IMi ±US «"ft Ssadsre aad Hslidaja. PROSVETA■ Lit..... GLASILO SLOVENSKE POWRW /rn/vnrr UrWslM la Spravmlškl »NPtsrff 1 MST S. UwadaU Ave Offlee of Publksiion: IS67 Houtà LsvrsSato An. LETO—YEAR XXII. ^^ Z.7SZZZTZ XÄjrriSCHIcaga, m, pondeljek, 26. avguste (August 26), 192». ^ ŠTEV,—NUMBER 200 Senator Reed Je dober sluga trustov prihranil je jeklarskemu truste sedem milijonov na leto; dm gj senatorji ne zaoetajejo. VVaMhington. — Z otvoritvijo kongresa prve dni v septembru te odpre novo poglavje tragiko-medije trustjanskih relifarjev, ko pride na dnevni red "snemanje" nove carinake predloge. Spočeta je bila v možganih po-gtavodajnih zastopnikov ameri-ikih trustov, sestavljena za zaprtimi durmi po veiecarinarjih in sprejeta bo v blagor in večjo U»t privilegiranih interesov. A-ko bi cela stvar ne bila toliko tragične — tragična radi tega, ker bosta ai farmar priai ne v blagajno korporaclj in la ta episode, Wanhingtinu, delavec ia tke milijo-lh 'trustov, inij — bi bite odigrava v lyse komična. A klovni amerilkega kapitalizma skrbe, da se Opazovalci njihovega clrkasa ne smejejo, ker slika je bolj žalostna kot resna. Za to skrbe trustjanski senatorji — zastopniki jekla, sladkorja, obleke, tekstilov in 59 drugih privilegirancev. Za svoje delo bodo dobro nagredeni, kar se razume. Senator Reed iz Pennsylvani-je je direktor privilegijev jeklarskega trusta, kateremu je iz-vojeval malo vsoto sedem milijonov dolarjev na leto. .Kljub temu, da predlbga Ae ni bila sprejeta. se lahko smatra, da je ta njena postayka že odobrena in milijoni v Žepu. Premoženje tega trusts se je torej "zvišalo" za sedem mIHjonČkov, kar ima že reflekcijo v igralnici — Wall atreeU......._ ,_.-tiV .jrt^- f-' Senator Smoot iz Uteha varuje privilegije trusts sladkorne pese, kateri bo postal najmanj za okrog 150 milijonov dolarjev bogatejši na leto. Te milijone bomo prispevali vsi — sleherna oseba od par let starega otroka do najstarejšega atarčka. Mimogrede bodi ie omenjeno, da je Smoot uspešnejši pri koritu kot je senator Reed, ne radi tega, ker je zadnji mogoče bolj "zmeren" — kar ni — nego radi tega, ker je prilika nastala, da je Smoot lahko zagrabil večji kos plena kot pa zveeti služabnik jeklarskegs trusts in vseh ostalih privilegiranih ekupin. Zabavna je tudi posicija "ljudskih" zastopnikov is južnih držav — sami demokrat je, razen Par izjem. Tradicija demokratke stranke zahteva, da njeni "Popraskaj me po hrbtu in jaz ti vrnem", je načelo velike večine kongresnikov in senatorjev. To so posebno pokazali de-raokratje iz države Floride. Flo-ridski pridelovalci zelenjave in sadja zahtevajo carino na svoje pridelke. Zastopniki tovarniških interesov v kongresu niso bili ti želji preveč naklonjeni. Končno je prišlo med "ljudeki-mi" zastopniki z juga in severe do sporazuma, da drug drugega popraskajo po hrbtu, namreč, da prvi glasujejo za zahteve drugih in naobratno. Paradoksno kot se mogoče sliši, je neki liberalni republikanski tovarnar iz Illlnoisa, Raw-leigh po Imenu, sklenil razkrinkati to farso visokih carinarjev. Ustanovil je pred nekaj tedni nekak biroj strokovnjakov, ki se bo boril proti sedanji predlogi. Večja skupina ekonomov sedaj študira ta čarter privilegiranih skupin in ko se prične bitka v kongresu, katero bodo vodili gotovi progresivni senatorji, bo s pomočjo tega biroja ljudstvo izvedelo socialen in ekonomski pomen carinske predloge. Biroju načeluje Basil Manley, ki je bil predsednik vojnega delavskega odbora. i V Jarazalemu w pobijajo v IIS mrtvih in čee 200 ranjenih, ko eo muslimani napadli Jude pod "zidom p lokanja." zastopniki v k visoko carino, rapidno j »tali novi interesi, ki zah vilegijev od su pobijajo pa se jug Ira, so nain i enakih pri-kot jih s4 htevajo tovarnarji na vzhodu, »rednjem zapadu in na zapadu: VISOKO CARINO. Res Je, ds J« "progresivni" kandidat Smith v zadnji predsedniški kampanji to staro tradicijo demokretake «tränke zagnal v morje, vendar Pa strategija stranke zahteve, da demokrstjs napravijo nekek-*no gesto proti vieoki carini. In tukaj poetane ta afera komična. Vodilni demokratje eo napovedo» "boj na življenje in *"irt" novi carinski predlogi — n«' glede ne dejstvo, da so v kongresni zbornici z veliko veČino "dgUsovali ze njo! Ne zadnjem Posmovalnem eeetanku so sklenili. ds se bodo borili ne proti farinskim pristojbinam, temveč Proti gotovim določbam s osl-rom ns vprašanje, kdo nej bo """¿na avtoriteta, Id bo odloče-vtla v spornih zadevah. To Je v». kar Je ie oetalo od femozne 'radicije demokretake etrenke. 'animivo je tudi to, de o tem vPr»*anJu tudi republikanski vi-""ki rarinarjl niso enega mišljenja. To stališče demokratov po-m*ni »ficielno spojitev ideologi* "beh političnih frakcij a-riškogn kapitalizma, v kolikor «e to ie al zgodilo. raiarjfe • Ameriki Povrnil ee Je Iz Amerike v svojo domovino, ker noče iti hitro k vragu. Oberhaaieem Potenje. — (F. P.)—*Za reveža Je slabo povsod, kjer. se nahaja, je rekel inriev rudar v pogovoru o razmerah v Ameriki in Nemčiji. "Jaz sem bil v Ameriki pet let. Nahajal sem se v Brooklynu (New York). OdloČil sem se, da se povrnem, ker za delavca je boljše v Nemčiji kot.pa v Ameriki." "Kakšna je razlika med tema deželama," ga je vprašal poro-* čevalec. "Odgovor je lahko sledeči: V Nemčiji gre delavec počasi k vrsgu, v Ameriki pa z enim skokom. Življenje Je tukaj bolj vai-no. Mi se sicer ne vozimo v avtomobilih; pa tudi ne prosjačimo v cunjah. Amerika je gola mešanica ljudi. Tukaj je človek vsaj človek. "Po preteku deseturnega dela v čevljarnl v Brooklynu so mi odpovedali vsi udi. In tudi moj zaslužek ni pomenil več kot moje sedanjs plača, ako se vpošte-va dejstvo, ds je tam treba plačevati zdravnika, hraniti ze store dni Itd. Ker mi Je bilo preveč, sem se odločil »s povratek, dokler «am še mlsd ln pri moči. ■ "časopisi delejo velik hulaba-lu, ker se delsvcl vosijo na delo v avtih. Nikdar pa ne omenijo, koliko življenje more delavec dati za nabavo avtomobila. Po mojem mišljenju ima človek več užitka, ako Ima svoj vrt ... In kljub vsem avtomobilom, ki jih imajo Amerikanci, vseeno ne znajo kam iti, ali ni tako? "Osemurni delovhik, kos vrta, prosto zdravniško oakrbo za sebe in družino, vsako leto plačane počitnice, bresposelnoetno podporo v slučaju, ako je človek brez dela. starostno pokojnino, kadar ni več človek zmožen ga rati — well, Amerikanci naj kar Imajo avtomobile ... Za svojo osebo Imam rajši sigurnost — avte rad prepustim tistim, ki I-majo denar In čas za tratenje. Ze delavca Je vsekakor boljše v Nemčiji kot pe v Ameriki" Je končal nekdanji "Amerlkenoc." 25. avg.—Krvavi izgredi med židi in muslimani v Jeruzalemu in okolici se nadaljujejo. Do danes je število ubitih naraatlo na 118 in ranjenih je čee 200 oseb na obeh straneh. Med mrtvimi je tudi okrog ducat ameriških judovekih dijakov. Danes so prišle angleške vojaške čete z letalskimi enotami iz Egipta, da ojadijo posadke v Palestini. : , Jeruzalem. 24. avg. — "Sveto" mesto Jerusslem Je danes v obsednem stanju. Vse trgovine so zaprte in oklopni avti z vojaškimi in policijskimi stražami dirjajo po mestu, da preprečijo nadaljnje spopade med arabeki-mi mohamedanci in židi. Včeraj so muslimani napadli Žide pod "zidom plakanja," to je pri razvalinah Solomonovega templa, ki jih Judje objokujejo vaako leto v tem času. Bila je krvava bitka, v kateri je obležalo 113 mrtvih in čez 200 ranjenih. Velike množice muslimanskih vernikov so prišle v Jeruzalem, kjer ss vsak petek zbirajo pri molitvi v mošeji Omar. Pri tej priliki s o trčili ob judovske romarje na u-liceh in sačeli so se naj prvo pso-vati, nato pa je začelo leteti kamenje, sabliskali so se noži in pokali so revolverji. To priliko so israbili komuni sti, ki so nabili plakate e pozi vom, naj vstsnejo vsi židje in Arabci proti imperializmu Veli ke Britanije. > PUBLICITETNI DIREK PROTHMIJSKA KAMPANJA m neo Tekat Uni baroni v skrbeh; dvomijo, da ae organizacija ras- Mandžurtki ktffltvil M kiii iHi Ú0VÍJi Veetl c napadih In protinapadih, zanikane na obeh straneh, eo ie etare. JEV" IZBRAN Washington.