. — Cenike razpošilja l'ranko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi eenaiti.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst.
** Kožflhar in izdelovalec kap -
Odlikovan na razstavi v Trstu l 882.
zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar t* opice v vseli vrst in seetk, nahajajoe se na tržaškem tr^n ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali koremk tudi malih. Angleške šeetke /a čistiti obuvala, aepreloinljivi amerikanski glavniki, angležke šeetke za z »liovje čistiti, specijalitete za parfunmvanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.
0000000000000300
za posrebrnjevanje ogledal
Via Farneto štv. 10 (uliod Via (lelsi).
Telefon štv. 941
Tovarna za ogledalne sipe
Velika zaloga kožuhovine in k:ij> za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vs«» točnostjo in . . j skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke
treh kraljev tudi drugi dan. Ograja je
: za zimo z jamstvom proti rnolem in oimjn.
tudi po prepisu postavljena.
vseli velikosti, popravljanje pokvarjenih ogledal ter zboljšanje po zelo ugodnih eenali.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hš.t. 7., L nadstr
v lastni hiši.
riti
H rast o v 1 j e, 2V>. dec. liHU.
Jos. Kocijančič.
Ailm le Franz"
Obuvala.
Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za nospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Riborgo št. in v Skednju (Šcedna) št. 3ss (Ma glavni
cesti. Sprejema naročbe po meri in zu-popravl janje.
Bos; i narod !
Peter Rehar,
Ccfljarski mojsier.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in mww jobiBra
Rudolf Ezner
Trst. — Via Hqi«ro nuovo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Hakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih t*en;ib. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okoliei 3 patentovamnu vehkum vozovi najnovejše i konstrukoije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se jmšiljatve \>ake vrste iu kamor si bodi.
©@@©@@@@@@@©@s@®! v:
55*
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska .... ,, „ 36 „ Istrski refošk .... „ „ 48 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na ilom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tn<li kremarjem, katerim dajem v i no« >< I 50 litrov naprej po dogovorjeni eeni.
i hi 3 ri Oge sprejemajo se otl vsaeega r ee ttuli ni elan društva in se obrestujejo po 4l/g'Vo> ue	se i>Jlbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom iu sieer na.
menjiee po 6 °/0 in na vknjižbe p»> .r>V20/u [Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol in od 2. do 3. ure popol. razven ne<lel in praznikov.
yio£ leta 1900, Kron 1,263.563. Poštuo-braii. račun štv. 837.315.
Trpi-obrlM rG£lstrovana zadrn^K
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniska ul. ^t. I., I. nadstr.
Josip F ur lan, lastnik.
Fran Wilhelm°v
odvajajoči čaj
od
Frana Wilhelm
lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja
SEOMffiCBEN (Spodnje avstrijsko.)
Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 2 K. avst. velj.
Obrestuje hranilne vlo<?er stabu\ ki s nalože za najmanj jedno leto po o°/o> nilt vadne jh> 4ljt°/0 in vlo^e na Conto- corren-po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga, sama.
Daje posojila ua poroštvo ali zastavo na dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplač^vauje, v ukoeem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo de-• ež po 300 kron po 1 krono ua teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po l5.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno u!i potom, položnie na čekovni račun štev. 842.366.
U rad u e ure: od D—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih do 9—12. dopoludne.
ZALOttA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih klelij in
'JC ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoča družinam, gosji, krčmpr-jem in restavraterjera.
Simeon Pavlinović. ul. Chiozza 11.
XXKKXXKKXXXXKttKX
g MIZARSKA ZADRUGA V GORICI S
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu ol »<~instvu, <'a ^^ ^^	je prevzela

urvo slo?, zalogo potiištva
PP
caoiifiAM
Pozor!
x
jg iz oaiiKOvamn in sveiovnoznamn 10- jg ^	varn v Solkanu in Gorici	jg
* Antona Černigoj-a *
Katera t*e nahaja	££
ff v Trstu. Via Piazza vecchia JJ y	(Rosario) it. 1.
y Iua	cerkve »t. Petral. Jg
a* Eonkarenoa nemogoča, ker j« blago Jg y	iz prve roke.
XXXXXXXXXXXXXXXX
ŠTEFAN CRUC1ATTI
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Via della Piet* ir. 25. — TRST. iz v -nje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna «>d najnavaduejšepa do najlepšega in kompliciranega tlela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah l*ele«a ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naroebe za cerkve, aliarje, kakor
tudi za podove bodici bele ali barvane. Vsaka n iroeba se izvrši točno in |h> ugodnih
<*enah.
osiguravajuća zadruga u Zagrebu, stojeća pod zaštitom občine slob. in kr glavnog grada Zagreba, otvorila ji«
GLAVNO ZASTUPSTVO
za Istru. Goricu, Trst i Dalmaciju sa sjedištem u Puli.
I pozorujt-ino svu kog valjanog kuregospoduni, da sve svoje zarade i pokretnine osigura proti požaru i šteti od gromu kod ..Croatia'** ve<- načelu radi. da novac ih* ide v tudjinn.
Osipmja se prioiajo uz vrlo Hizke ciene i dobro jamstvo.
M jest ni zastupnici traže se u svim selima i gradovima Istre, < foriee. Trsta i Dalmacije. Ponudbe *se šalju na

