IHajva&ji alorcoaki dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja ta celo leto.........$6.00
Za pol leta............... 3.00
Za New York celo leto____£ 7.00
Za inosemttvo oelo leto... 7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Entered at Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 4, 1920. — ČETRTEK, 4. NOVEMBRA, 1920.
The largest Slovenian Daily in the United State«.
Issued every day except Sunday!
I	and legal Holidays.
■V 75,000 Reader? — TELEFON: 4687 CORTLANDT.
VOLUME XXVm. — LETNIK XXYIH.
TELEFON: 2870 CORTLANDT.
NO. 260. — flTEV. 260.
REPUBLIKANCI IMAJO POVSOD VEČINO
v poslanski zbornici bo znašala večina 63. v senatu pa 20 glasov — voditelji republikanske stranke so naravnost razočarani nad nepričakovanimi'
uspehi. — padec močnih demokratičnih trdnjav. !
I
Kode«* po zadnjih poroeilili, Im» v prihodnjem kongresu velika i^piiblikantka veeina.
/. gotove strani m zatrjuje. da l.odo imeli republikanci najmanj kot demokrati. Na V/hodu je biio veliko mest, ki so I ila dos»i|#j strogo «!emokratiena. V v^h teh mestih so dobili re-] td>!ik;itti i verilio. Pudie trh trdnjav je jako znaeilen za popoleil (ifiiiokratii'-tii poru/.	,
V	NVu Vorku v New .In-seu so hili poraženi večinoma vsi demokratični kandidati	,
I/ Indian«' poroeajo. d« so izgubili tam dva glasova, sieer so bili' pil v VM*j državi /nm^oviti.	j
i oiinr<-tiriit jf izvolil republikanca v prvin okraju ti-r s tem /ufrotovil svuji delejraeiji republikanski značaj.	!
V	Ma^sarhuwtti st« vbua izvoljena Gallivan in TajjiiP, Oba sta' demokrata: vsi (»stali so pa rcoiiblikjiioi.
V	državi New York so dobili republikanci štiri nove sedeže. K.ik-r vse kaze, immio imeli v ledoi'em se*iatu republikanci 20
irtasov veeiue.
V	Ort'_'"HM « r>ora/il republikance Sianfi*-i-i demokrata ("liain-
l.f rlaina.
Maryland je sedma država, k&rero so osvojili republikanci. \" Oklaboiui je d'vjal vroč hoj za senatni *edež. Zmagal je republikanski kandidat Ilerrold.
Waihington, I). t\. novembra. — Velikanska republikanska Zina^a huje ni nič uplivala na zdravstveno stanje pretlsednika \Vil-som.j Tako je /.e Vsaj rekel admiral Grayson, ki je bil opoldne pri »•jena.
Zdravnik je izjavil, da je predsednik ponori dobro počival ter da niso imele r.ovie«* o izpadu volitev popolnoma nobenega upliva
mnj.
Jako /nasilno je pa to, da predsednik Wilson še dosed a j ni čestital Hardineu k njc-jovi izvolitvi.
I.EPA ZOODBICA 0 RAVNA NJU Z DENARJEM FARANOV |
Nji irt«»čni strani New York a, j i ,i sedmi ee^ti, je cerkev sv. sta-; i«.slava iri člani te cerkvene obči-, it s.i |*wljakl, katerih mrgoli v,' itd «»k«tliii, Pred par leti je umrl m ki /upnik Job Stre/elski, ki j**,1 I I <1 strašno priljubljen pri verskih
0	čicali. ne le pri Poljakih, teni-j! \*t Huli pri drugih narodnostih,! ki so imele f*!»t priti z njim v ■tik.
V razmerju » priljubljenost jo I /upnika so biti tudi v**liki dohod
•	i župnika, H j« slulil tam na«l .
1!.*» Icl.
Ker kri ni voda. je imel znp-
1	ik /a svojega mefnarja in ad-! t* iiii»tr«iorj« brata, kateremu sej gotovo ni nIuIh) pfoililo, kajti takoj j |'<i smrti /.upnika j<* kupil v Bnmk : 1» mi hi*M» /a vp^ kot «m-m tiso." j
•	!<»larj**v ter *in£il Kvoj belič naprej kot upra\itelj zapuščine svoji ira pokujnegj brata.
Ljudje na ifflii pa m> po; a vadi, h''*iični in me \ temi sebičneži se je iMhijal tudi ordinarijat newyor-"Ut|fH uuiUVof:i, ki je bolj ho>rai t <»t pa »o bili m pi>stoli Krista in ki !•• i/pusti iz rok nol»«*nejra vinarja o katerem je prepričan, da jet i.j< ifo\ a last.
Kol /tu. in je fckoftj* lastnica \ %ega eerkvencga premoženja, ne-irlide na t<», la «o farani, revni.
•	lelavei. vkolfktali ta ilenar. Tudi
« erkev in v*e drugo pri|k*da, aaofu.
Ko je novi iupnik nastopil svojo službo ter prifel pregledavatij stare račune, se mu je takoj zdelo da ni nekaj t redti Pokojni1 /upnik je zaaiuiit p A, #900.00 na leto. iti z mamami, krati in poro-1 k ami ni mogel na noben način zbrati svote woro $370.000 Nje-gov brat je imel po $25 na teden it* ker je imel družino ter ni bil1 hr«»k t»r na AVall fttreetn. je bilo tu-j di malo vrjetno, da bi bil v stanu, prihraniti si toliko denarja, da bi si kupil lepo hiio ter spravil v r:izlične bank- dosti denarja za kak deževni dan.
Na temeljit preiskave, katere se! je sedaj uved1«, je dognano. da je fokoini Župnik zapisoval dosti] dohodkov na aroj lactni konto, meat o na konto far« in tega mu «»veda ne more odpnatiti gospotia v nad ik of i ji.
M.;:', ^ 'f .	' ,
'C'-? i i ik u E8SB8 ^p^ BBSS9
LAKE JONESCU NAPRAM BIA-DŽARSKI.
Rim, Italija, 3. novembra. — I-ike Jonescu je podal iy.jave o i a črt u male entente, li kateri pri-topita tudi Poljska iu (irska. I>i-plonialskim zastopnikom MadŽar-ke je obrazi »žil odkritosrčno na-oiro male entente, ila bo Madžar-ka vedela, kako usodo bi im?l po-*kus, izpremenili določene meje VJrdžarske.
mokrači so zmagali na
Škotskem
Glasgow, šk.»tska. :l novembra. Zadnji torek so se vršile volitve. *- naj bo deŽ4 Ja suha ali mokra. *Miha«'i s«» imeli It* v par okrajih i» čiuo. ^ii-t-r ^o pa zmagali "mokri'4.
Xaduji "as ^e je mudilo tukaj mč suhaških agitatorjev iz Amerike. 11 h I a ko* kaže. niso imeli iio-l tjiega uspeh i.
SLOVENSKO AMERIŠKI
. KOLEDAR
—
V dobrih dveh tednih izide | " Slovensko-Ameriiki Koledar za leto 1921". «'-na ista kot lansko i«-to. Oletle vsebine in zanimivih1 slik bo ta izdaja presejrla vse do-1 sedanje. Politiko smo v tem Koledarju popolnoma opustili. Ljn-( <\'e so informirani o političnih vprašanjih iz dnevnega časopisja. Pri čitanju leh sestavkov re bo podal čitatelj v duhu med zlato-izkale« divjega zapada, spremljal bo slavne detektive pri razreševanj« najbolj zapletenih kriminal-i»:h vprašanj ter stopal z znan-Mveniki po raznih nepreiskanih deželah ter se žnjimi vred čutil r.iravnim pojavom.
Cltateljem tndi naznanjamo, da bo imel v tem Koledarju svoj posebni oddelek stari znanec Peter Zgaga. Da on kremenito pove, kar pove, je vsakemu znano.
Pr*eejaen 'lel je posvečen tudi zdravstvu, domn In gocpodarztvn.
Kdor ga hoče prej imeti, ga rr*ora prej naročiti. Tiskali ga bomo le omejeno število. T rej hitro na delo, da ne boste brez Kole. dirja.
Naročila sprejema že sedaj:
Slovenk Publishing Company, tf Oortlmdt m V«w York, M. T.
1 "' • i
itioto by Uudcrwoud.
Prizor po atentatu na neko poslopje v Corku. Spodnja slika nam ka-f že provisoričnega predsednika irske republike T>e Valero, ko govori
v spomin MacSwinej-u.
HAROINGOVA VLADA !
BO SKLENILA MIR
— • i /aačilne izjav3 nemških časopisov.
Memški socijalisti svare Nemce
pred optimizmom.
Berlin, X-:r.eija. .1. 3 iovembra. V svojem komentarju glede ameriških volitev niš»- '"Lokal Anzei«r«T: — Iznebili ».mo se Wilsona, ki 1»i 1 v veliki ineri otl^ovoi-n za 1'j.šo ne^ri-r-o. Gospotl HanliiW se h« le toliko vm«'š;ival v medna-i.Mtne zadeve, kolikor bodo zahtevali ameriški inTer»-«i.
"Zcitung itui Mittair" pravi: — Malo prezgod;:j bi bilo misliti, ila j«' enkrat za v-elej minila Wilso-r.ova doba.
"Vossisehc Zeitnny** izjavlja: Pri tem ne za Hardingovo zrnato ali za Coxov poraz. Glavna stvar je. da yj Wilson s svojimi ljrdmi vred sTopil s pozoniice. Izvolitev Ha rdi liga je zato za Nemčijo velikega pomena, ker ,ie kot kandidat izjavil, da bo v slučaju { i'volitve, prejkoinogoče skleni! mir1 z Nemfijo. +.r da bodo Združene liri« ve stopile in jo v prijateljske o< I noša je.
fsoeijalističiu list 44Vorwaerts": i IJe. da zaerkrat ne more še ničesar pozitivnega izreči. Pravi, da bo po-' jVedal svoje ninenje šele tedaj, ko i bo vedel vsebino Hardingovo poslanice na kongres
--
DVA TISOČ HOVTH LJUDSKIH feOL V ITALIJI.
Rim, Italija. 3. novembra. — Ministrstvo državnega zaklada je dovolilo potrebne fondle za otvoritev dveh tisočev novih ljudskih šol v .šolskem letu 1920—21. Dokaz, kako je Italija doslej zanemarjate ljudsko šolstvo.
NEMŠKA VLADA ZA RAZPUST MILICE
i
Pruski mmiet-.r je odredil, g a •e tieba domuca gurde takoj pustiti. — Ogorčenje na Bavarskem.
Berlin. Xeinčija, novembra. -1 inski notra:»;i minister Severing jc izdal oilredbo. da je treba takoj •-a/pustiti v-m* takozvanc domače p.-irde. Te ^eid«*	vstanov-
ljene za vz.lrzarjc mirr po »rznih va-i-li in me>tih, toda zavezniki ir-javljajo. da imajo globlji pomen.' ram reč vzdržati v kolikor mogoče veliki meri nemški militarizem.
Najvišji zavezniški s\et je pred kratkim odredil, da j« :r»ba te uarde razpusllti. Xa Bavarskem je i-astalo takoj sih.o ogorf-enje, ki ni bilo brez pomena.
V Monakovein <o tc/.ko pričako-ivcli. kaj bo rekla berlinska vlada.: N;li»"c ne ve. kskšno /tališče bo za-j vzela Bavarska napram tej zadnji , min isti >ki odredbi.
zadn.'i konve e'-ji narodne ilji'dske stranke so "ovc -niki pev-d:.- ali, drl t.ar«! ne bett-. razpustili, pa raj priil \ kar hoče.
General M »llett. tukajšnji srlav-ri zastopnik ravezniške vojalk*' (misije, je pred par dnevi naslovil I>a nemško vlado noto. v kateri pra-i. da bo pr.>elašena z ozirom na Nemčijo versa*!lska pogodba kot •neveljavna, č•• garile ne bodo takoj 1 rezpuščene.
Sedaj je (as,
ročaj o vozne listke is stare domovine, za svojo sorodnike, znance in prijatelje.
Pojasnila glede cen in sploh na in zanesljiva tvrdka:
FBAIK SiKilft m Oortliadt m Mmr Ymk
NADAN VOLITVE SO LINČALI ZAMORCE
let so jih sežgali, enaga so ustre-Lli. — Povod je dala usmrtitev dveh vojnih veteranov.
Orland. Fla.. novembra. — Tz Deoee poročajo, da je bilo tam na iars volite" y-st zamorcev limanih. Na volist'e je priš»-l zamorec Ju-1 Perry in hotel oddati svoj glas.' Viičelnik kon*i>iji» rini pa tepa ni lovolil, čes, .'a ni plačal pc.irebne >r-"-tojbiii*' Zj»more«' je odšel, pro-t večeru se j»a vrnil s puško. . katero vo mu odvzeli. Ta dogodek • povzročil h. d I b lei veliko raz 'mii.ii nje. M /nja «li» zamorcev je '■tčela naraščati, ko je približala u-ka • rna ob<-rožena skupina voli-- o. Zaenkrat se ši- ni- ve. katere , -Irani je j>;4did prvi str^l. ti jejdal [ ovod splošnemu streljanju.
Helei seo začeli požiga t i barake. ' v katerili stanujejo zamorci. Med [vižjirom je nastalo več eksplozij, i/ česar je razvidno, da so imeli za-r:.on-i v svojih stanovanjih velike zaloge streljiva.
V boju ta padla dva belca, ve-:era»if svetovne vojne. Perry ja so vst»elili ter zažgali hišo. v kateri S' j«' nahii.:alo pet njegovih pri-st-*?ev. V zridn.Jcm trenutkn so po-1 i..-ali pobegniti. j>a jih je požar premagal.
Tudi z ''mirih strani se poroča. «ln so pristranski volilni komisatji z-J lai-ili zamorcem frlasovati. Po--» bno zamorske ženske, ki imajo hidi soglasn.) z devetnajstim r.jnfiidmentom pravico do glasovanja. !iiso bi!*- pripuŠ4'cne.
Me roda jn i kropi izja<; j:i jo, «ia bodo t:ikoj uvedli potrebno pre-:.-k«ivo ter h: ivce stro«*o k »zno vali.
DENABMS POftlLJATVE V 1BTEO. NA GORIŠKO IV V0T&AHJ8K0
Izvršujemo denarna iqriafik popolnoma zanesljivo In sedanjim razmeram primerno tudi hitro p< 'cli Istri, na Goriikem in tndi na Notranjskem, po ocemljn, ki Je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali ca poiDjs tve italjanskih lir po slsdtrftik eenak*
60 Kr........$2.50
100 lir........$ 4.40
300 Ur........f 1&.60
300 lir........$21.00
1000 lir........$40.00 '
Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat neprižako »ano; is tega razloga nam ni bo <oče podati natančne mm vns orej.	,
lCi računamo po eeni letege dne ko naas poslani denar dospe * roka.
De^ar nam je podati najtalj pi Domestic Postal Moasy Orte. al* pa Mew York Bank Dna Tvrdka friik litiil
llOMftiMNII^
- - - :
GROZNE RAZMERE VLADAJO NA IRSKEM
POLICIJSKI ŠEF JE BIL PRISILJEN ODSTOPITI. — NAPADI NA POLICIJO SE NEPRESTANO POJAVLJAJO. — ŠTIRI POLI CISTI SO BILI UBITI. — ŽALOVANJE ZA MacSWINEY EM. —
ANGLIJA SE ZNOVA PRITOŽUJE.
>
-- •
London, Anjrlija. 3. novembra. — Poboji in požigi «.o na Irskem na dnevnem redn. Poiieija je -koraj brez vsake moei. Iz. tega vzroka Je moral tudi odstopiti Sir James Smith, ki je bd pred kratkim imenovan naeelnikom ir^ki* polieije.
Dolie fra. tla je premalo skrbel za varstvo angleskili eet t«*r da ji bil v gotovih ozirib rele naklonjen irskim r^volneijonarjem.
Prej je bil Sir Thoma> polieij>ki komisar Belfast i
Ko je neki polieij^ki oddelek potoval ponoei j>roti \ihl< -o neznanei napadli Vnela se je pravcata bitka, v kaH >> t-■ !i • štirje polieisti. tlor-im jih ji* bilo precej ranjenih.
NapadaU-i so zatoli brez sledil pobi'jrnili.
Skoraj po vseh irskih eerkvuh se še vedno i"itajo inaš«> zadnšni. e jZii corškim županom MaeSwinevem. Pied vsako cerkvijo so razpostavljene straže.
V Athlone so neznanei zažgali neko tiskarno, škoda 7!iai;< n;i>l , pol miljona dolarjev.
London, Anglija. 3. novembra. — V parlamentu je danes neki poslanec vprašal, kaj je z ruskimi podmorskimi čolni v Severnem ter v Črnem morju. Tajnik za zunanje zadeve. Ejirl Onrzon, j«- <>•! vrnil, da ima delovan je teh podmorskih eoluov »ivrazni namen ter tla bo Anglija v najkrajšem easu napravila potrebne korake.
Pristavil je tudi. da se angleška vlada vbodoče ne more ve" o/i rati na razne obljube sovjetne vlade, kajti bol j se vik i so dosed a j j prelomilijstoraj vsako svojo obljubo.
Zgodaj v oktobru je že poslal zunanji minister Earl C'ur z on so-vjetnemii zunanjemu ministru Cieerinu noto. v kateri je izjav;!, da bo nastalo med Anglijo in sovjetno Rusijo vojno stanje, kakoruitro
bi kak ruski podmorski eoln napadel kako angleško ladjo.
r;,'.^« ......... *„ ..: , i______n
PRED DRŽAVNIM PREVRATOM NA BAVARSKEM.
_ i
Pariz, Francija, 3. novembra. Iz nemških soeijalističnih krofov i sc doznava, <t-i se pripravlja na Bavarskem in vzhodni Prusiji dr žavni prevrat. Z vs^ gotovostjo se tr3i, da po«ipira to gibanj«- zastopnik francoske vlade v M ona 1-ovem. V Parizu smatrajo Bavarsko kot državo, ki s»- j»- službeno odtegnila versaillski mirov-i i pogodbi in priznavajo organizacijo bavarskih belih čet. ki naj bi po prevratu zavarovale bavarska industrijsko središT-a in s.-ver-i?o Prusijo. V jDOlitičnih kroirili trdijo, i-elo. da fxMlpira Francija finain-ijelno b.-le čete. katerim zapovedujeta l.adendorff in IIin-< denburg.
BELGIJSKI KABINET JE RESI
GNIRAL.
__I
Bruselj, B#'lirija. ?,. novembra. — Danes je resigniral kabinet mini-1 sirskega predsednika DelacorixaJ Ministrski predsednik je izro«"-iI ob d vel: popoldne kralju Albertu resi-fciiaeijo, nakar jo je kralj takoj podpisa).
NOVI PREDSEDNIK KUBE.
Havana, Kuna. 3. novembra. — r';*«lse«biikom Kube je bil izvoljen dr. Alfredo 2ajas. Natančen izid sicer še ni znan. toda to poročilo, temelji na št;*vilu glasov, ki so bili oddani v štirih petinah okrajev.
&ADŽARI IN MALA ENTE.fTA
Dunaj, Avstrija. novembra. Predsednik madžarskega patrio-1 t:čnega društva, poslanec (ioni-hurze, priobčuje v "Ssozat" ela-t ek, v katerem opozarja na velik pometi balkanske male entente, ki je skovala okoli Madžarski- žel--žen obroč. Ta obroč je mnjfOiV u-nii'iii samo s prijateljskim spora /umora. 7.a sedaj je zs Madžarsko važnejši« onjentaeija napram s lednjim državam kakor pa n i pram novim skupinam zfpadnih velesil, ker -e more Madžarska iCtiinole z mirnim sporazumom s sosi-di rešiti |>0]>0lne »zolat-iji-Češkoslovaška radi svoje nevtral-in.sti v vprašaiim boljševizma n.> 'j ride v poštev. ravno tako tudi n»* >'emška Avstrija. Zdi s»-. da l.i i~ogla Kumunija v sled ruske nemarnosti pristati na sporazum, / t |f rijentaeijo napram -Jugoslavi ji ,] a govori že zemljepisni položaj. ,Tako bo mor-ila Mddžarska izbi-'iati med Kumunijo in Jugoslavijo. Xa koncu članka pozdravlja predsednik tako rumunsko kakor jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti.
I
ČEŠKOSLOVAŠKO POSLANIŠTVO V SOFIJI.
\a mesto doseda-ii ga "tada delegata je bilo ust* "I i« j v -Sofiji češko slovaško posb	o,
katero vodi z^^asno le-_'.. -ki I tajnik Kuenzl-Jizei^kv.
Premisliti dobro, komo bosta vročili denar za poslali v sflariJffal ali pa za vožaja
»	. . i.J
Boutj irrimo ▼ lun. —gctOfOiU In Klormbo, rak sknia pocUV litro bogat, ne glede ne trojega bližnjega. Be raj agentje in sakot* d bankirji rastejo pcvaod, kakor gobe po dežju.
V teh časih m a ta vi jo t denarnem prometa nepričakovane ea* preke starim izknienim in premožnim trrdkam;	bo pa
teiaknienim sačetnikom mogoče ispolnita aroje neutemeljen« oblj* je reliko TpraŠanje.