—Hooverjev odbor farmarske pomoči je imenoval za svojega časnikarskega poročevalca Edgerja Markhama iz St. Peula, Minn. Markham jc bil washingtonski poročevelec "St. Paul Pioneer Pressa." Rekord Markhama, kakor tudi tega časopisa, z ozirom na far-marsko zadružno gibanja, je vse drugo kot naklonjen. Menda Je to glavni vzrok, da je dobil službo pri tem Hooverjevem odboru, kateri bi pa potreboval, ako ni vse skupsj farsa, časnikarskega poročevalca, ki rasume zadružništvo in je njegov zagovornik mesto pobijalec. Na svotu js res vee mogoče, ln ljudje se danes menda v veliko večjem številu spreminjajo is Sevla v Pavla kot so se pa v biblični!» časih. Chicago dobi nadullčne evtne ¡Andy neačtl New York. — Llndberghove lena Ane Je bile 23. t m. prvič seme v zraku. Njen Llndjr ee je izkazal dobrega učitelja. Bila Je v zraku dalj časa. vse kretnje je pravilno IsvršUe ln spustila u* je na ¿le selo koroodno. Chicago. — Odbor za trans-portacijo je sprejel načrt ze gradnjo treh elevlranth avtnib cest od srca meets v downtownu do sapadnih predmestij, Ceste bodo zgrajene nad ulicami Monroe, Polk In Kfnzle. Eleviranl bulevard nad Monroe cesto bc 120 čevljev širok in držal bo od Clinton ulice do Auetin bulevar da. Vee križne ulice ostanejo pod bulevardom, ki bo tvoril most nad njimi, valed česar bo avtnl promet na visokem nepre stan In hitra vožnja Is predme stU v downtown ln obratno bo trajala nekaj minut. Isdatkl ss vse tri elevlrane ceste so preračunani na $111,367,10*. Charlotte, N. C. — (F. P.) — Med tekstilnimi baroni v pied-montakem dietriktu se opaža velika skrb radi Organizacije odbora 1000, Id je b|la ustanovljena pred nekaj tedni sa izboljšanje delovnih reamer v tekstilni industriji. Jako so radovedni, kaj napravi ta edbor odličnih Amerikancev, kadar prične funkcionirati. Unije same se toliko ne boje, ker znano jim Je, da je organizacija brez večjih denernih sred stev, ki pa so nujno potrebna ss vsako večjo kampanjo. Ameriška delsvska federacija tudi ne kaže preveč zanimanja za orga nizatorično kampanjo na jugu, veaj ne v oni meri, kot bi se od nje smelo pričakovati. Resnica je, da imajo točilni stavkarji "moralno" podporo Williams Greena, predsednika federacije, kar je seveda Jako poceni ; in mesto, da bi organiziral pomožno akcijo sa staVkarje, se veliko bolj zanima sa vaj sika vežbali-šča, kar dokazuje dejstvo, da je prevzel meeto glavnega kolektor-ja prostovoljnih podpor za trat j) armadni zbor. Kljub temu, da je unija doee-gla gotove uspehe v okrožjih Greenvilla, 8. C., Gastonije, Ma-riona (N. C.) in Klizabethtona, Tenn., podjetniki ae pričakujejo širie organisa torične kampanje. Da pa potpJeiUo nemirne delavce in dokažejo vsekam, Ki iim hoče verjeti, dit ee njih dve m! sli sučejo tudi okrog delevcev, do katerih imajo po svojih prepričanjih veliko srce, eo pričeli obilrno kempanjo po časopisih, člje tendenca j[e protiunljska. V velikih oglsslh je pričele South Caroline Cotton Manufac-turing aaociacija naštevati "dobrote," ki Jih baje nudi tekstil na industrija solnčnemu jugu, predvsem delavcem. Oglasi vsebujejo ellke krasnih hllic, v katerih baje žive delavci. Povedati je potrebno, de sem in tam ima gotovo itevilo delavcev nekoliko boljia atanovanja; ali za vsak tak slučaj je pa večkratno itevi lo izredno bornih in žalostnih stanovanjskih kemp, v ksterih živi velika večina teketilnih delevcev. Oglaei tudi priporočajo tovarnarjem večjo humanitar nost povsod, kjer je ie ni; tovarnarji naj preskrbe delavcem ceneno kurivo in rassvotljavo in na druge načine pokažejo svoje "veliko" eree do delavcev, prs vijo oglasi. Za delavsksgs agitatorja so ti oglaal smeini, ako ne naravnost cinični. Nlkakega dvoma ni, de ne bodo doeegli uspeha. Možno je, da ee Jim posreči zakrpati razgaljene namere veaj za nekaj časa. V prid delavekemu gibanju bi bilo potrebno, da APF organizira mogočen napad na trdnjavo tekstllnege auženjatva na jugu. Vprašanje Je tudi, kaj stori odbor 1000 oeob, oziroma ali pomeni kaj več kot prazen sen kreeae noči. New York. — Angleški znanstvenik Sir Thomas Holland je sugeetiral britekl In ameriški vlpdi, de lahko napravita is Kd-loggove mirovne pogodbe živ doku m#n t To Je mogoče doeeči po mnenju znenstvenlke le tedej, ek^obe državi zabranita proda-JfyJe mineralnih produktov vsaki deželi, ki bi kršile Kellnggov pakt V tem slučeju bi bila vojna nemogoča, ker Anglije in A* mertka kontrolirata devet de« tlnk veeh mineralnih zakladov. Harbin, Mandžurija, 26. avg. —Praske na kitajako-elbirski meji se nadaljujejo. Danee ee je rasširile vest, ds so Kitajci ujeli in ustrelili štiri Ruse in tri Mongole kot vohune. Prišla je tudi veet o revolti v Mongoliji in masakriranju 160 Kitajcev v Bargl. London, 24. avg. — Kljub poročilom is Moskve, da so vse vesti o sovjetskih vpadih in napadih izmišljene, prihajajo poročila is kitajskih virov, da ss ruska invazija ponavlja. Sovjetske lete eo okupirale Tungning blisu meje na vsohni strani Mandiu-rije. Is Peipinga poročajo, da Imajo sovjetske operacije ne vshod-ni in sapadni msji namen para-lislrati obratovanje premogovnikov v Delajnoru pri Mendlu-liju in v Mulingu pri 8uifsnhu. Kitajska aaclonaliatična vlada je dala provinčni vladi v Mandžuriji dva « milijona dolarjev kredita sa nakup vojnega materiale. Druge veet is Peipinga se glasi, da eo Inosemeki konzuli v Harblnu sklenili, da vsi njihovi državljani Ispresnijo Harbin In odpotujejo v južni del Mandžurije. Nadalje poročajo, da so kitajske čete sasačlle skupino Rusov, ki so polagali mina pod tir vzhodne železnice v okolici Mandžu lija. V boju ob meji je bilo uje tih 40 sovjetskih vojskov, katere so odpeljali v Harbin. Preptul Pacifik v 68 arah. fas Angelen, Cel, 36. avg.— Nemški srgkoplov "Grof Zeppe-lin" Je doepel danee sjutraj Los Angeles. Zračno pot is Japonske v Ameriko čee Tihi ocean, 5800 milj, Je premeril v 68 urah do San Frenciaca, do Loe Angelóse pe je trajala plovbe 74 ur ln tri miyute. Močni vetrovi, ki so vlekli preko Paeiflks od Azije proti Ameriki, eo pomafsli zrakoplovu, da Je drvel s veliko brzino na svoji zgodovinski turi Zeppelin Je do danee |>replul 16,-880 milj daljave okoli evete Zdaj ime še iti 2500 milj 4o New Yorka. STAVKOVNA SI TIACIJA V Vojaštvo Je eUb element aa Is-ravne vo etavke; solidarnost In navdušenje atavkarjev občudovanja vredno. Marlon, N. C. — (F. P.) — Z religijosno navdušenostjo čuva-<2 delavci stavko, svojo unijo in svoje intetoee. Zgodovina -rdf-lavsklh bpjev posna redke slučaje, ki bi ee mogli primerjati v odločnosti, disciplini ln bojevitem duhu s stavko v Clinch-fisldu in Marlonu. Odkar je bi-la proglašena stavka pri CUnch-flsld Mfg, kompaniji in je bila poelena na lioe mesta dršavna milica, se od ranega Jutra do posne noči vrše poeebne vrste demonstracijs, ki so Jih staoini nsprsviti le "hribovd" ns jugu. Rsdl izredne dosclpllne, ki vs-je med stavkarji, je vojaštvo le sa nekako lastno stražo v CJinch-fieldu. Kljub temu Je tukaj, kar daje stavki ie poeebno ciničen značaj. Med vodstvom stavka ln tovarnarjem je priilo do sporasuma, da stavkovno strele ne bodo sabranlle prihoda "lojalnim delavcem/' namreč domačinom, ki šele delati. Zabranjen bo prihod importiranim skebom, katere Je drulba mislila prvotno utlhotapiti v tovarno. Ako se bo druibe držala tega eporasuma, je nevernost za nsmlro} precej odstranjena. "Glede "lojalnih delavcev" jih ima druiba tako malo Število, da ne bo nikdar več odprla tovarne, ako bi bila odvisna od teh. Na vsakega od teh pride deset lojalnih imijenistev na stavkovno me «o volem» le de Je svobodna In v Izredno dobrem reapololenju. Stavkovna strele seetojl Is celih družin: od stsriev do nejmlejšege otroke, ki nevedno ostensjo v šotorih od rsnsga jutra do temne noči. Med vodstvom unije In podjetnikom se vrle pogajanja. . ?9i|i pulti i tiranu Peni Marlon. ki Je bil saiipnlk v Rusiji, pravi, ds Je v etraakl preveč birokracije. Italijanski arnčai tekmer izginil v Jeaern. Rim, 34. avg. — Kapitan Jo-seph MotU, eden imsed šestiti pilotov, katere je Italije izbrsU ze mednarodno zračno tekmo v Angliji ae Sehnriderjevo kupo. je včeraj telebnil e svojim lete lom vred v Jezero Garde. Niti njega niti letala še niso našli. Fordov davek. Detroit, Mich. — Henry Ford Je največji devkoplnčevalec v Deerbornu. Zadnji teden Je pis čel $2.234340.19 davka od svo Jih tovoren. Ford plačuje več ko* polovico vssge devka v Deer In* ' MLADENIČI 8PRBJ1MA JO HlfiNA DELA London. — Velika broeposel noet ruši marsikatero tradicijo. Porušile je tudi tradicijo, de moški niso sposobni oprevljeti hišnih del, oziroma de to dele spsds ženskemu spolu. ReJM kot bi bili brez dela, Je le veliko mledeni čev sprejelo domača dele, ki jim gredo ravno tako dobro ed rok kot ženokam. Goepodinje pravi jo, da molki pri tem dela cel« nedkriljuje ženske, ker nieo to tiko — klepetavi. Kljub temu je to majhna tolažba tako ga žen ske kot ze* molke delavce, ker dvomljivo je, da se bo ae ta način zmanjiele brezposelnost Tudi Je to znamenje, da lenske zavzemajo meeta v tovarnah v vedno večji meri. Hočejo meeiaoga upravitelje. St Peul, Minn.—Montée via de je prejele peticijo » spremembo čerterje, ki bi dovolj* vel msnažsrsko formo vlade, fte denje forma vlade v tem mestu Je forme meetnih komleerjev, ki je v vsljevl od lete ltU. Mestni svet if odredil, de ee vrle vo-litve o spremembi čarterje v teku 90 dni v smislu postave. 