Glavno zastupstvo „Croatiae" u Puli.
Častim si na z naj at i slav. občinstvu, da je inoja prodajalniea vedno preskrbjena manifakturuim blagom vsake vrste in po cenali, da se ne bojim nikake konkurence
vsaki dan dohaja novo blago.
i
V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-Seščalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem
F. Dobauschek,
trgovec z manufakturnim blagrom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu.
X	Se g tvori Slovenski!
Ivan Senjulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) __
'avneinu občinstva v Trstu in okolici
IVAN KRZE
Trst. — Piazza S. GI ovali ni >t. r». — Trst
Trgovina s kuhinjsko j»osodo vsake vrste
kakor t m <! i
bogato nalogo pohištva.
priporoča
pO <loželi. svojo
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in drage vrste, iz trdesra in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v
, zemlje, p^ivelana, železa, k,.s.urja in stekla: ^^ mn0Žilli- Ceiie SO Zllieme 111 DOStreŽba tOClia 111 poŠteiUl-
velik izlx>r pletenin in lesenega blaga. I^esene	1
pij>e iz naj i »oljska ti~<»vegu lesu z gob druge zlx>l >e.
al
Gostilna Gambrinius
Via Rossetti št. 2 «hI prt a vsak! <lan do pohuiori.
Pripisana naznanja slavnemu nbčin--tvu, da t<*"i vina prve vrste vipavsko l»clo, ili i-tersko ćnm vino, ter izvrstn<r senože>ko pivo.
Kuhinja je priskbljena vedno z gor-kimi in mrzlimi jedi.
Za <»bil< n obisk priporoča se slav. »venskemu občinstvu: udana
Mu riju But ko vit*.
H
Eazgflas!
Podpisana naj ulj u dne je naznanja preć. duhov--<ini in -lavnemu obeinstu. <ia je otvorila v ulici < :inale -t 7 (ol> -trani eerk\e sv. Antona novega)
VELIKO TKUOVINO
cerkvenih in pobožnih preSmetov.
Edina zaloga pristnih čeltelnovoščenih >več.
Zaloga v*eh vr-t masnih pla^čev, pluvijalov, ~tol "raje. svetilk, svet-nikov. saliijev. k rižev itd.
Izbor kipov vseh vrst in veliko^tij. palm. cerkvenih vencev itd.
Zaloga litunrirniii knjig misal, ritualov. brevirjev itd. ma-nib knjig vseh vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn.
Zadnja novost; -vete in alegorične razgeldniee.
('ene zmerne, poboji dobri Sprejema naroči ve za »-e vr-t te -troke ter janu-i za pristnost in točnost.
Spoštovanjem udana
A. /..i rreHr/č.
Pozor na ta užig na za maš k u
T T T
" vr	Varstvena znamka : SIDRO.
m
ILINEMENT. CAPS1GI COMP. 1
K
g
Cos. kr. pri v. tvornica strojev, brizga lnic, eelad, eevlj. pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
^T"1 R. A. ^M1KAL-A Smichov-Praga
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti
zmrztini in priredbo, <la na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati; izučim lahka in brez maši-nista. 1'alje motorne vozove. Hpa-rate za acetilenski plin. brizgalnice prt»ti per.onos]»ori _Vermorel" po ll> krou. ..Avstrija" po "JO kron franko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. L'zorci in ceniki brezplačno.
— "Igodni plačilni pogoji —
Spoštovanjem
Podružnica M. A. S M E K A L v Zagrebu.
K K X X K K K
m
X X
n
x x
m
Ste li gluhi??
Vsaka vrst gluhosti in slabega sluha se ozdravi z naAo novo iznajdbo. Samo i^lu-horojeni so neozdravljivi. SlllliClije v ušesih, preneha takoj. Opišiti Vaš slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi troški doma sam ozdraviti.
Iiileriiationalni zavod za zdravljenje ušes.
596 La Salle Ave., Chicago. 111
prodajalniea izgoto vi jenih oblek
= illa citta fli Trieste11 =
tvrdke
■a EDVARD KALASGH
Via Torrente št. 34 nasproti giedaliSču ,, A r m o n i a"
s krojaenico, kjer se izvršujejo obleke j»o meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan |>o izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOK
{zgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Gosilna „Al Transwaal".
(prej »Antico Gob bo«) Via dello Scoglio 205.
<nasproti Drejevi pivovarni). Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, n nlalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah.
Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojak-un se toplo pripo-r» ča
Fran Benčič, krčmar.
Odlikoviin z dvomi zlatimi in hro-
><XXXXXXXXXXXXXXX>OOCX50000000CXXX^