Naše denarne potiljatre ee sadnji See po nori rresi in na novi ia£in primerno eedanjim razmeram t Svropi dovolj hitro in sanea* !Jho isplainjejo.
Vfceraj emo raSonali sa ^odjalri Jngoeloranakik kron 9« d* MOi eenah:
300 kron......$ 2.70	1000 kron......$ 8.70
«0 kron...... % 3.60	6000 kron ......$43.00
600 kron ......$ 4.60	10000 kron...... $85.00
Vrednost denarju eedej ni stehta, menja ee Tečkrat nrprig* nrrano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej- M računamo po eeni istega dne, ko nam p^3«"' denar dospe r reke.	y
nam je podati najbolj po l>exnestie Money Order, ali pa
'	iki^fim *Trdka	Sakier, \
"GLAS NARODA"
nLOVtNIAN DAILY1 twm< tirf PHMMM« Mr
■LOVmO PUBLISHING COMPACT
Ca MrwratiM)
fWAWW tAKttW. »Timrt__LOUH ■KNEPIK, Trimnr
Plaes of ButlntM of th« Corporation and Addmat« of A bo v« Offtdwii _t Cortland« Mrtti Borough of Manhattan. Now York City. N. V._
__"Ol** Naroda" tahaja vaate dan Iryxemil nadalj In pfirnlko*._I
Ca mat* lata valla Hat mm A—rtfca	Ca New York u calo lata	WTM
In Canada	|MI	sa pol lata	|LM
Sa pal lata	lUl	Za Inoxemetvc za calo lata	17.06,
»a Catrt lata_flJO	aa pol lata_tm
•CAS NARODA (Volta af the hoopla) laaaad tn>| day except tundty« and Wandayd
_•ufcacHatlon yaarly HJ»_
Advartlaamant bqf Mfntnl
Hapial ftraa podptaa In oaabnoatl aa na prlob^ujajo. Denar naj M bla*orall potlljatl pa Moaar Order. Prt (prrmcmbl kraj« naročnikov prcatmo, da a* nw Ml prafl-_nje blnlllti naznani, da httraje najdemo naalomlluu_
O L A t NARODA
al t«iM«ii<l >U Ml. Borough of Manhattan. No— Vwfc. H. V. _Taiaphona: Cortlandl M7i_|
_. "4b*_,
Nekoliko pregleda.
N« ruska a . a«i a m *,liiia. ki -i |>riz;i<i<-vu d'-lavski razred sv«»je «'■/.. ■ \i.itiUti |h 'mi uariMliiih «M»sp«»diirskih i>mlav. V Ameriki je n.	\ \ • Ijav i vojna zak«»no«laji. Slu/i istemu namenu kot pred-
• .a. potom kater« naj I.i bilo \ N»*»n«"*iji uveljavljeno prisililo delo. 'j i k o j >ti.'«- \«»j»:e pool a vi« dajejo vladi veliko vejo ino«* kot po «lru-jrih dete lah.
I in« ■ k i .»t Miia /v zit.t vla«la «i«llo<"-r»o nastopa proti v>akemti. ki . • ie k«* * i ■ - k.»j i«l»-.'-k	barv«-. najbolj nedolžne hlrajknrj«* zapira v
• V m |i..via\<- -o v pr\i \ i -t i ti.i menjem* zatiranju «Iclavskfffa i.»/i« «l.i. In ritviio vsh-«ltei»« jili ne bo tako lahko odpraviti,
I'.t tudi. « <• l-i i i 11 odpravili. Inmio n*kaj ••iidtie«»a doživeli. Ta-1 i .j i	l'onjxkIj.- iznašli nadomestilo. Saj je po mislili mo«roteev
i .<	na»in potr«bt»o. »la Im» ameriško delo še l>olj podložilo kapi-;
talil ko* ji* -»-daj.
I'|t.i Iiiim pa. t! t i ' l»o im« io v«-lik <»a usp.*iia. Demokratizacija potno«',<i» ojrii ja. »trupa in tiic«~-a j«* že toliko v cvetju, da l>o l.u, ,1«» rodila s»«l, ki !•«» presneto kisel za kapitaliste.
I* ran< ija, de/da revolucij /a **sv«>bodo, »-jiakost in pravico i • «• uveljaviti postav** proti štrajkarski prostosti.
V španski riw organizirano delo pod strahovlado meščanske' . I.i-h- Najstarejša republika na svtu, Švica, j«' vrjrla v zadnjem ca vn veliko tozadevnih svobodš«*-in med staro šaro.
> ■ iliiji"- p.i pri«Ic " prosvetljctia " Anglija aa stališče. da sprej- ^ ii-c \ parlam« nto postave proti radikalcem.
\' Italiji. Franciji in Angliji tet »lrujrih *" .niaj_'«>vit ih" deželah m> še vedno te j»Ostave v veljavi.
Deset miljonov ljudi je bilo žrtvovanih za "svobodo*". Mir je j l il s, ;, njen s • sovražnikom" in človek hi mislil, da ho sedaj vs«'«_ra l;oiuc. Toda ne, »čuvanje si- je šele pričelo.
Pojavila s«- je velika stavka angleških premogarjev. Lloyd limriri' se je iistil in postavljal prt I majuerji, da je vlada pripravljena sjopnj» • i i" se sovražniki. S tem, «la je rekel, da je vlada pri-pratjeua, pa ni mislil na te zaloge. Takoj, ko jv izbruhnil premolar-j ski strajk. je stavil v parlamentu pretUogo. ki določa ista nasilja, proti premo^arjeiu kot so jih dohW-ah* vojne postave ?»roti radikal i « «m in špionom.
oktora j<- bili ta predloga sprejeta in Judi kralj j<> je j»otr-. ilil. Njen namen oznaeajo kot krotitev štrajkov in ue:i irov.
In kdo s«- pri t,-m i>e spominja ua krotitev štrajkii./H-ih železni-' « arjev, premoga rje v * 11 jeklarjev pri nas v prejšnjem letu?
Vrana ne izkljuj^ vrani »M"-i.
Pogum!
9	_
l/id ljudskega irlasoxaiija na Koroškem je strahovit i. laree za -luvenski nan 1. («• bi pri tem	imamo v k rat ken pričako-
vati, da s- na s nar«Mi definit ivno razkoli na štiri kose : ed n bo pod-!• /en hali.'i. dru«_ri A v-tri ji. tretji. č«*prav neznatni. Mat? /.arski. tako «la l>i komaj «lve tretjini uaiutra ozemlja ostali s\ ibotlni kot tlel tu.'«-da v i je. V $rosp«Mlai>kem ozirn bi bili pa še hujš udarjeni, ker l»i naši n.i rodni nasprotniki vladali nad zaledjem obeh naših «rlav-j il' /eh-/uiskili pr<>^ in bi mi bili od morja popolnoma odrezani. Na-š- bratje pod A\stri jo bi bili za jrutovo obsojeni na i lno smrt, ' i pod Italijo pa bi -e imeli boriti za svoj obstoj pr> 1 ne]»rimerno bujšinii poL'« ji ne«ro preje. Ostala Slorenija pa I>i predstavljala ma-lo ol.nn jno pokrajino. kj«-r bi Ljubljana jiadla na st«>| njo kakega l»rtN|\ja. To -<; lake jh-rspektive. se postavlja la k« eko narav-lo^t vsa uaaa narodna eksistenca.
\ t< tu Dstidnein času poživljamo v se naše ljud-tvo. vse krojre. naj lie irvT'ibijo poguma. Kešni nas more trdua ver^. pogum, združili s hladnim pre v dar kom. Na D'Anuunzijtide se ne smemo zanašati. »la ne ostanemo ohamljeni. 1'rvo j«-, da prisilimo vlado, da ple-| biscita \ ii«»beneui slučaju ne pri/na. Koroški plebiscit je bil očitna ^ potvorb.i reanične ljudske volje. (ilasovalo je okoli *i<MJ0 ljudi več i »je bilo spbih noravii-eiieev. Nenici so s |HMnočjo laških ofieir-j« v \ fuatftli zamenjavali sloveiiMke jrlasovniee z nemškimi. V to vrho s« j»» prekinjal električni tok v jrlasovalnih prostorih. Tako se j« \ starih slovenskih trdujavaii afabriciralo .V) odstotkov nemških glasov, sploh pa mi bil* že volilni imeniki sjao"*eka pristransko se-s;.*vljetii. to j«-, bile so sprejete osebe, ki sploh nimajo glasovalne pravice.
Knteiita tie more iti preko teh dokumentari<"-no ugotovljenih •' e j st «• v. Vrš-ti se mora »Inigi plebiscit p«»«l bistveuo drugimi p^»jroji,| po«l katerimi l>o ne prist ranost razs<nliš<"'a [Kipoluoma zajamčena. Do t« ura časa pa se mora sporno ozemlje z našiiu vojaštvom zopet zawe-j sti. da s^ na eni strani aasignra varnost življenja in imetja naših *o-tojakov, na drugi pa onemogoči Avstriji in Italiji izvajati posledice i/ potvorjenega rezultata prvejra glasovanja. Naši delegati pa, ki se pripravljajo na pot v San Paolo, tla se sestanejo z Giolittijem, morajo oditi s takimi predlogi in načrti, kateri izključujejo možnost, ua bi se katerikoli življenjsko važni del Slovenije zamenjal za kako Albanijo. < e hočete, dajte vse Škipetare Lahom ali in a gar i zlodju, h tujega naroda ne rriite bolj na kose kakor je že. C'e je treba, ba-rantajte s Italijo na račun Nemške Avstrije, nad nami ste že zadosti grešili. Ako plpbiseitno ozemlje zasedemo, se bo v zvezi z diplomatskimi pogajanji morebiti dala najti pot, da se Koroška reši tudi na drogi način nego z ljudskim glasovanjem.
Položaj ni ta*o brezupen, če le belgrajska vlada v zadnjem trenutku »premeni vso smer svoj- zunanje politike. Slovenska de-[ ielna vlada je storila svojo dolžnost. Več ne more, ker nima moči. j Za nas pa je to re*en opomin, da se enkrat vsi složno in jasno orientiramo napram Bele rado, da enkrat odločno povemo, hočemo li Jtotj enakopraven iaktor biti integralni del Jugoslavije, ali pa privesek
_____vntm1	T. iivi. -i J^v
Velike Srbije. Če hočemo poslednje, pa le ležimo dalje pod centra- J listič ni klobuk in zagovarjajmo idejo orientalizaeije Slovencev, am- i pak potem se ne čudimo, če nam razun nog amputirajo še roke. Za-1 vejmo se vstaj v zadnjem trenutku, da imamo vsi en velik, narodni interes: ohraniti slovenstvo. ne, smo zaslužili svojo usodo.
( * * Slovenee "i
Dopisi
Lorain, Ohio.
Sezona za izlet v zeleno naravo je minula, in ako se nočemo ti-l"ati game d«nna pri pc.'-i. je nam trel»a p<»>tati delavnim in prirejati zabave v dvoranah, »la tako pozabimo dneve našega pustega življenja. Marsikateri poroeeaii parček "sj včasih |»oželi dobrega razvedrila, ptiscbiio pu mož. kate-1 reinu marsikaterikrat. ko s«-di za Ks-jo. |»riseda »rhis nj^rgove boljše , u ill »vice.	)
Tukajšnji dramatični twlsek kluba "Lipe" prire<li v nedeljo * lite 7. novembra v K«*čes-»vi dvo-ani 4dejansk«i žal«»i»ro v4* Sin " in
i
ieer dvakrat, popoldne oh »Ueli •i zveeer ob sedmili. Meti dejanji nastopi prvič pevski odsek kluba Lip«'" p«h! vodstvom g. Frank Lenčeka. Tudi hčerka rojaka Anton KRenhardta nas bo očarala s par pesauieaiiii. ZiiUiigra "Sin" je lelo Engclbcrt Ganila, katerega se prišteva med prve dramatične pisatelje. Minul«* sezono je klub irinnlil pur šaloiir**!*. za otvoritev te sezone pil j«- predstava "Sin
elikega p<»mena. ]>osel»iio pa za sta riše. da dobijo vpogled glede lobre vzgoje otrok. Ta drama k a-!
življenje jioprej tako srečne in zadovoljite družine in kaj je ]*»--ta!o iz nie pozneje, ko je bil samo en otrok pokvarjen ter je po-] tem uničil družinsko srečo, spra-j vil dobrega očeta po«! zemljo in ljubeV-i materi zadal si\e lase. Ne-m»giH-e mi je s peresom opisati, ampak vabim v s«., kateri imajo zanimanje do lepih predstav, da posetit«' "Sina *. Po večerni j predstavi !»•> raz gnal žalost Frank Anzelc.
• Pozdrav!	Isjrovodja. i
Ely, Minn.
Peter Rezek in vdova Ana Kužnik sta si prisegla zakonsko; zve-tobo v cerkvi sv. Antona Pad.!' Bilo srečno!
Ž.-nitii.. dovoljenje je vzel dos.! Uomšek. ki se b«» p«»rtH-il 7. Marijo! Banovee.
I
V liuhl. Minn., je ubilo rojaka Aleša Švegelj. Fp slen je bil v rudniku jm i Woodbridg'e. Zapu-s.-a vdovo in šest otrok. Pokojni rojak je veliko let živel v Ely.' kjer živita njegova dva brata. Žalujoči družini in sorodnikom naše -o/alje. Počivaj v mint!
tiiK-pcdičim Marija Agnič se je srečno vrnila domov p«> vcčteden-- k e 111 obisku pri prijateljih iti Kidnikih v okolici Holton. Mich., kjer imajo naši elvški Slovenci: farme. Prejeli smo cel jerbas ]x»-! z.dravov. Sedaj je nastopila služ-! bo v glavnem uradu dSK-l. 'Njena. nilajšji s<-stra Ana je uslužbeua v;
Sliiiuuau bolnišnici. -
Me.sto Klv šteje šest tisoč duŠ: ima štiri jm.sIiijoče- šole in nova' strokovna šola bo v kratkem zgo-!
r 1
tovljena v notranjščini.
t «•/. »'M dober mesec se bodo v našem mestu vršile občinske vo-l . lit ve za mest nega župana in al-j »lermane. Dobro bi bii«.». da se slo-1 vetixki volilei enkrat vzdramijo hi j stopijo k« rak naprej na politic-! lieiii p«'ljll «ia si izvolijo može. kil bo«lo \ resiii«-i za blag«»r mesta in j , občinstvo skrbeli. Dobro l»i bilo. , ko bi se enkrat s.'šli. dokler je1 'čas. kajti brez skupne akcije ne; dosežemo ničesar. Toliko za <edaj.|
I	V' j
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
Poročno dovoljenje sta dobila John Bratovič, star :{U let. stanujoč na l2<i.~>l St. ('lair Ave., in Ma-t\ Možfna. stara l!T> le*, stanujoča na 1472 Thames Ave. Bilo srečn«»!
I/, stare dom<»vine s-» s., vrnili dne 2>. oktobra: Družina Zal«»-:ar. Mr. Drašler. Mr. Mihelčič. M r. -It»b 11 Krakar in Mr. Jos. Birk.
Lorain, Ohio.
Lizika Pojak je bila zasačena. k«» je hotela pn»«lati štiri kvarte " ro/inov<*a "*. llišna preiskava je tlognala. da ima v hiši popolnoma urejeno žganjekuho. dasi brez licence. Postavljena je ]»<k1 "mn» dolarjev varščine do ol**idbe.
A L. je srčno prijazno ponudil nekemu policistu steklenico žga-ie«ja. ]>a je naletel slabo, ker ga je policist aretiral, n«*' vpošteva-joč njegovo dobrosrčnost. Kr so «_ra \"prašali, kje je dobil tak izvrsten konjak, je dejal, da pride nekdo vsake 14 «lti i iz Kentucky in preskrbi vts Loraiu z žganjem.
Youngstown, Ohio.
Žrtev lahkomišljeiios.ti »Iruge-^a delavca je jhistal rojali John Kome. star 47 let. Ko je popravljal k«»teI znotraj v tovarni TI10-auih v Ni les, Ohio. je. -^»delavec spustil v njega soparo in vodo vsled če*»ar je za«l«>bil Kome tak-> grozne opekline, da jim je p«'»d^e-gel. Kvdom je bil iz vasi Volavlje na Dolenjskem. Tukaj zapušča G nepreskrbljeni otrok v starosti od 10 do 17 let. ki so sedaj sirote, in ♦•nega brata, v domovini pa se>tr«>.
Wellsburg, W. V a.
Obravnava proti Mike On<lriku in njegovi ženi, "iiia<laine Stanley". *plowm znani "vedeževal-ki'T. se je zaključila 28. oktobra, ko sta priznala, da sta kriva uboja pittsbunškega vzorčnega umetnika Štefana fjolčaka, katerega truplo je bilo najdeno v reki Ohio v bližini Yorkville, Ohio. Ondrik je bil obsojen v dosmrtno, njegova žena pa v osemnajst let no ječo.
% ^wankeo. Wis.
Fmrla je Mrs. Mary Lakner. podomače Kata Pol ari ka. stara 60 let. ki je bila doma iz Poljan pri Črnomlju. Dobro je bila poznana v Caluinetn. Mich., kjer je živela 35 let. Tukaj zapušča enega sina.1
Za assemblymana na West Alli-j sii je kandidiral rojak N. Lucas.jI
V	soboto 2d. oktobra zvečer staj se sprla v gostilni na 291 First'1 Ave. »teiletni Nicholas Jambrusič 1 iti oOletni Pau! Vodopivc. Metli prepirom je zad«»bil Jambrusič globoko rano z nožem na desuoL stran vratu, «la s«» «ra morali pre- j peljati v Kmergencv bolnišnico, j
I -
Virginia, Minn.
V	Wade rovu je ubilo med de- \ lom d'.detneea rudarja Štefana! friijina. k«» >e je sesula na nj»-ga' plast Zemlje. Ponesrečence je ži vel v Kinney, pogreb pa je vr- J šil v i liisholiuu.
Posebni agent A. I a-may je ob- 1 iskal stanovanje D. Ri^giča t«*r je naŠ4-l tamkaj li'.H> galoii vina in Iti ga I on munšajua, radi česar je bil 1 Kogič aretiran. Varščina je določena na $1500.	j t
Nick Kovač je bil aretiran v i hisholmu, češ. »la je imel v p<»-!-sesti munšajn v svojem boarding-1> housu. Postavljen je bil poil PKHH dolarjev varščine; ravno tako tu ! di Tony Tanko iz Chisholma ter ; Frank Južna, ki živi blizu Bi\va bika.
St»dnik Freeman je odločil, da
se zapre prostore Josepha Vergo-
ri za eno leto. ker se je kršilo v (
njih prohihicijsko postavo. Za^sli-
šjitije m- š»- b»i vršilo v enakih slu-
•'•ajiii napram Antoniji Steblaj.
Ii*-rtu Vesel, Franč .ška Zgonc itd. '
t
BthL Minn.
Sedemletni John Dagič. sin T<»-nv Dagiča. je ustrelil svojo de>et ' mesecev star<» s»-strico. Deček se f je igral s puško ter pravi, da ni " vedel, da je bila nabita. Puško je (J nameril na deklico, sprožil in -strel jo je zadel v vrat. da je bila na mestu mrtva. — Stariši, ne puščajte otrokom, da bi se igrali ^ z morilnim orožjem ter vam ta- j ko povzročili nesrečo in žalost! [_
s
E velel' Hiim. ,
Suhaški agenlje so navalili prostore Elija Tomšiča, kateri pro- s štor je' poznan pod imenom Smoke ^ House, in v prostore D. Tomilja- t noviča. kateri lokal je poznan li pod imenom "U. and I. Buffet", p V prvem prostoru so našli baje h kupico likerja, v drugem pa ne-(r koliko vina. Agentje so prostore a radi tem zanrlL	!r
iPeter Zgaga
V	torek zvečer so čakali v neki j veseli nevvvorški družbi izida volitev. Pilo se je in pelo. kot je že ravada pri takih prilikah. Navzo-j"-i|i je bilo pa tudi nekaj gostov z dežele, ki so smatrali svoje iievv-jvorške znane? za nekaj višjega in nedosežnega.
Da se jih potrdi v tej veri. je rekel stoloravnatelj potihem svo-Jjemu sosetlti. naj gr»* na pošto ter : »is-j odda dve brzojavki. I Saljivee j t1 odšel in se k tnal o j j V! nil.
Pol ure zjiteni je pozvonilo. — ' Vstopil je fa.it s telegramom. —J Splošna tišina.
Stoloravnatel j vzame telegram j j »n čita : — Zal*ini je, da ne moretn | i I iti pri vas. IJarding. 1 \'i bi videli, kako so zijali po-j Vabi je lici. Taka druščina, taka čast.'
Par minut pozneje. — Pozvoni.' Fant vstopi s telegramom. Stolo-' ravnatelj «»a vzame in čita: — Ško-' da. da ne morem biti z vami. Cox.l Se večje zija nje 111 še večje začudenje.
Vtretjič po/.voni. Vstopi fant S telegramom. - - Stobn jvnatelj j v dane in čita :
Skoda, da vas ni pri meni.
j Debs.