0ent-peulčnnje eo razdeljeni glede tegs vprašanja. Laboritje, kot Je •oditi po "Union Advoeetu," so proti spremembi, ker v mana žerski formi ne vidijo nobenegs izboljšenje vlade. VELIKA POVODENJ V JUGOSLAVIJI Skopi Je In Sarajevo poplavljeno. Belgrad, 34. avg. — Silna ne sreče Je včeraj zadela meeto Skoplje v Južni Srbiji. Veled u* trganja oblaka Jo bliskovito na-rsstls reka Verda s svojimi pritoki vred-ter poplsvila velik del mesta. Glavni del meeta s baser* ji Je pod vodo. Osem tisoč druMn, največ mohamedanekih, Je oetalo bres strehe. Po prvih ve» «teh Je 50 oeob utonilo, e kasne. Je Je bilo to zanikano. Enaka nesreče Je zadela Sara jevo v Bosni, ki Je deloma pod vodo. Tam Je utonilo dvoje o> trok. Skoda v obeh mestih sna* 4a na milijone dinarjev. Niska plača livarjev v MUwaakeeJa. Milwaukee. — Neorganisira- rsl livarji v tem meetu prejemajo v mnogih slučajih ls 40 centov na uro. Delajo od 10 do 12 ur na dan. O organised j i ni nobenega ekiha, kar priča njih plača in iaredno dolg delovnih. Kampanjo med livarji je pričel voditi Jsmes Sheens od mestne oentralne unije. V meetih, kjer so livarji orgenizirani — teh ni posebno veliko, ker v tej industriji prevleduje "openshop" — prejemajo en dolar pleče na u-ro. Pega Jen Ja v sestoju. New York. — Ne pogejelno stezo med orgenisirsnimi tiskarji In podjetniki se Je vlegei polž, ki Je doeedej s uspehom prepre-Čil sporasum gisde nove pogodbe. Tiskarji zahtevajo petdnevni tednik s sedenjo plačo, podjetniki pe inslettrajo, da ee-danja pogodbe velja sa prihodnje tri leta. Pogajanje so bila odgodena radi konvencije mednarodna unije tisksrjev, ki i prične v Seetlu, Wash. Parla, 24. avg. — Paul Marlon, ki je bil dve leti v Moekvi kot vodja biroja sa komunistično propagando v Franciji, ss js sadnjs dni vrnil domov in issto-pll ls komunistične stranka. Obenem je objavil rasloge, zakaj je to etorll. - "V Moekvi, kjer eem bil od novembra 1927 do februarja 1929, sem bil v tesni vesl z voditelji. Leto dni sem prebil v pisarnah komlnterns. Imel sem priliko najteenejše dotike i delavci ln navadnim ljudstvom. V tem Času sem se prepričaj ds slsba si-tusciie v Rusiji pe lavire ls slu» čsjnln in mslotrajnih napak, tsmveč Is novega birokratskega sistema, ki lešl kakor mora na ljudstvu. Teoretično vledsjo delsvcl In mali kmetje, dejansko pa stoji se fasado t* teorije skrita mogočna, bresupne In nadvse o-krutne stena kaste birokratov, ki vledajo od Staline ne vrhu do najnižjega vaškega koreepon-denta. Govoril sem s delavei, ki so bili revolucionarni bojevniki, TI se danee kosajo, da eo kdaj prelivali kri pod geelom "Vso obleet sovjetom." Danee čutijo, da eo bili preverjeni. Videl sem strokovnjeks, ki ss sremujejo statistik ln poročil, katere so bili primorenl sestavljsti; privatno so mi povedali,, de namssto spajanja industrij s kmstljstvom se bolj ln bolj Mri razlika med mestom in veajo In RusUa se ras-vija ne v soclellsem, pač pe gre v predkapKalistično dobo la barbarizem. flatfnčna Inetitucijs stranke i Franciji, je prlUe v Ikrlpce. So-dllče Je odredilo preiskavo, ki Je odkrila, de so voditelji Meresl Cechin, Jacques Dorlot In drugI vloftllf fiktivno (namilijene) vsote denarje v banko, nakar eo potem jemali tuji denar na do-tlčne vlolne knjiliee, Benke Je tudi posodile velike veete se resne strsnklns skttvnosti bres obresti in te vrste posojlle p raka-še j o vrednosti benke. PREVELIKO BREME POVZROČILO POTOP "VE8TRI8A" London, -v- Angleške trgovske komisije, ki je prsisksvala vzroke za potop *faf)elke ledje "Veetriss" dne 13. novsmrbe 1938, ko je plule II New Yorka proti Julni Ameriki, poroče, da se Je Isdjs potopila vsled prevt-llksgs bremena, t nip vred se Je potopilo 112 Uudl. Tragedije Je lehko ie vsekemu v spominu. Komisije Js pololile odgovornost se potop ne rame kompanijske-ga vodstvs v Londonu in na njeno newyorlko egenturo. Lskom-nost po denarju la ae pomanjkanje discipline med moltvom — kot je trdila kompanije — Je odgovorne sa tragedijo, pravi komissr. Peki dosegli svMeaje plač. Hezelton, Pa. — Ortanlsiranl peki so v Um distriktu podpisali triletno pogodbo, ki deloče od e-nega do štirih dolarjev zvišanje plač na tedsn. ossmumik, Čas in pol plače za česurno delo ln dvojno plečo za delo v isrednlh elu-čajlh. Pogodbo eo podpleele vse večje kompanije In prisedetih Je 140 pekov. Petdnevnih v . | ■ Clevelend. — S prvim tembrom bo vae stavbna industrij s v tem meetu pričele obratovati na podlagi petdnevnega delovnika V tem smislu Je Mle ekienjens pogodba med svetom stevbnih delevcev In podjetniki in volje ss vse stroko. Dnevna pleče zneše od ssdem dolarjev sa težeke do 18 doUrjev se de-lavo« gotovih strok. p' FP . . PONDELJEK, 26. AVGUSTA. PROSVETA THB ENtUillTKNMBNT i» MASOVNE rooroa- otih 4 «.»tata» - Miiri u. MÜ M M« lin «i l-J H«- ** t*rt U SJTJ«S - ** W7» U.-IW.Í«!- - . ------ MlM, fur Ifc. tuiurf (»M«* ClKMNM*) íürr^ —cjto^, hm iNNT »«•», m m vraáaio. AUvrrtuia« ml« mi •»rw"n'n i. tUmmmtripU »Ml mA U l NMIm M «M. k*' *>» ■ riWWVKTA Mil-M A»«.. CMw—. mbmsfcs ot tmk kzumutku rbkw i;s* Glasovi iz naselbin O.IU. , n. „rl~r SMi^^J«*» ^^ udlll mm*L S* »»• • I*" 1^,1. j. »r»«^. » f m« » Težaki izginjajo Opazovaki delavskih razmer |>oročajo, d« je navadni delavec — težak ali pomaga*, ki prime za vsako teije delo — danes že bela vrana v Ameriki. Teh delavcev ni več, ker niso vec potrebni. Navadnega, težjega dela z lopato, krampom, telesnim drogom in betom je vsak dan manj v Industrijah; «troji opravljajo sko-ro ie vae. ' Pred leti so bile v vsakem večjem ameriškem mestu velike armade težakov, navadno svežih imlgrantov iz Evrope, ki »o se selili Iz kraja v kraj, kjer je bilo dobiti kaj zaalužka. To so bili takozvanl "eommon labor", ki ao morali prijemati za najenostavnejia dela v tovarnah, na cestah, pri kopsnjo grabnov In kanalov, na žeieznlikih progah itd. Bili so naj-nižje plačani in njihovo delo nl bilo nikdar rttalno; vedno so se menjavali pri delu, na prostoru in v kraju. Armade teh siromakov — najbolj zapostavljenih In izkoriičanlh — niso bile nikdar izčrpane. PridnejM med njimi ao se ksm urinill ns stalno mesto z boljie plačanim delom, a ns njihovo mesto je priilo po pet novih imlgrantov. To je bilo včasih avobodnega naseljevanja in brez malega vsi Jugoslovanski priseljenci so delati več ali manj časa "izkuinjo" v tem stadiju. Domačini niso marali za težaško delo. Zamorci so bili edini, ki so tekmovali z imi-granti. Domačini pa so enako sdvrsžili Imi-grante in zamorce, dasi ao Jim bili potrebni, ker so izvrlili najtežja ln najgrša dela. Delavska unija Jih tudi ni marala, ker niso znali Jezika ln zaradi njihove večne nestalnosti. Bili so večni tujci v deželi. Kje so danes? 2eleznlške družbe so še edine, ki potrebujejo težake, toda to niao več evropski "zelenci" niti zamorci. Na progah delajo samo še Mehikanci, katere razvažajo po vseh Združenih driavah. Mehikanec je ie edini "ptič aelilec", ki dela za nizko mezdo. Evrdpski i m igra nti so danes redki ln ae hitro |>orazgub«. Bivii težaki ao se pa ie davno "amerikanizi-rall". Stroji, ki ao prevzeli brez malega vaa težaška dela v tovarnah, na ceatah in drugje, ao bili in ao ie najefektivnejša šola. Ako hočeš delati pri atroju, moraš znati to nli(onO, mo-raS ae navaditi Jezika in tehnike. Tako ae je naš težak tranaformiral v mehanika ali napol mehanika. Moderne Industrije ne potrebujejo težakov. Ta tip delavstva izginja — ln mora izginiti v koriat drugim in v avojo lastno korist. Težaki ao bili cokla acbi in drugim. Natrpali ao delovni trg ln tvorili večno armado rezerv Ka konkurenco organiziranemu delavstvu In zn Rtavkokaštvo. Ker ao bili najnižje plačani In najmanj atalno upoalenl, je bilo med njimi največ bede in pomanjkanje. Bili ao prolctarcl in trpini v pravem pomenu besede. Zato Je bhlje, «la jih ni več. Modeme industrije zahtevajo iztičenega dela ves, ki lahko obratno zahteva vlftje plačilo in višji življenjski standard. Težak je z mali-mi iijemaml ostal vse svoje Življenje težak: revež z mlzerno eksistenco in na nizkem standardu življenja, neizobražen, neveden, prazno-veren in predmet vseh mogočih Izkoriščanj, ¡rvežbani delavec ima veliko več priložnosti do napredka In človeške dostojnosti — in »mi-hla za boj. O Glacier parku. Iz Waahlngtona. — Na visoki gorski planoti severozapadne Montane ae naš potniški vlak nenadoma ustavi. Sprevodnik nam zakliče, da amo v Glacier parku. Od poataje, par sto korakov proti severu, atoji ogromna lesena stavba, ki ae imenuje Glacier park hotel. Na obširnem balkonu hotela aedi pol ducata indijanaklh po-glavarjev iz rodu Black feet; o-pravljeni ao z vsemi svojimi dostojanstvenimi znaki, ter pobarvani po obrazih z rudečo boj no barvo, ki skoraj zaostaja za barvo, ki jo rabijo hčerke Izraela. Uprava Glacier park hotela že mnogo let najema stare In dijanake poglavarje, da zabavajo turiste s svojimi bojnimi ple al, peQem in z raznimi verskimi ceremonijami, kar hotelu sliižf kot največja atrakcija. Za večerno zabavo so ti indijanski poglavarji priredili poseben verski obred, pri katerem so kratili ter vzeli za