iz Richterjeve lekarne v Fragi
m
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Frainer-ja v Prani
je že več kakor ."Jo let obče znano domaće zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč po pošti 20 nvć. več.
I varilo! V »i deli embalaže nosijo >raien -loječo. postavno polo-
j^ staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hlad'.
V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več.
*;
žen o varstveno znani ko.
I
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. ilmnesa zalagatelja „pri črnem orlu"
Praga. Malastran 203, v< gai Nerudove ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zalopi v lekarnah Avstro-Ogerske. v Tr>tu v Lekarnah: G. Lueiani. K. Le iteuhunr, h	1*. Prendiiii. S. Serravallo. A. Snttina. C. Zanetti. A. Praxmarer.
iiasti 1111 koliijnami
FRAN HLAVATI
ulica Giulia št. 1 A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala. **

mmm
(tripoznano izrrstno, balerine hlaževe av. mazilo dobiva >e po stot.. 1.40 K in po '2 K po v-eh lekarnah.
iS Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega m <lomaeega zdravila
gSL originalne steklt*n:
- ,,_____ __
^ lekarne in ie ied:ij je gotovo, da —r w _ nalni izd-
^ Ricitcrjeia lekarna pri zlatem leva f Pragi [
Einabetine nlice 5.
Vela zaloia imm Dlaia.
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
Za večjo ž-lezJiimko trgovino išee se
spreten knjigovodja
ki mora biti popolno vešč slovenske iu nem
4
;ila naj pazi edino le na GORICA Gosposke ulice 7 GORICA ške korcspondeuce in ima primerno izobraže-"TflJ^aSS	Priporoča vse v to stroko g,«J«joJe! "'"T: 0oi. ki	v T*
daj je g<»to%~o. da ^e , - ^	. , A -	,-,	trgovini imajo prednost. S sprifali opremljene
i
blago ter jamči za pošteno iu solidno po-1 ]wnudhe v kter:!l naj S9 st.ivi Ul(li zahteva strežbo.	, plače, je pošiljati pod naslovom »Paromlin«
§8	tene stalne brez pogajanja.	Cel-e

kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katramne pastil.jp Kavasini
-katljica po 80 stotink.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporoeajo
Ravasinijevc pastilje --—
od ogolunjene sladke skorje
skatljica po 60 stotink. Vdobiva. se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstn, Piazza della Stazione it. 3.
kakor tu>li v lekarni 1'itviola J.T.miti, Lueiani, Vi tali .t Va.r.Lat.u.-oo : v IN'ki : lekarna 1'rmlauu; Gorici lokama Crisiofoletti in t'.i"ti>ni.
'V