V.-s bled pade v naslonjač. Saljivee j«* bil namreč razen pr-| j vil« dveh oddal tudi t ret jo br/o-' jjavko.
*
Volilni dan je bil moker.
Že vsaj nazunaj.
; * *
J New V«»rk j»* pa res mesto v-eL 1 meet.
Včeraj so pokopali v New Vorku j največjega Amerikaiica. j Bil je namreč dolg sedem čev-, 1 a-v in pet eol.
i . V/
Pri predsetiniških volitvah 11a
I K tihi je bilo usmrčenih ]>et oseb.
Na Kubi ni prohibieije. Kajti t .m so zreli v.A svobodo.
Mi smo potemtakem divjaki, l.ljub tenm pa ni bil pri volitvah l-ibče ubit.
*
a
Amerika j-' pa š»- vseeno vedno , boljša kot pa Rusija.
Tukaj se političnemu nasprotniku vzame časT. v Rusiji mu pa vza-mejo glavo.
*
Washingtonii govore, da bo predsednik Wilson prej odstopil. I redno bo končan njegov termin. | < V bo predsednik to storil, bo to . .ta izmed mnogih stvari, katerih ((••►sedaj ni storil še noben predsednik.
' .... .*.•*.
Živinorejec je brzojavil svoji i
ženi:
j — Ne morem priti, ker ta vlak j
ne vzame bikov seboj.
> ♦
*
Ko m* je vrnila go^pa s potovanja. je vprašala lepo mlado hišno:!
—	Kako s,» je kaj počutil moj • r«ož *
—	O. prve dni je bil precej de-;! i veji in agile««, zadnji čas j.* pa či-I sto omagal.
•	o *
Wranglova armada je bila poražena.
—	Ej. gospod je. Angleži in Frair
<-«^zi: Berezina, Berezina !. . . . «• *
*
—	II»*j. prijatelj, — ali kaj misliš na tistih dvajset dolarjev, katere sem ti posodi!?
—	Seveda mislim, neprestano mislim. (*e bom zopet v zadr»»gi.
se bom najprej obrnil nate.
*	* *
Združene .'.ržave so na dan vo-I tev. pomaknile politično uro za osem let naza j.
oasarassSBSI Q8BSSIISESSIIBS9
Poroki.
Poročil se je dr. Vladimir Vrečko, okrajni zdravnik v I*tu-ju, z gdč. Emico Bezjakovo, hčerko nadučitelja na Ilajdinu. Na svatbi se je nabral lep znesek za plebiscitne namene Koroške.
V	šmihela pri Novem mestu sta se poročila g. Leonard Tomažič, vzoren rodoljub, posestnik iz Opatije. sedaj begunec, in gdč. Rezi-ka Repovs iz Kandije. Pri tej| priliki so svat je nabrali med se-, i boj znesek 500 kron kot rodoljub-j (no darilo Jugoslovanski .Matiei.j
sočutno opominjajoč se nesrečnih [rojakov onstran krivične meje. »
TUDI NEMŠKA KULTURA. .
--^
V Monako vem na Bavarskem je, mel znani znanstvenik dr. Mag-ms Hii-schfehl te dni predavanje 1 pomladitveni teoriji dr. Stein-teha. M« d predavanjem so s«* zalili klici: "Svinjarija! Ven /. ijim!" itd. Razni predmeti s«, /.a-eli leteti na predavatelja, skupi-la^nlajših ljudi pa se je pretila lo znanstvenika ter ga pobila s »alicami. Dr. Ilischfcld je bil tež-i«> ranjen na »ilavi. Napadalcem >e je posrečilo nemoteno oditi.
Boljše viška ruska vlada svari ma-isarsko vlado pred preganjanjem
madžarskih boljševikov.
F.ški listi poročajo, da je ru-■ki boljševiški komisar zunanjih :adev Cičeria poslal mažtlarski tladi noto. ki j«» svari pred pr»--..iiijanjem madžiirskih boljševi-■Kih voditeljev in pravi, da ako bi Madžarska »»'»sojenih 10 boljš« vi «'<ih vinlitelj« v usmrtila, lm \ Ru-- ji izmed tam int« rniranih ma-•/.ar-kili easiniko\ lo <•(>. š. <tih.
POZDRAVI IZ NEW Y0RKA.
Pivdim se p«nla ii ua parni v 'President Wilso "*. p - Ij.-I ti / New ^ >»rka p«»/. lrave \s.- 1 mojim prijateljem in prijateljicam \ 1 "levelaiidu. Ohio, posebno pa po zilravljam moj,- sinove in hčere Kličem vatli: Na vest-Jo svidenj« v Jugoslaviji! Marrja Kamin
•	a •
Predi 1 o se po.la n v stari kr«j pozdravim v se Slovene* v Al l»*g henv. I'a.. jH»sebu»» pa Vinko Kr iiina 111 njegovo s.»prog'> t»*r Ma tija Lcskovca v Niles. <>lii ». Z B » g<>m' Martin Man-ar. Lesk«»
več j«ri Kršk»-m.
•	•
*
Pred odhodom v siaro d«»movi 110 pozdravim š»- enkrat inojeui brata Marka, svaka >l«»žeta llribai iu ženo •♦•]* Jožefa Hribar v Le mont Furnace. Pa. Z Bogom! —
Frank Fm-tič iz Vinvrha.
• •
a
Pre«|i »►	podam <•>•/. š;r.»k<
morje - parnikom " Pre-id« ni Wil-..n" <lne novembra. Še en '"rat pozdravljam Johna Za k še i-in njegovo družino ter Johna D«» l»*s in njegovo družino. Na veseh sViilenje \ lie •«lrcs.-(i i i i, .»|1«» V i 11 t>o»l Lahom! » "iril 1'remrl / Acosta. Pa.
lš.'-.-m svojega in o/a ANTONA P1NTAR. ro«l».m 1/ Babim-g. [Milja pri L»»/.u. «»ž«*ii.i»'ii v »»s!! ni«-i pri Kulpi. Prosim »-eiijent rojak«* šir»»m Amerike. «la bi m kateri kaj spor<»čil «» njem. al ako s;»m ber-- *a oglas, naj s. sa»n javi svoji ŽMtt: Mi-. Juli: Pintar. North Kerr v Str«—! Kansas I'ity. Kansas.
4 5—11
Najboljše^-
izmed vsega.
Če greste kupovat katero- I koli ugodnost, je povsem naravno, da si boste zagotovili najboljše, kar zamorete dobiti za svoj denar. V istem slučaju se nahajate, ko ku- • pujete kako zdravilo. Vstra-jajte vedno pri preizkušenem in izvrstnem zdravilu, ki vam bo dalo hitro in trajno pomoč. Nič boljšega ni kot
Neuropin Stomach Bitters
v slučaju neprebave, zaprtja, izguba teka, omotice, kol-canja, izpehavanja itd. Če ga vzamete redno pred jedjo, vam bo pomagal k redni prebavi ter uporabi zavžite hrane, zagotovil vam bo zdrav okrepčnjoč počitek ponoči, preprečil zaprtje ter obdržal vaše telo v dobrem stanju, da se bo lahko vstavljalo vsem napadom bolezni. Imejte vedno steklenico pri roki in poshižite se je pri prvem znamenju kake črevesne bolezni. Neuropin Stomach Biters naprodaj pri vseh lekarnarjih ali pa pišite na:
J. B. Scheuer Co.
17 West Austin Ave Chicago, Illinois
NAZNANILO.
West Newton, Pa.
Tem potom ojtozarjam člane iu članice društva "Orel"' štev. 4u SDI'Z.. da se vrši glavna s«*ja v nedeljo 'Jt. novembra ol» !>. zjutraj v Slovenskem D«»mu. N:- t«-j seji Ihi volitev društvenega odbora za prihodnje leto 1!!*21. K»l«»r se te seje ne v deleži, bo kazmivau
p«i društvtuem sklepu. Pozdrav!
Andy Dgrin. tajnik.
Kje je moj sin JOSIP BURLO-VI« ; llojna j«? iz Kačice št. 04, P«»di;rad. I-tra. Osem let se žc ni pi iv nič t.irlasil in ne vem»», ali j«- >e /iv ali uirtev. Zato ga prosim, »la se mi oglasi, ali pa če kdo ' e za nj*g»»v naslov, da ^a nt- naznani. — Josip Plesi-vatz. Via Sett»de nuov«* No. 17, Tri«-te. Kurope.
14-5—II)
Išče n ALOJZIJO GUAFAR U Uajhenbur^a. vas R«»žu«»r šta-j« rsKo. |*rebiva s«*«laj v Združenih tlržavah ž«* približno s«?-«|em let. Pr«»sim c«*nj«*n** r«»jake
<vir«»m Amerike, ako je katere-iiiu znatni njeno bivališče, »la mi blagovoli naznaniti, ali pa ak<« sama l«»-re la <»u!as. naj se ia\i na sled«'či nasl«»v: Anton Box '»•"{. Sugar i te. N. \lex.
{4-6- 11
Kako postane-1 te bogati.
Na razpolago vam je velik za-klad, če sežete po njem — izobrazba. V Ameriki morate znati angleščino, da lahko re_ čete, da ste izobraženi. Pohajajte angleške večerne šole. Pri učenju vam bo velik pripomoček Angleško-slcvenski ; besednjak, ki vsebuje 25.000 . angleških besed tolmačenih na slovensko. Označena je slo- j venska izgovarjava s slovenskimi črkami. Vsaka hiša bi morala imeti en izvod. Naročite ga na ta naslov:
Dr. F. J. Kern
C202 St. Clair Avenue
CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku je $5.00.
Istotam lahko naročite Zor-ntanove pesmi za $1.25. pošljite denar naprej, ker p< , « p«.štnem povzetju več stane in -e pošiljatev zakasni.
ZDRAVLJENJE BOLNIH.
NARAVA JE EDINA POT.
Dam s vedo miljoiii. kako ohraniti z«lrsivje t«-r živeti «h> zrele
st at os*
BOLGARSKI KRVNI ČAJ
• I/čisti kri.
Pravilno uravna črevesje. Sla« I i žel« «l»M*. Pov.sp :i »lelovanje j«-t»*r. I/čist i ledice.
\'si treznomishs-i stariši bodo inn-li škatlj»» tega čist«iželiščnega čaja pri rokah, kot zdravilo za prvo pom« č. ki uniči prelihule. za-straži pr*-«| influeneo. pljučnico in nevarnimi boleznimi. Prodajajo ga lekarnarji vsepovsod ali zavarovano po p«»šii. 1 velik , «lružitiski za v« »j $1.25. ali 3 zavoji <■{.15. ali »i zavojev -f5.25. Naslov Ii. II Von Sehlick, President Mar-ve| Pr«u**t- i oinpany. it Marvel Building. Pittsburgh. Pa.
I Patenti. I
m Na zahtevo tam ho poslana H
■	hn/piarnu dragocena knjižieiH \ 9 z informacijami e patentih.
i Iznajditelji
H	in drug-, piite ponjo.
■	Ime A. M WILSON je fe ■ 9 znano :u LET in vsaka nam 9
■	poverjena patentna zadeva bo 9
9 deležna najboljše pozornosti. 9 9 ro^ljil«" model ali sliko vaše 9 9 iznajdlte v pregled.
|9 Piitte danes po s ovensko paten- I
Htno knjižico v slovenskem Jezi- I
H ku na t edeči naslov:
■	A. M. WILSON '"c I
H Registered Patent Attorneys!
B 320 Victor BMg., ■ jj^Washingtoj^^^B
ROJAKI, RABOCAJTK HC HA "GLAS NARODA", MAJVEČJI
-	dhjbvkul ¥ na. ,
\ naitgA«	^

GLAS NARODA, 4. NOV. 1920
IGLASDJ MLINE
TOTAVOVLJZNA LETA UM,
GLAVNI USAD ELY, MIME,
KITOLIlKE JEMITE
ZnGSPOSmANA LETA JJ08.
rmšmrtft: MIHA« BOIiUlt,
Bo« S&. OooMUOgfe, Pm. Ndprated.: LOc'Ul BlUirr. Ba
Tajali: JOBMPB PIHHIJm. My
kUUMWta.
■HlJrtfc: O BO. L. BIOUCB. Mj.
aAviateilb »- »rtuli: LOO
I• OOBTBLLU. lallte. Oat*.
Dt. JO«. T. 8KAH«. MB oil*
■BisnttL
ion» movtM. mtj, maa—ra ANTHONT MOVX, M41 Avmmmm M-
IVAJW VAMOQi, »1» Natroaa ailmf
----
I1MOI J. POBXHTi, Bat««
UtuMed, Wut. ljkina&d BL4BODIIX. Box <B |
john bupwi*, a a. m m. m i |
" __ i
iOHM PLAOTB Jr, 413- MB All, Bi |
tximrt. Mictu JOHN MOVIKB, «1 tl 1ft, M«B '
I BATT. POOOBnA T w. MeOlo— Bl
Chfaaao. m.
BCTDOLP PBRDAJt, 9WM BL Bfe Avaaoa, Cl«f®laod, OBIa.
HUMS dUUBBO, KM WuktegMl
Bt, Denver. Colo.
(»KEG0R CREAQAJL. 40T m MB Av%
Jotanatown, Pa. >	MdU« «ai ta m a won a
Tmm mtwmrt tlkmjote aa aradnlli mmOmw kakor tudi denarna paMlJtta* aa m pdBlJaJa aa glavnega tajalka. Vm prluBte naj n >j<UJaJc na preda« porvtMfi odbora. PrdtaJ« aa ipnjea Borlb Clanor In a plot raa adrm-atfka aprMvrala aa aaj poMljaJo aa rrbovMp adrarolka.
JifMloTtaBa Katolllka Jadaota m pdporoB tm Jugoalovaam m oMlaa prletop. J«dao<a posluj« po "National Fraternal CoagtrmT lcetrtaL t Magafnl tea okra« SSOO.OOO. <trl*toCleo< dolarjev). BolnMHh podpor, o« Bkodala. ta |u—i fnln Je lepUAala Aa nad poldrugi mil Jon dolarjev. Jedaon Bto)o oknu • tM r-vlnlh Oasovtk*) la okrog S tleofl otrok t Mladinske* oddelka. OmBtva JednoCo aa nahajajo po rmanlli alovenakin naselbina* Tam. kjer JIH Ba ni. priporočamo vatanovitev novih. Kdor Bell poataft~Bn* naj aa idaal pri tajnlfca bltftae«* drnfva J8KJ. Za vrtaoovltev novih dniBto aa pa Obrnite aa gtavaaga tajnika. Novo drnfltvo aa lahko vaanovl a B Ba»
Zapisnik
enajste redae konvencije J. S. K. Jednote
v chicago, ill.
Septembra, 1020.
(Nadaljevanje.)
Šestnajsta seja dne 22. septembra 1920.
*	1
Predsenik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj.
Citanje imen glavnih uradnikov, delegatov in delegating. Navzoči
v*i,
Citanje zaspisnikov 14. in 15. seje, katera see sprejmeta z ma-! limi popravki.	.	I
Zatem poroča poveril ni odbor, da je pregledal račune zboro-i valeev ter odobril vse izvzema* računa Matt Pogorelca, v katerem se! zahteva dnevnice in zamuda časa ob času, ko je zastopal Jednoto na zborovanju Slovenskega Kepubličanskega Združenja. Nato po-!•«•■ a bat Pogorele obširneje glede svoje agračuna. Na stavljen in p<*lpiran predlog se mu račun odobri.
Pravni odbor prečita neko poročilo v Glasilu K. S. K. Jednote, v katerem se poroča, da se je obtežilo novo članstvo Jednote z do-klado .><•. na tisoč dolarjev zavarovalnine. Ker je to poročilo nepra-j vilno, oziroma neresnično, se sprejme, da se zabeleži v zapisnik, da i h * bo članstvo v zmoti zaradi tega.
Prizivni odbor zatem poroča o zadevah, katere so bile njemu1 predložene.
Zadeva br. Nagode, člana društva št. 57. se odobri, ako dobi spričevalo od zdravnika, kateri ga je zdravil za časa njegove bolezni. Stavljen je bil protipredlog, da z ozirom na to, da je zadeva zastarela, da se mu izplača iz onemoglega sklada $100.00 pod pogojem, da rekordi v glavnem uradu izkažejo, »la ni prejel za to po-"kodbo se nobene odškodnine. Protipredlog sprejet.
Zadeva Jakob Majerla, kateri je bil suspendiran za časa svetovne vojne. Odbor priporoča, da s ozirom na to, da je bil dotičnik \ Harem kraju nad dve leti pred vojno in ker je vlada zahtevala su-spendacijo vseh takih članov in članic, tla ostane pri starem. Nato podaj«« obširnejše poročilo delegati društva št. 1, katerega društva! je bil d<;tičnik član. Vname se kratka debata po zaključku katere je končno sprejeto priporočilo prizivnega odbora.
Sprejme se priporočilo odbora o zadevi pok. Fr. Starešiniča.' čl.ina društva št. 4. da se upniki pogodijo s zapuščinsko sednijo, ■ katera je merodajna v tej zadevi.
Fr. Jakopič, član društva št. 21, naj pošlje svoje zdravniško spričevalo na vrhovnega zdravnika v odobritev, na kar se zadeva' reši.	,
V	zadevi smrt ni ne po pokojni Heleni Mehle, katero smrtnino zahtevajo dediči, se sklene, da je smrtnina na razpolago, kakor hitro pošljejo dediči po ameriškemu konzulu legalizirane listine iz starega kraja.	»	j
Zadeva Helen Hribar, nekdanje članice, katera je bila suspen-; dirana za časa vojne. Ker je slučaj podoben onemu društva št. l.\ se ponovno razmotriva. Sledijo razna priporočila in predlogi ter, se končno zaključi, da se vsi taki člani in članice, ki so bili suspendirani za časa vojne, sprejme jo nazaj v društvo in Jednoto pod pogojem, da se puste ponovno zdravniško preiskati in da pričnoj plačevati po novi lestvici, oziroma p sedanji starosti.
O zadevi John Dukovjča, člana društva št. 47 se ne ukrepa/ ker ko pravila dovolj jasna za take slučaje. Jednota plačuje le ases- j] ninte do smrti, kerje član uraobolen,
O zadevi Jos. Gergič, čana društva št. 82 se prošnja odkloni.-ker je bil član samo tri dni bolan, ter §o pravila v tem pogleduj jasna.	..	\<
Zadeva Marija Kobe, članice društva št. 9 se odobri, ako po-j nje na tajnika Jednote pravilni račun, na kar se izplača.
v	zadevi br. Jas. Murhar, člana društva št. 15. f« Mobri iz- i plačilo $50.00 iz onemoglega sklada.	j j
v	zadevi Marije Skube. kateri je bil vstop v društvo št. 120 ■ odklonjen, s eponovna prošnja za vstop na priporočilo vrhovnega J zdravnika odkloni.
Zadeva Geo. Pezdirca člana društva št. 122. se odkloni.	1
O zadevi Jo«. Mačusa. ivšega člana društva št. 70, se sklene, j1 da s« ga spre j menazaj pod pogojem, ako poravna ve« stari dolg/ pri društvu in Jednoti.	j"
Zadeva Anton Ocepek, člana društva št. 37. Kr je to zastarela j zadeva, ki je bila že na zadnji konvenciji odklonjena, se ponovno,1 odkloni.	i
Zadev/ Andy Koghe. člana društvu št. 26, se reši s tem, da i OB ma daruje «25.00 iz boniikfa .klada.	t
Zadeva Louis Sikovšek, člana duštva št. 79, se reši s tem, da društvo dobi dovoljenje od eddičev, s katerim se naj obrne na Jednoto za izplačila računa. Listine morajo biti potrjene po ameriškem konzulu.
Zadeva brala Fabjančiča, člana društva št. 31, kateri se je izgubil. s reši v toliko, da se soprogi naroči, da pačnje mesečne prispevke do časa, da je_ proglašen postajnim potom mrtvim, na kar [se ji izplača smrtnina. .. Sledi 15 minut odmora.
Nadaljevanje po odmoru.
Zadeva Frank Glavana. člana društva št. 78. ("lan se je izgubil !Ma 1914 jn ni za njim sledu. lJruštvu. oziroma soprogi, se n;j*oči. da plačuje nadaljne mesečne prispevke do časa, da je postavnim potom proglašen mrtvim.
O prošnji Frank Žagar, Član društva št. 81, kateri boleha nad dve leti in je prejel že vso bolniško podporo, se skene, da se mu izplača ijGO.lM? iz onemoglega sklada.
Fr. Suštersiču, članu društva 116, se izplača *6.00 s pripomo da se v bodoče ravna po pravilih. Plača se iz bolniškega sklada.
Na prošnjo soproge Luke Zdavc, člana društva št. 89, se ima odgovoriti, da kakor hitro bo vlada pošiljala denar, katerega hrani nemški Alien Propetty Custodian, da se ji bo naznanilo. V tem oziru ne more Jednota nič ukreniti.
Zadeva Marko Meršiča. člana društva št. se prepusti glavnemu tajniku in vrhovnemu zdravniku, katerima se morajo predložiti zdravniške nakaznice.
Nato poroča vratar, da čaka v predsobi sestra Romana ter da želi vstop v dvorano. Se vzame naznanje in dovoli vstop.