hčerko svojega rodu neko dápio iz Philadelphije, Ph. Za ta svečani obred se nas Je zbralo mnogft na severnem balkonu hotela. Upravnik hotels nas je prijazno opozoril v angleščini,- da se vzdržimo smeha, ker to je pri Indijahcih jako sveta in slino resna 'stvar. Zadonell so tužni glasovi bobna. s katerimi se je mešala še bolj tbfna pesem poglavarjev, ki so poskakovali okoli dame iz Philadelphije. Za kratek časi Je bobeé utihnil in poglavarji so se o sedli na svoje mesto. Prietoplt je 68 letni poglavar z imenom 'Telečja glava" ter pr|Jel belo damo za roko, na kar je glasno molil k velikemu bogu soldca, da jo ohrani v sreči in jo končno pripelje v večna lovišča, kjer se bo izpremenila v belo volkuljo, s katerim imenom jo je tudi krstil. S tem je bila našs zabava končana. Glacier park hotel je le nekako oporišče za druga dvn hotela, ki se nahajata daleč v notranjosti parka. Eden teh hotelov je bil zgrajen leta 1927 na kanadski strani parka, kar je največja zasluga sv. prohlbiclje, pred katero bežijo bogati Amerikan-d. V sredini parka pa se nahaja zanimiv Many glacier hotel. Turiati se po navadi tukaj ustavljajo ter si peš ali na konjih o-gledajo orjaške snešnlke. Tukaj tudi vlada večni hlad. Par milj od hotela ae lahko ČloVek kopa v jezeru, po katerem plavajo ledene plošče. Vsi hoteli so tukaj zgrajtfni po vzorcu švicarskih gorskih kabin, le ds so malo pomešani z ameriško udobnostjo ter obsežnostjo. Gre ae v prvi vrsti za tem, da ae izletnik takoj pri vstopu iznebi vsakega spomina na civilizacijo, in da ae je to doseglo, se tu nl štedilo s tisočaki; stopiti je treba v glavno dvorano hotelu, pa se človek takoj prepriča. Ta dvorana je nad 100 čevljev dolga. Njen strbp podpirajo 40 čevljev dolgi in 4 čevlje debeli stebri, ki ao bili pripeljani iz države Washington. Stene ao pobite s kožami medvedov, bivolov In druge zverine. Po hodnikih so postavljeni šotori Iz bivolskih koi, ki ao jih vatrojlll ie Indijanci. Stene krasijo tudi glave divjih ovc, koz in vseh vrst rogovi srn in jelenov. Sploh ae zdi človeku, da se nahaja v nekakem lovakem paradižu. Mene so nehote obhajale misli, kdaj al bodo začeli j »rolet are i zidati taka pribežališča. —K. K. moje prijftelje v Milvvaflteeju, Wla. "To mesto se mi jalto do-pade. Tudi od tukaj se je že ne-^gj Vojakov naadllo tja v krotkem času, ln so vsi zadovoljni Naj boljie bo tudi za nas, da bomo dali slovo rudarskemu otanu, ker nam ne kaže nobene bodočnosti. Na tem mestu ae tudi zahvalim mojt prijateljici za prijazen sprejem in dobro postrežbo za časa mojega obiaka. Pozdravim vae tamkajšnje rojake, a katerimi sem se spoznala v zadnjem času. Pozdrav čitateljem Prosvete. Amalla Prelec. Simpso»*^H^Je ^^Z^ljó^ako- ^ Četite in dobički to« bomo vsote. Ds so inpibe tako ____j« dobički toli miki, bomo i€. razumeli, če izvemo to-le: Pred Ce sem v prejinjih časih, ko leti je hotelska družba še nisem poznala Ria de Janel- oddala V najem igralnico sa ta- O proelavi 25 letnice. Path H III, Pa. — Proslava 2o letnice Jednote s piknikom dne 18. avg., ki so jo priredila dr št. 44, 168 in 264 SNPJ, se je izvršila v popolno zadovoljnost vseh navzočih. L},- Piknik se je vršil na Park Hillu, na katerega so takoj ©-poldan pričeli prihajati avtomobili z našimi člani od blizu in daleč. Ce bi Človek sodil družbo po številu avtomobilov na pikniku, bi mislil, da ima skoraj vsak član ali vsaj vsaka rodblnu svoj avto, toliko jih je bilo. Vreme je bilo kot nalašč za piknik — jako prijazno. Igralu je Moxham godba in nastopilo je pevsko društvo Bled Iz Oone-maugha. Govorniki so bili trije: prvi je nastopil br. Andrew VI-drlch ter je v kratkem govoru pojaanll, kaj je in kaj pomeni SNPJ. Za njim je nastopil br. Prank Zaitz iz Chicaga. Ker se je o bratu Zaitzti že veliko pisalo ln govorilo, Je takoj obrtli! pozornost vseh nase. S svojim' pol humorističnlm in pol rOs-nim govorom js držal navzoče, kot bi bil magnetičen. Ljudstvo je bilo z njegovim govorom !u nastopom popolnoma zadovoljno. Veliko jih je. ki so izrazjli željo, da bi se večkrat priredHe zabave s takimi govorniki. Z* njim je nastopil John Lo kar ml. iz Clevelanda. On je govoril v angleškem jeziku; anM-ral je na mladino, da se organizira v svojem angleško pošlujo-čem društvu. Apel ni bil zastonj. Cul sem, da se jO takoj odzvalo do 40 mladih ljudi, zasedli so avte ter so odpeljali v Conemaugh. Cez eno dobro u-ro ao bili že zopet nazaj z veselo novico, da so se organizirali ter vstanovill angleško društvo. Jos. Culkar je bil izvoljen predsedni kom; Louis Rovansek podpred-senikom, Sophie Bricel za tajrif-co in Amalia Vldrlch za zapts-nlkarco. Nato je nastala noč ter se je bilo treba posloviti In Iti vsak na avoj dom. Proslava kot taka je bila v celem oziru popolen uspeh. Postrežba dobra in ljudstvo v. jako dobrem razpoloženju. Poročevalec. Na mandturski "fronti" m* vrši zanimiva vojna. Vojna poteka moderno — po radiu. Kitajska radlo|>o*taJa v Mukdenu strelja očitke ln psovke v Sibirijo, sovjetska radiopoataja v Karabovsku pa strelja enake reči na Kitajsko. Obe postaji »e zmerjata v kitajščini ln ruščini iti — za priholjšek — tudi v angleščini, da (»stali «vet Daljnega vftoka lahko razgrne kaj j« pravzaprav v zraku. Hoy tivi tako vojno! Druga zanimiva vest » kitajsko.ruak * "fronte" ae glasi, da ao Stin sovjetske topni, ¿erke priplule po reki in izstrelile okrog sto granat na -- ruako stran meje. Ta je reu le. pa! Nekdo strelja kotle iMjAevtkt iih ne streljajo, kajti oni so nezmotljivi. Torej mm Kine zar jI tisti lumpje. Naj se čuvajo? . Kje j» plemeniti general Nobile. ki J* no«*! krti na severni t«č*>? Zahvala. Ilear Creek. fclont. — Čutim ae dolžnim, da ae svojemu prijatelju Antonu Puatoslemšku lepo zahvalim, ker ae je toliko potrti dil. da je šel okrog avojih prijateljev In znancev In nabral lepo vaoto meni v podporo. Kak* me je neareča zadela, upam, da vam je že znano, ker o tem sem piaal v Pros veti že park rat. Darovali so sledeči: Ignac Ja-mernik $5, Mat. Robnik $2. An ton Pustoalemsk 92. Po $1: Rn dolf. Robnik. John tregov, koder sd še širi pragozd; amfiteatralično se pne na bregove labirint njegovih hiš morje, f>regovl, pragozd — to tvori z milijonskim mestom vred mogočno' scenerijo vse premagujoče lepote, ki je potratno poplšv-Jena z zlatom solnčnih žarkov, Rio je vedno oblečen v svččatto obleko, kakor da bi bil vsak božji dan pripravljen na slav-nost. Najlepši je zvečer, tik pred solnčnim zahodom, ko vsa pokrajina žari v najnežnejiih jarvah od pastelno temne do Škrlatno iareče, pa tudi na vss zgodaj zjutraj, ko se prebuja mladi dan. Morje, hiie, pečine v zalivu, pragozd na bregovih, par-niki v pristanišču, številne» jn dmice, ki lahno plovejo v sanja vo rtfcžne morske daljave, da se gledalcu zdi, kakor da bi bile sproščene vsake teže, tako so fine in lahke — skratka, vse, kar dogleda oko, dobi najprej neverjetno nežen, skoraj nadzem-sko dišeč nadih rožnate barve. Od minute do minute, ne od se-cundevdo sekunde, se ta kakor dih rahla rožnata barva zgošču-je čedalje bolj, dokler očarljiva epota te skoro da fantaatične pokrajine ne zablešči v globoki, nasičeni, polni rožnordeči barvi, d potem bledi v divnih odten tih, v nepopisnih barvnih prehodih: tako vzhaja mogočno solnce, ki s svojim bleskom vse Mrtvoudnoot, revmatizem, diabette hi lochia* ozdravljive s preprosto operacijo v nosu? obup» pozlati. avenijah, ki se vi jejo mnogo kilometrov vzdolš ob morju kar mrgole avtomobili; pešcev ni veliko na ulicah, zakaj huda vročina nikogar ne mika rta sprehod. Na glavni ulici, ha mole strme, slikovite čeri. Vzlož dolgi, elegantni Avehida Rio Branco ln v njenih stranskih uli cah pa vlada vzlic temu nepopisno vrvenje in , gomazenje ljudskih množic. Tukaj se sprehajati, flirtati, čebljati in se pomenkovati, to je najlepša zabava za moške in ženske, ki nima jo podnevi dela in natileinih skrbi. Sicer pa: Brazilljanec je trdnd preverjen, da Bog v svoj neskončno modri dobroti ni stvaril ljudi za delo. Dame, ki ao vedno oblečene zelo okusno se rade ponašajo s obilnim nakl I tom, so kaj pogost^ zelo lepe in bi bile lahko Še lepše, če bi ma lo manj irabile puder, pomado ln barvilo zš ustnice, a čimer Čeata pretirajo uprav do grimas nih potez. Tudi gospoda daje zelo vetlko na svojo vnanjost, pr čemer pa le preveč razodeva ne-prikupno gizdalinstvo In porab mnog<» več parfuma nego dopu šča dobri okus. Električna železnica ae vzpe nja visoko V hribe, v Santa IV-reaa. kjer se sanjavo vrste krm ane vile. obdane od senčnih, H vopisanih vrtov. Razgled od tu kaj na mesto in morje je uprav presunljiv bo svoji mogočnosti in lepoti. Ce Je Santa Ther elegantna četrt v hribih pre gozda, tedaj je Copacabana div-no meato vil ob morju. Tu polje vae leto veselo kopališko življenje, ki ae ga udeležujejo v lepem itevilu tudi srečni tujci, v glavnem Severoameričanl in