'^Hl
Jaz fina Csillag
m
I
frtUftO A MO ' MiJl/lff '
Prosim, da takoj poMjet«* * lončkov Vfcšejra prenku^n^a mazila za aVo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg (»rini Glcichrnberg f>ri (ira«l<*u
/iUuj. tjttsfiu. A m r (dlm§ '
Izvolile nt i krrtoai	po-
nlati * porzftjra zopet 'i lonrka Vašejra izvrstnejra mazila za ra.— t"o lan.	Hpo»t«\°aDjMi
Emilija pl Baumgarten, Stfy«T.
filf/KJ A MO t 'itlhllf '
pPro^im \*as. <la mi kretom pošte fMtfll ete e • l«m'< t Th-»- izvrstne fommdt.
Ludv vi pl Ljebig,
|jhw
ItUuj. <fo*/tfi A h n 1 *il'oif '.
Vaše znamenite pnuiade prosi > en IjutVk
Crof Srečko Conrey.
lhiuaj.
Jilnif. .tii<i Cmlhoj!
Prosim Vam. <la mi kretora pošte pošljete V a-** izvrstne lasne pomade dva lončka.
L. Schweng pl. Reindorf.
C- kr. stotnika soproga v Pragi.
(iunjia A MO ( stihu j .'
Itn uaj.
Od V»h (Kalana mi (Mihova
pomada je izvrstno «lelo'ala. in me vet»eli V*? iibr***t*0 o lem. Ua *iiavno sem j« malo r-asa mbila-Ra.f! i'vrstiiega tieluvanja jo l»om toplo pri»»...Ct'*1* vse« prijateljem in znancem.
Adela Sandrock.
^leilališka igralka
I 'nit
Uljudno prosim, da l«i mi * Mltain povzetjem dopodala en lont'-ek la^nejra mazila.
Gv»do grof Starherrberg.
UUu(.	-t >•<! Cmlhuj!
Blagovolite mi V*a^j:a pre^ku-m i»epa mazila poslati še 1 lonček laka Glrard: pl. Ebenstein. Trient.
II
» svojimi 1 scentimetrov dolgimi I.<irele_v-lasmi dobila sem jih vsled 14-me->e«-iie npo ral k' svoie samo-iziuijdene pomnile. To wo najslovitiše avtoritete pri znal«- za jedino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las. povspešuje rast istih, poživlja lasnik p »vspešuj«* jiri go^prwlih polno morno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lep k ter popolnost in obrani te pred /.godnjijr osi vije njem do V. « j višje KtarOiti.
Cena lončka 1 gold. 2 gld., 3 gld., 5 gld
Pošiljam po poiti Vft&k dan, ako «e znesek naprej pošlje &il pa s poštnim povaetjem povsem svetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila
fi\ta Csillag
DUNAJ I , Seilergasse 5.
Rlntf. ffiis/m Amo ( stllfm ' Profrni Vjin, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi
Grofica Vilma Metternich.
Grad Huliein p. Merami, Tirolsko,
/Shift, ffitsfta Ana Csillag' 1'ošljite mi po povzetju 1 lori-rek < Villajiovega mašila za ruAćo las ko epa <cm že imela.
Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe roj. kiteg. Solm.
JShuf. if o* j m A n n Csitlmj! Prosim Vam, da mi Va-e slavno znane lasne pomade pošljete še t n lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini.
A banj Szemere.
fiosjta	Csillatfl
Za še enkratno pošiljatev enejra lončka Vašega izvršim ga mazila za l«si prosi
Kneginja Karlota Cothen < Anbalt).
I Uš, Hh'iJ. gi'Bfjo Ano (silio it Prosini Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete še en lonček mazila za lasi. Spoštovanjem
Baronica Baselli. Enns. \Ves.bsihn.
lihnj. t/os/io Csilliifi' Slišal sem že mnogo dobiega o Vašem čudodelnem mazilu, vsled če-»ar Vas uljudno, da uii kretom {»ošte poAljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Wefonter, Gorica.
lU konv Sz. Iiiszlo.
fi ttSflO Ano CsilllOJ.'
1'ošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega presku« šenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazy star.
Vaše Mat/orodje ! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček Vašega preskuše-nega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmbrandt. Birkfeld
ik&g
Žrebanje nepreklicno
16. januvarja 1902.
Srečke po 1 krono.
Loterija za ogrevalne sobe
i
nii
vrednosti.
pnporoeajo :
Josip ttolaftio. .M and I & ('.o. 1! ere liri o Triestlno. lir. »uiuaiiii. Henrik Seliiff-utaiiii. Josip Zoldan.
$
2K
Stanje trauilnik vloi
15 milijonov K.

Rezervni zaklad:
nad 300.000 K.

K
Mestna hranilnica ljubljanska $

na mestnem trg'U zraven rotovč:a
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4("„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranijnica iz svojega, ne da bi ga zaraćunila vlagateljem.
Denarne vloge sprejemajo se tudi jut jiošti in petom c. kr. poštne hrnrtilniee. Poštno-krnnilniene sprejemniee dobivajo se brezplačno.

k k
i K
MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UP0GLED.