Sestra Romana vstopi, pozdravi zborovalee ter v kratkem govT>. ru pojasni o delu slovenskih redovnic v South Ohicagu ter proM. da bi zborovalei nekaj ukrenili v malo pomoč. Ko zapusti sestra Roma. na dvorano, se sprejme, da se pobirajo prostovoljni prispevki. Nabralo se je $32.65, kat» ra vsota se odda bratu Pogorelen z naročilom ua isto odda na pristojno mesto. Nadaljevanje s poročili.
V zadevi umobolnega Andreja Perše, člana društva št. 58, se za-, ključi, da se izplača *100.00 v pomoč družini.
IVošnja društva št. 9. Društvo želi sprejeti novepa člana v društvo, ne da bi bil vsled oddaljenosti navzoč pri sprejetju. Prošnji se t e more ugoditi, kaj«i članstvo mora videti, kilo pristopi v društvo.
Zadeva Antona Kirna. člana društva št. 33. Društvo se je pritožilo zoper razsodbo drugega porotnika, katerega razsodba j" bila , nasprotna društvu. Odbor je prišel do zaključka, da se ni drugi porotnik ravnal v tej zadevi pravilno in je s tem društvu škbdoval na ■ ugledu. Ker je član že prejel podporo, je s tem zadeva torej zaključena.
Prošnja Josip Matelko, člana društva št. 124. kateri je za trajno poškodovan na hrbtu in je že prejel vso podporo, se odobri in dovoli $50.00 iz onemoglega sklada.
Zadeva Antona Šega. člana društva št. 37. Član je bil v vojni službi in je izgubil desno roko. za kar ni prejel nolfrfie odškodnine. — Predlog, da se mu plača $400.00 odškodnine je sprejet enoglasno.
Mihael Kokotovič, Član društva št. 84. je trajno poškodovan in 'z ozirom na bedni stan in veliko družino, se mu odobri $100.00 podpore iz onemoglega sklada.
John Babiču, Članu društva št. 71, ki boleha na jetiki in je prejel že vso bolniška podporo, se dovoli $50.00 podpore iz onemoglega sklada.
S tem je rešeno j oročilo prizivnega odbora.
Sledijo razna vprašanja in prošnje za pojasnila.
Krat Vehar vpraša v zadevi otrok po pokojnem bratu Franu Kr u. Nekateri člani so vzeli otroke za svoje in bi radi vedeli, kake pravice imajo do dedščine. Pojasni sr, da taki oskrbniki nimajo pravice do dedščine teli otrok, ampak ako želijo oskrbovati isto, morajo izposlovati pri sod ni ji praviee kol varuhi, nakar lahko dvignejo itlenar in razpolagajo z njim. kakor določi sodnija.
Krat Petrič vpraša slede zapuščine pokojnega Johna Pugeljna I katerega vdova je v larem kraju. Krat Costello odgovarja.da, ker lavno nima knjig pri rokah, ne ve. ali je ta dedščina v njegovi o-jskrbi ali v oskrbi Alien Property Custodian. Ako je pri slednjemu, |ne more Jednota nič ukreniti, dokler kongres ne prenaredi postave, potom katere se take dedščine izplačajo dotičnim dedičem.
Nato prečita glavni tajnik prošnjo in rezolueijo slov. dijaka iz Duhupue. Iowa, g. Kari H. Poglodicha. Prošnja in rezolucija se vza-jmeta naznanje.
Predsednik zakljači sejo ob 12. uri opoldne.
Kudolf Perdan, konvenčni predsednik.
Leonard Slobodnik, zapisnikar.
Joseph A. Mertel, pomož. zapisnikar.
SEDEMNAJSTA SEJA DNE 22. SEPTEMBRA.
i
Predsednik otvori sejo točno ob 1 :30 poldne.
Oitanje imen davnih uradnikov, delegatov in delegatinj. — Navzoči v>i.
Krat Zvezich vpraša glede operacijske podpore za brata John Kocjana.
Vrhovni zdravnik pojasnjuje, da ako brat Kocjan predloži spričevalo, da je bil operiran, da >e mu podpora zjl isto izplača. Nadalje pojasnjuje, da se iie mešajo prošnje, za operacije in boniško pod-I oro na eni istini, in zaiaili tega se je najbrž ta zadeva tudi pretrle-jtlala.
Krat Prpič vprašt zaradi članice Rndiselieh, društva št. 39. — ' Glavni tajnik pojasni s pripombo. «la je zadevo rešil porotni odbor. :Zadeva ostane pri zaključku porotnega odbora.
Brat Zvezi<*h poroča, da je društvo prejelo pooblastilo od dedičev pokojnega John Mersina, s katerim se dovotjuje društvu, da zahteva od Jednote poravnavo računa, kateri je nastal pri pogrebnih stroških, ki so presegali mejo, ki jo določajo pravila. Pojasni se, da ,je že nakazano.
Brat Jurkas vpraša, kako je z zadevo pogrebnih stroškov po pok. Josip Oberman ker se je društvo prikrajšalo za $10.00. Glavni I tajnik pojasni, cla je izplačal na podlagi poslanega računa. Ako se 'društvu krivica godi, naj pošlje pravilen, račun z dokazi, na kar se j mu izplača.
Zatem pojasni glavni tajnik,- da je slišal mnogo vprašanj, za ka-,tere ni bil pripravljen odgovarjati in pravi, da ako bi vsak delegat njemu naznanil, kake informacije želi. predno ie zapustil glavni u-rad, bi se lahko vsem ugodilo izven zborovanja in se ne bi tratilo toliko časa.
Brat Pogorele ž-li pojasnila o stanu denarja Slovenskega Zavetišča.
Blagajnik Brozieh obzirno pojasni o zadevi. Denarja je na rokah o-koli $3..">00.00. Fradiiiki mi pod poroštvom. Poročilo >e vzame nazna-i nje.
Brat Brozieh po: oča nadalje o zadevi Me ioš. Zadeva je sedaj pred četrtim sodiščem, in o izjavi advokatov ni dvoma, da ne i * i Jtd-nota tudi sedaj zmagala, kakor je že na prejšnjih treh. Glavna zapreka tukaj je. da so čikaške sodnije tako obložene z litinaiu-ijami. da ni moči priti na vi>to. kakor bi bilo želeti. Poročilo se vzame naznanje.
Zatem poroča brit Brozieh tudi o zadevi Janskovich. članu dr. št, 58. Član je bil suspendiran za neplačane kazni v društveno blagajno. toda ko m> jja >n>pt-iulirali. st* to ni zabeležilo v društveni Ta-pisnik. Zapuščina jt* tožila iu Jednota j»* končno po dogovoru plača-1- ^700.00. Tožilo se >e za .^1000.00 smrt nine in A300.00 obr.--.ti,
Povdarja na veliko važnost društvenih zapisnikov. Kadar s»-kateri član ai članica suspendira, bodisi za katerikoli vzrok, tajnik 1 mora tak slučaj zapisati v društveni zapisnik. V onem slučaju j«- bil zapisnik velikega pomena za Jednoto, iu ker je bil v tem pogledu pomanjkljiv. morala se je Jednota pogoditi z dediči, oziroma s soprogo kot dedinjo.
pravila mladinskega oddelka jugoslovanske katoliške jednote.
I 9
1.	V Madinski oddelek Jugoslovanske Katoliške Jednote >e sprejemajo otroci, za katerih vzgojo so odgovorni člani Jednote in sicer v starosti, ko dovršijo eno leto iu ne prestopijo šestnajstega le-ta.
2.	Prošnjo za vstop v mladinski oddelek zamorejo vložiti in podpisati stariši. varuh -ni pa osebe, ki so odgovorne za vzgojo otroka,
' ki pa morajo biti člani Jednote. Prošnja za vstop otroka s«* mora vlo-Jžiti pri krajevnem društvu, čigar elan ali članica je oče ali mati. varuh ali oseba, ki je odgovorna za vzgojo otrok.i. Prosilec (ilka . ki vloži prošnjo za vsop otroka, je odgovoren za vse izjave na vprašanja, stavljena v prošnji, na katera mora odgovar. resnično; odgovoren (a) je tudi za vs* redne mesečne prispevke za otroka zavarovanega v Mladinskem oddelku, ki jih razpiše glavni odbor, ali ki jih predpisujejo ta pravila: lahko je tudi dedič . imenovan v polhi otroka. deležen do posmrtnine za slučaj smrti otroka. Za sprejem otroka v mladinski oddelek velja pri glasovanju is»o število glasov, kot
sprejem članov v odrastlem oddelku.
3.	Certifikati se izdajo otrokom in stopijo v veljavo le za slučaj 'smrti otrok, zavarovanih v Mladinskem oddelku Jednote, če umro (preden so dovršili šestnajsto leto starosti, in če so dobro stoječi in i-
inajo plačan ves redni in izvanredni asesrnent. A^esinent Mladinske 'ga oddelka se nanaša n;« lestvieo ''Standard Industrial Mortality" i., 4 odstotnimi obrestmi.
j 4. Ce dedič, imenovj.n v certifikatu Mladinskega oddelka preneha biti član <«lrastlega oddelka J* iinote. j»* crtifikat takega otroka lahko še vedno v veljavi in otrok lahko št- nadalje ostane član — Mladinskega oddelka <e dedič redno plačuje za njega njo v se redne in izredne prispevke, ki jih razp*še gavni odbor ednote. ali ki jih predpisujejo ta pravila. Lahko pa se spremeni t ik certifikat na drugega dediča, ne glede ;ia to, če je tak dedič član Jednote ali ne ; toda zavezati se mora odgovornim za vzgojo in oskro otroka in redno plačevati za njega vse prispevke v Mladinski odd- lek. Taka sprememba oporoke stane 25c, katera vsota pripada v upiavni sklad Mladinskega oddelka.
5.	Otroci se sprejemajo v Mladinski oddelek potom prošenj, ki so nalašč za to narejene. Preiskani morajo biti .1 kakega postavno priznanega zdravnok*i. spoznani morajo biti z<lravi i*i brez telesnih
j napak ter od zdravnika priporočeni za vsprejem v Mladinski odik-lt-k. Pri preiskavi otroka mora biti npvzoč tajnik kot priča, ai pa kogar on pooblasti, ki p-; mora biti član Jednote. Zdravnika plača prosilec, ki vloži prošnjo zi vstop otroka. Prošnja mora biti posana na glavnega tajnika J. S. K. J. ki potem izda polico V slučaju dvoma o zdravstvenem stanju otroka, mora glavni tajnik predložiti prošnjo vrhovnemu zdravnik Jtdnote v pregled, ki potem odloči, če se o-troka sprejme ali odkloni. Otrok se sprejme le na'"First 1'iass" ali "good risk", odklanja j-.e jih pa na doubtfull" ali "poor risk" —-Otroci nimajo pri poslovanju nobenega glasu.
6.	Vsak otrok mora v teku 30 dni preden dovrši šestnajsto leto starosti, vložiti prošnjo za vstop v odrasti i oddelek Jednote, ako pre stopi poprej kot dovrši šestnajsto ieto starosti, se ga smatra za 16 let st'arega in po ti starosti plača svoj asesment. Vsak otrok mora iti zdravniško preiskan in spoznan za zdravega od zdravnika priporočen za odrastli oddlek. Stroške preiskave plača Jednota iz upravnega sklada, izvzemši ^a »»troke. ki so pristopili. k » so dovršili 1"» b*to starosti; isti morajo trpeti stroške zdravniške preiskave sami. Otroci, ki prestopijo iz Mladinskega oddelka v odrastli oddelek -T. S. K. Jednote, so prosti pristopnine in plačajo le redni in evntualni izredni asesment v smislu lestvic N. F. C. Deležni so posmrtnine in odškodnine. kakor tudi do podpore za poškodbe takoj po prestopu iz Mladinskega oddelka "v odrastli oddelek, za druge bolezni pa šele po preteku 60 dni. Če olrok. ko dopolni 16. leto starosti, ne vloži prošnje za prestop v odrastli članski oddelek kot predpis je jo ta pravila, se ga smatra za črtanegs in izgubi vse praviee v i< m oddelku, certifikat takega otroka t»a postane neveljaven. <'e pozneje želi postati član Jednote. mora pristopiti kot novi prosilei. ki pristopijo v odrastli oddeltk S. K Jednote.
7.	Otroci, ki so si pohabili kak r.u. lahko prestopijo v odrastli od delek. če jih zdravnik pripozr.a zdravim v ostal-m oziru. Zavarovati se pa ne morejo višje kot za .<500.00 smrtninc in $1.00 bolniške podpore. Do bolniške pod pore pa niso upravičeni za bolezni, ki bi iz virale iz pohabljenih al« izgubljenih udov. Ravno tako niso deležni nikakršne* odpravnine oziroma odškodnine za /«* pohabljene ali izgubljene ude. Ako je otrok bolan ob času. ko bi imel prestopiti v odrastli oddelek, se mu podaljša rok za prestop v odrastli oddelek za dobo enega leta. Ce pa v tem čas ne ozdravi, se ga ne sprejme v odrastli odjtelek, pač pa sc povrne 50 odstotkov vplačanih asesmentov l-rez obresti. Ta odpravnina se izplača dedičem, ki so v certifikatu naznaeeni.
8.Pristopnina	za v Mladinski oddelek znaša 25 centov od člana. Kedni asesment mladinskega oddelka pa znaša 15 centov mesečno.
_,	(Nadaljevanje na CitranL}
NAZNANILA
Grcensburg, Pa.
Društvo št. 77 JSKJ. v Greens-hurgu priredi PLESNO IN ZABAVNO VESELICO v soboto 13 novembra v prostorih	Mary
Miheve na Havdenville. Pričetek točno ob 7J uri zvečer. Vstopnina za moške 75r in ženske 25c. < lani iu članice gori omenjenega društva s*' vabljeni, da se kolikor jim j«- uuitfin-e	vdeležijo. k«-r to je letna Veselica. Moral f»o Vsak prispevati, če se vdeleži ali ne. Dalje so vabljena tudi vsa ilruira sosedna druntva. kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje. Vabljeni so tudi iz drugih naselbin. s«*; 11 lačnim, in žejnim bo 'ustreženo, za kar bo skrbel v to Isvrho izvoljeni odbor.
Ixmis Fink, tajnik.
Baggaley, Pa.
I Tem potom ^ cenjenemu član-tstvu društva sv. Alojzija štev. 13 •ISKJ. v Baggalevu naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji seji I seji meseca okt« bra t. 1.. da vsak ;član plača £1.00 v društveno blagajno meseca decembra. To velja tudi za vse tiste, ki so na potnih listih. Kateri niste bili na zadnji
seji, torej ste prošeni, da vp«»šte-. vate te vrstice. da n»> bo p«>tem [izgovora, da vam m bilo znano.
Ostajam vdani sobrat I Frank Žabkar, tajnik. ■ j---—i
{ Župnik o znišanju cen.
-i __
V veliko nasprotstvo j»roti na-Š*m župnikom s«- je postavil neki I žiipnik na Bavarskem, dr. Kumil-* le;*, ki s.- pr--drzne misliti s svojimi možgani ter je med drugim Jnspisal te be.^dc o neznosnem dviganju i-cn in o možnosti ier je med drugim napisal te ln'se«|e o
■	i»e>nosnem dv'oanju cen iu o mož-l»esti t«- «-et;e /ui/ati. Njegove be-
-	namenjene sieer preil-
-	\ - ns / i bavarske taztiier.'.
i I>r. Kuniilb-i ]iiše: (ii*> dobi-
-	mo znižanja <-en. smo izgubljeni, i < < ne za živila se morajo znižati
-	iu ne samo ustavili. Za pšenico
-	Vadostuje 40 mark za stot. k«-r je
-	/»-t«-v dobra, d« loma «*elo prav d«»-
ibra. Veleagran-i delajo muziko o slabem stanju poljedelstva, ki ya »jp.i v rcsniei i;i. K.io-tu s.- more t i j. j lož j«* naložiti žrtev znižanja . eeit. ker ima got«»vo posest. Za -•li.iega t<» ni vikakšua /rtev. mar-.'več se odreka samo dobičku. Ce i|mora kmetovalec tudi več izdati »fza mezde, orodja in dr.. vendar , odpadejo za njega dnevne potreb-. ščine mestnih prebivalcev. Zlasti \ je tr»-lia zniza*i cene krompirju.
-	Sedanja cena je zasmeh "kruhu revnih !" Tr»''.»a je dvigniti kmetij
, sko pridelovali je. Visoke cene za » umetna gnojila se morajo znižati.
Količine živil se morejo dvignili, i Wpičenje se mora omejiti. Vlada .{mora določiti višje količine moke. . Žito imamo, kmetje meljejo več, »jk.'kor je dovoljeno. Poljedelstvo . rej prične z znižanjem cen in r p«.r mesecih n.orata slediti indn-. stjjja in trgovina. Ce zahtevamo . m1 trgovijje znižanje cen, zadene ; to samo male trgovce in delav-, ee**m — v splošnem ima dr. Ku-niller pač priv. pri nas pa tiči . krivda neznosnim cenam poleg
■	lakomnosti velcagrareev še v mar
i sičem <Irugem.
\ __
ZVEZA MED NEMŠKO VLADO IN BELIMI GARDAMI.
: London, Anglija, 3. novembra. N« ko poročilo iz Moskve nazua-iija. da obstaja med nemško vla-Ju.i in nemškimi "belimi gardami" ;t.gna zveza, katere namen je od-Icčno nastopi*i proti nemškemu delavstvu.
(Tu poroci'o je nerazumljivo. Folikor je nan znano, ni bilo do-sedaj v Nemčiji nolienih belih gard in tudi vlada nima absolutno nobenega vzroka nastopati proti delavcem. Op. ar.)
ZAPISNIK KONVENCIJE
(
(Nadaljevanj« « 3. strani.)	J,
Ta ases«ent mora Uiti plačan pri društvu mino vsaki mesce. kot za;i odrastle člane liiti.	M
9 iVrtitikat člatn« Mladiimkeg« oddelka stopi v veljavo kakor j' liiiro je -»prejem otrok.• odntftreti v n<*Ri uradu, iu če je za njega-j' (rrjo plačana pri»t<»f'ii;r*ii iti MMMirt za tekoči ni esee.
1<I. l'o*>turtuiiia s< i/pla<-a iz lulutliiiskrga oddelku, kakor hitro,1 je poslan iti* gl. urad Jednote pravilno izpolnjen mrtvaški list otro-; ka in e je hit otrok polnih 60 dni .'Un .Mladinskega oddelka od časa!* pristopa . drugače se |H>*nirtiiiiia ne izplača. Posmrtni ne se izplačil J jejo po siar»*sti ob "-asu -miti in sicer;
Starost prihodnji	V*ou. zavarovalnine za starost
. »
rv»jMtni dan	oh času smrti
2	34.0(1
a	4000
4	|48.00
3	169 00 0	140 00
7 ,	168.00
H	20000
240.00
10	300.00	j
11	3*0.00 12 4.10 00
13	450.00
141	450.00	j
T".	450.00
1«	450.00	j
1! Stanje Mladinskega oddelka mora biti vsako leto oeenjeno -j «» aivt'i.ir |n 1 a p<»dlii*.ri lestvice Sta uda nI udu~t*-ial Mortnalitv in 4 «m I st ot i" «»l>re-»ri. Ak> \ r*-dno*.*na	ni;«v i/.ka/njt' da so prispevki
vi lado^n« *ra oddelka prenizki in ne za »lo«. 111 je jo /a pokritje obvezno- ^ at i, sme j.1 tajnik Jednote razpisati izredni asesinent za v.soto, kat?- r ro smatra potrebnim, da podpre blagajno Mladinskega oddelka. V si m h [ii |>« da vrwlii«<lti« ocenitev izkazuje \ečjo vsolo v skladu j Mhoim-k- oddelki. kakt.r m- zahteva na podlagi prorilčuna. sme ^ pl tajnik Jednote tzp:tstiti enega tli več asesmentov Mladinskega f ddeika. to pH le. če p- prebitka toliko, da s*- lattKO pokrije za vse o- j tr»»ke ns.--.meir in da blrgajna Mladinskega odd« Ika ostane še v do- j to ♦ m finali*'ne«n staoju	j
12	<> redni ali izredni »segment otroka ni plačan redno vjsak • trjes.-e. in to t»ajkas«»eje do 2"». t mesecu. se smatra otroka črtanega s iu certifikat take*« otroka postane "ipso faeto * neveljaven. t'e črtani otrok poravna vse ostale asesincnte v teku «*0 dni od časa črta- 1 t ja se tra lahko z»»et <'i.imf v Mholii.ski oddelek, to pa le pod pogo- ? jem. .V ;e ..trok pri dohreni zilrir.ju. o čemur se mora prepričati j društveni tajnik.	/
13	Kadar itmrj- otrok, zavarovan v Mladinskem oddelku, mo- , ra ifojitelj otrokii to ueuimloma naznanili tajniku društva, in ta pa n.ora o tem takoj potočati erlavuemu tajniku, kateri naobratno |>oš ; lj« i«a tajnika društva mrtvaški list in druga navodila. Dolžnost de ^ diče\ je. -kreti da so \ s« listine izpolnjene, kakor se zahteva in jih q mora i o skupno s polico (certifikatom) izročiti tajniku društva. ka- ; teri potem isto pošlje na glavnega tajnika Joduote. Kakor hitro se 3 (H tajnik prepriča o resničnost 11 i smrti otroka in če je bil otrok do- ^ bro stojei el«n Mladinskega odelka ob času smrti, nakaže izplačilo posfnrtnifie na ime dediča označenega v certifikatu.	•
lt Ako dedič ali dedinja pri zdravi ali nezdravi pameti zakrivi f *mrt otroka, zavarovanega pri Mladinskem oddelku, se posmrtnina ne izplača in certifikat poštene neveljaven. Dalje, ako otrok, zava tovnn v mladinskem oddelku zakrivi kako hudodelstvo ali če je ob ar jen zločina, se ga <Ma iz Mladinskega oddelka in certifikat posta l.e neveljaven, ako j- hi -dar 14 let ali več ob času, ko je zločin hi!
ii
izvršen,
1."» O dedič, imenovan v certifikatu otroka. zavarovanega v Mlailinsketn odelku. ž?li, da otrok prestopi od enega društva k dru <mu. moea zahtevati «d tajnika krajevnega društva prestopni list kakorsni so veljavni /:; otroke. I>edič mora skriti, da otrok presto ■ pi k drugemu dmštviv predno prestopni lint izgubi veljavo, patiti sc j n or i «1s j< ase-nieiit pr. dragem društvu o pravem času plačan, kei če ne pl-ča o pravem • je otrok črtan, kakor določa 12. točka teh j pravil Prestopni listi se ne smejoizdajati na društva, katera se na- ^ hajajo v državah v kiterih ni dovoljeno zavarovati otrok.	t
K- \kn eli dedič al: de<litija dobro stoječegi otroka Mladinske ga nM^lka premeuiti oponvko in i tm no vat i dru?ega dediča ali de j •linjo. se mora dedščtni odpovedati in podpisati certifikat na zadnji t strani preil dvema pričama. V slučaju, da je dedi* oddaljen od dru štvenega sede**, se mora odpovedati dedščini in podpisati spremeni- , Im» oporoke pred jsvn;»n notarjem. Premeniba op<^n»ke oziroma izda ja novega eerlifikat* 't: ne 25 centov, katera vsota se pripise v I* pravni *klad Mladinskega n.Melka.