Angle-ii. ki tudi tvorijo, večino Igralcev. bornčih se zvečer za ruleto v igralnici copacahanskegs Pa-lace-hotela za stvlo v Igri. ki pe je le redkokdaj kateremu mila. se tudi tu zaigrajo vsak večer Kakor v Evropi v Monte Carlo. ko fantastično najemnino, da so Vsi s sigurnostjo prerokovali skorajinji konkurz drznega najemnika. Toda gospoda ni dovolj računala * demonsko močjo igre. kf kaj rada Obsede tuj-fce, pa tudi domačine, in mnoge ne Tzpusti iz svoje petlenske o-blasti, dokler se ne izprfctaene iz bogstaŠev v jadne nemanlče. Ze v dveh mesecih je zbml najemnik denar za celoletno najemnino vse ostale mesece mu je teklo v malho kakor zlata rek« , O Rtu ne moremo govoriti, ne da bi omenili njegovih proelulih karnevalov; kdor jih ni videl, pozna to mesto le na pol. Tujcu se zdi ob karnevalskih dneh, da Je zašel med same obsedene ljudi. Povsod vidiš množice vpijočih, rjovečih, fantastično oblečenih ljudi, ki jih preganja nekaka vročična zabaveželjnost, in ki delajo tako gnečo in hrup, da se čudom čudii in vpraiuješ, kakšni ao neki ti ljudje. Gneča, ki vlada takrat na Avenida Rio Branco, se ne da opiaati: neveščemu naravnost ograža življenje, lazburjeni pogledi se bliskoma križajo; zaglušujoč, živce pre-resujoč krik se spaja z vriščeči-mi zvoki avtomobilov, s sikanjem raket, h hrupno godbo neštetih kapel. Ponoči se razbohoti po kavarnah, klubih, gledališčih, toMih/ barih, restoranih in ple-slčih nebrzdano življenje in vr venje, — vse v znamenju sladke strasti, ki se tu razmahuje — o onemoglosti, il Ko potetje s svojo Žgočo pri. pieko izpremeni Rio v pravi prav cati pekel, se vs* ^oljš» družba umakne v gore, v očavrljivi Pe-tropolis, kamor prispeš po pol-drugournl lagodni vožnji z vla kom. Ta kraj je bil pfvotho nemška naselbina, ki jo je ustanovil nesrečni cesar Don POdro; pozneje oe je sem prenesel po-etni sedež prezidenta zveone republike, diplomatskega zbora ln odlične družbe. S svojim osvežujočim hladom, dobrim, močnim zrakom, lepimi vilami in potrat-nO obilno vegetacijo, obstoječo h pršlestnih «cvetlic, nas ta kraj spominja majhnega paradiža. Najbogatejša država Brazilije je Sao Paolo, čije glavno mesto enakega imena je bilo še pred dvajsetimi leti srednje mesto s 70,000 prebivalcev; rastlo je torej z ameriško hitrostjo, zakaj danes šteje skoraj že milijon duš. Meato pa se ni moglo razvijati v skladu s to poplavo na-seljujočega se prebivalstva: cele četrti dčitujejo, narejenost za silo in k razkošnim vilam vodijo divje, netlakovane ceste. V sve-tovnoznanih kačjih zavodih se vzdržujejo tisoči strupenih kač, ki jim njih čuvaji odvzemajo strup, iz katerega se izdeluje zdravilni serum zoper pik stru penih kač. Država Sao Paolo je za svoje bogastvo dolžna hvalo kavi, člje rastlini zelo pHja klima in rdeča prst te dežele. Pa tudi bombaževlna ln riž dajeta čedalje večje dohodke; slednji sadež je že danes brazilijanski izvozni predmet. Severna Brazilija je čisto tropska in neznosna Evropcu, dočim južua Brazilija z državami Purana, Santa Catharifia ln R1o Grande do Sul vsaj ponekod o-mogoča Evropcu uspešen obstoj in delo. TU so tudi mnoge naselbine evropskih izseljence«?.^ ' Selišča naših rojakov leže sredi pragozdov. Bridka mu je usoda, kdor si mors tukaj krčiti tla ln pridobivati zemljo za obdelovanje. Tak pragozd nima prav nič romantičnega in lepega; skozi njegove goste krošnje, rastline vzpenjelke in zajedavce vaeh vrst ne ntotojo prodreti solnčnl žarki. Povsod vlada smrtna tišina. Rasen kač nobene divjačine; daleč naolrrok se ne oglaša noben ptič. Samo zdaj pa zdaj xavrešči kaka papiga. Pragozd ubija vse življenje, vso moč tal izsrka on sam. "seleni pekel", sovraft-nik slehernega iivljeiua. Brazilija bo lahko ie mnoga dcvetietja sprejemala dotok vropekih izseljencev, zato se ^|n> de njenih otiv, Je Obf-nll nase mojo pozornost mladenič, ki se je s težavo opiral na bergle. BU je, kakor sem pozneje izvedel, nameščenec v neki madridski bgnki. Kakor mi je sam pravil, Že 16 let ni mogel upogniti ko len. Pri zdravniku *e Je zadrta! samo pičlih osem minut in po konzultaciji je odhajal o-zdravljen kot "najsrečnejši člpvek Španije", kakor je vzkliknil, ko je zapuščal ordinaciji sobe. Samo preprosta operacija v nosu »e je bila izvršila v teh kratkih minutah, a kakor da se je bil zgodil čude«: mladenič je ozdravel po 16-letnem trpljenju. _ Ozdravljenje, na katero je dr. Asuero najbolj ponosen, mu je uspelo .pri kolumbijskem konzulu v Manchestru. Senorja Yuaqulna 0-rahda je mnogo let mučila bolezen v hrbtnem mozgu. Ideal je pomoči pri mnogih angleških, francoakih iti italijanskih specijiliztih, pa noben mu ni mogel pomagati. Slednjič so ga opozorili na Asuera M konzul je odpbtoval k njemu v San Sebestien. Samo pet minut je tritfalo zdravljenje in vse bolečine v mozgu sc izginile. Konzul se j* počutil popolnoma prerojenega in tudi pozheje Se ni pojavilo nikakršno poslabšanje bolezni. Privatna klinika dr. Asuera je v tretjem nadšttopjii' bivšega Knežjega hotela, ki je se daj lzpremenjen v bolnišnico. Ko sem obiska slavnega zdravnika, so bili pri njem dve se Stri in več zdravotnikov. Doktor je pokaza dve majčkeni, približno 6 eol dolgi jekleni pal čiri. Na palčki se pritrdi nekakšen projekcij Ski aparat, skozi katerega se vitji v, notranjo« organov, ki sicer niso neposredno dostopni vi dU. Na eno izmed njili se pritrtfi poseben elek trični aparat za primer, ako se nameravaj« zdraviti organi tudi termično, s pomočjo elek trike. Jekleni palčicl sta, kakor zatrjuje dr 'Asuero, njegova lastna iznajdba in obenen edini instrument, ki ga uporablja v praksi. Zdravilna metoda dr, Asuera temelji m teoriji francoskega zdravnika Bonnierja, ki j< na podlagi znanstvenih raziskovani spoznal, di je moči vsako bolezen ozdraviti s pomoČji pri merne operacije v nosni duplini. Francoske mu zdravniku pa ssm emu ni uspelo, da bi do segel praktične rezultate in je oelo svojo teo rijo zavrgel. "Jaz pa sem se," je nadnljeva dr. Asuero svojo razlago, *iznova temeljit poglobil v njegovo teorijo, ki aem jo / mar«i čem izpopolnil. Na podlagi laatnih izsledko se me je polaatiio neomajno prepričanje, d< mora biti v teoriji in domnevah dr. Bonnier ja marsikaj resničnega, t njegovimi i*ku stvi in z lasnimi kombinacijami mi je končn uspelo najti in izkoristiti njeho praktično ple v dobrobit človeštvu. (Da|je prihodnjih.) • SPOK O MHJVAIN8KI KNJIŽNIC I Med vojno so razstrelili Nemci starini poslopje univerzitetne Knjižnice v Louvain. Mednarodni dobrotniki so zbrali po vseh dc lih sveta starinske rokopise in knjige, ds n« domestijo uničene zaklade. Američani so pt slali architekta Waitena. da obnovi stsvl* Zdaj je končal svoje delo in se zapletel v pra\ do z univerzitetnim rektorjem, kar je neugodn vplivalo na napovedano slavnost. Architek je namreč pročelje okrasil z veliksnskin mramorniml črkgml. Ta napis v latinščini s je glasil: "Razdejano 'po nemški besnost gdaj Obnovljeno po ameriški radodarnosti Rektor je napis odstranil in ga nadomestil ograjo, ki boje nasprotuje enotnosti stsvb« nega sloga. Warren je zahteval 100.00 frankov odškodnine za "razburjenje in umei noetno škodo." Zadeva je romala na sodnij-Arih i tek t je predložil stotine plaem s atrsr ameriških dobrotnikov, ki vsi zahtevajo sv« denar nazaj, če ne bo napis obnbvljen goqpod rektor je odvrnil, da so zahtevali « itranitev napisa dobrotniki iz driav, ki K ^ udeležile vojne. Izjavili so tudi. da bodo zj htevali povračilo svojega denarja, če pobaA< jo vao čast sami Američani. Seveda im*1 Američani več denarja kakor Spanci ie Ska» dinavci. a vendar ne gre da bi vseli akn nji fcednarodni značaj. Sodnija ni vedeli kaj t>i iJbMa in je nasprotnikom ponudil poravnavo. Vsekakor bodo dobili eni ali < gi dgrovaki vaaj del svojega denarja aazaj PO.NDELJEK. M. AVGUSTA. —V.'. ■ ' i'Rogvm ■ Vesti iz Jugoslavije AtTISTlU GOC. zora KOP asova. (izvirno.) Ljubljana, 9. avgusta 1929. »Sredi avgusta sta odpotovala »Ameriko na koncertno turnejo List' ljubljanske opere g Ltozar Banovec in altistka, Jvia članica ljirbljanske opere Uoncertna pevka gdčna Zora Ltiova. O liričnem tenoristu ¡¿vcu smo le poročali, topot tj «pregovorimo nekaj besed o ievki Ropasovi. Kakor je bil tenorist Banovec 6 let odličen Član naše ope-i do danes ter prepel sila mno-b partij z ljubljanskega operna odra, tako je tudi Ropaso-k ena izmed glavnih delavk v izvoju naše opere. Bila je prva ¡u naše slovenske opere v Ibljani močan steber našega ovega umetnostnega hrama, na močnih sil našega opernega tovensko operno reprodukcijsko nsambla, ki je začel ustvarjati netnost. Kot izborna altistka i prepela mnogo odličnih par-j klasičnih in sodobnih oper, in m strokovna kritika ji je pri-f uvala njeno umštniško pred-lianje. Ljubljana jo dobro po-ia, tako iz opett^feOt s kon-■rtnega odra. Pela je glavne irtije v Cajkovskega "Jevgeni-i Onjeginu," v Kovarovičevih klavcih," v Smetanovi "Pro-ini nevesti" in "Poljubu," v ^valeriji Rusticani," v doma-m Savinovem "Gosposvetskem iu." v "Pikovi dami," pela je i koncertnih odrih slovenske trodne in moderne kompozicije ivčiča. Škerjanca, Lajovica, ittnerja in Adamiča, pela krije «tovnih oper, pela v Ljubljani Pragi, povsod z velikim uape-wn. Zlasti v Pragi, v tem precej izvajenem mestu kar se tiče asbe, je doživela že 1. 