688*3
§g IZSELJENIŠKA KNJ1ŽNICA ST.3 |J S Ljubljana dne 1. julija 1930 I
11ZSIUINIŠKI i 1 VESTNIH 1
| ZA POD« NAŠIH = 1	IZSELJENCEM
jj	1930
Izdala In založila 1 DRUŽBA SV. RAFAELA ¥ UI1BLJANI
02539053485353485348535353894848534848485348482353485348
01534848232348484853234853894823532348534853482353
r. z. z n. z.
v Ljubljani, MikMMcra c.«
(tik za franč. cerkvijo v lastni palači)
. J
sprejema hranilne vloge in dovoljuje posojila ter kredite pod najugodnejšimi pogoji.

^ Hranilne vloge znašajo nad : 180 milijonov dinarjev :
. - ■»t... • -
■
Prometna banka 1
Ljubljana, šmarnem ulica št 6
V lastni hiši — Teietst. 21-49 in 29-68
Kupuje in prodaja devize, valute, čeke, vred-N nostne papirje po najkulantnejših cenah. Sprejema vloge na hranilne knjižice In te- :3 koči račun. — Izvršuje borzna naročila, Inkaso Čekov, nakaznic In menic v tu- »n inozemstvo točno in z najmanjšimi stroški.
Izdaja poslovne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
t-
—

Pozdravljeni!
V stotero slovenskih hišah sirom domovine imajo pravkar praznične dni. Vse je veselo.
In kako bi ne bilo?
Kako so se trgala ljubeča srca, ko je pred dolgimi leti odhajal v tujino oče, sin, hči, brat, sestra, ali kak bližnji sorodnik ali prijatelj kot krušni izgnanec! Hitel je v neznano tujino s krvavečim srcem za ljubim kruhkom, katerega je tako primanjkovalo doma.
Dolga leta so od takrat.
Toda rane, katere je vsekala ta grenka ločitev, se niso dale ozdraviti. Srca tu doma so hrepenela po onih v tujini, in ona v tujini še bolj po teh tu doma.
Po dolgih letih pa je ljubezen slednjič premagala vse ovire in težave in prav te dni nam prinašajo inozemski vlaki teden za tednom večje ali manjše skupine teh naših bratov in sestra, ki se vračajo domov
na obisk domovine in domačih.
* *
*
Ti obiski pa nalagajo ne samo njihovim domačim in ožjim prijateljem, temveč celemu narodu, nam vsem, važne dolžnosti, ki so velikega narodnega in gospodarskega pomena.
Ti izseijenci se bodo po nekoliko tednih vrnili nazaj vsak v svojo novo domovino Ni pa vseeno, s kakšnimi vtisi se bodo
vračali.
Ti izseljenci bodo v tujini ali naši najboljši zavezniki in pomočniki, ali pa naši najnevarnejši sovražniki.
Ako bodo odhajali od nas z dobrimi vtisi, ogreli bodo v tujini vsak svojo naselbino z nove zvesto ljubeznijo do domovine in domačih, da bodo ostali zvesti svojemu narodu, da bodo radi in z veseljem veliko pošiljali domov. Še več pa bodo storili za našo domovino s tem, da bodo med svojimi znanci in prijatelji tujih narodov širili dobro mnenje o nas in naši državi.
Ako bodo pa odhajali iz domovine razočarani in vznevoljeni, bodo pa naši najnevarnejši sovražniki. Svojim prijateljem bodo odsvetovali obisk domovine in vedno manj jih bo prišlo domov. Zastrupili bodo med svojimi rojaki po naselbinah mnenje o domovini in z nevoljo go lastne domovine bo marsikdo prenehal pošiljati domov svoje prihranke. Zastiupili bodo pa tudi javno mnenje v tujih državah o nas, ki nam že itak ni posebno prijazno
Zato je dolžnost vseh javnih činiteljev in vsakega zasebnika, da vsak stori svojo dolžnost, da jim osladimo te ure njihovega bivanja med nami in naredimo na nje kar najugodnejši vtis. Največ morejo pa glede tega storiti ali škodovati razni državni uradniki, carinarji, železniški sprevodniki, sopot-
niki po vlakih, postrežniki po hotelih in gostilnah. Zlasti ti naj se zavedajo, da so oni zastopniki svojega naroda in svoje države, da bodo izseljenci nas vse in naše razmere sodili največ po njihovem obnašanju do njih.