lilofprodmm go*jMi Aiut CniJlaft
I hi no j '
Na uk; z Njtue ekselenee ^ospe pl. Szogveni-Marieh pn-im. da mi fstšljete en lonček Va-ej:a iz\rstnejra mazila za 3 gld.
Sprejmite ob jednem zalivalo. Gospa grotinja se je o vspebu mazila izrazita jako pohvalno. '/. odll« mm »-jHt-tovanjem
Fnda Giesa.
komorna gospa Njene ekjielence
Blaijorodua ,t»xr<*	Cstlhnj:
L: o j.
Prosim, da na spodnji naslov blagovolite po slati za ekseleneo gosjio grofico Kielmunsegg. namestnico na Dunaju, iiosp. ulice •'>, •'> lončke pODiade po ■> gld. za obranjenje lasij. katera je izkazala dobre vspelie. >p< »štovanjem
Irma Pletzl.
komorna g<ispa Njen. ekselence.
IP 0 M A D A od LILJANA
S Brez olja in masti! Ne napravi
I* samo vsako lice nežno in pomlajeno. nego tudi belo in brez reg. Solnčnc pege odpravi vsak z »po
^ rabo iste Cena 3
ŠIVCTIsI EAL7AI?!
ANTIRHEUNIN-MAZILO
proti trganju in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić 1 g!d. 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. 4 lonč či gld 3 JO
-> <i«*nar Jup.. S
X '.....n
A L V A T O
<i (i
^ !
oo
podpirajte družbo Cirila in jfietoda
i
Ld
<X
cn
a
D
k
]
1X1
• *rof.
Dr. Coiicilijs I X A K C T I O VEG KTA BILE
*t. I., II. i III in
CAPSULE VEGETABIL
za tajne bolezni
8
4 g: d. So
Naročbct
m;i' >e pn>;lj:.io na
glavno skladišče
F R. R I E D L A
lekarna k „SALVATORJU4 -VARAŽDIN (Hrvatsko) I
ui S oo
NAJBOLJŠE DOMAČE Z PRAVILO. [
Najboljše
stiskalnice » grozdje
in OLJKE so naš«* stiskalnice ^
= „ercgle" zz-9-®
n;tjiio\cjše^a iu najlMdjšesra šestinu /. dvojno in iiepreirrane pritiskala«* močjo: zajam-een«» najboljše del« A au je. ki prekaša vse «lriiire stiskalnice.
Najlioljst' aiitoinatiriir patru-= lova t rt lir briz^alniee
Y P H O N I A" Automatičr.a briz-
ki <ieltijejo rune o<l fel>»-t ne da jili	galnica.
l»i!<> trel»a mu.
Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje mastiti grozdje. Plugi za oranje vinogradov. Stroji za sušenje sadja i" dn^ih ve^emlnili. življeiiskih in mineraliiili ]ni<Ulk»*v. Stiskalnice za seno. slamo it<l. na roko.
Mlatilnice za žita. čistilnice, rešetalnice.
Slamoreznica, rnrui mlini /a žito v raznih velikostih in vsi <lru<>i stroji za polje<leljstvo.
l/<It lujcjo iti ]m šilj;i jo na jamstvo kot najnovejše poseftnega, izl>or-mg;a. iiresnirenejja. najbolj j»ripoznanega in odlikovanega
FH. MA7FARTH & Co.
c. kr. izklj privilegovana tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj. II. Taborstrassr st. 71.-
Odlikovani v vseh državah sveta z nad 450 zlatimi, srebrnimi in pohvalnimi
kolajnami.
Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo uoysodi, kjer še nismo zastopani.
„Čuvati se pred ponarejanjem*4.
I
Tehnični urad.
Ustanovljeno
Zaloga strojev in železja.
SCHNABL & Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
- klavni zastop železja in tovarniških strojev. -
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin. bencin in petrolej sestava ?.0tto." Motori na plin in vodno moć. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
D^T* Materijal za stavbišče.
Stroji vseli vrst. Vodne eesalke vseh sestavov. Odri z;i stroje in kotle, j Pripa«lki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. < ement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
T vrti k a je izvršila tiosedaj nad 200 obrtnih naprav.
med kojimi:
/.a£ za obdelovanje lesa in pripravljanje dojr. ;}0 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotVkarn. i:j mehaničnih delavni^. 31 podjetij za eiačtDjtj in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanja prsdia proti rnrcesom in dntg.
naprav za kurjenje z gorko vodo in paioiti.
12 sladčirai n, pekarn, tovarn za l>iik- t
i a konfeta. ;Y2 napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne /.a ohleko itd. 1'eiilnice, Predilnice,
Tovarne /a parafin in cerezin,
>	siarditie,
Mline,
Podjetja za n a pra vijanje soli, Tovarne za delali zamašite, Stiskalnice olja. Naprave za vodno s lo. To\aroe za šumeče vode, Distderije,
Podjetja /a čiščenje in nakladanje
žita.
V ta iieicen je bilo lostaTlienik: 151 Eotoijt-T la plin in lelrclej in 65 jarnili strojev