1922 noge uspehe. Nastopila je celo "Mozarteumu" s samostojnim »ncertom, na katerem je pola me slovenske umetne ali na-dne pesmi. Njen tedanji pro-«m je obsegal pesmi Sattnerja ¿ostali ptič), Gerbiča (Pojdem i prejo), Pavčiča (Ženjica, idek Samonog), Lajovica (Buj-vetri v polju, Norčeva pesem, wec v izbi), Škerjanca (Beli laki, Vizija), Vilharja (Neza-n«ka mati, Mornar) in narod-pesmi: Goreči ogenj brez plašna, Slepec, Na GorenjŠčem, ubca, povej, povej, SkrjanČek, U pa ti pobič. — tak je bil ogram njenega koncerta v. agi, sestavljen iz samih slončkih del. Tako je pokazala Ropasove je več kot običajno, zlasti nižja lega je zelo simpatična, Široka, gorica." Ni bilo v Mariboru na koncertu ženskega zbora državnega učiteljišča, kjer je nastopala kot solistka Ropasova, prvič, da je morala Ropasova radi silnega u-speha dodajati nove peyii. Na tem omenjenem koncertu je Ropasova zapela le dvoje stvari, a sta občinstvo tako razvneli, da je morala dodati Še eno arijo iz opere "Samson in Dalila." Kri- tika je zabeležila tedaj: "Razpolaga (Ropasova) z močnim, prijetnim in dobro šolanim altom in je zato žela obilo priznanja." ' Tak je umetniški aloves pevke Ropasove in taki so bili njeni uspehi pri vsakem nastopu. In če se bo kedaj pisala zgodovina početkov slovenskega opernege gledališča, ki se je šele po prevratu razmahnilo v par sezonah v Umetniški popoln zavod, potem je vsekakor gotovo, da bo v ftjej zapisano dvoje dobrih imen: tenorista Banovca in alt is tke fcore Ropasove., Obed ve sta umetnika tiste vrste, k! vedo, da se mora umetnik razvijati iz dneva v dan, in da je umetniški razvoj prav za prav brez konca. Pa sta ae namenih, iti v Ameriko, iskat novega zna nja, obiskat rojake onstran oceana in jim prinesti iz domovine lep, pojoč pozdrav, pesem, kakor jo pojejo naše pokrajine in ljudje v njej, pesem, ki vriska, ker ne mara jokati kljub vsem težavam, ki bijejo našo križano zemljo. Vam pa, ki ju boste poslužali, vam bo zapelo v srce o domovini, in z veseljem boste sprejemali pojoče pozdrave, ki vam jih bosta s slovensko pesmijo prinesla dva umetnika od domovine. e č. Ljubljanski grad in njegov čuvaj mesta. Ljubljana, 9. avgusta 1929 Ljubljanski grad je služil v zgodovini vsem mogočim namenom. Kot trdnjava in ječa, kot stanovanje grajške' gospode in kaznilnica nepokornim tlačanom, kot tabor vojnih ujetnikov in nazadnje s stanovanji in jetnlškimi celicami za stanovanje bednim. . Viteške dvorane so zdaj zapuščene, stene so vlažne, po tleh rasto gobe radi vlažnosti, okna tem stanovalcem so še vedno o-bita z železjem in prepletena z močnimi rešetkami, kostanj* na dvorišču so bolno žalostni ln zapuščeni liki bezgovim grmovjem n drevesom po rudarskih revlr-ih. V prepletenih oknih cveto n se silijo v cvetje rože, nagelj in vodenka in celo kak kaktus. grajski planoti po dvorišču in na okopih se igrajo revni otroci In se prepekajo v solncu. Bolni so, prevlažne stene viteških dvoran so jim gledale v zibel, prvi njihov pogled je bil prepleten z rešetkami. Nad sto otrok je v tem gradu, nad sto fantalinov in deklin, ki skačejo rahitični aH zdravi, ve-aeU ali mrki od presgodnjega trpljenja. In kadar pridejo tuj- °jega dovršenega glasu, mar f je bila tudi ena izmed red-ki je v inozemstvu dostoj-prikazala slovensko moderno narodno glasbeno umetnost. ^ je njena velika zasluga. In 'tika je tedaj v praških listih beležila, koncert k<* dogodek, alila njeno prednaŠanje, obse-1 glan, m katerim doseže prav »matične finese. ' ,n v Ljubljani? Naj ■ priobči- • mnenja kritika-kolnponista .. __________________ mi« Adamiča, našega najbolj-,^ ge pogosto spustijo k njim, jih » sedanjega komponista, ki (obkolijo in prosijo daru, miloščine . . . Grajski upravitelj se je nekemu novinarju pritožil, Češ, da ga boli, kadar vidi, da otroci beračijo krog tujcev. Kaj si bodo pač mislili? Da ao prišli v cigansko taborišče? Tako hoče varovati ugled gredu ... Pa ni povaem prav. Nihče ne bo zameril otrokom, če prosijo. Siti ne bi proeili. vaega hudega vajeni in ponižani od življenja pa ne vprašajo nikogar, ali smejo pro-siti od tujcev. In da bi ns ta način tujci morda mislili, da je otrokom hudo. Bi želeli prikriti revščino, kakršna je med stanovski gradu ? — Potem bi bilo treba prikriti ves grad, zapreti vae luknje, po ksterih stanujejo ljudje. (MoJ bog, čemu vsemu ne prsvimo "ataaovati." Se čudno, da ne pravimo o kaznjencih, da "atanujejo" v jetnišnici.) In kateri otroci ao bolj potrebni ljubezni in prostosti kot taka airo-msšas d «ca? V gradu atsnujets tudi dvs čuvaja, eden v manjšem stolpu, drugi v večjem stolpu, v onem, ki je vaakomur takoj viden ln ki je značilen za naš grad. Čuvaj v manjšam stolpu ima zs d<4Ž-ii4 nt nadzorovati vzhodni drl mesta, in ako zapazi kak požar, 1 torej kot veščaku že moramo Wi na vso moč. Ne priobču-n,) tega iz kakega samore-im»('ga namena, marveč ker dolžnost naših listov, predati našim rojakom v Ame-' človeka in umetnika, ki Jih v kratkem obiskat, in ds \fdeli, da imajo v Banov-»n Ropasovi dvoj* umetnikov »*>ji «redi, dvoje slovenskih 'etru kov. J K" Pasov i v ruski operi "Pi-''«ms" pravi kritik Emil »rnič v svoji oceni v "Slov. Mu" sledeče: "Ropasova je 1 "vratna. Njena krasna ro-*** v peti sliki, smrt itd., je 1 wralsko in pevsko premiš-ba." } Hoptsovi v "Orfeju" prsvi 1 kr'tik: "Gns. Ropasova ims **»'" alt. poln, okrogel in ga «nal* zlasti tej avoji vlogi do- ' ^'Ugoditi." * MJu v Cajkovakega "Jev-Onjeginu," v tem biaeru ■ "Perne literature, pravi -Prijetno nas Je predla včeraj tudi gdčna. Ro-Pili povija. akrhne. nož-"'""i*, je bila pogojena prav Glasovno premoženje mora to takoj javiti gasilcem. V tem stolpu Je za čuvaja Viktor Seliškar, ki opravlja te službo že več let. To službo opravlja dnevno — 24 ur, vsaj tako se glasi zapoved mestnega magistrata. Paziti mora noč in dan, noč za nočjo, dan za dnem. Spati? Potemtakem ne bi smel sploh nikoli speti. A on ime pri aebi dO-letnega očeta, ki ga podnevi nadomeetuje za par ur, da ae čuvaj naapi. Spi pa samo podnevi 4—6 ur. Čuvaj pa mora biti buden vedno, zakaj vaak najmanjši ogenj mora naznaniti in če bi tega ne storil in bi v mestu ne-opaženo izbruhnil požar, bi ga zadela globa. Seliškarjev prednik je prebival v stolpu 40 let in je akoei ves čas opravljal to vsekakor sila naporno službo. Za alarmiranje požara ao imeli svoj čas zvon, zdaj imajo telefon. Ta zvon še visi na podstrešju nad čuvajevo sobo. Na zvonu je napis: "Jopus Joa-nis Jacobi. Samassa Labaci An-no 1799." — Vlil ga je torej Sa-massa in je star 130 let. V velikem stolpu je za čuvaja A. Svetel, ki je sin pok. čuvaja Blaža Svetla in je torej to službo kar nekako podedoval za očetom. Rojen je bil v stolpu in zdaj gre že v 46, leto. Tudi ta mora o-pravljati službo nepretrgoma u-ro za uro. In da ne bi imél svoje žene, ki ga podnevi nadomestuje za par ur, Be ne bi mogel mož nikoli naspati in bi ga to ubilo na grozovit način. A njegova črno na belem zapisana dolžnost je, stražiti vsak dan 24 ur, nepretrgoma. On nadzoruje zahodni del Ljubljane. Stopnic do njegovega stanovanja v stolpu je 113 in vendar se skoro vsi tujci potrudijo na vrh stolpa, kjer jo silno lep razgled. V Čuvaje vi sobi leži na mizi tudi knjiga, kamor se lahko vsak zapiše. Pred 4 meseci je dobil stolp novo knjigo in od maja do sedaj se je podpisalo vanjo že 4289 obiskovalcev. Med njimi ugledni inozemci, kot prvi pa je podpisan župan Puc. Celo iz Sianm ln Amerike so se ljudje vpisali v to knjigo. Med njimi je tudi podpis slikarja IVruŠka Is Amerike in podpisa Ovna in žene iz Chicaga in drugih, ki so iz Amerike prišli obiskat domovino ter obiskali tudi starodavni naš grad. Na oknih gradu so jetniške rešetke. Razgled skoznje je prostran. Pol Slovenije vidiš skozi rešetke. In zdi ee ti, da je nad vso pokrajino razpeta jetniška rešetka. In je precej res tako! Umrla je dne 5. avgusta Ro-zalije Krištof, zveeta družica našega sodruga Štefana Krištofa, kotlarja v kur. d. Ž. in mati s. Rezike Krištofove, knjižničarke mariborske ekspoziture Delavske zbornice. Pokojnlca Je bila vzorna proletarska Žena, ki je svojo deco vzgojila v duhu delavske solidarnosti. Z neverjetno potrpežljivostjo je pokojnlca prenašala dolga leta sem bolezen, ki jo je končno položila na bolniško posteljo, s katere ni več vstala. Umrla je 68 let stara. Smrtna kosa. V starosti 71 let je umrl v Šoštanju čevljarski mojster Josip Čebul. — Pri Sv. Duhu pri Skofji Loki je u-mrl Anton Mejnik, progovni ob-hodnik. — V Trbovljah je umrl po dolgi in mučni bolezni 8. avg. v 72. letu svoje starosti gostilničar in posestnik I. Volksr. Kot mlsd krojsški pomočnik se je priselil pred leti iz Hrastnika v Trbovlje. Poleg krojaške obrti je izvrševal tudi gostilničarsko. Za Privilegirano agrarno banko prihajsjo še vedno poročlls od densrnih zsvodov iz držsve o vpisu delnic. Po dosedsnjih poročilih je nsrsstls vsota vpisanih delnic že ns 660 milijonov, to je dvskrst več kskor je bilo predvideno po zskonu. Po poročilih ao pretežno večino delnic podpisali kmetje In manjši posestniki. kakor tudi uradniki, celo orožniki itd. Ce bi bilo le resi Toča v Hek Krajini. Kakor puročajo iz Bele Krajine. Je toča povzročila 2. t. m. po nekaterih vaseh In krajih večjo škodo. Hu-ds toča je bile po vsaeh Jugor-je, Mačkov«, Kkomljavac, Seia. Božič vrh. ki spedajo v občino Suhor Večjo škodo Je toča povzročila tudi v oličini fr<4njr-v«c v viiftki gori Gradnik. Celokupna škoda še ni precenjen*. čudna rtklami 'Vaflr ■»n^^'^f1!