17 V slučaju, če d«*die untrje in da otrok '»stane se nadalje za ▼umvati v Mladinske n oddelku, postane dedič druga oseba, kate 1 1« je odgovorna za nn la'jno vrirojo otroka in kaiera plačuje za otro ka vse asesmente in prispevke. Narediti pa nic-ajo prošnjo za nov . certifikat, ki se izda v takem nlueajj brezplačno.
1M Mladinski oddelek upravlja glavni izvrštvalni o<lber. ti ne svoji seji lahko * Večino glas»»v pren.inja. dodaja in črta katerikoli -Člen \ pravilih Mladinskega o*ldclka. da cslgovarja zakonom. T.ahk< pa izroči vso stvar konvenciji	'
Ta pravila stopijo v veljavo dne 1. oktobra 1920.
Nafo pride na dnevni red. kout.i se da naloga urediti in prestaviti pravila Predlagano in podpiran« da se to l< lo poveri glavnemu , tajniku Joseph Pishlerju in porotniku lieonanl Slohodniku. Spre , jeto enoglasno. OI»v?u islhor ho razsodil delo u\ glavni seji meseca , januarja in ima nalogo plačati ne manj kakor *2">0.00 in r\e več kot , >-500 00 za izvršeno delo (Jlede tiskanja zapisnikov konvenčnih sej | »e sklene, da se naroči zadostno število zapisnikov ter da se pošlje na vsako društvo po tri iztise.
OhMle iz van red nega dela v glavnem uradn po končani konven-eiji do 1. jat.Tiarja. »e enoglasno sprejme, da si f lavni tajnik preskr hi pomočnika, katerega plača Jeilnota.
Nato se preide ni konvenčne nagrade.
Predlagano in podpirano, da se da gl. tajniku za vestno in točno delo v njegovem uradu £500.00. Sprejeto enoglasno. — Glavni tajnik izjavlja, da ni pričakoval nobene nagrade, ker mu je bila odobrena izvanredna pomoč. Vwv>o se pa za nagrado lepo zahvali.
Glavni predsednik pojasnjuje, da dosedanja plača glavnega predsednika
ni nikakor odgovarjala ter prosi zborovalce za nekoliko! priznanja aa njegov Mrad. Nato se vrame kratka debata, v kateri se o*ita netočnost predsedniku. Po končani debati se sklene, da se da predsedniku $50.00 nagrade s pridržkom, da ako ne bo bolj toeno iz-vrleval avoje delo med dobo od konvencije pa do 1. januarja 1921. da ae mu nagrada ne izplaea. Sprejeto enoglasno.
Nadalje je aborniea priznala sledeče nagrade za glavne uradnike in konvenčne odbore: Glavni podpredsednik $20.00; blagajnik #75.00; blagajnik neizplačanih aanrtnin $50.00; predsednik nadzornega odbora $25.00; ostala nadMmtka po $15.00; predsednik porotne-1
Bife &k iS''-^»kk-vJt	- Wt	■"'<	■
F	----""	--
ga fHll^ua £25.00; ostala porotnika po #15.00; predsednik združevalnega odhora *50.00: predsednik gospodarskega odbora £25.00; kon-venčni pretisednik .-fe*20.00: vratar 15.00: vrhovni '.dravnik £25.00: — v-ak mlhornik v konvenčnih odborih po £1.00 na nro za čas, katerega je delal in sicer; Prizivni odbor je ilelal skupno 12 nr; poverilni odbor je delal 5 ur; pravni odbor j.' dtlal skupno 20 ur; odbor za sestavo rezolucij odklanja plačila. ravu<» tako o.tbor za sestavo po-trodlH-. Vrhovni zdravnik .<10 na uro. dela! ur.
Nato poro«'a gl. tajnik, da se je delegat Prvič pripeljal iz Pen-1 svlvanije na zlnirovanje. dasiravno zastopa društvo v Roslyn. Wash in želi. da zbornica tikrene glede voznih stroškov. Konetio sprejeto, da se br. Prpiču plač.-, voznina iz Pcnnsylvanije do t'hicage iu /amu-j*ne dnevnice. Dnevnice iu voznina iz Oiicage v Roslyn se pa pridrži. dokler -e ne vrne !>r*t nazaj v Ro«dyn in od i im ptišlje gl. tajniku račun, koliko Man.* vožnja iz Rod.vna v <Tiiea«ro. »lakar se račun poravna.
Zatem pritle na »lin vtii red volitev mesta z.i prihodnjo konvencijo. Lorain 33, La Salle h in flevelaml 24. Ožja volitev med Ely in I orain : Ely prejel 34 glasov; Loratri glasov. Dve glasovnici sta bili zavrženi vsli^l napak. Kraj prihodnje konvencije je Lorain. O. Jsledi 15 minut odmora.
Nadaljevanje po odmoru.
Na dnevni red pridejo volitve. Glasovanje -e vrši z listki.
Volitev glavnega predsednika. Nominirani so: Mohor Mladich.
Anton Zhašuik in Rudolf Perdan. Oddanih je bilo 91 glasovnic. _
Izid glasovanja: Mladich prejel 2S glasov. Zhašuik 32 in Perdan 31.
Ožja volitev med Zbašnikom in Perdanom. Oddanih je bilo 91 glasovnic: Zbašnik je prejel 39. Perdan 51 glasov; ena glasovnica je I ila zavržena vsled t apak. Glavnim predsednikom izvoljen Rudolf Perdan.	•
Podpredsednik: Nominirani so bili sledeči: Alois Balant, Matija Pogorele in Louis Cost ell o. Oddanih je bilo 90 glasovnic. Balant "il. Pogorele 15 in Costello 23 glasov. Balant pr. jel nadpolovieno ve-rino glasov' torej izvoljen podpredsednikom.
Glavni tajnik: Nominiran .Joseph Pishler. Predlagano in podpirano. da se ga izvoli enoglasno. Glavnim tajnikom izvoljen Pixhler rnoglasno.
Glavni blagajnik: Nominirana sta sledeča: <ieo. L. Brozieh in Louis Champa. Oddanih je bilo 91 glasov. Brozieh .",9. Champa 32. — Vm blagajnika izvoljen Geo. L. Brozieh.
Blagajnik neiplacanih smrtnin.•Nominirani so bili sledeči: — John B recover. Frank Justin. J0I111 Movern. Mohor Mladič in John I len ieh. Oddanih je bdo Mš glasovnic. Brezovec prejel 12 Justin ">0 i Mov "eni 27. Mladich 21 in Ilenich 8. Ožja volitev meti Movernom in I Mladichem : Movern 4G, Mladich 43 glasov. Oddanih je bilo 89 glasovnic.
Predsednik nadzornega odbora: Nominirani so bili sledeči: — Maks Kerzisiiik. Frank Skrabee. John Gouze. J. A. Germ in J. Brezovec. Oddanih 91 glnsovnie. Kerzisnik 33. Š' abec 27. Gouze 19. Brezovec 5 in Germ 4 Ožja volitev med Ker. >nikom in Škrabeem. Oddanih 9 glasovnic; Skrabee 40. Keržianik 50. Predsednikom nad-^orttega odbora izvoljen Maks Keržianik.
Druei nadzornik: Nominirani sledeči: Anton Fritz. Frank skrabee. John Gouze. John A. Germ in Mohor Mladich. Oddanih 90 glasov. Ena glasovnica je bila zavržena vsled napak. Gouze 16. Fritz Skrabee 30. Germ 12 in Mladich 22. Ožja volitev mer Mladiehem
in Škrabeem. Oddanih 90 glasovnic, ena zavržena vsled napak; _
Mladich 47. Skrabee 42. Drugim nadzornikom je izvoljen Mohor Mladich.
Tretji nadzornik. Nominirani so bili sledeči; Anton Fritz. Fr. skrabee. John Gouze Oddanih je bilo glasovnic. Skrabee .V) iu Gouze 33. Tretjim nadzornikom izvoljen Frank Skrabee.
Predsednik porotnega odbora. Nominirani sledfči: Martin O-»eržan. Leonard Slobodnik in Geo. J. Porenta. Oddanih 83 glasovnic. Oberžan 31. Šloboduik 27. Porenta 25. Ožja volitev med Oberža-om in Slobodnikom. Oddanih 80 glasovnic, ena zavržena vsled 11a-aak. Oberžan 38. Slohodnik 41. Pre»lsednikom porotnega odbora izvoljen Leonard Šloboduik.
Drugi porotnik. Nominirani sledeči: Frank Zorieli. Mihael Mra-intz. Lois Vesel in Geo. J. Porenta. Oddanih 77 glasovnic, tri zavrne vsled napak. Zoro h !.">. Mravintz 14. Vesel 17 in Porenta 28. _
»>žja volitev med Vesclom in Porento. Oddanih 83 glasovnic. Vesel JI, Porenta 52. Drugim porotnikom izvoljen Geo. J. Porenta.
Tretji porotnik. Nominirani sledeči: Anton Eržen. Lonis Vesel in Frank Zorich. Oddanih so glasovnic. Eržen 10. Vesel 29. Zorieli 41. Zorieh je prejel nad polovično večino ter je izvoljen tretjim porotnikom.
Vrhovni zdravnik Nominirana sta bila :Dr. Jos. V. Grahek in Dr. F. J. Kern. Dr. Grahek 69 glasovnic. Dr. Kern 17. Oddanih je bil(> 86 glasovnic. Vrhovnim zdravnikom je izvoljen Dr Grahek.
V združevalni odbor so bili nominirani sledeči: Paulina Ermene Valentin Pire. Frank Justin. Antou Celare. Joseph Sterle. Združevalni odbor obstoji iz štirih članov. Voli se samo eden. kateri prejme večino glasov, je predsednik odbora, ostali trije z največ glasovi so ■^a uradniki. Sledi volitev: Valentin Pin- prejel večino glasovnic ter je izvoljen predsednikom združevalnega odhora : ostali sonradniki »o: Paulina Ermene. Josip Sterle in Anton Celare.
Predlog stavljen in potrjen, da se sedanji predsednik združevalnega odhora udeleži konvencije S. N. P. J. ako bode povabljen ter 'a zastopa JSKJ in zagovarja njeno pogodbo. Sprejeto enoglasno.
Zatem se kratko razpravlja o delovanju Jugoslovanske Matice 'n Glasbene atice v Jugoslaviji. Po zaključeni debati se sprejme. <la se daruje £25.00 Glasbeni Matici in £100.00 Jugoslovanski Matici;
svoti se izplačala iz stroškovnega sklada.
Zatem se predla?* in povdarja, ker je brat Gouze propadel pri volitvah in ker ima gotove zasluge pri Jednoti kot bivši prvi tajnik in 1^-letni blagajnik, da hi se ga za njegovo vestno in točno poslovanje izvolilo častnim Oelegatom za prihodnjo konvencijo in da hi i-mel vm» pravice. kak'»r da bi bil uradnik ali pa delegat. Vname se kratka debata. Stavljen je proti-predlog. da se ne voli rastnega delegata. Proti-predlog sprejet.
Nato pozove glavni predsednik Rovanaek novo izvoljene uradnike pred zbornico in jih zapriseže.
Po kratkem nagovom, v katerem jim želi obilo uspeha pri njih trn da pol nem delovanju, zaključi giavni predsednik enajsto redno konvencijo J. S. K. Jednote ob pol deseti uri zvečer.
Kadolf perdan, konvenčni predsednik.
Leonard Slobodnik, zapisnikar.
Joaaph A. Mertel, pomožni zapisnikar.
/STAJA V MEHIŠKI OAMIZIJI
Vers Crux, Mehika. 3. septembra, icrnizija v Cnatepee. v bližini Ja-ape, se je uprla. VstaSi fto zapletli kakih 150.000 pezov ter skoraj vse orožje in municijo.
V mesto so bili poslani trije vladni polki, kojlh namen je zatreti
[vrtaj*. ______'
URAmn JIZK ▼ PALESTINI.
Pari*, Francija, 3. novembra.! Governer Sir Herbert Samuel je imenoval upravni svet, ki šteje 13 članov, med katerimi so kristjani, mohamedanei in židje. tJ-radne jezike ima Palestina tri: angleščina arabščino in hebrej-fiiao.__^ ____- 1
: Podrobnosti o plebiestitn na Koroškem
Starokrajski listi, ki smo jih ravnokar sprejeli, naznanjajo:
Celovec. 13. okt:>bra. — Pri seji plebiscitne komisije, ki se je vršila danes zvečer oh 22. uri 30 minut in ki j«1 bila zelo kratka, je predsednik komisije Peck proglasil rezultat plebiscita v koro.ški coni A. ki je nastopni:
Rožek za Avstrijo 19*0. za Jugoslavijo 2318. skupaj 429s sov. — Borovi je za Avstrijo 6427. za Jugoslavijo 4J|si. skupaj 11.40s irlasov. — Vclikovec za Avstrijo 8306. /a Jugoslavijo 2444. i skupaj 10.750 glasov. - Plibcrk za Avstrijo 5312. za Jugoslavijo! 5535. skupaj 10.847 glasov.
Skupaj je glasovalo; za Avstrijo 22.025, z.i Jugoslavijo 15.237. Skupaj 37.303 glasovi.	<
1
Avstrija ima t>747 frlasov večine ali pa 59 odstotkov ; na -Jugoslavijo odpade 41 odstotkov «»ddanih glasov.
Na vprašanje, če je to oficijelni razglas, je predsednik to potrdil. Nato je ptnlal nas zastopnik minister Jovanovič izjavo, tla ho svojo vlado o tem obvestil in počakal njenega odgovora. Konstatira pa že sedaj, tla je 1-1.278 Slovencev glasovalo za Jugoslavijo in da kraljevina SHS na te Slovence nikdar ne bo pozabila in jih tudi ne bo zapustila. Na to izjavo se je gospoda od plebiscitne komisije čudno spogledala. Predsednik Peek je bil očitno razburjen in je izjavil, da bo prihodnja seja jutri ob 11. predpoldne.
Vovbre pri Velikovcu. 13. okt. Danes zvečer so se začeli zbirati' tukaj nemški in nemškntarski4 banditi z namenom. rta umore trii najodličnejse Slovence, 111 sicer slovenskega gozdarja. Pavlico in p« domače Menrlovega sina. Ta trojica je zanpno za to izvedela iti je v zadnjem momentu, ko se j je rolpa že bližala, pribežala v Ve-j likovec.	;
Pliberk, 13. okt. — Domače i ljudstvo je 'popolnoma razočara-' no in nikakor noče vrjeti. da bi| Slovenci plebi«eit izgubili, zakaj j ra dan glasovanja je videlo svoje j nnožice. o kateri je vedelo, daj ima pravico glasovanja, d oči m j nasprotnikov ni bilo vndeti mno-1 go. Zato se vprašuje, odkod te razmeroma majhne nase številke ti'm. kjer so v resnici imeli velikansko večino. V resnici je to darts še prava zagonetka, ne glede n: to. da so omahljivci pod vti-! som terorja iti groženj nasprotnikov in vsled podkupovanja glasovali z nasprotniki. Dejstvo je, da je domače prebivalstvo imelo pri plebiscitu veliko večino in da so nasprotniki zmagali edinole s tujci, ki so po zaslugi ententne I plebiscitne komisije dobili pravi-j eo glasovanj i, ki je po mirovni j pogodbi nikdar ne bi smeli imeti. Sedaj Nemci sami govore, da se je okrog 10.000 Nemcev razkropilo v' coni A, vsi z glasovalnimi izkaznicami. Tako si moremo razlagati tudi, da imajo Nemci slabo vest in da si le bolj na zunaj delajo korajžo in slavijo zmago, do-čnn je videti, da so njihove slovesnosti danes neodkritosrčne. V vsej Nemški Avstriji, pa tudi v coni A gorijo nemški kresovi, sliši se pokanje topičev. Nemci slavijo svojo zmago. Slovensko prebivalstvo je silno potrto, joče in p laka, vendar pa je v njihovih vrstah videti toliko odločnosti in pripravljenosti na vse. tudi za življenje, samo da ostane cona A v Jugoslaviji.
Dobrlaves, 13. okt. — Kako naravnost nesramno so celo na dan plebiscita Italjani agitirali za Nemce, dokazuje nastopno dej-sivo: V Žitarivesi se je italjanski delegat peljal sam s svojim avtomobilom po dva volilca, o katerih je mislil, da bosta glasovala z Nemci. Oba sta slovenskega mišljenja, akoravno je njun oče strasten nemškutar. Zato sta se skrila, da ju Italjan ni mogel si-l;ti na glasoval išče.
Železna kaplja. 13. oktobra. — Drastičen primer očitne pristra-r osti nemških presednikov glasovalnih odsekov se je zgodil na gla-sovališeu za občino Belo v Želez-ri kaplji. Dotični predsednik Joži f pl. Luezer je večkrat namenoma dajal slovenskim strankam pr eno belo in dve zeleni glasovnici, tako da je pri sklepu glasovanja manjkalo komisiji celih 23 zelenih glasovnic. Taki glasovi so seveda neveljavni in so tako izgubili Slovenci 23 glasov. V Železni keplji so, kolikor se že danes more dognati, sprejeli v glasovalni imenik 36 neupravičenih Nemcev, v Beli pa 42. V Dobrlivesi so odbili 57 upravičenih slovenskih reklamacij in sprejeli 135 neupravičenih nemških. V Grebinju so odbili 46 upravičenih slovenskih, sprejeli pa 100 neupravičenih nem ških reklamacoijah. To se je pora vi jalo takorekoč skoro v vseh občinah, zlasti pa v občinah, ki imajo številnejše prebivalstvo. Yi di se v tem sistem, ki jim je bil mofoecs samit po itiljiinlr*! aš-
j-topniLkiii. ki so reševali reklama-j c'je. V Beli niso sprejeli odličnih 1 'Slovencev v glasovalni imenik, jčeš. da jih nihče ne pozna in da so 'jtujci, akoravno še nikdar niso prišli par ur. odkar so se rodili, od svoje hiše. med dr. 11. pr. so izre-j klamirali županovo soprogo in jhCerko, akoravno sta ta rojeni in jr.ikdar nista bili nikjer stalnega . :bivališča. Izrcklamirali sta kot ne-j 'poznani. To je seveda italjanski zastopnik v Pliberku potrdil. "—, Ntinci so reklamirali kar na sle-( ipo srečo en groš. češ. nekaj se bo j •jže posrečilo. Uradnih potrdil niso| 1 j mogli nikjer doprinesti in se opi 1 ijrali samo s splošnimi frazami, ka-, -!kor unbekannt, r.nauffindbar, zu; ' jug. war am 1. 1. 1919 nicht bier ' itd. Naša uradna dokazila so eu-
■	t eutni zastopniki kratkoinalo
-	ignorirali.	j 'l Železna kaplja. 13. okt. — Za
■	z^rled. kako so postopali distrikt-j
■	n; sveti s slovenskimi reklamaci-
■	jami, naj služi primer Kristine . Kalijan. ki je umrla. Slovenci so
>	predložili občinsko spričevalo, da
t je imenovana res umrla. Plebiscit-j
>	na komisija pa je ukrenila, da o-j Istane vpisana v imenik in da naj j 'g:esuje. V resnici je tudi glaso-i
ijv&la. toda ne ona, neiro drug. ki si je njene izkaznice prisvojil in, z njenim imenom glasoval. Taki; 'primeri so mnogokrat ne dajo
■	kontrolirati, tiko jih člani komisi-
■	je niso osebno poznali iu brez dvo-|
•	jma je takih primerov silno mno-j
gu —
Velikokec, 13. oktobra. — Sko-i.-j iz vseh Dbčin nain poročajo. 1 da naši glasovalci v mnogih prin- j merili izkaznic niso dobili, zlasti'
■	tam, kjer so jih delili nemški člani krajevnih glasovalnih odsekov j
-	iu so dotične izkaznice prišle v j
•	roke Nemcem, ki so z njimi gla-1 eovali. Ako pregledamo vse p!e
1 tiseitno postopanje, vidimo, da 1 pomeni velike sleparije in goljnft-i- je pod legalnim plaščem. Takega plebiscita pač nobena država ne
•	nore priznati, akotudi ga je vo-i d;la eutentria komisija, očitno pri-1 stranska.