Pri tem namreč ne smemo pozabiti, s kolikim hrepenenjem se po letih odsotnosti vrača tak izseljenec domov! „Z vlaka bi skočil in poljubil to lepo zemljo!" je vskliknil tak izseljenec, ko ga je vlak pripeljal čez mejo v domovino.
Kako brezsrčno je potem, ako se mu pa to njegovo navdušenje do domovine doma tako zastrupi, da odhaja pred časom nazaj z opazko: »Nikdar več ne pridem!" ali „ Vsakdo je neumen, ki pride!"
Zato prosi Družba sv. Rafaela vse, cel narod, zavedajmo se sedaj te svoje dolžnosti. Izkazujmo tem svojim rojakom vso svojo bratsko ljubezen! Pozdravimo jih s prisrčnim „Dobrodošlikjerkoli se snidemo z njimi, pa naj jih poznamo ali ne. Naši bratje so. Pokažimo jim, da so doma, ko so tukaj.
* * *
Vi pa, dragi bratje in sestre, ki ste prišli k nam na obisk, bodite nam prisrčno pozdravljeni! Družba sv. Rafaela Vam v imenu celega naroda kliče svoj prisrčno dobrodošli !
O, nasrkajte se tu doma na materinih prsih vaše stare revne matere domovine
zveste ljubezni do nje! Potem pa ponesite to ljubezen tudi nazaj seboj v tujino, vsak v svojo družino, vsak v svojo naselbino, vsak v svojo državo, v kateri ste. Vaša stara domovina potrebuje vaše zveste ljubezni ! Ne odrecite ji te ljubezni!
Morda ne boste našli tu doma vse tako, kakor bi si želeli, ali ste pričakovali. Razočarani ste morda v marsičem. Vendar, bratje in sestre, ne pozabite, da je Vaša stara domovina revna, zelo revna. Revna je bila takrat, ko ste jo morali zapustiti, ker ni imela za Vas dovolj kruha. Revna je še bolj danes, ker je prešla v tem času skozi krvavo vojsko, ko je krvavela iz vseh ran. Ne more Vam nuditi morda vseh onih udobnosti in ugodnosti, kakor Vam jih nudi razkošna in bogata tujina. Vendar eno pa Vam nudi, česar Vam tujina pri vsem svojem bogastvu ne more in po čemer ste koprneli, in po kar ste prišli sedaj tako daleč domov — materinske ljubezni. Tujina je tujina, pa naj bo tudi zlata, — mrzla je. Zato prezrite kake malenkostne nedostatke ali razočaranja in mislite samo na to veliko materinsko ljubezen, ki Vam jo nudimo.
In ko se boste vračali nazaj, o, ponesite naše pozdrave seboj do vseh skupaj in do vsakega posameznika. Povejte jim, da jih ljubimo in da smo v skrbeh za nje. Navdušite jih, da nam ostanejo zvesti v svoji ljubezni in svoji pomoči! Povejte jim, kako jim je domovina hvaležna za vso veliko pomoč, katero izkazujejo svoji domo-
vini s pošiljanjem svojih prihrankov revnim domačim! Mi se zavedamo, kaj bi bilo z domovino po vojski, ko bi ne imeli zvestih ljubečih src v tujini, ki pošiljajo vsako leto milijone svojim domačim po vseh slovenskih vaseh.
Širite pa tudi med svojimi tujerodnimi znanci in prijatelji v tujini samo dobro mnenje o nas, o našem narodu in naši državi! Povejte jim, da res ni vse tako. kakor bi si kdo želel! Vendar pa da je naš narod dober, priden, pošten in zato vreden ljubezni vsakega.drugega naroda.
Zato, bratje in sestre, prisrčni dobrodošli !
In ko se vračate pa — na srečno svidenje čimpreje! Pridite še! Pridite zopet kmalu!
* * *
Pred Vašim odhodom nazaj v tujino pa bi imela družba sv. Rafaela še malo prošnjo do Vas.
Kako so nas zabolele bridke tožbe v Vašem časopisju v tujini, da Vas mati domovina pozablja in prezira.
Tega ne bomo tajili, ker je res.
Toda v opravičilo tega pa naj Vam povemo, da ni samo domovina kriva tega žalostnega pojava, ki je morda precej osamljen med narodi, da ste krivi tudi Vi, slovenski izseljenci. Vsi smo krivi.
Glavna krivda pa je bila v tem, ker ni bilo mostu med nami in Vami, ni bilo
organizacije, ki bi vez med Vami in nami ohranjevala.