^^™ V nekem ameriškem medicinskem listu je predlagal odličen zdravnik, naj bi sdravniki vte-tovirali začetne črke svojih imen ne kožo pacijentom, ki bi jih o-perirali. Kajti Če Imajo umetniki pravico podpisati se na avoje delo, tedaj bi morali imeti to pravico tudi zdravniki. Neki drugi zdravnik je rozgla-sil, da plača polovico vseh pogrebnih stroškov, če mu kakšen pacijent med zdravljenjem u-mre. Se bolje je znal navajati vodo na svoj mlin neki trgovec v oddaljenem nriestecu Divjega zapada. Stopil je na poštni urad ln zahteval vso razpoložljivo zalogo poštnih znamk. Poštar mu jih ni dal rad, saj bi potem sam ostal brez njih. Končno mu jih je — seveda proti iHačilu — izročil. Menil je, da ima opravek z norcem. Toda trgovec Je dobro vtHlel, kaj dela. Se isti dan je blestel v izložbi njegove trgovine napis, da se dobe poštne znamke v mestu samo pri njem. Trajalo je več nego teden dni, da so dobili na pošti novo zalogo — v tem čaau se je bilo vse mesto dodobra seznanilo s trgovino premetenega trgovca. Pred nekoliko leti je izšel v nekem arizonskem dnevniku sledeči oglas: Csmu bi še dalje šiveU v tej dolini eolz, ko vas naša tvrdka (sledi ime) pokoplje uprav razkošno že za borih 40 dolarjev?! Se bolj čudno pot do trgovskega uspeha si je izbral pred vojno neki fabrlkant Šivalnih strojev. Podkupil je ravnatelja nekega opernega gledališča, da je stopil pred začetkom Gouno-dovega "Fausta" pred zastor ln naznanil občinstvu, da se bo Margareta nocoj namesto zastarelega kolovratk poslužila najmodernejšega Šivalnega stroja te in te tvrdke. Tako se je tudi zgodilo. In Vo je pevka odpele znamenito arije, Je vzkliknila: "Ta šivalni stroj je res nedosežen In stane samo 60 dolarjev". Zadnja želja umirajoče. Nam preoej tuj način reklame si je izbralo tudi uredništvo nekega družthskegs lista, da o-pozori Javnost nase. "Poslalo Je raznim dnevnikom notico z gorenj lm naelovom in sledeče vsebine: Uredništvo družinskega lista tega in tega je prejelo naslod-nje pismo: "SpoŠtoviytp uredništvo! Kakor veste sem že dolgo naročnica Vašega lista in sem sledila Vašemu novemu romanu z rastočim zanimanjem. 2al, da me je napadla neozdravljiva bo-lozen in da mi ne bo dano čakati do objave zadnjega nadaljevanja, kajti moji dnevi so šteti. In vendar se ne bi hotela ločiti od tega sveta, ne da bi prej vedela d usodi junakov v t eni skrajno napetem umotvoru. Prosim Vss torej iz srca, da bi ml poslali krtačne odtise nadaljnjih nadaljevanj ali pa prepis rokopisa za Čisto kratek Čan. Do smrti Vam bom hvaležna, če uališite prošnjo Vaše vdane Natalije Dr. Wolfgang Weisl. Zdravljenje tuberkuloze z dijeto Kpohalno odkritje nemškega sdravnlk^ dr. Gersona. N." SKRIVNOSTNI AVTOMOBIL. Po večmesečnem zasledovanju so londonski detektivj naposled ujeli "skrivnostni avtomobil", ki Je dolgo ogrožal v ponočnih urah londonska predmestja. Razbojniki, ki so prišli v zasedo, so ga morali pustiti sredi CUy-roada. Preiskava je ugotovila, kako da se ia posrečilo razbojnikom uhajati sasledovslcem. Avto Je bil petlčrat prepleskan in sicer vedno z drugo oljnsto barvo. Posebni izumi so motorju omogočili brzino do 120 km na uro. S posebnim vzvodom j# Izpremenfl šofer med vožnjo avtomobilsko številko. Tudi karoserija seme je lahko dobila tekom nekoliko minut popolnoma drugo obliko. Po vaakem napadu je "skriv-noatnl avto" takoj epremenil svojo zunanjoet In ušel strežnikom. Pred kratkim ao n. pr. zaaačil i.rope rje pri vlomu v ban-i ko v Sureju. Oblasti so telefo-nično obvestile v«* bližnje kraje. Kazi k »j ni k i so sa 2 km prshi-' teli saaledovsice in se skrili v grmovju. Aofer nem je h Uro "preoblekel" avto in ponudil svoje usluge policiji. Detektivi so se radi vsedli v vozilo, več ur brzeli po londonski okolici in se naposled s zahvalo poaloviii od (»fijsznrga šoferja Niso niti m|u-lili, ds ao sd vozili z *vU*tioM-lom, ksteregs so hoteli ujeti! # Zakaj povsod, kjer niso bili tako strogi, v zavodih ln klinikah, kjer so manj pazili na kuhinjo in pacijente; povsod je postal uspeh, ki ga je dosegel Herrmannsdorfer. Tods bavar* skemu apetitu po mesu Je bilo treba vendarle nekoliko popustiti. Vsi ti predpisi glede dijete so kajpak precej elastični. Ger-son odpisuje posebno zaslugo ze svoje uspehe pri poskusih ns Sauerbruchovi kliniki ženi dr. Herrmannsdorferja, ki je znala tako pogoditi individualni okus posameznih pacijentov, da Jih je po malem vse sprijaznila z dijeto. Hauerbruchova nesebična pomoč. Leta 192K. so uspehi dljetske terapije v Monakovem že toliko dozoreli, da je Sauerbruch prosil bavarsko vlado in "Podporno društvo nemških znanstvenikov" za denarno pomoč, ki jo je tudi dobil: s tem denarjem si je napravil laatno postajo s posebno kuhinjo in režijo v svrho nadaljnjega izvajanja dijetske terapije. Težko je v vsem obssgu proceniti Sauerbruchovo zaslugo, ki si jo je stekel a tem dejanjsm. Kot vodilni nemški kirurg se je energično zsvsel za metodo zdravljenja, ki je ne samo naravnost protivna vsaki kirurški terapiji, nego so jo tudi vsi internisti kar najodločneje odklonili. Z velikodušjem, ki mu skoro sa nepomembnega in neznanega bielefeldskega zdravnika ter tako utrl pot novemu načinu zdravljenja tuberkuloze. S svojo o-sebnostjo ln znanstvenim slovesom je Gersonovo "metodo ob-varoval, da bi prišla na glaa "prirodnega zdravljenja", ki ga znanost s prezirom odklanja — a navzlic temu ni mogel doaeči, da bi prve objave in predavanja leta 1926. in 1927. izzvala kaj več kakor samo nekoliko radovednosti. Seznam osdravljenih bolezni. Ko je docent Herrmannsdorfer ns kongresu za preana vi Janje bolezni leta 1926. kot Saur-bruchov namestnik poročal o u-spehlh Geraonove dljeteke kure, je bil njegov referat malone soglasno odk)onJen. Kliniki ao ae sklicevali nV slaba iskustva, nekateri, ker so zdravljenje prezgodaj prekinili (že po štirih tednih), drugi, ker je bila hrana tako neokuano pripravljena, da ao jo bolniki vrgli med pomije. Edini Clairmont (Curih), ki je eksperimentiral tudi na samem nebi, je vedel poročati o pozitivnih *uai>ehlh. Sele v naalednlh letih je število ozdravljenj z dl-jetsko hrano toliko naraslo, da moremo — po Sauerbruchovem predavanju dne 8. julija t. 1. v Berlinu ~ današnje stanje dt-jetakega zdravljenja natančnejše opredeliti: 1. Lupus, tudi v najhujših o-bllkah, Je ozdravljivi bolnik o-kreva po kakih šestih do dese-tih mesecih. 2. Kostna tuberkuloza, fistule, kariea ao tudi v najhujših o-blikah ozdravljive (razen pri amyloidnem degenertranju Itd ), po dijeti je treba živeti v tem primeru včasi tudi več ko leto dni, 3. Pri obistni tuberkulozi (tudi obojestranski) in tuberkulozi oči, jezika itd. j* Izboljšanje do aegljlvo v taki meri, ds Je bolnik apet zmožen dela; toda tu se Je trebs j)0 dijeti ravnati vse Šivlj<< nje, tudi še potem, ko je že nastopilo izboljšanje ali celo popotno ozdršvljenje. 4. Pri tuberkulozi Jabolka (vrst) uspehi niao zadovoljivi, če je bolezenski proces še toliko dozorel, ds moti redno funkcijo-hiranje organov zs prehrsno. 