Maribor, 13. okt. — Nocoj ob » 19. se je vršil na Glavnem trsu
-	jako buren protestni shod proti
-	nemškim glasovalnim sleparijam !' na Koroškem. Sshoda se je udele-
-	žila večtisočglava množica. Med
-	viharnim odobravanjem je govoril, ? urednik Pire o dogodkih, ki naj
-	bi baje prinesli našemu živi ju na t Koroškem poraz. Teea plebiscita j
-	pa nikakor r.e more priznavati
-	slovenski narod in se mu bo z vse-
-	mi sredstvi upiral. Njegova izva-i
-	janja so izzvala skrajno ogorče-j
-	nje. zlasti ko je omenil, da mari-
-	borski nemčnrji vsled prislepar-
-	jene zmage r-a Koroškem govore 1 tudi že o plebiscitu, ki naj bi se
-	vršil za mesto Maribor. Besedo so povzeli tudi še drugi govorniki,
5 ki so zahtevali za nemško divja-
0	i»ie proti našemu prebivalstvu na 1- Koroškem maščevanje. Po shodu
1	se je razvila po mestu povorka. >- r:cd katero so demonstranti, po-i mešani v velikem delu tudi z ne-', razsodno mladino, na več krajih v li Gosposki. Slovenski, Aleksandro-1- vi, Vetrinjski in Koroški uliei, ka-
kor tudi na Glavnem trgu pobili I- r.tpisne table in izložbena okna 1» raznih nemških trgovin in ka-n varn. Zlasti so deinonstrantje raz-1- bili vsa okna zagrizenih nemških h kavarn Meran in Theresienhof ter iz poslednje pometali tudi del o 1 preme na cesto. Dasiravno je po il Jicija večkrat posegla vmes, ven-i-|dar ni aaogla ukrotiti razburje-
"Agramer Tagbtatt"- .
j.zpravlja o /oližanju balkanskih Iržav. ki dobiva vidno obliko, ker ;e nasprotstvi iKlstranjujejo. Podil i*anje zbliževanja si» vrši v Lon-ionu. kar treba posebej omeniti. Angleški politiki bi v sedanjem k ulitku balkanska zeza ne bila »»•ljuba. Francija stoji v ospredju .ropskih zadev iu hoče doseči v aeilnji Evropi neomejeno vodstvo
veljavo. Iz Madžarske hoče du-laveski blok gospodarsko in po-•u<-no orientirati v Pariz iu je »morala naravno zadeti v Anglijo, ii je v bližnjem or i jen t n i stota-i- intere-irana. Jednostransko jrientirani Balkan, kakor si ga že-e Franeozje z Dunava. Italjani pa r Adrije. hi bil stalni vir konfliktov. ki bi vsi ko velesilo, razpola-rajočo s tem ozemljem, katero »na geografično tako ugodno lego n predstavijti skupno tudi vele-;i!o. utegnil zapeljati k eksperi-eeiitom. ogrožajočim druge velesile. Zdmžitev balkanskih držav 'aje jamstvo, da obdrži podonav-kr. zemlje svojo lastno od ločeval-.0 sposobnost in da ne bo tlome-ii tuje volje. Združitev je ne le v .treba za prizadete države, am-vik tudi pogoj za stabilne razmere v Evropi sploh.
LITERATURA.
• ■
Župnik hi pisatelj Ksaver Me-«ko priobčil je sledečo oceno:
Zadnji ."-as <ttno dobili Slovenei nekaj"1 knjig, ki smo jih resnično veseli. V treh zelo lepih in pri-rnčnih snopičih nam je podal A. M eli k "Zgodovino Srbov. Hrvatov iu Slovencev". V vzorni slovenščini nam je orisal našo zgodovino od najstarejših do današnjih easov. t \*a prodaj je pri Čiri I
ovi tiskarni v Mariboru.)
Dr. Lenard je spisal "Jugoslovanski Piemont". zgodovina Srbije od < mega Jurija do kralja Petra. Knjiga. brojeČa 152 strani, je na prodaj pri Cirilovi tiskarni v Mariboru za 14 kron, kar je danes zelo malo. Pisana je knjiga tako poljudno, da je bo tudi pri-p ros t o ljudstvo zelo veselo. Tudi za predavanja v izobraževalnih in drugih društvih bo zelo dobro služila.
Tretja knjiga, ki nam je bila res žc potrebna kakor zrak in solace, je "Slovenski pravopis" učenega profesorja dr. Breznika. Ko bi bili imeli to knjigo že pred nekaj leti! l*pajmo, da ho s tem pravopisom dos«-danja negotovost in samolastnost posameznih pisateljev in listov vsaj nekoliko omejena. če že res ne more popolnoma izginiti. Založila je "Slovenski Pravopis"' Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani in stane 12 kron. Sezite po teli knjigah!
ROJAXX NAROČAJTE SB HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE.
nja. ki je prevladovalo množico. Demonstracija. med katero so udeleženci dpjali z ogorčenimi kli-r»j izraza svojemu razpoloženju, je t::*jala nekako do 21. ure, nakar -e je množica razpršila.
Zagreb. 13. okt. — Povodom vesti, da je plebiscit na Koroškem izpadel za nas nepovoljno, je zavladala po vsem me^tu velika pofrtost. Vsi listi se ha vi jo s to zadevo ter zvračajo krivdo na malomarnost beljrrajske rlade, ka-kortndi na prist ranost plebiscitne komisije, ki je podpirala koristi Itrljanov in Nemeev.
Bel grad, 13. okt. — Nepovolj-ne vesti iz Koroške so napravile zelo velik ntis po vsem mestu. Zavladala je v vseh slojih velika lazbnrjenost *er vse govori o tem vprašanju. Listi iščejo vzroka neuspeha ter vzračajo krivdo na prist ranost plebiscitne komisije, ki se je na najnedostojnejši način igrala z našimi pravicami. Od vlade zahtevajo, naj ne opusti teh krajev, dokler ne bo razvidno, a kakimi mahinacijami se je posrečilo Italjanora in Nemcem uropa-ti nam Koroško.
Belgrad. 13. okt. — Naša vlada fre ni dobila uradnih podatkov o iridn plebiscita na Koroškem. V rokah naših oblasti so dokumenti, k* jasno dokazujejo nekorektnosti pri plebiscitu. Vlada je le vld-zMa protest pri kofereaci poslancev ter zahtevala popravo teh
nekorektnosti.	__
Volkovi t ovčjih kožuhih ali policisti kot kriminalci.
Poroča, C. O. Mahony.
Najbolj značilna potez« majhnega <le)a policistov, ki ko pontali tfkom svoje karijere zločinci, je njih skrajna neuspešnost in nerodnost v iz\ rš*»vanju zločinov. < lovck bi domneval. <la bo postal uradnik. ki je %*ajen imeti opravlja z zločinci, ki p^zna ofieij^lne metod«* in nazore, katerega se vsaki dan pita * teorijami j»l#»«le sledov in ki ima veliko praktične izkušnji. strašen sovra/nik človeške družbe, če bi postal jz tega ali onega razloga član razreda, ka-, t ere ga bi moral zasledovati in lo-! \iti. V reanici pa se zgodi nekaj ravno nasprotnega in najbolj no-torični zločinci, ki so služili v po-lieijuki sili, sa bili tako nerodni, praktiki, da so s«' izdali z mislimi. In-si-dami in dejanji. Posejali so svojo pot s sledovi in ne še zadovoljni h tem, so pustili vnemar ona pravila, katerih se drži vsak po-' vprečni zločinec v srnjo lastno ko-r>st. \*slei| tega ni bilo nikdar jk»-! M hno težko spoznati te ljudi kri-, vim. ."eprav je bd najbolj prew-iietIjivi vzgle«! polieista-krimuialca tri krut stavljen pred sodišče. pre-J
dno je bilo mogoče dobiti cm| porote izrek krivde. Treba pa je pri-'
pomniti. da ni imel insnektor ' . . i
Montgomery niti trenutek prilike uiti rablju in le irska /govor ' float je p rešil i la krono, da je stavi-. In t*"krat fxnl obtožbo.
Montgofiurv je bil značilna osebuosr I »t »te tnore biti nobene-j ga dvoma da ni bil njegov d lib j nikdar normalen. Bil je bančni! uradnik, ko je sklenil pripraviti sel 7 a \stop \ Kraljevo irsko orožni-! štvo Po pristanih skušnjah je j dobil s užbo kot p<M]inšpktor ter imenovan policijskim nečelnikom v N'»*u tonsteuarf.
Od prvega pričetka svoje novel karijere pa se je nahajal v stanjn Uronh-tiega pomanjkanja denarja1 ter je preprečil marsikatero krizo s tem. da j»* pregovoril nekatere P««irej<*ne mu polieiale, ki so mu posodili svoje prihranke za neko fMMlj.-tje. IVnar. katerega je do-1 bil na ta način, je uporabil za od-, plavanje gotovega dela svojih dol-! gov Svojim podrejenim je redno plačeval interese ter upal. da se bo n« kega b-pega ■ dne izvršilo čudo. ko bo postal doKti boptf, da vine »letiar, katerega si je izpo-i nodil,	* 4 j
Ko se to čudo ni hotelo pojavi-l ti. je sklenil umoriti svojega najbolj intimnega prijatelja, kajti ta prijatelj je bil blagajnik krajevne! I •an k t* in w tem umorom bi si lab-1 ko pt -lojil par tisoč funtov. V, svoji I 1 m nosi i kot okrajni inšpektor ie bil dobro poznan In bodoči] monter M- \ sbtl tega mislil, da bo /adnja K*. o kateri bi ee dom ! lievalo, da je izvršila nmor.
/ib lo ae mu je nadalje, da %o njegove prilike, da konrčno uide,j i/lM,|jšanc vsle*l dejstva. da je bil, najtesnejši prijatelj umorjenga.J *'e N izvršil zlo."in pogumno in naglo, bi plural tak»j lastnik pre-| eejšnega premoženja. * katerim bi-lahko plačal uvoj dolgove ter do-1 sege! vi4je čanti v služb«.
Ni te/<« predstavljati si njegovo duševno stanje, ko je načrt po-i lag..m« do/.H-eval v njem Polomi je bil zanj le š,- vprašanje Pasa Obupani ljudje «0 *♦» vedno po-1 slu/evali obtipnih *rv,Ktev in miJ /gani tega inšpektorja *o bili kot' kačje gnezdo, v katerem Je mrgolelo zla Skozi cele tedne pred umorom je razmišljal o svnfili na-j črtih in v »vojem »klepu. da napravi Ig rločina u«peh. je bil izvali red no počjmen in previden.
Kljub svoji previdnosti pa je bil bedast in naravnwt smešno zabit zločinec iu! trenutka naprej, ko je aftopil v banko. ▼ kateri je bil blagajnik sam. dne 20 junija 1871. William tttaaa, blagajnika, je udaril od zadaj po glgvi s erkim. katero j* i* ob težil a nrtiwm f?la** »e na me>hi umrl — Imel je lahko smrt. — je rekel Montgomery, potem ko je bilo spoznan krivim, a pogled je bil atrairn. ko so truplo našli (Vli urad je bil oikrop-Ijen a krvjo in truplo je bilo razmesarjen«. Montgomery je liltro oropal blagajno ter vrgel sa stran obveznice, kaetrih bi ne mogel eprtviti r denar. Ko pa je ra-pualii banko, aiireti in hladen. 110-aen- moril no orodje pod suknjo, kater« je noatl na roki, je imel ▼ mrožem iepu petnajst sto fmitOT
[v papirnatem denarju ter nekako petdeset v zlatu.
I "mor je bil izvršen v pohii dnevni luči. ko je bilo dosti ljudi ( zunaj na cestah in Montgomery , je vedel, da se izpostavlja strašnemu riziku, ('eprav se je zavedel ( dejstva, tla >e ga bo indentificiralo , kot osebo, ki je onega dne zadnja . prišla iz banke, se je vendar za- , našal na svoje stališče in značaj, 1 da odvrne od sebe sum.	j ■
Nekako dve uri pozneje je bil " zopet v banki, kajti umor se je ' ! medtem razkrilo iu on je bil se- 'j veda takoj informiran. Tam je pri-j šla bistvena preiskušnja za Mnnt-ij goeinry-,ja. Njegovo življenje je' bilo odvisno od tega, kako se T>o obnašal. Pogosto se je moral uri-
•	v	.	1
ti v tem prizoru ze poprej, a prav izpočefka je bil tako nenaraven ] in kratkoviden, da bi bilo skoro 1 nemogoče obtežiti m* bolj kot pa" se je dejanski.	j'
Ali mislite, da je izvršil sa- ' monior? — je rekel nekemu znancu. ki je stal poleg ter zrl navzdol na umorjenega blagajnika.
To je bilo v onih okoliščinah tako bedasto-smešno vprašanje, da .}•• bil edini možni odgovor zaiti-.', čljiv posmeh in \Toiituom»'rv. ki se je zavedal, da je napravil napako. je postil uraden tr spodil * i/ banke vse. z izjemo nekega po-1 lieista. ki je stal na straži.
r
banke je šel v svoj urad ter s spisal poročilo, katero naj bi se < brzojavilo njegovemu tovarišu v j sosednem okrajti.	f ;
Pmsim obvestite eoronerja. | da se je završila smrt vspričo suni-1« Ijivili okoliščin. — je čečkal. Izraz t '"vspričo sumljivih okoliščin" je « bil potvora \ spričo jasnih dejstev i in morilec je očividno to spoznal, i kajti poslal je nadaljno sporočilo.|j v katerem je izjavil, da je prlp!-' i
sovati smrt Glassa umoru. Pri če-'
'4
la se je v sled tega običajna pre-'t iskava.
__ j 1
Predlogi bi bili navajati tukaj.j posameznosti njegovih bedastih1, naporov, da zvodi za nos svoje to- j variš*', a ko je vprašal nekega to- t variša inšpektirja. če bi bilo mo- , goče dobiti obsodbo zadnjega mo- j /a. katerega se je videlo priti iz L banke pod pogojem, da ni bila , njegova obleka okravljena in ko t si je obenem ugotovilo, da je zad- 1 nji zapustil banko, je bil aretiran -ter stavljen pod obtožbo. Dvakrat L m- je zagovorniku Montgomery-ja t posrečilo pregovoriti pon>to tako.j, da ni hotela spoznati Montgpme- L rv-ja krivim umora, a pri tretji^ obravna\i pa je državni pravdnik -j razbil zagovor na kosce s tem. da j je privedel v dvorano polieista. ki , j«* bil tako velik kot Montgomery, j Nema priča je nosila obleko, ka- , tero je tiomI morilee ob času urno- j ra iu na njegovi roki je bila i*ta , suknja. V žepih je bil denar z dokumenti. katere so našli skrite v s nekem gozdu. Ta priča Je pričela . korakati semintja pred porotniki , ter nato položila na mizo vse pred- j mete. S tem je pokazala, da je bi-h |o Montgomery-ju mogoče oditi iz , banke, ne da bi vzbudili preveliko | ppoomost. Ta prelistava je zado-1, sto vala porotnikom iti proglasili;, so ga krivim umora. V teku par|. minut po objavi je priznal pred ; si dičem. da 5» v resnici umoril ^ svojega prijatelja. "William Glarsa. , a zagovor, da je bil blazen, ni re- , id Montgomery-ja vislic.
--I
I >Ca isti način čuden in dramati-i' j čen. čeprav na povsem drugačni 1 :podlagi ter v razmerah, ki so sko- |, ! ro nepoznane v Angliji, je bil zlo .čin poročnika fliarles BiM-ker-.ia,f nrwyoKke policije. Becker je na- i ' čelo val departments kojega naloga je bila zatirati igralnice in zloglasne hiše. Ker se mu njegova plača ni zdela dosti velika, je uvc--| I javi l sistem iz.Ril jevau ja. h pomočjo katerega je dobil skoro dva' miijona dolarjev od profe*ijona!-nih igralcev in sal oner jev v New 1 V or k«. Seveda ni obdržal vsega 'tega denarja zase. a ohranil je i ve<" ji del ter bil bogat človek, ki je izvršil umor z pomočjo najetih lopovov.
Zgodilo se je. da je izbruhnilo* eno onih perijodičnili nezadovolj-Mev z pol*eij.sko administracijo in imenovan je bil preiskovalni ko-mftej. Med prostovoljnimi pričami ae je nahajal tudi Herman Rosenthal, ki se je naveličal izročati večino svojih dobičkov poroeinkn t
Be<-kerju. Ko je slednji čul o ta-' kozvanem izdajstvu Rosenkhala, je najel tolpo 1o|k»vov, da ga ustre-1 li iti dne lfi. julija 1912 je bil Ro-: senthal umorjen od plačancev policijskega poročnika. Treba je priznati. da je za policista, ki se iz-! roči v roke profesijotialuih kriminalcev. toliko kfit če bi izvršil sa-i momor. Beeker je moral poznat moderno prislovieo. da ni uikake časti me<l zločinci. a vzel je. nase rižiko tel* plaeal običajno ceno. • Ko je bil voilitelj gange ujet. sta dva člana razkrila celo zaroto iu posledica tega je bila. da so poročnika Bm* k i-rja aretirali ter stavil pod obtožba umora.
Skozi tri leta se je boril za svo-' je življenje in s pomočjo denarja, upliva in nekoliko sreče se mu je.1 posrečilvo zadržati ml sebe rablja a v juliju 191."» je moral na električni stol in bedast kriminalec je bil deležen usode, ki je posledica zliK-ina in bedast oče.
Policijski uradnik, ki se izroči v roke profesijanalnemu zločincu pa ni omejen na Združene države iu čepra\ ni bil zločin tako resen.1 .ii* bil padec treh detektivov s Scotland Varila < polieijskega glavnega stana v Londonu) prav t&Ico senzacijonalen in dramatičen kot oni Beeker ja. Težko si je misliti bolj dramatičen prizor kot je bil oni. ki se je završil v glavnem stanu londonske policije v polet-' ju 1877. ko so bili trije glavni in-1 špektorii. zeploseni v svojih ura-' »Mi s preiskavo materija la. tika-' j«H'-ega se zločinov, katere naj bi zasledili, na nitrat informiran, da so aretirani od obtožbe. da so prejemali denar od soglasne Ben-' son gange. Kakšni so morali biti j občutki teh mož. ki so dali držav-' ni službi najboljša leta svojega' življenja, ko so se naenkrat iz-! premenili iz preganjalcev v pre-' ganjane Njih obup je moral bi-! ti tem večji, ker so žrtvovali tako dosti za tako malo.
Izmed leh treh mož. po imenu John Meiklejohn, William Parker( in Natanijel Druškovie Je bil zadnje imnovani najbolj intresantna osebnost ter najbolj premeten de-' tektiv. Bil je Poljak, ki je postal naturčjliziran Anglež. Družkovičj je bil sijajen lingvist ter uspešen \ zasledovalcev zločincev. Na Scotland Vardu so ga zelo rešpekti-rali in določen je bi za nadaljno, uaredovanje. Njegov posebni department se je pečal z inozemskimi zločinci in neprestano je po-j toval med Londonom in kontinentom. Meiklejohn je bil Škot velikih zmožnosti in Palmer je pri-J Šel do čina glavnega inšpektorja po dolgi službi in dobrem obnaša-1 nju. Ce bi ne bilo Škota, bi njega-j va dva tovariša nikdar ne prišla v skušnjavo in za svoje znanstvo z Benson gango sta se morala za-ii vali t i njemu, ki je prihajal iz Bridge of Allan, kjer se je sezna-J nil z. nekim Williamom Kurr. vrlo" izobraženim človekom, ki je za-' menjal trezno ozračje službe železniškega urada z bolj pustolov-j skim življenjem 4'bookmaker-jaJ
V teku času se je Kurr seznanil j s Harry Rensonom. enim najbolj j značilnih kriminalcev devetnajstega stoletja, perverznim žcnijemj ki je imel smisel za humor, a no-! benega smisla za east. Iztuhtal je neko sleparijo pri konjskih dir-' kali. s pomočjo katere je Benso-j nova tolpa osleparila neko fran-j cosko grofico za skoro deset tisi/* funtov. Ker pa se je Benson1 zavedal kočljivega značaja svojega posla in sklenil je vsled tega po-i služiti se znanstva Kurra z inšpek-i torjem Meiklejohnom. Podkupiti je hotel tega detektiva ter toliko j nadaljnih detektivov Scotland Varda. kot bi jih bilo pripravlje-' uih žrtvovati svojo prostost. Sre-' Č*a mil je bila ugodna, kajti Meiklejohn. ki je že sprejel 14darila " in 4'posojila** od Kurra. je bil informiran od glavnega inšpektorja Dniškoviča, da se nahaja v finančnih stiskah. Vse kaže, da je Druškovič stavil jamstvo za nekega sorodnika za menico, glasečo se na l."»0 funtov. Ta menica pa je za pal I a. Enostavno rečeno je bil
Druškovič v velikih stiskah, kaj-te če bi njegovi predpostavljeni izveleli za tn. bi bil odpuščen.
Meiklejohn je med tem časom že orito stopil v "tajno službo" Rensona ter se dogovoril z zločin-| cem. la bo mu dal privatne informacije glede katerihkoli načrtov. katere bi snoval*policijski department proti njemu in njegovi tolpi. Ko mu je torej Druškovič zaupal svoje stiske, ga je takoj predstavil Bensonu. ki mu je "posodH" ImU—I tatov ter na. mignil, da lafefc* čoM ie več.
; i Poslednji list mehikanske-
: ga cesarja Habsburžana!
Maksa.
i ? i
H »h? buržan Maks, ki so ga Me-liikanc: p<iklieali za vladarja v svojo deželo, je bil po vojnem pravu in dne 11». junija l>t>7 «»b 7. zjutraj v «Jucrataru ustreljen. Ž njim pa sta bila ustreljena njemu zvesto vdana mehikanska generala Mejia iti Mirauion. Pred svojo j smrtjo je pisal svoji še sedaj ži-1 I več i ženi Sarlo'? nastopam pismo:'
I
<Juerataro. <ien ls. .luni 1867.
:	1
Theucrste t 'harlotte!
1	1
Wen 11 <iOtt es zuHisst. dass Du cities Tages genesest umi diese Zi-ili-n liest. so wirst l>u die gauze ' <iraus«mkeit des S**hieksals ken-' nen leruen. welche mieli oh ne l"n-> terbreehung sehUigt — seit Deiner ! Abrei.--e naeli Eumpa. Du hast; mit Dir mein Gluck nnd meine1
1
See!e fortgefiihrt ! Warum habe
n*h nicht Deine Stinime gehort!,
Acli. so viole Kreignisse. so viele
pl 'tzlielic Sehliige haben die Fiil-[
le mciner llotTnungen so zer-s
, sT«»rt, dass der Trd fur mieli eiue
Befreiung, keeine Agonie ist. Ichi
, werde glorreieh fallen, wie ein
..... I jSoldat. ein be^iegter K<»nig. nicht
,entehrt. Wenn Deine Leiden so
heftig sind. wenn Dich Hott baldj
1 mit mir vcreinigt. so wcrde ichj
(seine gi>t t lie lie Hand segnen, Avel-i
I «*he uns so s«-hvver getroffcn hat.'
1 Adieu! Adieu!
Dein <ir:ner
;	Ma*' I
Po slovensko;
iiuerataro. Is. junija lhC7 j
1 Predraga Šarlota!
Ce Bog <loj>usti. da nekega duel ozdraviš • cesarici Šarloti se jei 'namreč zaradi mehikanskih do-j godkov otemnel um) in bereš tel 'vrstice. In>š sp'»znala vso krutosti usixie. ki me brez prenehanja te-! !pe — odkar si Ti odpotovala v I Kvrikpo. S ceboj si mi odpeljala mojo srečo in mojo duš<>! Zakaj Te nisem poslušal! Oj, toliko do-' godkov. toliko nenadnih udarcev je razdejala vse nioje liade. da je
>u:rt za mene osvoboditev, ne ago-
t -.
i nija. Padel bom slavno, kakor vojak. premagan kralj, ne oneča-ščen. C'e je Tvoje trpljenje tako "silno, če Te bo Bog kmalu združil z menoj, bom blagoslavljal 11 je-igovo liožanstveuo roko. ki naju jc j triko težko zadela. Z Bogoni! Z Bogom!
Tvoj r.bogi
Maks.
I Kako je prišlo to pismo v s|o-1 venske roke, ko je vendar znano, (kako je avstrijska policija skrbe-lla za to. da niso prišla taka pisma Iv javnost, če so pa jih objavili li-}sti. >:o bili brez pardona zaplenje-jniStvar je silno- enostavna. S ee-l arjem Maksom je štd v Mehiko tudi Slovenec — stotnik Kaste-jlic — znan po<l ilcnom "Stotnik j iz Katarnauma". — ki je po tra-1 g i eni smrti svojega vladarja za-1 pustil iiLchikansko vojsko in vsto-jpil zojM-t v avstrijsko armado : Zaupnik cesarja Maksa je pre-' vz»*l nalogo, izročiti ta list cesa-'riei Šarloti potoni avstrijskega e#'sarskega <lvora. V ta list so do-j bili vpogledi nekateri avstrijski častnikK ki so službovali v lehi-kanski vojski, a stotnik Kastelie. [!;i j»* pred nekimi leti v Ljubljani v visi»ki -taros-ti umrl, si je napravil prepis tega pisma. Pismo I je dal pomnožiti ter j*- take ko-ipije. opremljene z njegovil podpisom "Kastelie. llptll.". razdelil I med «voje znance in prijatelje v .Ljubljani.
1"	"
■ Malo pozneje je bil vključen v
zaroto še inšpektor Palmer in takrat je predstavil Benson v dej-1 stvo svoj dobro zasnovani načrt. I (v trdnem prepričanju, da bo v stanu izogniti se aretaciji ter po-i begniti s plenom, če bi se kaka ,zrtev pritožila, ko je imel na svo-l ji strani tri inšpektorje, ki bi ga ' j informirali o nevarnosti.
Sleparija je nekaj časa cvetela
-	in Benson se je nazival grofom -.Vonge ter skubil ljudi. Že imeno-i vana francoska grofica pa je spo-
-	znala, da je bila osleparjena ter
-	prišla v London, kjer se je pri-
-	tešila pri županu. Zarota je bila i razkrita in tolpa se je morala
-	razpršiti na vse strani.
! MALA ENTENTA IN RUMU
NIJA.
i ^ -
j Neiie Ziircher Zcitung" p:«še: |'lugoslovansko-češkoslo\ aška oborožitev Madžarske j«- jutstavila \ Rnmttnijo v dilemo, m tem priča Jpridvs.*!!! negotovost, v kateri se nahaja javnost napram razmerju Runuiuije do male entente. 1st.-mu bukartškemu dopisniku pariškega '.Matina", katen-mu je naznanil dr. Bencš pristop Kumuni-j«*, je i/.ja\ il general Avcreseu ravno nasprotno. Kakor znano. . vidi Kraneija v mali eiitenti zadržek za vzpostavitev Madžarske. Francija želi iz gospodarskih ozi-rov pomagati luatlžiirskeniu ljudstvu in vidi v Kumuuiji svojega I naravnega sodelavca. \ko se pomisli na vpliv, ki -ra j.* imela i Francija na svojo latinsko sestro ob Donavi, se /di francoska namera upravičena. Teianunska mirovna pogiMlba je pri/.nala Kumu-'tiiji iz nedvointiili zgrulovinskili in »■tiioigrafičn ih naroilopisnih razlogov velik del o-grskega o/emlja. ,Francija se trudi že od julija tega .leta. da vzpostavi prijateljske odnosa je med obema sosedoma in za 1 revizijo triatlonske pogodbe v smislu < 'lemeneeaujevega pi>ma I Madžarski. Stališče kabineta g>*n Avcreseu v tem vprašanju ni zna j no. Nadaljna ]>ogajanja je prevzel zunanji minister Take Jo-! nesen.
Dr. Koier
t j slov enski zdravnik
j 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.!
t Dr. Kolar ]« naj. ■tareJAi durvuki M ravnik. *i>«c;a-!Ut v PlttNburvbu. ki ima letno prakao ▼ adravli« nlu vseh tnoOilb bolezni.
Zastrupljen)« kr Ti sdravl • sla-•ovitem M«, ki aa Je laumei dr. prof. Erllcfa. Ce imate moaolja alt menur-čke po telesu v arlu. tapadaaj« 'f* bolečine v kosteh, pridite In tstfatO vam bom kri. Ka fiafeajta. kar ta bs tesen ee nalese.
Vm mulkf pole veni adravtoa po »-krajni metodi. Kakor hitra opaalte da vam preaehuje zdravi*, ne čakaj ! te. temveč pridite ln las vam aa bom ■opet povrnil.
Hydrastis aU vodno kilo oadravfs v 11. urah ln elcer bres operacije.
Boleanl mehurja, ki povsrotelo bo lelne v krlfu ln brbto ln v čari ti tudi pri puiCanjn vode. utUrtflm k gotovostjo.
Revmatičen, trvanje. boleetne • tekllne. srbečice, ikro.*!« ln dra«e ko-fne bolezni, ki n^sta^ejo vsled neCl-ete k »-vi. ozdravim v kratkem £aau nI potrebno težatL
Uradne ure: vsak dan Jd I. ura zjutraj do 8. r večer; v petkih od a. »Istra! do 5. Dopoldne: ob nedeljah oa zjutraj do a popoldaa.
Začimbe, iaHUa trn aajrasnoent aajia
domača zdravila
katera pripore 5a migr. Kadop. imam tečno t zalogi. PUfta po Ivupldhd
MATH. PEZD1R
P. O. Bok 7712, Oity HaO Statkn RW YORK CITY
I	f
POZOR, ROJAKI! , j
j Kill ve za K RANK A UKLK. doma iz Poto vrha pri Novem me-,' ' Ntu f Pred i-nim letom j«> je ixlku- ' ril ml tu. a ne veiiM kam. Zanj I 1 nam j»i»-:ii" • d njeu«»ve žene iz I 1 -tarejya kraja, katera je v budi 1 potrebi. IN»/':a ^e lahko, ker 1
I	na obeli nunah ima odrezane pr- 1
Te. j«* -rednje velikosti, ."»4 let 1 ^ar ima l«rke. K1!■ • r ve. naj mi ( ",-poroči n je4r.1v naslov, ali naj se ,
• »a s:im oglasi. Frank Zupančič. 1,!I. H 2. i?.-v ♦kš, rioverdale. ln»l. 3-4 — 11 i
E Pozor rojaki in rojakinje!
Oi Alpeutinkture
Vam zrastejo krasni
• m AI|»enjnnim<Je
-	7.ra>tej«» v r.tih tiilnili niiiškim krasne
-	I>rke in iirmla Ri-vmatizein nli kixtilK.l
II	I'wlmvi |K>iKtbir»ma v «tih dneh. <>J , Itrusliiitiiikiiirc v.1111 |ti»t:tni*jn sivi
1 a s je ]Ki|Hiti:i>ni:> naturiii kakur bili 1 iiitiiilusti //Iruvil.i za rane. i.jM-kliiif* t kniste. bule. turove, za kurj.-
-	bnnlovii-e. jH.tru- n-.-,.. <ix'.*l»line. Zasta-
t ram* želoiIC-m* l"«le/jii /.ilravijtt liitr-i . . in juM-eni. Pilite Ink.»j t». .Tuik bi Koledar indijem /jist..nj
Jakob Wahcich
f»702 Itonna Ave., N. K. ( levt*lami, O.
; Držite ta liniment ;
! pri roki.
► * < i Ktdar trpite ne revteatiima. lambed.
) scietiel. D*unU«iji. bolečib niiiceb. otr> | )
. ljeniti člecih. krčih 1» drugih sunujib
bolečinah, rabite mis o
I	I I
; Several ;;
Gothardol
' ' (prejeSererovoGitb»rd<^cet}el na raettu. * ' I | kjer je boWm«, in »te Ubit" prepričam, de I I . . vam bo km^li: od.e^io. Ta z^aeslevi do- .
m»fl linimeot je bil rabljen *k< -i Etirt-( I do.et let z n^jT^;tnt in xad. \ Ijitln ■ j ^ epehoni utdnnii« L*kj>r.ih bcu-C.o 10 i ccl-tx^njeaja oteklia. 2<apeodaJ t v Mb T t I lekarnah. V dveh raerai. 30c m 60c.	A
i p
iščem s\«ij. ja očeta !;.\KTOI,A K I ti I N in - * riea K!,* ANK A KI
It I N 1»\ ii !ni -i-ea m v« ii nič <» njima, takrat	bila \ Kentle-
v ! I le. !'• l*ro»im. da nr ojf'a--it a. .Mrs. K< s« Miha tek. roj. K ?! in. |{ K. 1».	eentii-bi
«"enter. Sara t. »ura < o.. \. V. 1-4 11
Za božič lahko pošlje vsak zaboj svojcem v stari kraj. -
S|*rejuiem<» zal».ji- il.t	itx-o funtov težke, to<t:i zaiM.ji morajo bili ne«'ni. <Ie ne ni7.1>ij<-j<>-
Mi Im.iik* iiI|mis|ji11	zjiln.ji- 1»; lioveiubni. t:ik... iLi jih il..U- /ji
gotovo m Im.žk-.	Karunamo /a prruu le 1.1 rente v /a funt.
Kil..r l.o jM.„lnl naj	tako. ila jih i|ot»emo «1,. m i,..v.-uibr:i
ŠTRUKELJ & HORAK
European Trading & Export Co.
88 — 6th Avenue.	Nrw York, N. Y.
DOCTOR LORENZp
aDIMI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	lit P
»PECI JALIST mo&kih BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja etroka j« zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje ▼ vseh boleznih in kt>4 znam slovensko, zato vas t atem popolnoma r aru meti in epozna ti vaic belezen, da vae ozdravim in vrnem rao-j in zdravje. Skozi 23 let v-m pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moekU bolezni. Zato ise morete popolnoma zanesti na uiene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridiU čimpreje.
Jaz ozdrevlm zaetrupljans krt. masuUe ln Uee 90 teleeu, ooieem . Briu. te-pedanle laa. bolečin« v koeteh. eta<» rane. 5lvtn» bolezni, oelab^cet. bolezni v meburi«. ledcah. lerr.h m teiodcu, rmar.loo. rvvmatlUa«. katar. slav> fttle. teauna iu>	. |^
Urasna ur« aa: v pondetjek. eredrh m setkld 04 ». ure iiutrej «e a Bo add ne. V torvih. Četrtkih tn eobotah od ». u-e z(u..e| «e K
______Oto nedeljah p. Jo a vrm plcottfne.
^oari na zdravim, pr.dete osebno, ne po/abiti imi in n _ ______	NA8LOV.
Dr. LORENZ "4 pe«n a«. Pittsburgh, pa.
Nakatarl drugI zdravniki rabijo tolmače, da vaa razumajo Jaz zn*«n hrvateka trn t* etareae kraja, zete vae te-Je zdravih, kar «aa razumem.
OD $35 50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA — PLOŠČ V VZEH JEZIKIH. BREZPLAČNE CENIKE DOBITE PRI:
St., CONEMAUGH, PA
COLUMBIA GRAMOFONE
VICTOR NAVIHSE". 331 Greeve
ZASTONJ 9 PREDMETOV ZASTONJ
Nikdar ie niate Imeli tako dobre prilike kot vam jo nudimo danes. Ura. ki jo ViJite tukaj naslikano, j- nu najboljših. kar jih izdelujejo. I m orno*o<'imo vsakomur nabav« i^ <lra«ocene ure. ki slutila \ e.* let. nudimo j*»~t.no r,izke cene In prihodnjih 30 dni jo bomo prodajali jo lastn' .eni. T^Ke poslale r.e ure sreOnj^veljk'.-1» z umeuiimj okr-9ki in carantirane za več let. kz>leljuje Illinois V\ at-h C ise C*.». *. K .iesje je iz /Lxt^ra r.iklj;.. poeta\-|jeno v ; ri-ptne dremlje in aarantirano. Kate boljSe čas kot katerakoli drti«a. Te ure smatt.ijo za najbolJSe rvetu ln vsak-kdor Jo ima, bo v^lel ceniti njeno vrednost in Jo ne bo d.»l nikomur za nobeno «eno. kajti |li>.. Oo h, vam x»e dalo takeira zadovoljstva kot ra vam bo dala ta ura za C:2.00. l»a pa •"-zrianimo ta tel je s temi urarm najUjljjteza amerl
iulelka. smo »ktenlii prodajati Jih po tovarniški furti, ki }" ilr .•» • IOZOR. ..Ker
za t«. 30 dnevno razpro !ajo dali r.'/ stran tiimi« l 0 0 teh *»r (m> tej jako nizki reni -oprifir'a-«n« eitatelje. naj hile * narof-ill. in vsakdo bo dobil kot <laril... xastonj. sle^efe predmete <i, avtomati.no Vilo ■ katerim »i lahko popravljate «voJ* čevlje ali žiranlce. ker Siva kot *troJ ter vzame isto/Sizno dvoje iivbv z ',1-h slranl 2 i K-i in M Jardov tevljarske drete za eno z vsakim M lom. <2> Svileni privenelk za veriZico.	Avtomuti^l ».»r-.j »a »trl-
ieje las katerim lahko vsakdo strite lase po svoji volji b*.-z tlakih navo-lil <4i I^p Šepni itlavnit <5» f ialt'en I»r«tan z vaJima začetnicama. ««» Patentirana verltica za k.ju e. .?> Nov i *I«kuAen stereosk^p. ki povezuje najmanjše predmete do njihove r.ara-.ne velikoe'1 in polefftera £0 »tik. <hi Ustnik za rlrarete iz čist era jantarja t<«»Barcmeter najnovejša izi.ajdba ki nasnmja izpremembe vremena z» en ali več dni vnaprej. Zcmjen Je v obliki hišice v kateri ti vita dve osebi, moiki in fcenska. Ce naznanja lepo vratne.	|z hfSIre ionska, če pa deievno. se Ser.ska skrije in
iz hišice pride modki a delnikom. A»i nt zanimivo ln dob-o. vv imate tak termometer v svoji hiii*»
Nobeneta teh predmetov ee ne mo/« prodati po- ^ sebej za katerokoli ceno. kajti imamo Jih za samo
za darilo za vso uro. katero kupite pri naa. MJ no-	GARANCIJSKI KUPON
četno denarja vnaprej, eemo IzreWte ta knpon. na-	C.ospodjc: Prosim, pošljite ml uro. katero prodajate po
K rr	« «n devet	predmetov, kater^ d^
In za stvari boete ><o J h dobite. Mi aa-	darilo brezplačno v priho.ir.jih	30. dneh. zakar pridevam
^Vr^0^^ "^-voljstvo. aii pa vrnemo denar. ^ -enr-.v xa ,-štn, roške in «	stvari b^n pla&al. ko
i tsiie ae oares	ioiii dohfl-
UNION SALES CO.
Dept. M4	Vazlov ........................................................
2029 W. Chicago Ave Chicago,	^	^ ^^ a ^^
KRALJICA SVETA.
Roman. — Spini Kari Figborg.	G
Z* "O les Naroda" priredil O. P.	g
13	< Nadaljevanje.,
Ven vlačiiga' - mi je siknil v uho. |tj j«- f o via«. Joimry-ja. N I • • i»a se»«i padl-t. zmleti. <ni njegove j.i-»ti. v kot.
K<»' «.k'i/i meglo -eni vidt-la in «"-111 i* ia-le.1iije :
«.i»|hmI.i moj.i. ]»r«*dlagam. da se vrnemo L dnesrnemu re«lti j" i • k»*l neki •>> in bil je /»>,»♦! oni Johuuv-ja. 1'rn » li >o /up« t /vniketati ko/mi in -lišal-i «*m preierti« Miie-
j«nje. •>
Na« nkraT pa sem eutila. kako j« nekdo klonil preko mene T nisi hlazna. j« rekel neki pijani	- Vse to j«- neum
!-osf Ti /e	ha. h;v ha. \m • pijai i kot vinje Jaz iu ti. -
ruidva s%a na|H»l pametmi tukaj. Pojdi iu pij.
\,.|»i I • m/.i\e«.ii vem potisnil; roko <•«! >.*lie. Neka <-as;i si- je t.i/lila <>i» tla in neko mo/.ko telo ><■ je vrglo name. Tedaj pa sem /lu.t!a s\oje /mtnje sjle ter sko«"ila pokouei.
Pred menoj je	preiskovalni sodnik, tuož z dobrohotnim
I o^rl« lom. mož. ki m«- je spravil v jeeo.
We s»- j,- vrtelo l -og liieiitr u: št ilanes ne	kako sem našla
i«»lik.<> moči. da sem /1'cžala.
Kot gnana i»d futij sem poliit« lu po stopnjieah navzdol iu na i estO,
liešaki s«-m. k«»t !a je peklo za liieiijo. skozi <-este. brez etlja. v
temno noe.
Šestnajsto poglavje.
O t« , ni»«• i ne vem danes ničesar. Bolečina je bila pač velika, kaj ! i s«- p- zamorila v mojem srcu.
Tedaj pa j«- pos« do v nu ni prazno, vse pras.no. Ko je naprn-ib i.tro. sem bila mirni iti moji možgani so zopet pričeli delovati. -Pr»«lt sem s.-iti morala imeti streho nad svojo glavo. Najela sem ne t. je malo. eeneno sobo.
Narava je zahtevala svoje prav.ee in padla sem v globoko '-pa n je brez sanj.
Ko sem se zbud'Ja. sem pričela iazmišljati. Lee eno hrepenenj« j. živelo v meni. divje in pfSmtče; ono os vele. Ta človek me ji varal kot ni s«- nikd'«r i ob« n človek varal drugega. Vse je bila za vi-stiia sleparija, njegova ljub«zen do mene. njegova trgovina z oče t' m hne: oval me je vlačngo. I>a. i. a pravil je .z mene vlačiigo. r.i »/•I 'iisr ter me naorevil zaničevano pred svetom in samim seboj boi j. izginil oče. naj izginem tudi jaz. brez sle.lu.... s svojo last t«o roko.
V T »-tu pogledu pa se je zmotil! Se je živela ena njegovih žrtev i • p! v v je bila I« slabotna žuiska. s.- je čutila vendar dosti močno
osveti b«* in druge, da oprosti svet t«-ga lopova, za katerega bili ljudje 1«' mrzle številke njegovih računov. Spoznal naj bi nie On ali ja.T.
Moj dobri oče! Kako pač je postal žrtev tega zločinea? hnevnik' Sodnik mi je vn.il dnevnik. Ležal je poleg mene ii \ ,< !.i s»-in ga v roko. Tam je stalo vs«-, česiir še nisem vedsla :
Danes je prišlo, ri-sir seru m- tako bal. Iz tega ali or.«»ga \/i«.ka je /iihl. \al minister kitajsk » b.-sedilo pogodbe. Iskali so «ra ; ga niso našli. Le rusko besedilo je bilo tam. Povsem naravno, kajti kitajsko s.- še \«-dno nahaja v rokah mojega mučitclja. ki j«» old j ii bil \ n it: !f.i \ 1*4 ura h l>aii«-s je /e tretji dan. da ima dokument v svojih rokah Včeraj -em bil pri njem. a me j.« dal spoditi kot ne-umnetra solar. ka Prav ima Jaz nisem zaslužil boljšega. Zakaj pa s« m delal tako^brezčas«no '
Minister me i> dal poklieati. Dokumenta ni bilo nikjer. Ja/ o.|e(.\oien zanj Zi.hteva) je pojasnila, katerega pa mu nisem
mogel dati.
Danes sem bil < hI ju: seen. Spodili >o me sramotno po tridewtlet t.• p« sft-ui slu/iii	Kot «»nečaMČ'«'ti no«"-em stopiti pred oči ž»'jie iu
otroka. Zakaj nisem vsega tega preje premislil?
.... K.iko le/k-' j.- jemati sl-»vo od njih.... Nimam nobene »Iruge i/bire. Mora bhi....	^
Prii ela sem jokati.
Tako je torej umrl moj oče! Tudi njega so spodili brez tisnii ljenja. ko je bil v stiski.
Sedela sem eele ur«- ia že se je prieelo mračiii. Prižgala sem s\. iilko ter /o|»et |HWgIa po svojem dnevniku. V teh listih je moj oče še živel ter govoril z menoj.
Tu j«- bil t:«'ki o« 1st a vek. še dolgo pred katastrofo:
Od našega kitajskega poslanika je prišlo danes na urad daljši poročdo. Prepisal s. ni nekaj i/ njega, ker j«- ' ilo tako čudovito. uradu m nikdo pazil na t«», kajti ne brigajo se za take fantastične s)\;iri Jaz pa mislim, da vi-mlar tiče nekaj za v*ein tem. Z.- v prejšnjih letih *e se pečal z zgodovino preseljevati ia Zidov. Ni ga poglavja v sveloViu zgodovini, ki bi bil bolj zanindv.
Tri leta po razdejal ju Jeruzalema od strani cesarja Tita. to je l.-ta 7"i po Kr se j« več židovskih družin prek i Perzije. Korasana in Samarkauda i/seliU; na Kitajsko, kjer so te družine tudi ostale. I o»lanik ponn'*, «la ie čul »hI nekega donaiWM ]»astorja »z neke <«ntia)n«' province, «ia se v taniošnji židovski kolo iji in sieer v Kajfongn, nahaja še s«-daj sveta knjijja i/ časov kralja Salamona. l..ko/\ana Thora. ki pripoveduje o obisku kraljice iz Sabe ter na-tenčno 1'hvaja. kje ».- i ahaja že davno pozabljena ter še ve«1110 ne-1'g«, lovi jena zlata dežela < ►fir. v kateri je nekoč vladala ta lepa kra-l.'!",i. <> govori %pot««či1o resnico, potem mora bili še danes tam skiit velikanski zaklad kralji«-«, kattrega je skrinja skrita ob svo-j. m iva.leu.
To je vsi- z«?o vrj«tno. Jaz sani bi rad »el ua Kitajsko. Vs«. be-«!e bi bilo koti »m • K«l«*r bi imel zaklad kraljice iz Sabe. bi bil brez dvoma najbogatejši človek ia svetu....
Spustila s« m dnevnik iz r««k. Pied menoj pa je vstal sen. tako lievrjeten in v« likan**i. da se mi je pričelo vrte'!. Ali hi ne bilo mogoče prestaviti ga v dejstvo* Naenkrat je stab* pred menoj {Hiznanje: — Jaz sem ona. ki sem > a sled čudovitih potili usode doloeeai za to. «la dvignem zaklad! Kal | o bi moglo drugače priti, da je prišla raMio menr v roke ta skriv-j fsoMtn« ve*| f
IV »eni »r hotela «*svetiti. s»-m mogla storiti to le na lastno p4-st.j Postavni koraki no bili neMOfrori. Kdo mi je vrjel, ko sem nastopila I ^ran ujrmut Cd« zaatofMuki javne pravice «o bili njegovi prija-1
•	Iji- Njegov r neizmerno premoženj" mu j«- dovoljevalo, «la je uni- ® il v.se, ki so >«- mu i^ostavljali na pot.
Zaklatl kraljice -.ii j«- ka/u! e.lin«» možno it. M«»rala sem hiti rosta iu to-odvisiia i.-r tak«» bogata kot oni, nad katerim s«'tn se lio- c ela osvetiti. če ne šc l^ogatejša^
Obstajala pa je >e i adaljna Si /koča. Kako naj pridem jaz. ki seui l ila briz sr. iis|eV. |U, Kiiajsko.' Dolge dneve sem si mučila glavo. Ni š!n drugače. D i pridem T.i. kaj. sem morala sprejeti tam kako l*fe>to. Dolgo časa .n iskala v ti tnog«»«"-ih listih. Koneeiio pa sem
l-i.šla kar -eju hotel i Bogat kita i-k. trgovci- *-.- iskal mlado in «h1-
...	....	I
lično K\ rop.-jko. ki Maj l*i učila njegove otroke angleški m ^u-er za
visoko pla«-o. Prev«iz je pla al trgovec sam.	^
To je bilo. kar >/ i i hotela. Angleški sem govorila kot svoj ma-
t« rinsr.i jezik. Svoj < olnji denar s,-mi ]>orabila. da brzojavini v Kan- 5
,«»n. B zojavno je j»ris«l ttii'ii migovor /. navodilom, naj dvignem de j
rur v neki banki.	! "
/ naslednjiiii sibirskim vlakom sem se tiuli o«lpeIjala v Peking. ||
K. .j s|- i,- zgmlilo ea ladji l Ti« t.sina proti jugu. vam je znano J
in tuiii vse ostalo.	! ®
• •
I
Matld j<- kotirala svojo povest.
Pi •»! njo je s,-d«.; Kieriluiig. Kitajec, s poveš, no glavo, prevzet j|
•	d doživljaja deklic", katere mu .i.' slednja razkrila z v so brezo h- , /it nost jo.	®
Ob.'util je velika hvaležnost, da s-nie vedeti, a lotil se ga j»- tudi (
•	elik strah, kajti «-po:.naI ji. «la je sj-.-e Maud bolno in da more ozdra
\« ti >■•'«- tedaj, ko bo ]>la«'*a! o t... !«ar je preteklost grešila na njej. ' Po.'-asi je piijel nj« no roko ter |o poljubil kol poljubi človek ^ toko ii'atere.
Hočem	vaš krat. — je rekel, a te priproste obljube so (
zvenel«' kot prisega.
T. iaj pa .«- m« i g 11 i I a Mami i»r«-gar«l s\-«»jo l«']io, l.letlo glavo. ' — Za v- <l'!o . . «i : a /i ' i-:t !
!».il;e prihftdniič x
Zastopniki "Glas Naroda'
Zadnje pismo s«.»iii prejela «-d	__
njega i/ Midville. <ia., tja mmii' _	_M . ..	^ I
,	kateri ao poo^lafičenl pobirati oaro6
mu i.ikoj odgovorila, t.nla 1'^- uluo » dne?nik "Glaa Naroda".
mo mi je bilo vrnj.-no. Prosim	zatiiopuik l»«la potrdilo ca aroto
oveg;;. ki v«- zanj. da mi poro- ^riero Je prejel lu Jih rojakom p rt po
ča. a!i naj -e pa m oglasi. -vAiuio.
Miss Man Bukovec.	Kast N«r«*nlua	Naroda" Je:
: v v i- v v	ce1" leto f6.U0; ca pol leta $3.00;
I »t 11 street. New i ork. N. i.	... .	'	_	.
tH si! rt meaece $2.4)0; aa Četrt leta
I - 11.50
Kje je moj mož FRANK MR<iO- ^aa Fiamlata, CmLi LK ' Leta 1 4. je imel ta le na- Jmv%*>
lov; le»x	31 asimtown. Pa.
...	. , ...	1-rank rkrabec
i tosmi cenjene rojake. «-e kdo	o**.-
ve za njegov naslov, naj ga o- prU?r culi« J«ihn Germ, rranl pozori na ta oglas i n obenem pa Uaesb ta A- Kocbevar. mi poroča, če {»a sam čita, naj Salida Tola.:
se vendar oglasi svoji ženi Lu- LoHl8 C««**"0-• •• u i	.	Internet, Cela.:
eiji Mrgole. Dolgavas st. .»s pri Mj,fh
Kočevju. Slovenija. Jugoslavia., Wianapolia, In«.: < 4-."»-11	« l«U Rn<4m*i>
ukli^ IbIl«
Lambert Bolakar. Aorara, DL
J. Verbtc, 838 Aurora ArWM. * CUc^ I1L:
Joseph Boat!«. Joseph Bllah te Joseph BevCU.	,
Jolict, UL	«
Frank Bambich. Fiank. LanHeS 1 ln Jobn ZaleteL	,
.Haaceotah, DL:
Frank Anrada ^ La Sslle. DL
Matija Kom*. Nerta Chicafe, DL:	V
Anton Kobal ta Math. Ocrfla. ^eutfi Chicago, DL: Frank Cerne. • SprincfieM, DL:
Matija BarberM. ! ifaokefan, DL:
Frank PctkovSak. Kranklin, Kaaass:
Frank LeskoTle. Frentenac, Kanaaa:
Rok Fina. Kince, Kanaaa: . Mike PenclL KitzmiUer, Mi:
Frank Vodopivee. rhiabolm, MIml:	1 -
Frank GovSa. Calumet, Klik:
M. F. Kobe la Paral Bchalta. Eveteth, Mian.:
Louis GovSa.	/
Gilbert. Mina.: L. VeaeL (fibbing. Mlm: Iran PovSa. Virginia. Mina.:
Frank Hrovatlch. Kly. Minn.:
Frank Govže In Joaeph J. PeabeL Louis, Mo.: Mike Grabriaa. Fast Helena. Ment.:
Frank Hrella. 'ireal FalK 'Tinta— t
Math. Urlh. Hlein. Montana: * Gregor Zobec. ; Gevranda, N. ¥.: k Kari Sternlia. Uttle Falls, N. ¥.:
Frank MaalaL (vberton, Unie:
Frank 1 »cte ta Alb. PoUsaea. oliinvvood, Otale:
Math. Klapatk. leveland, Ohio:
Frank Sakaer, Charles ItrUopi in Jakob Reanik. 'xirain, OhU:
Louis Balant, J. Ku^to m M Ostanek. *ile«. Obie:
Frank Kogoviek. ; Voungslown, Oble: . Anton KikeU i »regoo City, Oregon i 1 M. Justin. lUeghaoy. ■'a.:
M Klarlch. vmbridge. Pa.:
Frank JakJa. ' teaaccner. Pa.:
I/Hii Hribar, treogbton. Pa.:
Anton lrtvM.
' Hurdine, Pa.:
John Dsssiar. : oocMogh. Pa.:
Iru Pajk ln Tld Rn itik tlaridge. Pa.:
Antoa Jeriaa ta Anton Kum glor. OuDle, Pa.:
Anton Oahrhan. Expert, Pa.:
IfHtVm Snptnaa. ; Parat aty. Pi^: Mac. Kamin. FarraU. Pa.:
Jerry Okorn. Imperial. Pa.:
Vaient^ie PetermL ■reonabarg. rx:
Frank Novak. Irwin, Pa:
Mrke Pavflek. 'ohuntcwn, Pa.:
John Polanc in Mike Srbel. > oserne. Pa.:
Anton Oeolalk. ^aner* Pa.:
Frank PeaSar. i >teeo Bun, Pa:
Frank Mafiek la 2Trank PodmlJ Bek.
fttaburgb. Pa.:
U. JahDblcb, Z. Jakah«, Ut da rich In L Magister. ' Calpblon, Pa.:
Martin Korooeheta. Ceading, Pa.:
J. Pecdlra. •itedtm. Pa.:
Anton Hm. rurtJe Cvsekt IV:
Frank Rditfrar.
j »Veot Newtsn. Pa.: Joseph JovOL White Valley . Pa. s Jurij Pravil.
WIBscftu IV:	t
J. P-temelL fOadi Plisiit Weak.
G. J. Porenta.	'
Cofcftitti W» e
Frank Kodan.
-----. W. Ve.:
A. Kormchan. •fDwakeee, Wis« s
Adolf MtDH ta JnaAp Tratnik
LETOŠNJE
Suho Grozdje
liupor tirano is starega kraja I
«18 centov funt. Boksa BO funtov	$0.00
Posebne ene na valiko.
« j
61-63 Cheat j ftnU	I
Pridite! Tukaj je nekaj velikanskega. Pridite!
Ura z godbo.
l:»-j<:uc:i ila h<K"e vsaka ilril-itirin iin»-ii (I'.t.r.. uro. in vnak v.-, iln jr- dnb»r (isomer potre-i.,i v	domačiji, ti«' samo
f.« .!:i	tkoliko je ura. am-
pak shiži tudi v okrasek.
Ali vidite tukaj to krasno uro? V. ž* čas in poleg t«-£a vas l az-\.-ueIjuj>- s j»i .s^l i no Rodl.o.
i V tin'ete slišati «lobro jfi^lbo. •\;mi ni iM.tr«*l>a Ir.witi težko pri-»luS«.negi denarja, z-t drajra dala k..t »«. klavir, fxru-graf violina ali flavta. trf,'r«-t.a vam je-l<- raviti to uro iu igrala \*ain izvrstno kalerrik-4i skladb" 1.silili. Vi in_ VHMi ptiju-t.-|ji bod.. Oudili. iv j<> »-nkra.1 i- >vij«-ie. 1... igrala .'»-trt ure Po-vam pa ni jotrt-ba ku-
iH.vali rekordov ali kaj p.nlobr.f. fr.i kajti ta ura j f tako napravljena.. da lahko iz premen i te vale tt-r igrate vsakipot drufraC-en komad. Napravljena je iz »olidrie brniir-e /. mpei niškeni okraskom ter je nadebelo pofiatena. «Ja-Jal tiriitia je za 2-r. let.
Ta ura je veliko vredna, tie J n t o kr.t rawmier. pa.'- pa tuili k>>t godalo. Trajalo vam bo vs*-Žfvlj. '1 Je. Vreiin:« je ti«.«Ki. toda mi j.. h<H"enio dati v tern mese-'II z. i $10.95.
V';.m ni treh« jio.šiljati nobene-.leriarja. samo izrežite ta "elan. 1'iš'lite ca nam s 5<> eenli v po-širiih znamkah in ini vam bomo i osUili to krastui uro Ostanek I boste |>la.'-ali k., vam bo ura do ijenja na <lom. Ivminite. da >e t;i Txinudbii ve t Ijavna le za kratek	kajti
"* pozneje bo stala ura fH), Sedaj na delo.
'	Sedaj na delo.
Union Sales Company 2029 w-	Chica«0'IU*
Pozor!
Slovenci, Hrvati in Srbi
ki potujels sko/iBNew York.
Ne pozabile na inoj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobb z eno ali dvema postelji m. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach
KRHANJE RAIKIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO OOPLUJEJO 12 NEW YOWKA.
ROTTERDAM
PESARO
PANNONIA
CRETIC
IMPERATOR NEW YORK LA LORRAINE NOOROAM
BELVEDERE
LA TOURAINE
ADRIATIC
ST. PAUL
N. AMSTER9AN
AQUITANIA
PHILADELPHIA
LA SAVOIE
FRANCE
RYNOAM
ARGENTINA
ROCHAMBEAU
IMPERATOR
LA LORRAINE
NEW YORK
ROTTERDAM
AQUITANIA
CANOPIC
ST. PAUL
PRES. WILSON
I
6 nov. — Bculogn«
• nov. — Ganoa i
nov. — Tr*i
9. nov. — Genoa' 11 nov. — Cherbourg' 13 nov. — Cherbourg ' "3. nov. — Havre
17	now. — Boulogne
— Vr«t 16 nov. — Tr«t 20 nov. — Havre 20 nov. — Cherbourg
20	nov. — Cherbourg
21	nov. — Boulogne 23 nov. — Cherbourg 27 nov. — Cherbourg
27	nov. — Cherbourg
I	dec. — Havre 1 dec. — Boulogne
3	dec. — Tr«t |
4	dec. — Havre
9 d^c. — Cherbourg
11 dec. — Havre 11 dec. — Cherbouro
II	dec. — Boulogne
14 dec. — Cherbc^irg 16 dee. — Gehoa
18	dec. — Cherbourg
28	dec. — Tr«t
Sled« can sa ran* nitka m m iruic Dojasnlla, cdrnlt* na tvrdko
PRANK SAKSKP
*	a« Cortlandt Sc. Mrw
LLOYD SABAUGQ
Prihodj clplutj* la Now Torka ttf-nik na 2 vijaka PESARO
f. novembra. Isdajajo a« direitnl roam Uatkl So THft
(tevmh me»r v JncosUdlL
Braapla^no etno potnikom I. riWll«
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dnbmaik
(Gr.voss) lo Tnt BEI.VKDEKK____18- Dovembm
Za Dubrovnik 2. razred $175.00
3 razred 125.00
in *5. davka.
Za Tr«t	2. razred	»175.00
3. razred	«120-00 in &6. čivka.
ARGENTINA......3. dwrnbra
P u turn mtkov, iidanir za vate^ra-
Je v Juoor'avijI In Srbljr flaikoine ugodnosti orvega. drugo*
ga In fetjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivalo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS. & GO.
°asaeng«r Department m <Bul C.	MM V
Kdor želi pred Božičem in Novim letom dospeti v Jugoslavijo in potovati na Trst, priporočamo sledeče brzoparnike:
"PESARO" odpluje 6. novembra. Cena za III. razred do TrsU $98.50.
"PANNONIA" odpluje 9. novembra. Cena za III. razred do TrsU $130.00.
"BELVEDERE*' odpluje 18. novembra. Cena za UL razred do Trsta $125.00.
"ARGENTINA" odpluje 3. decembra. Cena za III. razred do Trsta $125.00.
Pri navedenih cenah je všteta svota *a vojni
davek.
Na vseh navedenih parnikih, je dobiti tudi prostor za II. razred za nizko ceno. Za vsa pojasnila se obrnite in pišite na znano in zanesljivo tvrdko:
FRANK SAKSER 82 SfS&gJZ"1
"Pannonia"
* 10. NOVEMBRA
v Dubrovnik in Trst.
Cena za tretji razred:
naravnost v Dubrovnik in Trst................ $125.00
in $5.00 vojnega davka. Oglasite se pri najbližnjem Cunard agentu.
Parnik ,"Italia"
odpluje 17. novembra v Dubrovnik in Trst.
Cena za tretji razred:
DUBROVNIK .........................u..... $125 00
TRST ...................................... $100.00
in $5.00 vojnega davka.
V vašem mestu je Cunard Anchor agent. Pojdite k njemu.
CUNARD LINE tr—.
Hamburg in Gdansk JyjS^^hr^^
preko Angleške.	1
Parnik AQUITANIA 23. novembra
Cena za tretji razred:	^^^^^^^^^^^^
in $5.00 vojnega davka.	HEKsif'V'"'
Oglasite se pri najbližjem	. ............
__CUNARD agentu.	^TT
W ROJAKI NAROČAJTE BE gA "GLAS NARODA". NAJ. 7» VKČJI SLOVUBKI DUVJU& V ZDS. D&2AVAB.