Družba sv. Rafaela bi rada bila ta most, ta vez med Vami in nami. Postala naj bi skupna organizacija Vas in nas, organizacija, kjer bi bili njeni člani tako mi tuka) doma, kakor Vi tam v tujini. V tujini ste raztreseni po naselbinah, ki so daleč, daleč narazen. Pa ste vendar edini. Društva in časniki Vas družijo.
Poslužimo se istega sredstva tudi za boljšo in ožjo vez med Vami in nami. Pridružimo se vsi družbi sv. Rafaela. Družba je začela tudi s svojim lastnim glasilom „Vestnikomw, katerega imate v rokah. Danes je še majhen. Pa, ako ga boste podprli Vi v tujini, mi doma, pa bo zrastel, se krepil, kakor bo pač dobival podpore od Vas in doma. Zato, ko odhajate, ko nesete seboj našo ljubezen, naše pozdrave za se in svojce v tujini, nesite seboj tudi — idejo sv. Rafaelsko — to je — idejo skupnosti Vas in nas.
Bog Vas živi I
Za Družbo sv. Rafaela: P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M.
predsednik.
Delovanje družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani.
Od zadnjega poročila v izseljeniškem vestniku knjižica št 2.. ki je izšel 1. maja 1930, se je število članov pomnožilo od 131 na 16'1, torej za 30 članov. Dohodki so narastli od 11.681 Din na 32 546 Din.
Zadnji izseljeniški vestnik knjižica št. 2. se je razdelila dosedaj brezplačno 1500 interesentom, ki se pripravljajo za izseljevanje v Francijo, Hoiandijo, Belgijo ali Luksen-burg. Poduk, ki so ga našli izseljenci v tem vestniku je mnoge obvaroval nepotrebnih stroškov.
Naši izseljenci v Nemčiji, Franciji, Belgiji in Holandiji so se v raznih slučajih obrnili na Družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev za preskrbo dokumentov, katere potrebujejo za poroko. Družba sv. Rafaela prosi tem potom merodajne faktorje v teh deželah za sporočila, kakšni so predpisi za te dokumente po raznih državah in krajih, recimo radi prevedbe na jezik dotične dežele, overovljenja po konzulatih i. t. d.
Družba sv. Rafaela bo take dokumente tudi v bodoče preskrbovala ter zaščitila s tem naše izseljence pred občutnimi stroški.
Posredovala je tudi za odškodnino v onih slučajih, ko so naši rojaki padli kot ameriški vojaki na francoski-nemški fronti
in dala je pojasnila radi dosega odškodnine v slučajih smrtnih nesreč. Posebno vsi oni, katerim so njih sinovi ali sorodniki padli kot vojaki ameriške armade, naj pošljejo podatke smrti Rafaelovi družbi, da doseže za nesrečne zaostale, kar se doseči da.
S prihodnjim društvenim letom bo družba sv. Rafaela izdala svojim članom nove članske izkaznice, s katerimi se bodo isti legitimirali ob raznih potrebah, posebno pa pri vseh postojankah svetovne družbe sv. Rafaela, označene v izseljeniški knjižici št 1.
V bodoče bo družba sv. Rafaela v smislu svojih pravil posredovala samo za svoje člane. Kdor hoče biti deležen tega posredovanja, naj pristopi k družbi kot redni ali podporni član. Poslužite se prijavnice, ki se nahaja v vestniku.
Izseljeniške novice.
Izletniki.
V tekočem letu opažamo v naši domovini posebno mnogo izseljeniških izletnikov iz Zed. drž. Amerike. Vsem želimo prijeten oddih v naši domovini. Vsakega vabimo v našo pisarno v Ljubljani Miklošičeva cesta 24., da se prepriča o dobrem namenu družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev.
Slovenski izseljenci iz Francije pridejo dne 25. avgusta t. I. na obisk, pripravlja se jim pozdravni sprejem.
Poročila iz Kanade, Argentinije in drugod.
Gospa P. I. je sporočila iz Toronte, da so razmere v Kanadi zelo neugodne. I. T. je poročal, da je on in mnogo drugih brez dela Tudi inozemski listi poročajo o neugodnih letošnjih razmerah v Kanadi.
Domoljub je v št. 24 objavil pismo podpisano od A. Saje, F. Žnidaršič, A. Gla-van, o neugodnih razmerah v Argentiniji.
Ivan Grusovin je sporočil iz Sydneya, da je brez dela in da je tam velika brezposelnost.
Velik izkoriščevalec izseljencev.
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bil dne 13. junija 1930 obsojen Pavel Aleksander Huber iz Zagreba na 1 in pol leta robije. ker je na zelo prekanjen način izvabil od 6 oseb, ki bi se rade izselile v Zed. drž. Amerike 36 640 Din pod pretvezo, da jim preskrbi potrebne listine, škoda ni poravnana. Vsakdo, kateremu se skuša bližati tak slepar, naj se informira pri družbi sv. Rafaela
Iz Francije je bil deportiran Andrej Porenta iz sv. Duha pri Škofji Loki, ker se mu je radi poškodbe pri delu omračil um.
V Kanadi je pri delu zblaznel Šile Valentin iz Slatnika.
V Argentiniji je pri delu na polju umri Josip Piškur iz Trebelnega. Kdor ve kaj več o njem, naj to sporoči družbi svetega
Rafaela.
Dne 20. junija 1930 je odšel v Zed. drž. Amerike naš operni pevec Anton Šubelj.
Izseljeniški povratniki prinesejo s seboj komunistične časopise in letake ter imajo radi tega neprijetnosti. Vsakdo naj se dobro prepriča, kakšna je vsebina čtiva, ki ga prinese s seboj, da ne zapade kazni.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je razglasil, da zapadejo zastopniki parobrod-nih družb kazni po § 35 črka e pravilnika za izvrševanje zakona o izseljevanju, ako prodajo parobrodne vozovnice osebam, ki ne morejo dokazati, da jim je zasigurana eksistenca v deželi imigracije.
Veiike triumfe slovenske pesmi je dosegel po vsej Ameriki naš operni pevec Banovec. S slovensko pesmijo je pa trium-firal tudi naš narod. Družba sv. Rafaela je zato svetovala vladi, naj skrbi za to, da bodo vsi naši v resnici dobri pevci in pevke pogosto odhajali v tujino in tam nastopali, kakor nastopa naš Banovec.
Denarne pošiljatve izseljencev in izseljencem.
Navada naših rojakov, pošiljati denar v navadnih pismih ter s tem razveseliti svojce, se ni obnesla. Me samo, da je de-
nar večkrat zmanjkal iz pisem, so se taka pisma najraje popolnoma pozgubila.
Radi tega se priporoča, da se denar vedno pošlje aii potom poštne hranilnice ali pa potom čekov zanesljivih denarnih zavodov.
Pošiljatve potom poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije se v Franciji. Nemčiji, Zedinjenih državah Amerike in v Kanadi oddajajo lahko neposredno na ondotnih poštnih uradih. Tozadevna navodila dobi vsak izseljenec ob priliki odpotovanja od izseljeniškega nadzornika.
V južni Ameriki se zaenkrat vplačila in nakazila ne morejo izvršiti neposredno po pošti ampak na ta način, da se kupi pri zanesljivi banki ček, katerega se pošlje potem na poštno hranilnico v Beogradu, ob navedbi točnega naslova, komu naj se denar izplača Tudi o tem poslovanju dobi vsak izseljenec pri odhodu podučno bro-šurico.
Pri čekih naših izseljenikov za navadne banke, ki se pojavljajo v prometu, je predvsem treba razlikovati:
1.	čeke, ki so izdani v inozemstvu a plačljivi v naši državi. Na njih je torej kak jugoslovanski denarni zavod označen kot trasat, t. j. ona oseba, ki ček plača, dočim njegov trasant, t. j. oseba, ki je ta ček izdala, prebiva v inozemstvu, in
2.	take čeke, ki so izdani od kakega inozemskega denarnega zavoda ali bančne agencije in so trasirani zopet na inozemstvo
t. j., da se nahaja banka, ki je na njem navedena kot plačnik (trasat) istotako v inozemstvu.
Na ta način morejo izseljenci na zelo cenen način pošiljati svoje prihranke svojcem v domače kraje z nakazilom potom bančne zveze. To se izvrši tako, da se pri posameznem domačem zavodu dobi naslov denarnega zavoda v inozemstvu, ki ima v kraju, kjer izseljenec biva, svojo poslovalnico in pri katerem on potem vsak čas prihranjeni znesek brez daljnega lahko vplača za račun osebe, kateri je denar namenjen oziroma v smislu navodil in priporočil, ki mu jih je dal njegov domači zavod.
Izseljenci morajo potom svojcev ali svojih znancev vedno lahko pravočasno dobiti vse potrebne podatke o teh zadevah. Pri odpošiljanju denarja morajo biti pa zelo previdni in naj vedno dobro pazijo, da ne nasedejo kakim agentom, ki pogostokrat skušajo s sladkimi besedami in lepimi obljubami izvabiti od njih denar, katerega pa potem dolgo časa zadržujejo ali pa še celo porabijo v popolnoma drugačne namene, kakor pa so ga prejeli. Svetuje se torej vsakomur, da si poprej pridobi nasvete, ki ga morejo obvarovati morda celo preteče škode.
Izseljenci ali njih svojci naj se na primer glede bančnih zvez v inozemstvu, ki bi prišle v poštev za plačevanje oz. nakazovanje njihovih prihrankov, obrnejo direktno na Zadružno gospodarsko banko d. d. v Ljubljani, ki ima na vseh važ-
nejših svetovnih tržiščih in krajih, kjer bivajo jugoslovanski izseljenci, svoje poslovne zveze in dobro organizirano nakazilno in izplačilno službo ter vodi o izseljeniških zadevah posebno brigo in ima na razpolago v to svrho bogato zbirko vseh ta predmet zadevajočih podatkov in ki je pripravljena vsakomur, ki se nanjo obrne, iti v vsakem oziru na roko. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani ima dobre zveze z The North American Trust Company edina Slovenska banka v Clevelandu in z Banco Germanico v Buenos Airesu, ki ima poseben slovenski oddelek.
Izseljevanje v Zed. države Rmerike.
Slovenci so se v največjem številu izselili v Zed. države Amerike, kjer so se dobro razvili ne samo na delavskem, ampak tudi na trgovskem trgu. Ako ne bi Amerika priseljevanje v splošnem omejila, bi bilo danes več Slovencev v Ameriki, kakor v dravski banovini. V splošnem niso razmere v Zed. državah Amerike tako sijajne, kakor si to predstavljamo, so pa ugodne za naše izseljence pri sedanjem razmerju izseljevanja, ker pride samo tisti za izseljevanje v to deželo dolarjev na vrsto, ki ima tam svojega očeta, ki mu preskrbi dela ali pa bogatega strica, ki ga vabi na farmo. Za vse druge obstojajo v Zed. državah Amerike ravno take težave, kakor v Argentiniji ali v Franciji.
Zakon o priseljevanju v Zed. države Amerike razločuje dvoje vrst priseljencev in sicer, kvotne in izvenkvotne.
Kvota iznaša za našo Kraljevino 845 oseb letno. Čez prvo, to je prvenstveno polovico kvote razpolagajo ameriški konzulati popolnoma brez upliva jugoslovanskih oblasti in sicer jo razdelijo po dospelem redu:
1.	Kvalificiranim poljedelcem, ki so vabljeni od kakšnega farmarja v Zed. države Amerike na delo na njegovo farmo.
2.	Starišem ameriških državljanov, ki potujejo k slednim v Ameriko.
3.	Zakonskim možem ameriških državljank poročeni po 31. maju 1928.
Ta prvenstveni del kvote je po zadnji objavi ameriškega konzulata že za 3 leta naprej zaseden.
V drugi polovici kvote imajo prvenstvo žene in otroci naših državljanov, ki so prišli legalnim potom v Zed. države Amerike.
Te vrste reflektantov je toliko, da ne bodo prišli vsi na vrsto ter je potemtakem navadnim reflektantom vsako upanje zastonj.
Na primer: stric in teta nimata v tej sorodniški lastnosti nobenega privilegija za svoje nečake ali nečakinje.
Važno je postopanje za one, ki želijo potovati v Zed. države Amerike kot poljedelci. to je, kako se pride na vrsto.
Interesent mora dobiti najprej Affidavit od poznanega farmarja v Zedinjenih državah
sev. Amerike, ki ga kliče na svojo farmo na delo. Potem je treba dobiti potrdilo pristojnih naših oblasti, to je županstva, potrjeno od sreskega poglavarstva, da je dotični v resnici kvalificiran poljedelec, vpeljan v moderno metodo poljedelstva.
Ta dva dokumenta je predložiti s primerno prošnjo ameriškemu konzulatu v Zagrebu. Slednji predloži to prošnjo generalnemu priseljeniškemu komisarijatu v Washingtonu, kateri izda rešenje, da prizna prosilcu prednost v okvirju kvote in obvesti o tem prosilca potom pristojnega ameri-kanskega konzulata
Po najnovejši praksi pokliče ameriški konzulat take interesente še na preizkušnjo, če so v resnici kvalificirani poljedelci, vpeljani v moderno metodo poljedelstva. Ker je konzulatu na prosto dano odločiti po svojem prepričanju, Izpade preizkušnja v mnogih slučajih neugodno.
Važno je tudi vedeti, kako uveljavijo žene in mladoletne otroke naših državljanov, ki so bili zakonitim potom prepuščeni v Z. d. A., svoje tozadevne pravice.
Najprvo je treba doprinesti zadostne dokaze o zakonitem prihodu moža (očeta ali matere) v Z. d. A., h kateremu se namerava upravičena oseba priseliti. Tako-zvani affidavit of. support se ne smatra za zadostni dokaz. Radi tega se naj prosilci (žene, otroci) obrnejo na moža (očeta, mater), ki naj izposluje na ministerstvu dela
(Departement of Labor) v Washingtonu potrdilo po formulam 575, ki se imenuje ^Declaration regarding Last Entre into the (Jnited States". Ta formular naj naš državljan, ki stanuje v Z. d. A., izpolni v tozadevnih rubrikah in pošlje na priseljeniškega poverjenika — Commissioner of Immigration, onega pristanišča, preko katerega se je priselil v Z. d. A Za naše ljudi pride v poštev Ellis-Island. Commissioner se bo prepričal o pravilnosti vsebine formularja in po ugotovitvi, da je prosilec prišel zakonitim potom v Z. d. A , bo poslal formular direktno pristojnemu ameriškemu konzulatu, ki bo po vrsti obvestil interesirane stranke v naši državi o njihovi pravici na prvenstveni status druge vrste, če isti prosijo za vizum. Na temelju tega pisma ame-rikanskega komisarijata tedaj stranke lahko zaprosijo za potne liste pri določenih sreskih poglavarstvih oz. policijski direkciji.
Izven kvote se smejo vseliti v Zed. drž. Amerike:
1.	Žene in mladoletni otroci ameriških državljanov, ki prebivajo v Z. d. A„ če so bili na začasnem posetu izven te države,
2.	Priseljenci, takozvani povratniki, ki so bili pravilno pripuščeni v Z. d. A., če so bili na začasnem posetu izven te države.
3.	Priseljenci, ki so v zadnjih 2 letih izvrševali poklic duhovnika ali profesorja, kakor tudi njihove žene in otroci izpod 18 let.
4.	Priseljenci, ki brez dvoma dokažejo, da so že 15 let stari in da hočejo na kakšni šoli ali univerzi v Zed. državah Amerike nadaljevati svoje študije.
5.	Priseljenci, ki so bili rojeni v Kanadi, Neufundland, Meksiki, Kubi, Hajti, San Domingo ali v kakšni drugi neodvisni državi srednje in južne Amerike in njih žene in mladoletni otroci.
Osebe, ki so bile rojene v Zed. državah Amerike, so si pridobile z rojstvom ameriško državljanstvo, ter dobijo kot taki a-meriški potni list, ako jim to zakoni države, v kateri stanujejo, ne zabranijo.
Ako taki ameriški državljani zgubijo a-meriško državljanstvo, nimajo nobeno prednost pred drugimi navadnimi izseljenci.
Za nepriseljence smatra ameriški zakon osebe, ki potujejo v Zed. države, kakor turisti ali trgovci, kar morajo dokazati na način, kakor to v poedinih slučajih zahteva ameriški konzul.
Take osebe pa ne smejo ostati v Zed. drž. Amerike, čez 6 iSesecev, morajo položiti kavcijo 500 Dol. in dokazati, da posedujejo za svoje vzdrževanje dovolj sredstev.
PRIJAVNICA
za pristop k družbi sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani.
Podpisani(a) rojen(a) leta	v
stanujoč(a)
štev.	, poklic
prosim za sprejem v družbo sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani, katerih pravila bom kot redni(a) članic(a) vestno iz-
Obenem pošljem članarino Din. ..................................................., dne............-......................
Podpis:
Priporočilu poverjenika.

... ... ..;
Zadružno mna banbo
d. d,
v Ljubljani
ima najboljše zveze z denarnimi zavodi v Kraljevini Jugoslaviji in z večimi denarnimi zavodi sveta
Ista prevzame in izvršuje vsakovrstne denarne pošiljatve.
535302485353534823532353535391485353010001535353485323532353532353534848484823
532389482353484853482353480202535323482323534853232323535348532323232353534853
Založila »Družba sv. Rafaela v Ljubljani" (P. Kazimir lakrajšek O. F. M.). Za Zadružno tiskarno v Ljubljani S. Magolič.