6. Pri tuberkulozi želodca, trevea in trebušne mrene ee bolezen pogosto že r»«*navadno naglo obrne na bolje in bolnik popolnoma okreva, rsssn če se ra\ no zsradi csljenjs odnoanp zeta aenja tvorov ns črevesju čre\s tako zože, ds ne morejo več redno delovstl. Navadno pa ae bolezen toliko izboljša, da , »m« zdravnik bolniku znatno ublažiti dijeto. '' Naposled ae da tudi pljpčna tuberkuloza celo v najhujših o-bilkah (razen če M nastopil«« komplikacije) i dijeto toliko zboljšati, da smemo ne sicer teoretično, pač pa prsktlčno govoriti o /r/dravIjenjn Tufc je rvziihst dela. ki tem< Ijl koncem koncev ns tem, ds Je Geraon v mladoati trpel na migreni, Ta nadležni glavobol pač Še ni nikoli prej obrodil tako dobrih sadov. • Geraonova dijeta — saščita proti bolesnlm. Geraonova dijeta seveda ni, da bi jo mehanično izvedel, ona tudi ni nikaka vera, ki bi, recimo, meso kratko malo proglašala sa škodljivo, kakor to delajo na primer nekateri indijski zdravniki, ali kuhinjsko sol za atrup. kakor trdijo nekateri fanatični priata-šl prirodnega zdravljenja. Zdravi ljudje, ki se dobro počutijo, lahko mirne voeti uživajo meso in sol, kolikor jih je volja — vse dotlej, dokler v redu Izločajo sol odnosno klor. Da seveda nezmernost tudi tu ni dobra in priporočljiva, ve vsakdo. Saj Je v javnosti dovolj znano, da ao ae za svetovne vojne, ko ju nedoatajalo mesa, nekatere bolezni same po aebi izboljšale, da pa preveč soljene in ^člnjene jedi škodujejo zdravju, ve takisto vaak šolarček. Toda Geraonova dijeta je rodila nekatera pomembna iskustva, ki saslužijo, da Jih tu is-beležlmo. Gerson je opazil, ds tako on sam, njegova žena in pacijenti, ki so se navadili njegove dijete, nemarajo več sa "normalno hrano". Izjemoma sicer tudi še uživajo normalno mesno hrano, a le neradi, zakaj meso |n sol se jim upirata, malone gabita. Za ta pojav sta možni le dvs razlagi. Utegne biU, da U dijeta tako uslabl odpornosti ljudi, ki se ravnajo po Gersonu, da normalne hrane nič več ne prenesejo, da jim tedaj v splošnem dijsta Škoduje. Ali pa utegne biti, da Js naša sedanja "normalna hrana" v roanid abnormalna, proti-prirodna In da vrne Gsrsonova dijeta ono primitivno finočut-nost prirodnega človeka ali (v svobodi živeče) živali, ki Ima poseben čut ia to, katera hrana Je dobra in katera slaba, ter zato slabo odklanja. Teorija Gersoneve dijete. Vsa ta dejstva — ozdravitev tuberkuloze in drugih bolezni na eni strani, na drugi strani pa potencirana občutljivost nasproti hrsnl In zdravilom — tvorijo ■kupen kompleks in nehote se nam vaiijuje vprašanje: kako to, da je vae te pojave pokrenila Geraonova dijeta, to Je v glavnem vegetaričhe, obilo beljaka vsebujoča hrana z Izdatno količino sadja, surovega aočivja, surovega mleka, surovih jajc (mi-neralogen) in ribjega olja? V tem je teoretični problem Geraonove dijete. In na to vprašanja ni do danes še nihče odgovoril. Po moji sodbi smo tudi šs zelo daleč od kakega pozitivnega odgovora, čeprav jih je več skušalo u-stvariti neko teorijo, Herrmannadorfer, ki Je še prej pri infekcijah ran uporablja) hrano z obilo beljakovine in fo-sforove kisline, je menil, da js s tem (fcmegel scldozo (okisll-tev), ki pospešuje celjenje ran; zato misli, ds Geraonova dijsta s tem, da odteguje pacljentu kuhinjsko sol, na drugi plati pa predpiauje bel Jakov i nas t o (obilo klal In vsebujočo) hrano, po-vzročl nekako "okialltev", ki pospešuje tendenco organisma sa celjenje. Profesor Jesionek iz Giessena, ki je mnogo pisal o zdravljenju lupusa po Gersono-vi dijeti, pa vidi vzrok ozdrsv-I je» j s lupusa v tekočini vezivne, ga tkiva, ki ima od prirode to lastnoat, da razkraja bacile tuberkuloze, v onih primerih pa, ko je to lastnoat izgubila, pa se spet regenarira ravno s tem, da hrani odlegnoš sol. > Vsak bolni eeganizsm je sa- Gerson pravit Vsak "Imlnl" organizem Je tako sil tsko "za-«trupljen" — v nasprotju z zdravim organizmom, ki tudi sprejema atrup, a gs «pet izloči. Ce bolnik ne more strupov oddsti, potem le-ti ne oškodujejo morda «smo enega »d i nege dela organizma, čeprav ae simptomi V glavnem samo tam pojavijo, ampak vae telo,, Pri sleherni bolezni ae tedai, da se tako izrasi-mo najprej izpremeni mirttrreino prexnevijarije, takoj za tem «al njega «hIvísUÍ ž»vrni sluten» dri» ba iii nap"*l«d od obeh odvisna in hkrati obe ravnajoča aekreci-ja (izltčanje) »dVranjih Ha. Pre v zato motu terapija pri vlaki bolednl — pred Vsem ¡m pri vseh kroničnih njih, kjer se orgartlžetn le fleT) tifo brezuspešno upira strupam, ki so se vtihotapili v telo, pa naj bodo to mineralni ali bncilski strupi — uriti temu kompliciranemu sistemu mineralno preanafija-nje-živci-šlea« na pomoč. To trojno nalogo reši ravno Gersonova dijeta, ki peeešo na treh kondh v akcijo. Na mineralno preanavljanje vpliva s tem, da na eni strani udUgiy» klor, na 4**ugi strani pa doiia mineralogena. Ha zs trupi je nje drobnega sistema doseŠeJ, kakor je te Hipokrat vedel, najbolje na ta način, da pospešiš ln povečaš delovanje iolčnega odtoka: temu ustr^ia na «nI strani fosforjevo ribje olje, ua drugi pacMot na sestava dijete, ki vrhu toga deloma neposredno, deloma pa preko žolčnega delovanja vpliva na sekrecljo želodčno-čreveknih žlez. In naposled prideš žlezam z notranjo sekrecljo najbolj do živegs s vitamini, ki jih vsebuje tako ribje olje kakor sadni, so-čivni In drugi soki. Z Istočasnim uporabljanjem vseh teh sredstev doeešeš počasno splošno razstrupitev telesa, ki se javlja čedalje jasneje: funkcija vsega telesa regenerlrajo in pri tem je vae eno, ali gre za obrambno borbo proti tuberkulom, splrohe-tom ali gonokokom. Himctflčno zdravljenje postane Odveč, a na njegovo mueto stopi ozdravljenje človeka kot celote. • • • Taka je Gersonov* teorija. Paj še bo točna v vsem ali pa samo sen: njegovi uspehi 90 tako veliki in nsizpodbltni, da smemo biti sadovoljnl s njegovo prškso, Čeprav nam nje teoretična osnova še nI Jasna. (Konx.) LttPOTK IN STRAHOTE DRA. ZYLUB. (Nadaljevanje a I, itrant.) pragozdovih; to pomeni trdo, najnspomejše delo v pekočem solncu od rane do pozne ure; pomeni brezupno samoto, neutolažljivo odpoved vsaki, tudi náj-skromnejš! duševni! hrani, Obodi ljudje, ki morajo duševno i«* hirati v "zelenem peklu". Vedno prepozno sposnsjo, kako resničen je neki rak, ki pravi: "Nihče se nekasnovan ns potiks pod palmami." Neprimerno prijetnejši i|ago v temačnih in vlašnih pragozdovih je obstoj da aolgdnih višinah planjav z njihovim m?*-aim zrakom, čudovito prostostjo, s ogromnimi kompleksi zemlja, koder raste bujna trav*. Vsak dan prinašs kaj novaga. llenes je lov za proslullm konjskim tatom, Jutri za jelenom, potem pridejo kupci za govedo ali za konje. Prebivalec teh pokrajin se lahko vsemu svetu smej* v obraz; nič mu ne manjka in svo- Íe svobode ne bi bil zamenjal m-1 s kralji, dokler Ima sVoJesa šrsbca pod sedlom in zvesto od kar je Edison izumil prvo električno žarnico. In vsepovsod menijo, da bo U proaUva Um sijajnejša, čim več žarnic bo gorelo na čast sivolasemu izumiUlju. Toda iz-mislili so si nekaj oenej&ega in vendar neprimerno učlnkoviUJ-toga. Namesto z lučjo bodo Edisonu izkazali svojo hvaležnost— s temo. Zmago luči nad temo bodo prikazali s tem, da ugaane 28. oktobra zvečer Edison a pritiskom na gumb lastnoročno vse NA PRODAJ.—Stare Furnace peči. Lastnik vam jih posUvi na lahke obroke. Tudi ena peč na gorko vodo in ena na soparo z vsemi radiator!. PokličiU na telefon: Cedercreat 0760.—(Ad v.) NAZNANILO. Društvenim tajnikom ln taj- v takem c faat» naredi al bolj na kratka In a« pov< važnejši dal. Ce pa narts da ea J bo plašna oglaa, priobči rae, kar aahtevate. tika valja aa vaa droga aa nila, #e aa bega Išče, toniti ponudbe, predaja» Itd. Za taka «tvarl ga morn vedno p dgtl. da naj bo U ogla«, kol bat naj as toil priobči In ds deU sanj pbéalL Ta pojai dajem radi tog«, keg Je to s kouvtncijšpSi a« vetom ra mo val, drutoaa. Bani, aan ki In upraenRtvo Mata. Pro da to ngdjtivaU In a« po ravnata. -C FiMp CMIna, n ««H. W__ mmo(NHQ POZOR Znamenje (Mr 81-1929) b vam Ja te, Ja mogoča vatavljan, ki hO plašen. Ako ja vU Ust gala vaUvijen ^prajmoU^Je da morajo mesnbe ale, Imana in črtanih In Aaaev In H» naalove odstoplih, ■m da aa lahka točno vredi Imenik an pošiljanje UsU Plantaža. Imena In naaieve, kater« pošlj«-U glavnemu tajniku oatanejo tam v arhivu In jih upravništvo aa dobL Torej ja salo važno, da prijavljenih listinah vae naglo* ve upravnttKvu ProaveU poae* be j. Pri vaaki spremembi naslova naj ae vnele j omeni atari In novi naalor. Upravništvo nljnd-no apelira, da društveni taja« in tajnic« U upoštevajo—-Philip Godlnn. npravltoU. M vodite ntnr! to neot i« Naši snatopnlkl aa vsi štvanl tajniki ta dragi nat-ki, pri knterik lahha VI Naročnina an eala lato je I In aa pol lata pa $100. < 8. N. P. 3. doplačajo $4.8 Ma, sa pal lata $140. Za maata Chkengo to C aa leto f 7J0, pel late $17 (9nne $1^0. Za Evrope stana aa pel $4 JO, aa vaa lata pa $100 Tednik atane sa Evropo I Claal doplačajo «ama M ta* pošljete na naslov: Upravništvo "PR0SVE1 21171 M NAROČITE SI KNJI "AMERIŠKI SLOVEN nrrrr Tiskarna S. N. E J. mm m SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA U70 tfkMm Í! 1 ^m Tiska vsbfls ss fsalloa In shod«, vidtnioa, fasnfks, knjiga, kola-dsrja, latska itd. v alovanakam, hrvstsksm, alovsikam, Mksm, nemškem, angleškem jeziku fu drugih yOD0TVO TISKARNE APKURÁ NA Članstvo šmjpj^ da rmtovmrn NAROČA V SVOJI TOKARNI Cen« sasarna, unijsko dalo prve Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne S. N. P. J. PRINTERY MS74S Ssw Lswadsla A CnCAOO, ILL. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA