TSoJeuJfki udaia »trajni edhoi Svcieltsuce« ittu deierau ijeei i rrooviias - uit r Ule te odtovsrls irefloHl' od boi - Odgovorni urediti: Slan« Sottai Tista Mariborska tiskarne « Maribora - Neslo« uredništva m npravt .Zasavski tednik- Trbovlle L Tr* revolsel)« tt 28 rtelelon 91) - Ratnr eri oodrotnici Narodne banke « Trboviiab 6U-T i«e — Lisi tzbala vsak# soboto - Letna naročnina «00 din polletna 200 din eetrtletna 100 dtn •testena «0 (Ha — Posamezne itevilke 10 dtn — Rokopis' moralo bit' v uredništva »altisti« I« veak torek dopoldne le llb ne vračam« ■d v* mji**10* 1 ^4*5® tt £ ^ »_ka I1* —*!?*» ,4^------------------------------- Program invalidskega dneva Dne 19. novembra 1955: Ob 19. url v Domu »Svobode-Center« (Delavski dom) slavnostna akademija z razvitjem zastave ZWI Trbovlje, s sodelovanjem godbe na pihala, moškega pevskega zbora »Zarje«, recita djskega zbora in fizkultumikov trboveljske gimnazije. . _ t. , Dne 20. novembra 1955: — n——r ' ’>■*" Športno tekmovanje invalidov in športnikov iz Trbovelj v Domu ŠD »Rudar« v Trbovljah. Vljudno vabljeni vsi! Prireditelji 7 dni pn svetu PP w Ob Tednu našega tiska Časnik t> vsako kišo Od 21. do 27. novembra praznujemo Teden tiska.— V vseh republiških središčih in nekaterih večjih industrijskih krajih pripravljajo zanimive razstavo tiska — Uredništvo našega lista je v počastitev Tedna tiska te dni zaključilo posvetovanja z dopisniki in predstavniki Socialistične zveze — Razširimo naše glasilo med vse naše ljudi! ^ Te dni nag predvsem ran ma, s uspeh, nikakršnega pa v vpraša kakšni m rezultati te je zadnfo nju ureditve stikov med Vzhodom tredo končala tn Zahodom. V celot: vzeto ## /e torej konferenca končala brez posebnega zunanjih ministrov štir ii velesil, uspeha, vendar v vzdušju, k omaki je v zadnjih 'treh tednih vzbu- goda ponovitev razgovorov na tej jaha vel at mafij pozornost vse- visoki ravn:. Opazovalo: iz tegc Ženevska konferenca ga »vela. Na konferenc: *o v glavnem razpravljali o združitvi Nemile tn evropski varnosti, splošni razoroi tv na svetu in o odnosih med Vzhodom in Zahodom. ‘Veprov nam v trenutku, ko to pišemo, še n; znano besedilo uradnega sporočila o konferenci, lahko povemo, da se je končala sklepajo, da bo prišlo do nove konference že spomladi prihodnjega leta. V zadnjih dneh »o vzbudili večjo pozorno-4 tudi dogoditi v državah Južne Amerike fn sicer v Argentin m Braziliji. bo moč zadovoljivo premostiti. Prav zato prčakujemo od vseh prebivalcev zasavskega okraja, da v bodoče, ne glede ati so iz industrijskih ali kmečkih predelov. odkrito povedo svoje mnenje o vsebini glasila, in če je potrebno tudi grajajo vse, kar jim Teden tiska je pred nami. Te dni so v upravi Zveze novinarjev Jugoslavije v Beogradu in upravah republiških združenj sfconča-h zadnje priprave za celotedenske proslave. Pokroviteljstvo nad tem; proslavami je prevzel naš tov. Tito. Republiška združenja *v> pripravila zanimive razstave. Največ jo razstavo bodo odprli v Beogradu. Obiskovalci se bodo lahko seznani; « celotnim razvojem našega tiska vse iz časov dopisniki v posameznih občinah narodnoosvobodilne borbe do da- našega okraja. Le-tem smo po- nes. Razstavo bodo ponazarjale vedeli naše želje, dali in dobili številne fotografije in drugo za- vrsto koristnih nasvetov ki jdh nim-vo gradivo. bomo dosledno izpolnili Razen omenjenega pa so v V prihodnji številki bomo . proslavo Tedna tiska uvrščena seznanili naše bralce tudi s teža- tisoč izvodov povečali naklado ^ „ tudi razna predavanja o družbe- vami, kj jih imamo pri ure j e ve- bomo lahko pribili, da si je »Za- 1 ^ namerav^ijo to štvtio vrtnarstvu n poaobno. Tud: rine m ostalih obiskovalcev, 1^®*» ^ 3e ?otre,t>no v zve* Kakor smo ie poudarili, se prt Ljudska teh n ko bo odigrala svo- Rejci najlepše živne Ro prejeli ti z odpiranjem vilni obiskovalci med njimi tudi najvišji predstavnik; okr*ja, so bili zelo zadovoljni z ureditvijo razstave kakor tudi z razstavljenim blagom. Ostale prireditve Krmelj med prvimi V PONEDELJEK SO KRMELJSKI RUDARJI IZPOLNILI USTNI PROIZVODNI PLAN Kolektiv rudnika Krmelj je mora boriti z raznimi težavami, v ponedeljek, 14. novembra, ob največ pa z močnimi pritoki voli. uri dopoldne dosegel začr- de v jami, ki povzročajo zlasti tan proizvodni plan za letošnje v jami »3. julij« povečan pri-leto. Na rudniku računajo, da tisk in terjajo zavarovanje jam bo kolektiv letošnji proizvodni z močnimi črpalkami. Zaradi načrt do konca leta prekoračil povečanega pritiska trpi ves za približno 15 odst K predčas- vzhodni del jame, posebno pa ni izpolnitvi planirane produk- glavne izvozna pot iz rudnika- Na novi opekarni rudnika, ki tijske KAKŠEN JE PROGRAM ZA SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNO DELOl to 12. t. m., v Sevn cl, podrobno razpravljali o Izobraževalnem delu tn pomot.. Po zamisli komisije pri okra/nem oaboru SZDL so z- deta/j program dela ter na po- -------.= -- K.. ------ —.................— - —------------------------------ svetovanju prišli do zaključka, okrajnem odboru SZDL poriavli jo vlogo pri izobraževanju delov- nagrade. Zelo lepo so se post3- »Hmja« m povečanjem del na naj bi pouk v kmetijskih šolah *n tečajih potekal tako, da b posamezni predavatelji obravnavali določeno učno snov skupno po nekaj dni in ne v presledkih. Ob takem načinu dela m poučevanja b predavatelj lahko .mel še na vou predavanj- prav tako Vi mu bilo tedaj mogoče v dneh, ko -i bo zadržal v določenem kraju, pomagati i nasveti tudi kmetij-sk zo^ruel. — Mnogo ro na tem posvetovanju razpravljali tudi o •talni kmetijski šoli v trboveljskem okraju. Sproženo je bilo več predlogov glede kraja te šola, ki naj bi tr I na gradu Mokrice at Leskovec oziroma Sevnica. Posebna komts j' pri OZZ Trbovlje bo že pobUže obravnavala to vprašanje n po njegovi proučitvi sestavila predloge. — Ko «o razpraoljrl: o učnem programu v kmetijrk1h tn gospodinjskih tečajih, so se zed nili, da je treba tičn’ načrt prikrojiti t^ko. da posebno komisijo, ki bo vodilo nega človeka z zah rnivimi preda v!M člani zadružnega posestva ostalih rudniških napravah. splošno izobraževalno delo v (Nadaljevanje na 2. strani) Bošteej-Sevmca, ki s« dobil- Kolektiv krmeljske jame Dne 12. novembra Je v Aran-djelovcu nenadno preminul tovariš Ferdo VcrdaJ. Tovariša Verdaja, doma iz Hrastnika, so Poznali malone vsi zasavski rudarji, saj je že pred vojno visoko dvignil zastavo upora proti kapitalističnim mogotcem. Bil Je navdušen pristaš predvojne krastnlške »Svobode« In v njej aktivno deloval. Kmalu po okupaciji Je odšel v NOV. Po zmagoviti revoluciji Pa se je ves predal Izgradnji ta obnovi naše dežele Kot polltlc-nl delavec se je udejstvoval v Vseh političnih ta drugih organizacijah. Med drugim Je bil nekaj f»** ”>dl predsednik občine Hrastnik. Zadnje leto pa Jc bfl zaposlen kot vodja ekipe RGP Trbovlje v Arandjelovcu. met w Pogled na zgornji del TrboveljI Trboveljčan: trde, da j* ta del nj-hovega mesta mnogo lepši kot pred leti. V* upajo da bo čez leta ie lepši ga leta 600.000 kosov opek, pri-, TW_ hodnje leto pa m Jame n*n0®n,c> podvojiti. Da ne bi kolektiv prehitela zima, so na rudniku Krmelj pospešili investicijska gradbena dela, še posebej pa raziskovalna vrtanja na površini. Zlasti bo treba pohiteti z zunanjimi gradbenimi deti. da tudi pri gradbenih delih dosežejo do konca leta začrtan plan. Nove premogovne sloje iščejo na rudniku s pospešenim tempom in sicer deloma z globokim vrtanjem, deloma pa z jamskim raziskovanjem, Uspeh teh del bo velikega pomena za povečanje proizvodnje prihodnje leto. V. B. Sindikalna podružnica hrastniške steklarne bo imela občni zbor Ze dalj ta«., so v teku priprave za letno skupščino - ndik i-ne podružnice pr; Steklarni v Hrastniku. Na »estanku tovarn -škega komiteja in na seji podružničnega odbora =g že razpravljal: o kandidatni list; v nov odbor V četrtek, 10. t. m. so na množičnem sestanku kolektiva potrdili kandidatno listo za nov odbor. Podružnica s« trud; in pripravlja, da b bil občn zbor čim bolj uspešen Na njem bodo gotovo prišli na dnevni red niši nov; gospodarski ukrep dvig storilnost; in z njo povečanje proizvodnje, nedvomno pa tudi nadaljnja gradnja tov me, prav tako tud; Manovanjsko vprašanje. Uspeh občnega zbor,2 bo tem večji, čim boljša bo udeležba skupščine, ki bo 20 t. m., in čim bolj bodo posegal; člani v razpravo, ki bo pr sv gotovo zelo rmlmtve za celoten kolektiv. R. y I ♦ , ^ v S četrte seje Občinskega Ij udskega odbora Videm-Krško - Svet za kmetijstvo komisij zaradi česar je seveda kaj preprosto fingirati večjo blaga Tako je tudi v Tržna inšpekcija je v zadnjem času analizirala vzroke številnih primanjkljajev v naših tr- zalogo govinah in gostilnah. Ugotovila je, da so veliki primanjkljaji (več sto tisoč dinarjev! nastali zalogo. Posamezni največkrat že davno pred odkritjem. Poslovodje so te primanjkljaje, misleč da jih v naslednjem tromesečju krat se zadovoljijo e obljubo ali obvezo odgovornih uslužbencev da bodo primanjkljaj treba us^anov^ti naših gostilnah. kjer poznajo poravnali (»Turist«. Trbovlje), samo tako imenovano računsko Nekatere zadruge tudi kaj rn- uslužbenci v de nasedejo uslužbencem ki skušajo celo trdi- prepričujejo odgovorne organe, da Je primanjkljaj (ali višek) neresničen in da k treba počakati do druge inventure, Id bili noter« vlačili iz Inventure pačnega gledanja na stvar k bo pokazala drugačno stanje gostilnah pa ti, da je v gostilni razlika med bodo dejansko in računsko zalogo ne-»do- mogoča! Posledica takega na- v inventuro, dokler jih izredna seveda, inventura ni odkrila. Neka tovarišica. ki vodi zelenjadno trgovino, je pripovedovala inšpektorju da je pred letom ugoto- da prihajajo na tržno (razumljivo!) itd. Menim, da Inšpekcijo poročila, te katerih primanjkljaj lahko nastane iz sledi, da je na primer v kleti dveh razlogov: te malomarnosti kolikor ga ali pa zaradi osebnega o kori-knjigovod- ščanja uslužbencev. Pred no se natanko toliko vina vrednostno izka.iuje vila, da je znašal primanjkljaj stvo ali pa količinska kartica! torej sploh odločimo o tem, kdo cev m voLtve v krajevne odbore nekaj tisoč dinarjev kj pa Je po enem letu narasel v več de- Ko pa Inšpekcija pregleda gostišče. se Izkaže, da je navedena set tisoč dinarjev. Tu se poraja razlika celo zelo velika. Pre- vprašanje. kako je bilo to mogoče? Če hočem odgovoriti na to vprašanje, moram opozoriti na nek drug problem, ki je tudi ened izmed vzrokov številnih primanjkljajev. Tako nekatere uprave trgovskih podjetij vse premalo pazijo na to, kako poslovalnice izvedejo inventuro blaga. Največkrat sploh ne postavijo popisnih gledi gostinskega podjetja v Radečah. gostišča na Vidmu, gostišča na Reštanju in že drugih so pokazali, da se te razlike lahko odražajo v velikih primanjkljajih ali pa viških. Škodljiv je nadalje pojav (ti bo poravnal primanjkljaj in kako, je treba dognati, če ni nastal zaradi enega izmed navedenih dveh vzrokov. Če se bomo poglobili v te stvari, se bo zelo redko zgodilo, da ne bi mogli dokazati prvi ali drugi vzrok. Tržna inšpekcija je pravkar ugotavljala vzroke večjih pri- soboto dopoldne je bila IV. se je treba takoj lotiti organi*'-«eja občin kega ljudskega odbo- ranega škropljenja eadneg drev-... . *- — —■ --*— ja, da obvarujemo obstoječe na- sade n da se kanar ne bo širil na nove nasade Akcije škropljenje bodo prevzele po s djarsk.b odekib kmetijske zadruge. Podprei ie treh. nadalje tud. nove sadne na-»de pri nakupu sadik pa regres. Kmetij ke zadruge naj »i pr.skibe stroje za pletenje mrež, kar t> pocenilo stroške za žične mreže as ograje. Pridelek vini- v občini je zelo n zek n s:cer 30 hi na hektar. Vinogradov je 812 ha in h so mešanic,, na^azl-cnejš h sort, k ne dajo kvTiitetn h v n čeprav ra Videm-Krško, kateri sta poleg odbornikov pr sostvovale še republiška poslanca tov. Colarič .n tov Dami Zadnje čase so bili po vseh vase.: ,es nk Soc al t čne zveze, kjer »o član; razpravljali o kra-levn.h odbor ti novih jospodar-»kih ukrepih .n o raza h komunalnih vprašam ih Na »eji so se pogovoril o zborih vol vcev ;u sklenil da bodo vs- zbori voliv- v obč n, V dem Krško zaključene do konce tega meseca. Predsednik tov. Stane Nunčič je nato poročal o stanju kmetij- so lege zelo ugodne V vnograd- rti redek v trgovinah in gostil- manjkljajev v gostinskem pod- nah), da po ugotovitvi primanjkljaja sploh ne poiščejo vzroka ki je privedel do tega. Največ- Pogovori mo se še o tem Če mesar vztraja... Jetju »Turist« v Trbovljah. Ugotovila je da So bile uslužbenke, M so odgovarjale za poslovanje točilnice, pri prevze- ti š i oodr č r ba - d lev samorodnic prepovedati. Na dobro negovanih in s kvalitetno trto zasilen h v nomadih b; narodni dohodek dvignlj na 121 mlijonov dinarjev Prihodnje leto bodo organizirali postaje za borbo prot' toči. -tvb v občim in o nalogah dv.g kmet-jske proizvodnje Kmet jska proizvodnja je zelo nizka. Vzrok temu ie nedvomno slabo poznavanje sodobnih metod kmetovanja, splošna zaostalost m razdrobljenost kmečke posesti Nizke proizvodnje ne . pr-de do izraza le pr pr delova- Ured.ti b b lp treba šk h odno ov v zvez; z razia-t— tvami za gradnjo avtne ceste Gradbenemu podjetju »SAVA« je obč nsk ljudsk odbor izdal dovoljenje za izdelavo cementu n izkoriščanje gr moznh jam itd. Ob koncu je odbor imenoval še v. d. sodn k» za prekrške uri Občinskem ljudskem odboru Videm-Krško, tov. Rudija Druško-viča. go brez dobavnice in podobno, uničuje ameriški kapar Ni pe sa-Pri takem poslovanju seveda ni mo to vzrok majhnemu pridelku. opozoril n? problem, k pravza- med mesn co m trgov no je v tem ta nem poslovanju sevena m mo 10 vzros nrav m nov Neka oo-nn^ini.ka rt. i. P^v nič čudnega, če nastane- Sadno drevje je vs« premalo ne- prav ni nov. Neka gospodinjska pomočn.ca je odšla iz mesn-ce, ne da bi kaj kup.la v njej ker ji je mesar hotel di:t: 40 odstotkov kost. Navedena pomočnica se je seveda upravičeno razjezila in je šla drugam po meso, ker je mesar vztrajaj prj svojem. Tudi štev.lne gospodinje se pritožujejo (tu ne misl m samo na me:n"co na okra jnem trgu), da so v meinicih največkrat nesolidno in slabo postrežene, ter se spr šujejo kdarj bo prišel tisti čas, ko bodo meso Lahko zbirale V večin mesn.c morajo sedaj kupiti tisto, kar jim mesarji odmerijo Če se pa temu uprejo, pride pogosto do nezaželenih prep rov. Tudi pojavi, da siti bo teh t jo, nso redki. Menam da ima vsaka gospodinja pravico, da kup me o iz tistega kosa, kj JJ p;č najbolj utreza. Noben mesar mma pravice vsiljevati stranki nekaj, kar noče. Čeprav bodo mesari' dokazoval-; nasprotno sem mnenja, da mora bit po-trežba v mesnici takšna kot trgovini. Uslužbencu v trgovski poslovalnici ®e danes niti ne sanja več, da bo Ali je to prav? To pot nekaj besed o avtobusni prog: Brei.ce — Dobova — Bizeljsko — Bistrica ob Sotli Ni-em se namen-j pisati o tej relacij: na dolgo m široko, omeniti bi hotej samo nekaj dogodkov s te proge, kj -o se m; vrsti, li v epom.n. Nekega petka smo prišli d. jak, z dobovške nižje g mnazije na postajo avtobusa v Dobovi. Hoteli smo vstopiti v vozilo, nemalo pa »mo -e začudili ko je zakl o-l šoier ur avtobusa čakajoč m dijakom: »Vhodnih vrat ne odp.rajtel« (to je dejal šofer, ker sprevodnika ni bilo). In rei je avtobu. odpeljal, mi pa smo b.li prepuščeni usodi, da čakamo na avtobus, ki je pripeljal čez tri ure .. Upam, da «e kaj takega ne bo več pr petilo. Pa tudi »prevodnik je zlasti z mlajš m ootr. k; zelo nevljuden, nad njim1 krič k kor nad teleti. V avtobusu se nadeljs kadi kot v k.diln ci. Poln k seveda pravijo: »Dokler bo kadil sprevodnik bomo tud mi.* Avtobu- je posebno ob uradnih dnev h tako poln kakor »vi> galice v škatli«, koj pravimo V našem avtobusu tud ne velja pravilo: 32 sedežev .n 10 stoj šč, ampi-k je » vovilu dost.kr t do 30 stoj šč Ko sem se nekoč peljal v šolo. sem slišal razgovor, v katerem je sprevodnik rekel: »M: jih n sme Silili priti po mesečne vozovn cel« Tem be edam je dalje pristavil: »Kadar bo pro tor jih bomo ie nalož lil« Mnenj sem tud., da podjetje ne b; mclo tež.ti samo za dobičkom. -ič- Splošno izobraževanje (Nadaljevanje s 1. strani) v nji iz področju znanosti a tehnike. Okra na kom 9ija je it zdela la n črt raz'i(nh predavanj, h se bn>lo pričela 1 decembrom (. /. PopreI bodo ie tazn *«m>-narjt za pr davatelje kol pr pru va za uredbo tečaiev n predavani Program z splošno zobra iepnnje delovnih Hudi v naiem 7.csx v u ie tor el bogat, v celoti qa bo mor/oče izvesti le ob 7 n man/u v*eh No S. da je mesnic premalo, da je premalo konkurence in da zaradi tega lahko pride do nevšečnosti, kj sem jih naštel v teh vrsticah. članek bo kajpak povzročil hudo kri pri nekaterih mesarjih, »ato jih vnaprej opozarjam, da jim te stvari lahko dokažem z neštetimi primeri, ki sem jih sam ugotovil, elj pa so mi jih povedale gospodinje -oc Jo potem primanjkljaji. Podobno »o poslovali tudi v gostinskem oodjetju v Radečah, v gostišča na Reštanju pri Senovem in še drugod. Le če bomo vzroke iskali v stvareh, ki sem nanje opozoril, bo naša borba proti primanjkljajem uspešna. govano Povprečni letn-, prdelek j bolk na drevo je komaj 15 do 20 kilogramov. V obč ni je 54.580 sadnih die-ve«. Od teh so v z inskem času noškron b' le 18.000 al- 33 od»t Poletj pa škropi drevje le nekaj gospodarjev Zaneslj va škropiva uspešno Še o tržnici v Brežicah Ne več po starem! F. Šetinc uničujejo sadne škodljivce, zato Potrebo po tržnici v Brežicah občutijo tako proizvajalci oziroma prodajalci kakor tudi potrošniki Prvi morajo ob slabem vremenu stati z dežnikom poleg svojih pridelkov, ki jih izpira dež, drugi pa bi tudi ob deževnem vremenu radi imeli trg bolj založen. Ljudski odbor mestne občine stala, toda po opisu in izgledu makete bo to za Brežice precej draga stvar Med razpravljanjem o preusmeritvi naše gospodarske politike, ki se zadnji čas vodi. je nekje tudi rečeno, da se izogibajmo velikih načrtov in velikih naprav, se pravi naprav z daljšo amortizacijsko dobo, oziroma naprav, ki ne Cene mesa in slanine v Trbovljah v Brežicah je uvidel to potre- bodo v skladu z izdatki in dobo, zato je oskrbel načrt za no- hodki, to je takih, ki ne bi po-vo tržnico Zanjo je tudi že iz- menili dvig naše življenjske delana maketa, ki prikazuje le- ravni. Slišali smo že kritiko za-po, moderno in vsestransko radi nekih naprav v bivšem kr-praktično tržnico. Tržrtica, ka- škem okraju, ko so bile te že kor jo predvideva načrt, bo skončane. Da bi se izognili po-imela zaprte prodajne prostore, novni in upravičeni kritiki sem hladilnico, skladišče itd. — vse- mnenja, naj se vprašanja grad- PODJETJE »MESO« NE BO PODRAŽILO MAŠČOB — VERJ ETNO MESNE IZDELKE PA BO PODRAŽILO Meso je eno izmed najvažnejših hranil delovnega človeka v iMtiflrikem bazenu, zato ne bo odveč, če naše bralce nekoliko «eznan.mo, s kakšnim problem se ukvarja in ubada v Trbovlj h podjetje »Me»o«. Upravni odbor in DS podjetja si prteudevata nuditi na trgu č m reč mesa tkane, zla«, še e-daj ko stojimo pred zimo, kjer $e ljudje najbolj zanimajo za nakup več j h količin slanine oz. za nakup pitan h »v.nj Ugotoviti pa moramo, da eo cene sr.nj v zadnjem ča»u zelo visoke Iz poročila knjigovodstva na «eji UO razvid mo z kalkukc. j, ki jih je podjetje predložilo občini in trgovinski nšpekaji, da so cene mesa in mečnih izdelkov visoke v glavnem zar di visokih odkupn.h cen živine in svmj. Tako znašajo na primer plače v podjetju na 1 kg mesa komaj 3,35 dn, prav tako s<> ostali stroški, kakor na pr.mer upravni stroški prispevki m družbeno skupnost, amortizacijo itd. majhni. Občutna pa je v knikul c.ji cen meča postavka klavnice, k’-znaša 6 din na 1 kg meta, nadalje prevoz po železnici, ki stene 10 d n za I kq živih svinj, prav tolikšen pa ]e tud znesek za prevoz i valj e kamioni. N vzlic težavam pa r podjetje prizadeva cbdržntj cene na dosedanji v-šini. Te cene so pri nas nižje kot na pr mer v Ljubljani, ah pa celo v južnih krajih kjer «o svinje doma m kjer prodajajo svežo sten no po 340 d'n za kg, pr na« pa 310 dm, domačo mast po 420 din (v Beogradu 500 din), prj nae 320 din. Tud. »edanje odkupne cene prašičev niso še nč kaj povolj-ne Zfcdnje pošiljke sv.ni .z Ba-n. ta so btie p- 220 din kg, prodajna cena pa 310 d.n za kg me- na zainteresiranost okoliških kmetov za rejo svinj 'n s 'em zalaganja centra « cenejš.m mesn mi pr delki. Sodelovanje s potrošniki pa bo «e m slanino $ katero ceno pa še u pešnejše, če hodo član po-podjetje ne more kriti vseh *—x- ‘—*- *- kakor lep prispevek k izgledu mesta, graditi pa jo bodo seveda začeli, kakor hitro bodo na razpolago za to potrebna sredstva. Kakor rečeno, tržnica v Brežicah je potrebna. Toda spričo velikih drugih potreb se človeku vsiljuje vprašanje, če je Brežicam za sedanje, pa tudi za potrebe v bližnji bodočnosti res ne more stroškov. Sedanji izgledi kažejo, da cene pr šičev padajo, saj $o že ponudbe po 200 din za kg. Podjetje stoji na stalijšču, da cen za maščobe ne bo dv g.Jo, le ob pocenitvi odkupne cene pa jo bo zn žaio. Podražili pa so >"e zato mesni 'zc eliti za 10 do 20 dinarjev za kg Denarni promet podjetja je do-baj zadovoljiv, aaj je le-ta znašal v zadnjih 9 me ecih 81,232.065 din ali 9,000.000 d;n me ečno kar je za kolektiv velik promet Upravni odbor je nadalje razpravljal o uporabi sklada za obnovo in sklada za amort zacijsko vzdrževanje. Skleni je popravki poslopje podjetja ter ured-td trošn škegh veta še nad lje potrebna takšna tržnica, kot jo aktivno sodelovali v poslovanju predvideva načrt Ni mi sicer nje nove tržnice v Brežicah v račrtenem obsegu in izpeljavi še enkrat temeljito premisli in pretrese. Mogoče bi bilo bolje, če se zadovoljimo s skromnejšim in bi za sedaj postavili le del tržnice, to je, da pokrijemo njen odprti del, vse ostalo pa odložimo za pozneje. S tem prihranjen denar pa porabimo raje za gradnjo stanovanj ki jih tudi v Brežicah tako zelo podjetja. A. K. znano, koliko bo nova tržnica primanjkuje. Brežičan 0 delovanju naših majhnih proizvodnih podjetij Začetek ni bil lahek V Krškem deluje majhno, agilno In zanimivo podjetje — Elektro-mehaniška delavnica O podjetju časniki še niso pisali in širša javnost o tej delavnici ni vedela nič Zato hočem v naslednjih vrsticah opisati na- . . r. . .. gel razmah tega majhneca pod- ogr.jo okrog »tivbe, naprsni ^ omeniti tudi njegove istosmemi tok. Nadalje popravlja radijske aparate, ojačevalce In ozvočenja Ukvarja se s formiranjem akumulatorjev in jih popravlja Poleg tega pa opravlja še razna druga manjša dela. Poslovodja tov. Cvetko Bač-nik mi je zaupal pespektive te- bo tudi primerne pokrite prosto- tomolčal pa seveda ne ga majhnega podjetja. Drugo M en aKvšfi iovan la enrlnv L-11 vi A — _ 1/*4a KatIa In arn>^riou re za shranjevanje sodov, kurjave itd. Kolektiv žeti, da bi al uredil prostor za vskledilčenje suhomesnate robe, vendar je tu posredi stanovanjsko vprašanje ker v tem prostoru »tanuie delavec podjetje STT za ketereg* je težko najti primemo drugo stanovanje. Iz dela UO kolektivu podjetja »Meso« je čutiti skrb za pravilno preskrbo trboveljskega prebivalstva z me o m in maščobami. pri čemer pa mu delajo veli- bom težav, s katerimi se ta delavnica trenutno bori. Podjetje Je začelo s samostojnim poslovanjem preteklo 'eto. Začetek ni bil lahek. Po vrsti so se pojavljale razne zapreke S trdno voljo pa je kolektiv tudi te težave prebrodil. Danes je že drugače Delavnica, id Ima dva elektrotnstalaterja. enega elektromehanjka. radiotehnika in štiri vajence, opravlja že večja dela Tako se danes že ukvarja z napravo električnih ke ovire visoke odkupne cene instalacij, namotavanjem elek-vojvodinsklh zadrug po en! Mra- tromotorjev, dinam kotev za iti, ne drugi *tr*n pa premajh- vrtalne stroje in motorjev za Zagorski otroci so dobili labclka iz Sevnice leto bodo te svojih sredstev razširili mehaniško delavnico tako, da bodo dozidali še eno nadstropje. S tem bodo laže zaposlili še nekaj strokovnih moči, ki jih bo podjetje potrebovalo. To pa še ni vse Da bi se podjetje lahko razmahnilo, bi bilo treba rešiti Se neki pereči problem: preskrbeti sl nujno potrebno stružnico za mehaniško dela in dober vrtalni aparat. Podjetje se močno trudi, da bi čim bolje gospodarilo. Zato teži predvsem za tem, da bi opravljalo razne Industrijske montaže in razna obrtna dela. Toda glede obrtnih del 1e delavnica v sporu s podjetjem »Elektro-Krško«. To podjetje opravlja razna obrtna dela, ki bi jih sirer lahko opravljalo samo, za kar je pri obrtni zbornici tudi registrirano. Ce bi »Elektro-Krško« prenehalo z Obrtnimi deli (ki jih sicer ne bi smelo opravljati), bi to malemu podjetju mnogo koristilo. V Elektro-mehaniSd delavnici je tudi delavski svet, ki ga sestavljajo trije člani. Redno se shaja in teži za tem, da bi na svojem področju dosegel čim-več uspehov. Lansko leto so v sporazumu z upravo podjetja dobili vsi člani delavnice trinajsto plačo, letos pe se ubadajo z vprašanjem, kako bi uresničili svoj perspektivni plan prihodnje leto. Podjetje je pri zaračunavanju svojih uslug solidno. Tu je vredno omeniti, da delovno uro zaračunava konkurenčno, ln sicer s 120 din. Opravi’a pa tudi brezplačno razne usluge, tako na primer ozvočenje govorniških odrov in podob. Podjetje denarno podprlo mlad. organizacijo v Vldmu-Krškem in tudi drugim ni odreklo pomoči, če so se s prošnjo obrnili nanj. Lansko leto je joodjetje še lahko delalo take finančne usluge. letos pa jih je opustilo Kakor vidimo, je E’e’tiro-mehaniška delavnica v Vidmu* Krškem na poti uspeha Mi )* od srca želimo lep napredek. K. D- pa po :n nov SZDL. V torek, 14. L m. ee Je ust*- razred je dobil po *r» »boja vil pred cenovno šolo v Zsgor- Jabolk. Z rednim poukom so ju kamion. M Je pripeljal b pionirji prenehali sa eno aro to Sevnice 916 k* Jabolk Pionirji se pogovarjali e eenovških eo-zagorske šole eo še prej dobili tovariših, o njihovem kraju in pošto, da Jim bodo sevnlškl eo- okolici, o tamkajšnjih sanlmi-tovarlši poslali sočna jabolka, vostih to podobno. Mnogi plo-Kar zažarela eo Jim Ilca, ko ao ntrjl »o le bili v Sevnici in eo zagledali lepe sadje, ki ra m no- vedeli povedati o marsičem, kar gim otrokom v industrijskih ao tamkaj videli. Sklenili so, da krajih manjka. Približno 800 ee bodo mladim Sevnlčanom kilogramov ao odstopili učencem pismeno zahvalili. Tudi majski toplHke Irte v Zagorju, ki tudi Izlet bodo nekateri razredi prl-pogrešajo sadje. redili na Lisco In se preko Sev- To Je bilo veselje na šoli! Sa- nlee vrnili domov. Ob tej primi so pravično razdelili darilo, ložnoetl bodo obiskali tamkajš-Val enako, tako Je pfav! Vsak nje so tovariše in se Jim še oseb- no zahvalni hi lepo darilo. Fizkultumik! 4. razredov šole so sklenili, da bodo spomladi obiskali sevniške pionirje to z njimi odigrali Igro »Med dvema ognjema«, o čemer Jih bodo še obvestili. 8e mnogo drugih predlogov eo eprolUl v svojem vesel 1u. ki pa seveda niso vsi Izvedllivl. so pa zgovoren dokaz. kako veseli so bili zagorski pionirji svojih sotovariiev v Sevnici. Pionirjem Iz Sevnice to Rdečemu križu, ki Je organiziral to lepo akcijo in prevoz do Zagorja, prisrčna zahvala za ljube*- Praznik trboveljskih inaldov V počastitev 10-letnice obstoja Zveze vojaških Invalidov Jugoslavije Invalidski dan mest* Trbovlje, razvitje zastave, slavnostna akademija, športna tekmovanja — Invalidski dan pod pokroviteljstvom predsednika Okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje, tov. Ivana Some-Bojana. Trboveljski Invalidi so zelo Zveze borcev NOV Trbovlje, agilni na vseh področjih dejav- tov. Ivan Som-Bojan. V dneh noetl. Dne 19. in 20. novembra 19. In 26. t. m. bodo razne kui-tega leta bodo Imeli večje pri- turne in športne prireditve. O reditve, e katerimi hočejo po- tej priložnosti »>od® invalh častiti desetletnico obstoja Zve- mesta Trbovlje razvili ze vojaških vojnih Invalidov svojo zastavo. Udeležimo Jugoslavije. Mestni odbor ZVVI Trbovlje bo v ta namen priredil INVALIDSKI DAN, nad katerim Je prevzel pokrovitelj-nlvo pazljivost proti pionirjem stVo prvoborce In spomcnlčar. v Industrijskem kraju. predsednik Okrajnega odbora tudi se teh prireditev in dajmo s svojim obiskom priznanje tisti® našim tovarišem tn bneeem *■ so zaradi vojnih posledic oškodovani na zdravju. Ob obletnici dela kolektiva RGP v Arandjelovcu Trboveljske rudarje poznajo vsepovsod Zakaj so šli preko oieie? MED ROJAKI, KI SO LETOS PRIŠLI OBISKAT STARE KR A JE, SO BILI TUDI NASI UREDITVI NENAKLONJENI POSA MEZNIKI Leto dni je preteklo, odkar se je v edia v Trbovlj-h skupna 17 rud rjev kopačev Rud. rskega gradbenega podjetja (RGP), ki dela v esiavu trboveljskega rud-n-ka in ee odpelj la v NR Srbijo, da v Armdjelovcu izkoplje 80 m globok jašek premera 3,6 m. Nadalje je dob 1 tj. kolektiv rudarjev nalog, da izkoplje tamkoj vpadn k v dolžini 220 metrov in ga poveže s progo jaška — vpad-nika Podjetja za nezgorljivo glino v Arandjelovcu. V tem sestavku ne mislim opisovati prihoda teh rudarjev na njihov nov delovn. kraj, tudi ne elana, s katerim je pričela svojo nalogo ta udarna skupina trbovelj k'-h kop čev, pač pa se hočem pomuditi pri samem delu tega ko-Iekt.va in tež-.vami. na katere so naleteti pr izvršitvi svoje odgovorne naloge. Povedal bom nadalje v teh vrstic h, kako preživljajo ti rudarji v Arandjelovcu svoj prosti čas. Med ljudmi, k: so b li izbrani za izvršitev omenjenih težavnih jamsk h del, so najboljši rudarji —»au«, kakor jim pravijo, in .sicer Anton Zagorišek, Ernest Me-lan Franc Hrnčič -n še drugi večkratni udarn ki iz trboveljskega revirja, kj bi mogli, če bi b lo to treba prestavljati tudi bregove. Z delom so začeli ravno 1. novembra lanskega leta, na dan, ko obhajamo epom n na n: še najdražje, ki jih nj več med nami. Predno so začeli z tzvrš tvijo svoje naloge, se je ta, udarni kolektiv pogovoril s šefom gr d li-šča tov. Stanetom Vod Škarjem, kako se b0 lotil svojega delaL da bo potekalo čim uspešneje. Kot že prejšnja leta, smo Naši delovni ljudje dobro ve-imeli tudi v letošnjih poletnih do, da mesecih v naši sredi naše izse- državi, ljence iz najrazličnejših tujih nam in pobegnejo čez mejo. Seme te je v marsikateri tuji propagande je padlo na rodo-iz katerih prihajajo k vitna tla. Čeplak se je tedaj od- naši rojaki, življenjski ločil, da pomaga posameznim se š 3 ti jo in smejijo. Enkrat si Med letom so v svojem ko- držav^ Prišli so k nam iz Nem- standard višji kot pri nas. To mladoletnikom pri pobegu iz pa ni prav nič čudnega, saj tuje države. Sam jih je prepeljal vzamejo na piko enega drugič lektivu ustanovili osnovno or- rlnv «a — - « In TZ t ) T«, i«4- vv a tv drugega. Vsi pridejo na vri to Pri vsakem je kaj narobe. Ve"el So kakor otroci. Seveda pa noben d. n ne pozabijo pomeniti se o dvojem delu. Takrat so vsi resni. Res — čudoviti =o ti Ijpd-je: pred petimi m nulami so bil: še razigrani in nasmejan:, ko pa £e začnejo pogovarjat; o svojem delu, opsžiš na vseh obrazih naj-večio resnobo. Ne šali se takrat z našim rudarjem, kajti skupil jih boš. Vesel si lahko, če si odnesel zdravo kožo. — Poznate zdaj našega rudarja? Ne, ne poznate ga! Pozna ga samo tisti, ki živi dolga leta z njim... V letnem času so naši rudarji v Arandjelovcu pr red Ii u-pinske izlete v bližnjo okolico in v hribe. Obiskujejo kmete in ostale prebivalce v teh krajih. V stalnih stikih so z njimi. Z avtobusom so napravili izlet v Beograd, si tamkaj ogledali Ribiču, grob Neznanega vojaka in vojni Slavie ganizacijo KP. Trenutno je v njej deset članov. Sestaviti" so čije, Francije, Holandije, Amerike in še od drugod. tudi kuhinjski odbor, ki prav iZTuuZ’ ^so^UiJ^ dobro deluje. Večino vprašanj r -ešu.ieio na skupnih sestankih, ki jih navadno skliče šef gradilišča. Ob prvi obletnici dela in življenja v NR Srbiji je imel ta kolektiv slovesen sestanek, ki se ga je udeležil tudi inž. Jože Gostiša, šef podjetja RGP v Trbovljah — pozdravni govor na tem slavju pa je imel sekretar osnovne organizacije KP tovariš Martin Frigel, v katerem je orisal delo, napore in uspehe kolektiva Inž Jože Gostiša se je vsem zahvalil s primernimi besedami -»p trm-i in ipnžtirvoval-nost. Ob tej priložnosti smo mu vsi naročili, da ponese pozdrave rudarjem v Trbovlje in rudniškemu ravnatelju tov. Alojzu so zaključili ob dobri v zadnji svetovni vojni tolikšnih opustošenj, kot jih je morala preživeti ravno naša država. Zato je danes v tujih drža- teh naših ljudi že povsem pri- Iahk° VK' Ja' Vem<> !>» spet svojo rodno domovino. Sicer ne smemo pozabiti, da se je večina države še zdaleč niso preživele preko meje — zato pa je, razumljivo, dobil lepo nagrado. Ker pa so bile te nagrade res velike, so Čeplaka podžigale k nadaljnjim podvigom. S tem početjem je nadaljeval in presle- vadila novim krajem v svetu in da postajajo državljani tistih .. . . ... . „ . , držav, ki jim danes nudi vsak- ,sU*„ki * “f5™ na drugi stra- pil še Kristino Dular, ni, da so naši "izseljenci v tujini posestnika na Senovem kapitalist ceni samo dotlej, dokler je ta delovna sila zmožna delati. To vedo tudi naši rojaki. ki žive v tujini. Sami so naša nova Jueoslaviia ni nrav a*m Pripovedovali, kako živijo ni* nnrtnhn., «1« noži Mr,, tamkaj. Marsikdo izmed njih bi danji kruh. Toda ker naši rojaki, ki so morali oditi pred desetletji iz naših krajev za kruhom po svetu, dobro vedo. da muzej, na Oplenacu pa grobni- kapljici cenenega srbskega vina. co bivših vladarjev. T. F. nič več podobna tisti naši bivši osovraženi državi, v kateri so bivši oblastniki zatirali in preganjali sleherno svobodoljubno misel, iz leta v leto raje prihajajo med nas. da med svojimi sorodniki, prijatelji in znanci prežive nekaj tednov lepega dopusta. Radi so med nami in mi smo ponosni, da prihajajo naši izseljenci v novo državo, v kateri si svobodno ljudstvo gradi lepšo bodočnost. se rad vrnil v 'domovino, toda dolga leta so storila svoje in jih hčerko oziroma Rastezu, ki ima tamkaj precej veliko posestvo, poleg tega pa še dela v rudniku. Ko so se septembra meseca ti sorodniki s transportom spet vračali nazaj v Francijo, mu je uspelo vtihotapiti v vlak še tov. Ferija Čeplaka in njegovo ženo. Zanimivo je, da je Feri Ce- prisilila, da danes vedno redkeje p)ak že leta ^53 ilegalno Dobro je, da veste Z OBVEZNIMI ZDRAVNIŠKIMI PREGLEDI OSEB V DELOVNEM RAZMERJU VEC DUKTIVNOSTI V GOSPODARSTVU IN IZBOLJŠANJU NARODNEGA ZDRAVJA PRO- Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev In uslužbencev (Ur. list FLRJ št 51-54) je predpisal, da morajo tisti, ki prvič nastopijo delo ali se vrnejo na delo po presledku dalj- vezno, pač pa delodajalec in pregledana oseba lahko zahtevata še pregled pred zdravniško komisijo, če sodita, da zdravniški pregled morda ne ustreza dejanskemu stanju. Poleg prvega zdravniškega pregleda pa bodo sedaj ob- Prv: je zeu&ad 1 svoj kr:mp v do takrat , ... .. še dev ško, neoskrunjeno zemljo šem kot 5est mesecev. aLl sPre~ j tudi „c-jodičnj pregledi z tovariš Anton Zagorišek, š.rom menijo poklic, iti k zdravni-_________________ p^„ „„ škemu pregledu v javnem zdravstvenem zavodu, da tam zdravstveno po držav; znan trboveljski rudar-udarnik, za njim pa o ttii tov-a-r.ši. Do glob ne 25 metrov v tem jč-šku, je delo potekalo gladko V enem mesecu so že zazidali 3 odstavke po 10 m jaška, od tu dalje pa je delovni kolektiv naletel na prifodne ovire, na »višjo silo«, kakor pravimo. Zadel je LRS št. 43-55) je sedaj odredila ugotovijo njihovo stanje in splošno delovtio zmožnost namenom, da se pravočasno ugotovijo in preprečijo okvare zdravja zaradi opravljanja določenega dela ali poklica in da se s tem pregledom ugotovi vpliv dela na zdravje zaposlenih oseb. predvidene kazenske sankcije tudi za odgovorne zdravnike in posredovalnice za delo. Na ta način bomo preprečili, da bi bili v bodoče sprejeti v službo v podjetjih s specifičnimi delovnimi pogoji (rudarstvo, topilnice itd.) ljudje, ki zdravstveno niso sposobni za tako delo — s periodičnimi pregledi pa bomo zmanjšali začasno in trajno delovno nesposobnost zaposlenih, saj so po statističnih podatkih skupni stroški socialnega zavarovanja za take osebe v letu 1954 do- mislijo na povratek. Danes so premnogi že osiveli in ne morejo več tvegati, da bi si v svojih letih ustvarili pri nas spet novo eksisteneo. Mi jih razumemo. Ne moremo Jim zameriti Ti rojaki pa so srečni, ko vidijo. da je danes pri nas drugače, kot je bilo tiste čase. ko so morali oditi po svetu za kruh. Seveda pa imamo med našimi rojaki v tujini tudi ljudi, ki sicer tudi prihajajo med nas. so pa izraziti nasprotniki naše stvarnosti. In o teh ljudeh hočemo nanisati nekaj besed. V letošnjem avgustu so prišli iz Francije k nam tudi sorodniki tov. Čeplaka na Senovem, ki je bil zaposlen v tamkajš begnil v Francijo, vendar se je naslednje leto vrnil v Jugoslavijo, se oženil in dobil zaposlite« kot ključavničar na Senovem. Čeplak in ostali so kaj dobro razpredli svojo mrežo, zlasti med našimi mladimi ljudmi. V Franciji so jim naročili, naj novačijo in nabirajo zgolj mlade in vojaščine proste mladince. Tako so Čeplaku naročili, naj pridno novači ljudi in mu celo obljubili nagrado v obliki paketov Čeplak se je v svojem poslu kaj dobro znašel: od vseh zapeljanih žrtev, torej tistih, ki bi jih moral prepeljati čez mejo, je zahteval za to po osem in še več tisočakov. Tako je.neka njegova žrtev imela v hlevu njem rudniku. Ta Čeplak je bil junca in Čeplak je od nje zahte-že pred drugo svetovno vojno vak naJ Pr<>da žival in mu izroči 25 tisoč dinarjev. Spet od nekega drugega je zahteval 15 v Franciji, leta 1944 pa se je vrnil domov. Kot delavec rudniku ni bil ravno najboljši, tisočakov in podobno. Le našim varnostnim organom gre zahvala, da umazano po- pa tudi naklonjen ni bil naši novi državni ureditvi. In prav , ,. . . . . to *a je Privedlo, da je začel ^ mS ^niti ra rap^he sodelovati s sovražniki naše do- gaR^j0 l organtiran^ ^begi čez mejo so zapeljali ljudi na movine. K družini Dular v vasi Ra-stez so tudi prišli iz tujine sorodniki na obisk Ti so v času Senovem, da so menili, da so pobegi čez mejo lahki. Na varnem pa sedi tudi Kri- Republlika »*. (Or. IM ™ »vezal p.riodiM Pregle- -*«.»« ‘K! Sff. “"ij* * "S* X h j talno vodo n a: »ž vi pecek«, s katero prrodno oviro se je boril in ubadal vseskozi do izkopa z črtanega jaška'. Težave pa je glede obveznega opravljanja prvih in periodičnih zdravniških pregledov oseb v delovnem razmerju podrobne predpi- ime! kolektiv tudi s črpalkami za ge in določa, da morajo biti vodo, ker ri-so bile takoj pr;- preden nastopijo delo, zdravni- - .... pravi jene Na največje teži ve so 6ko pregledane —- in to: kdor kot zdravju škodljivo z.asti de- __-S — • 11. 1 1 1 , — » ia - .. - _ _ 1 a 1 ««/\l il«i V, frtvvi nr\v*n tl l i»n i n di veljajo za vajence v vseh področjih gospodarske dejavnosti, za osebe dc 18. leta starosti v vseh področjih gospodarske dejavnosti, in do 21. leta starosti za dela ki so zdravju škodljiva, pri čemer se šteje jev S temi merami bomo okrepili našo gospodarsko produktivno in obrambno sposobnost, dvignili splošno zdravstveno stanje naroda ter povečali narodni dohodek naše zemlje. rudsvj, naletel- v globini 25, 40 prvič nastopi delo, kdor nasto-)n od 70 metrov dalie Sedaj je pj delo po prekinitvi, daljši od jzko-pamo 80 m jaška in okrog šestih mesecev in kdor spre- 75 izog ba, poleg tega pa še 17 metrov vpadn:ka, za z danega za vodno progo. To delo je bilo opravljei^) v enem letu v težavah in n porih, k jim je kos samo izkušen rudar. Na podobne težave je kolektiv naletel tud; pri *zkopu vpadnika. Ob vsem *em Pa je imel veliko srečo: niti meni poklic. Ta določba velja tudi za tiste, ki se vrnejo na delo po hujši bolezni ali poškodbi, ki bi lahko vplivala na zmanjšanje njihove delovne in poklicne sposobnosti. Za državne organe, zavode in gospodarske organizacije velja obvez- šest mesecev, nost, da take osebe pošljejo na lo pri velikih temperaturnih razlikah, s strupenimi snovmi, v vlagi, težka fizična dela, dela. pri katerih se razvija ropot prah, plin, para. dela. ki so nezadostno zavarovana in delo v nenormalnih legah telesa. Občni zbor ZB v Hrastniku V organizacijo več članov V soboto, 12. novembra je občinska ZB v Hrastu ku izvedla Za vsa taka dela so predpisa- svoj letošnji občni zbor. Rudar-ni periodični pregledi vsakih godba »Svobode I« je pred Domom TVD »Part zana« s kon-Za osebe, ki opravljajo zdrav- Bertom part zatikih koračnic enega samega pr mera hujše ne- zdravniški pregled v pristojni - nosebno" škodliiva in nevar- sPTeiel člane Zveze borcev, ki zgode ni b 10 pr; tem izredno te- zdravstveni zavod, preden skle- __ ,, „onkr> vr- so nato napolnili lepo okrašeno ža vnem delu — vsi rud rji so zdravi in brez poškodb. Kdor pozna našega rudarja, v6 da je pri svojem tež-vnem, smrtnonevarnem delu vendar veder in dobre volje. Pri svojem delu, globoko pod zemljo, je naš rud r resen ko pa pride jz jame. ie raz g ran :u escmejen. Vsak dan je tako Rudar je kakor vojak na fronti: m:$ll si, spet je minil dm, spet sem odnecel zavod, preden nejo z njimi delovno razmerje. Posredovalnice za delo morajo ravno tako poslati na zdravniški pregled vse nezaposlene delavce in uslužbence, čim se priglasijo za delo. Uredba predpisuje temeljiti prvi zdravniški pregled z namenom, da se ugotovi zdravstveno stanje in splošna poklicna sposobnost pregledane osebe. Pri- na dela pa uredba za vsako vr sto gospodarske dejavnosti predpisuje roke periodičnih pre-gledov, ki se na primer morajo ^ dvorano članic ■ ie zdr vo glavol .Vesel ie kakor vo- stojni zdravnik mora po pre- iak po hud: b tki. Čudovit je ta človek, v širš javnonti še vce premalo poznan Kdor pozni njegovo težavno delo pod zemljo in mu vid; v dušo, ga spoštuje in mu je drag In vreden je spoštovanja. Tako je tudi v Arandjelovcu Nsši rudarji so tamkaj po Svojem delu dobre volje in nsame-!an:. Neštetokrat j’h sVš'š. kako Prepevajo v svojem protiem ča gledu izstaviti zdravniško spričevalo, ga poslati delodajalcu, ta pa je dolžan, da hrani zdravniška spričevala za vse svoje zaposleno osebje Po predpisih se splošna in delovna sposobnost oceni s stališča, da li je prizadeti zmožen za vsako delo, zmožen za določeno delo, začasno nezmožen za delo ali pa popolnoma in trajno nezmožen za vsako delo. Zdravnikovo za delavce v topilnicah svinca e<1 ® °je z in živega srebra opravljati ce- b0rcem NOV lo vsak mesec Kazenski predpisi določajo denare kazni do sto tisoč din za gospodarske organizacije in zavode za prekrške te uredbe, do deset tisoč dinarjev za odgovorno osebo gospodarske organizacije ali zavoda, ki zagreši tak prekršek, prav tako pa so lepo Prek,- 250 členov iti ob začetku občnega igranju »Interoaciona-'zk zalo čast padlim Tov Jože Jerč-M.hia je pozdravil vse navzoče "-n neto poročal o delu organizacije v preteklem letu Njegovo izčrpno poročilo sta dopolnila še tajnik n blagajn k. Iz poročil in diskusije, ki se je r-evile na tej skupščini, b lahko napravili zaključek da je ZB Hrastn k pred prvimi teh organizacij, s,ai je na hodili okrog svojih znancev in jastno pest tihotapiti ljudi čez jim pripovedovali, kako lepo mejo. Zato je dobila od Cepla-žive v tujini in zanjo delali ve- ka posebno, nalašč v ta namen liko propagando. In ne samo to: pripravljeno geografsko karto, celo nagovarjali so nekatere Za to uslugo je morala plačati ljudi, naj zapustc našo državo Čeplaku tri tisoč dinarjev. Svojim žrtvam je hotela Dularjeva kaj spretno omogočiti pobeg čez mejo — navadno so ti ljudje kupili povratno karto od Brestanice do Jesenic. Tudi njej del«, ni uspelo kajti naši varnostni organi so jo zasačili pri njenem kaznivem poslu. Sedaj oba za rešetkami premišljujeta o tisočakih, ki so jima klavrno splavali po vodi. V svojem sovraštvu do naše domovine pa sedaj celo tajita dejanja in se izgovarjata na vse mogoče načine Ko ob vsem tem razmišljamo, kam privede nekatere ljudi nespamet. ne želimo nič drugega kot to, da bi vsi pošteni, v Franciji živeči izseljenci zvedeli, kako so se nekateri naši rojaki v tujini spridili. Vemo, da teh pokvarjencev ne bo več v naše kraje, kajti s svojim dejanjem so omadeževali naše gostoljubje in pokvarili veselje naših ljudi, ki so vse rojake sprejeli prisrčno kot pravi bratje po krvi in duhu. Stane Šuštar Avtomobila sta trčila *u naše slovenske pesmi. Križem mnenje je za delodajalca ob- Ali bomo v Zugorn dobili parno kopališče? To vprašanje ponavljajo na kopališča. Seveda bi sl potem z bo rib volivcev v Zagorju že £*aj leti Ko so dograditi fdravstveni dom, so rešili tudi nega lo ■ “ Ze v prejšnji številki našega lista smo poročali, da je tovorni avto 8. t. m. napravil na savskem mostu veliko materialno škodo. Prav tisti dan pa sta okrog 12. ure trčila na cesti od žel. postaje v mesto Brežice avtobus znamke »Fiat«, last podjetja »Prevoz« v Brežicah, ki ga je upravljal šofer B. M.. In tovorni kamion TT sekcije z vozačem G. A. Do nesreče je prišlo, ker je šofer avtobusa na nepreglednem ovinku ln iskava. Obe nesreči sta ponoven in resen opomin šoferjem in koristnikom javnih poti, da morajo biti skrajno previdni — in kar je osnovno: da so zdravi in trezni V koliko ie »eh nezgod kriva pijača, zaslužijo krivci naj strožjo kazen. Podobnih nesreč na brežiškem mostu, kakor smo poročali zadnjič, je bilo že več. Nujno moramo ugotoviti, da je most sicer lep, ne ustreza pa več da- vprašanje, ker je v Domu treba upoštevati izrek, da je r^vx>lj kabin s kopalnimi kadmi snaga pol zdravja. Občinski dogradili dkd? nfS^ftSčiti vo^ nasprotij "pri- "otonESl ^SirV^T^pre- 1 — kopanja. Tukaj bo pač immi™ in m hiin irtnnip ozek ln nima hodnika za pešce. vozil kamion in je bilo trčenje neizogibno. Na srečo se rti nihče poškodoval, le avtomobila rta na • 'J o nvj^miuiu ]Aži <*Mavjd. V/IA.1I1D4U b tuši. Vendar le nekaj dni so ljudski odbor kakor tudi ostali se pokvarila in cenijo škodo ~aSOrjani uživali dobrote par- odločilni činitelji bodo gotovo 200 tisoč din. J;ega kopališča. Zaradi pomanj- imeli potrebno razumevanje za Komisija TNZ „afria vode so morali prenehati to vprašanje in omogočili upo- kraju nezgode Ob srečanju dveh takih vozil so pešci v veliki nevarnosti, zlasti če gre za vinjene ali brezobzirne šoferje Občina Bieži- primer pobral- čl?nar:no od vseh članov ki jih je 499. — ZB Hrastn k je mnogo storila v korist otrok paduh borcev (štipendije, letovanja, pevski zbor partizanskih otrok sestanki s starš: in skrbniki otrok itd.) pa tudi sterh terencev organizacija ni pozabila. Večkrat eo j’h patrulje borcev obiskale m tudi obdarile. »Objemali so nas od veselja in nas vab li, naj še pridemo« je dejcj tov Kreže Govorniki «o grajali odnos nekaterih ljudi do članov ZB, katero vpraš nje bi morali terenski aktivi razčistiti in nesramneže poklicati na odgovor V diskusij, so na občnem zboru ugotovili da je mars,ik"k spomenik ali plošča k: je bila postavljena v spomin borcem ati vežnemu dogodku v NOV. preko leta slabo oskrbovani, brez cvetic, čeprav je vsak od borcev ki jih je iz Hrastn.ka darovalo svoje življenje za našo svobodo ned štiri sto, pre*rpel v NOV in žrtvovaj za sedanje m bodoče rodove več ko* »vetnik- po kapelicah, k: so celo leto oskrbovane od ljudi k danes užvajo svobodo, priborjeno t krvjo naših borcev in aktiv stov — Tovariš Jerič ie ob tei priložnosti omenil žalostn dejstvo da «e celo svoje padlih borcev večkrat ne udeleže slovesnosti v poč isti tev spomina žrtev NOV — grajal je nadalje več primerov, kjer :majo možje ki so poročili vdove padi h borcev do teh nepravilen odnos in v pijanosti brutalno nastopajo proti njim n celo proti otrokom. — Tov Klanšek je predi - gal da ZB vključi v svojo sredo vse ostale Hrastničane ki imajo za to pogoje zkstl pa naj pristopijo v je takoj na rekonstruirala ce je pred leti sprožila to vpra- zb vs otroc padlih bor- k open jem. Ljudem so takrat rabo parnega kopanja po ceni, oba primera, vendar do krivce da bo parno kopališče ti*čelo obratovati, čim bo zgo-°vljen nov vodovod, ld bo da-r*. dovolj vode za gospodinjske f30trebe in za potrebe osebne ki bo za prebivalce amogljlva. ugotovila šele nadaljnja pre- Zdravstvena predavania v Zagorju ", splošne higiene. Kakor za-, Jujejo odgovorni organi na j^unalnl upravi, bo nov vo-v začel obratovati 29. no-w°rnbra t 1. Ne vemo pa za- šanje, vendar republiški forumi niso pokrenili ničesar za zaščito prometa O razširitvi mostu za zdaj ni govor, vendar naj bi se ob strani zgradil — izven cestišča — hodnik za pešce, da bodo le-ti vami pred avtomobt-, . li, vozači pa bodo imeli več zdravstvene zaščite prostora za vožnjo Vsi pozna- Na nedavnem letnem občnem zdravja in pglgp ŠUši 1I11ŠJ namreč, da je režija zelo st venem domu čez zimo orga- bodo gotovo obiskovali vsi ra- avtomobilske ceste, ki bo še po- . ---- —ne premoga in nizi rali več zdravstvenih pre- zumni ljudje, zlasti starši, ma- večala promet čez most bo tre- .i.u? ^rfv^>n občutno zvišati pri- d a vanj, ki bodo med drugim lih ln mladoletnih otrok. ba z rešitvijo tega vprašanja vw da h zaradi cene Premoga uto jv občutno zvišati pn- uuuo meo arugim ^Jbino za uporabo parnega obravnavala tudi vprašanje res pohiteti. cev, saj *o nekater že etiri nad 14 let. Grajal je tudi. da v Hrastniku posamezniki govore po cestah v tovarn pe tud1- doma nemško pa ne z^to ker znalo, temveč z ezivaln.m- nameni »Mi nismo »ovražn1 nobenemu narodu pozab t pa ne moremo in ne smemo, kar so nam storil' veli- okupator)', največ pa Nemc i« Po izvolitvi odbor» in delegatov za okrajn: zbor ZB ie članstvo s ploskanjem sprejelo sledeče sklepe: Več bo ZB storila za oskrbo spomenikov NOV, skrbel« bo za 't roke padti-h borcev dokler otroc- nt skrrčajo šo’ ati pa «e vključijo v delovne kolektive i ZBORI VOLIVCEV V ZAGORJU Dne 3. novembra o ,v z .'gorski občini začeti zbore vol vce v v 27 votilnih enotah. Zadnji zbor vo-livcev so bili 13. :n 15. t. m Zbore so povsod lepo opravi’.: razen v votilnih enotah Kum, Kulturni dom-Kieovec, Košenin-a in Postaja kjer sc morati zbore zaradi slabe udeležbe ponoviti. V 16 kraj.h, ki so sedaj v nov: zagorski občni, »o na zborih volivcev zvolilč krajevne odbore, ki štetejc pet do sedem članov. Na splošno lanko rečemo, da so se vol vci na te*enu bolj zan mati za go podarika in političn- vprašanja kot votivci v industr jskem centru. To smo opaž li po udeležbi, ki je bila pa terenu mnogo boljša kot v dolin'. partizanskim otrokom kj v šol slabše napredujejo, bodo posebej pomagal: učtelj:. zlasti učitelji. ki so člani ZB; vse k član ZB bo med najaktivnejšim; član društev :n družben h organiz cij na svojem terenu in tako aktiven graditelj ‘ocializma; več pozornosti bo ZB posvetit; pevskemu zboru o‘rok padi h borcev 168 po števlu) k ga požrtvovalno vodi učiteljica tov Urb jso-va; še več bo sestankov aktivov ZB po terenih m še uč nkov tei-ša bo pomoč teh aktivov starim borcem, aktiv rtom in terenu; šole el. posamezni razredi bodo prevzel) pe trenile oziroma skrb za kraste v spomenikov NOV. Občn’ zbo* ie zaključila spet godba e koncertom partizanskih pesmi. J- K. Še o kmetijski razstavi v Krškem VEDNO BOLJE... RAZSTAVLJALO JE MALONE 150 KMETOV — NAJBOLJŠI čebelam v panj do 9 kg slad- tepeta kmetijsko razstavo v Sevniii KMETOVALCI SO PREJELI LEPE NAGRADE Po uspelih razstavah v Se- Pridelki vinogradnikov so Kmetijska razstava, k- s0 j0 priredil pred kratkim v počastitev obč nskega prazn ka v Sevnici, je organizirala OZZ Krško. Vsak ob skovalec razstave je zato zaostane .n propade. V ak čebelar se je na razstav lahko spoznal z najmodernejšim č be-larstvom » s'rokovno 1 teraiuro ^VrlS;S“«pSVLle Sevnica. Nadalje, ,e__Zveza za- _ _____ „ __ Kar ,.-'e vef11^e X*zn°~ ti jk h zadrug in lep pregled se- družinic razstav la rano po vrtni- daj. Ivoznn “nocHet i e°» Posavi e«F °n novem, Brežicah, Trbovljah in bili ‘zaradi slabel" vremena "v ^ereik ki^^^DOtrebuiefo^čl- danjenqa /ta,nia kme'j.istva. Prj n° ,in seznanila ob skovalce z Sevnica «U poleg vseh vrst su- Radečah so tudi kmetijske za- letošnjem letu razstavljeni v ^je "L ’ Udetovo hr^e Konr. "aS Poudarek te pr reditve ,e b i vkuhavamem s?d,a Zan m va ,e hega ,adia suh:h" gob „ suhega druge občine Videm-Krško pri- skromnejšem obsegu. Vendar nolebUmik^n rodi način na ra^t vi^ pohsk h pridelkov .n bila prav tako čebelar ka raz t- hrena, pa k ranega n pripravi je- sr •*ar ?blle ??*** -st aArussr- stas » s-vrs^-i rs s. *ssssn isss v .. F^F *v> * prvo medzadružno kmetijsko žametne črnine in kraljevine kuhan vosek Za nalboliše so v%15 m«nn9 clsllftct daj razne strokovne knj ge k so M "srssK r^-- *,evrasten,la a“ zlvcna slaBost skromnimi sredstvi prostoru, _ ^ _ v,13 odiskovalce s kakovostjo ka_ posebno pozornost obisko- pravilno notranjo ureditev kur- stave strahu, nadalje občutek rame druge težave. tirad je presegala 250.000 dinar- m vsebino, pa tudi z ureditvijo. valcev - ^budKlo različno nic z zaklopnimi gnezdi, umet- omotice, popuščanje spomina Za uspešno zdravljenje živč- iev Razstavni odbor je s pomočjo tj okvirih in kranjičih, iz no kokljo s piščanci in pred- ter splošno pomanjkanje telesne ne slabosti je priporočljiva R z-tava je mela tudj trgovski kmetijskih strokovnjakov uspel katJerih bile ^gnane čebele. nost reje odbranih, plemensko in duševne zmogljivosti so sprememba okolja odstranitev značaj, vse raz?'avl ene predme- ClOK3ZH'tl 99 99 »VT*n 1A tvmt Wwi /I Al 1^1 v'e- O s— . . __1*__ • __ _1—1 1_* — — — — — —-mm Iftta w»‘> i U rml vvvA.v Air Al X A ifa^ aO 4_ i - 1 — 1 1 - ■ . « •« P»leg tega so bili razstavljeni čistih kokoši splošni znaki, ki govore za ne- kvarnih vplivov okolja, kot na te je lahko vsakdo kup i, zmagal _ -n Ji - »i: iirr^n. oKAtst nri rn or r\rDnKromeniftnAC+ » no i k m.«—m. Z c _* r-» .vi najnaprednejših kmetovalcev, ‘ml? hforodVe kakršnega'uco- Razstava “je bila dobro ob- vrastenijo ali živčno slabost, primer preobremenjenost z de- pa 'j h je naroč ti sam." Prirod'tov da imamo v naravi in ljudeh rahljajo čebelarii pri upravlja- iskana žela priznanje obisko- Navadno spremljajo te živčne lom, mučne skrbi, konflikti je ob skajo preko 5.C00 Hud. Or- jr«*" rsM ggT&sars :r« ssta * “mteeEla ^ ž&mis poučnim in propagandnim ma- ntc’ s a e rr j g itd. Nadalje je priporočljiva 'o predvajal v dvoran Prosvet- terialom pa je bil nazorno prikazan način pospeševanja kmetijske proizvodnje. Največ prostora je zavzemalo sadje, saj je razstavilo 52 razstavljal cev 148 vzorcev. Zastopanih je bilo 43 sort, kar telovadba na prostem, masaža, nega doma strokovne filme iz vodno zdravljenje, električno kmetijske dejavnosti, zdravljenje, injekcije arzena, Sevn čan- s žele. d bi v na-strihnina in fosfora. razna po- prej vsake le'o pr rejal kmo.-.j-mirjevalna sredstva, baldrijan, eko razstavo, ki bo p-.kazala raz-bromovi in luminolovi prepa- roj in napredek kmetij tva pri ročljivo napajati. Voda razredči moramo pustiti po krmljenju ratiL V hujših primerih uporab- nas _________ »k. Kako pravilno krmimo živino? mi direktno vplivamo na du- Še je čas, da pripravimo kislo zelje! stanja našega sadjarstva. Te navadilo na svoie delo slabše prebavlja. Zato konje in mimo prežvekujejo. ™ raz ime sorte so precej podob- b določenem času in tako hra- govedo napajamo šele. ko smo 1Q. Delovni živini pokladaj pri 1 no kot na razstavi zastopane r^iboril^zkoristilo Natanč- jih že nakrmili. Ce pasemo, je težkem delu boljšo krmo in v Moramo pa biti previdni, ka-tudi v večini sadovnjakov, kar ^ ™ j ' velike„a prav, da damo živini pred na- večjih obrokih po trikrat na dar ugotavljamo nevrastenijo, p d onemogoča postaviti na trg pn Krmljenju je vuikc, " . . - nekai ^he krme. dan. Tudi mlado živino moramo ker se v nasprotnem primeru k . iih . i; z‘-c v cedre n 7**^ sadia istih sort rM^lj^toler ^ane- 8. Prehod od ene vrste krme bolje krmiti Prašičem, ki jih utegne zgoditi, da prezremo ka- d;ti ^ dobra nmVz^oCo Sa-id°^i- kv^°70Sti' M- bi dT jo Zdrave Ce krnimo, ko žival na drugo naj bo postopen, po- pitamo, moramo pokladati dva- ko drugo obolenje, ki ima po- vod0; jih n5to pu.uti> da e seglo tudi boljšo Ceno lil spod- » . * . !»•«+ «« o t-rvrloi tom ttoX ^AhnA 7b^otnO TT\ 5* V#* Ir n* cn n 51 jti-, buiiailn Sadiarie k vefiemii nri- m laČna, le-ta brska po krmi. • krat na dan. toda tedaj tem več dobne začetne znake, kot so na sug j0 buj.ado sadjarje k večjemu pri- s rUiva in razmetava Ce na 9- Žival potrebuje počitek po Pitani prašiči potrebujejo mir. primer poapnenje žil, sladkorna Zeljne glave skrbno očiet mo ?! ,.t,reba.. °,b ie ž d r edol e nlačiia, žr e Dre - krmljenju, zato ne puščaj ljudi da dobro prebavijo težko krmo. bolezen, obolenje srca želodč- ;n narbamo Po oimo j h, po in črevesna zastrupi j en 33 z trenemo s kumino, cel m poprom, )holom, nikotinom in tako krhlj kut;ne al; z msk;h jabolk. tej priložnosti omeniti uspeh v hlw. ko šo živali* site" Poči- Zato ni prav da jih ponekod na sM3tija teF tok r^pe°uje° prebavo. Tudi vo- kmečke gospodinje krmijo po alkoholom 2. Vselej pokladaj najprej le, ki jih uporabljamo za delo, petkrat na dan. dalje, slabšo krmo in šele pozneje Gubec« v Leskovcu, ki je razstavilo prve plodove hrušk iz svojih mladih plantažnih naša- .... — , , . , dov, na katerih pričakujemo v 1)0 *>■ ^hko Prebavljivo krmo prihodnjih letih uresničenje so- f°Jfadal KnalPrel- P°tem Kfcle dobnih sadjarskih načel, da ob eZko Prebavljivo. Za prebavo ugodnih talnih in podnebnih lahke krme ni treba toliko pre-pogojih 8 sposobnimi ljudmi in bavnih sokov kakor za težko prarvilnim izborom sort lahko prebavljivo. Zato krmimo n. pr. tudi sadjarstvo rodi dober fl- k^™ ab P0^/^110 gozd/ nagrabimo °steljo in na- nančni usneh. korenje, repo itd. — prašičem * .— nančni uspeh. Najboljšim sadjarjem raz-srtavljalcem so bile določene ob tej priložnosti tudi nagrade Ponekod dodajo zelju iud hren toda La daje zelju trpek okus. Zelje namečemo v čeber in gu r 5prot; poteptamo dokler ne odda vode. Teptamo ga najbolje z nogam-; al: pestmi, nikakor pa ne s steklen co ali kakšn m železnim tolkcčem, ker le-ti zelje tega ne napravimo, nam bo močna drevesa. odstraniti pa preveč razdrob jo. Med plasti sneg prihodnjo zimo polomil še moramo slabiče Prebiralna želja dajmo kakšno plošč to gla-več drevja Pri spravilu po- sečnja v gozdu, kjer sproti T0 veho. ki jo pozimi porabi- Jesensko delo v gozdu u nravimn drva za r>rihodnie leto vec ctrevja rn spravilu po- sečnja v gozdu, Kjer sproti TC1,V’ po-doi- prej kakor suho (koruzo m po- p . nimamo časa za naš lomljenega drevja tudi preglej- skrbimo za razvoj močnih dre- mo,za sermo Ponekod dodajo Med njimi so: zadružno po- raedeU na enake obroke. dobno). , , , 3. Obrok naj bo vselej enak g07:d' kf komaj opravimo te- 4. Ce imaš različno krmo, jo koče delo na kmetiji. mo, če polomljenih dreves te- ves in sekamo le toliko zrelih, mad zelje tudj repo, da se k st ' v ,.om poletja ni napadel luba- kolikor je ob njih že mladih 7eJu :n, co P° njem posebno dar. Isto velja za sosedna dre- močnih dreves. je najboljši ®°b®r okus. Vendar pa repa kvi- J 5. Dokler živma m pospravila polomita v gozdu nekoliko vso suhljad in skorjo napade- A .. ... Na vrh zelja poloz mo nekaj aI^an' dr' ^hajlo Roštohar, prvega obroka, ji ne pokladaj dreves Včasih zavzamejo taki nih dreves , ^ P°9pTav *lamo polomljena listov lesen pokrov in umite Slavko Pirc, Franc Žabkar lz dniCTPt,a nniAm« n.ai „1,™ „______,___________ drevesa na daljši fronti, potem težke kamne. Kad postavimo v j er hi vini; ali sadjevca, mu prija toplota okoli Vsako leto nam veter in sneg vesa. V takih primerih sežgimo ukrep proti polomom. « X£>1LŽSEkiZ S ~®°Rrma naj bo čista. Skrbeti j^ko^loTgo^T = laTIoz™ r^Te” pre^ sta« dfevesa. ki jih kleF kje7 vasi m Jože Lokovšek s Trške moramo zlasti, da ni pomešana zato služiti trojnemu namenu, stih sestojev, kjer se pozimi na- v,eter ^. polemil To so močno Najbolj m drugega. polomi tudi večji obseg Naše Drugi namen jesenskega de- gore. z zemljo, s kurjim perjem in z Pospraviti moramo drevesa, ki pravi »snežna streha«, pod ka- ukoreninjena Skoraj vedno se 15 stopinj Celzija. Poljske pridelke je razstavilo drugo nesnago. Jasli ali korita jih je pozimi polomil sneg in tere težo se polomijo šibka očisti vselej pred krmljenjem, ki jih pomladi nismo pospra Tudi žival ljubi snago. vili, ter drevesa, ki so bila po- _____ 7. Pred krmljenjem ni pri po- lomljena po poletnem vetru. Ce sestoju nevarnost snežnih po- Pozimj mora stati preko zelja ^ v u u je zgodilo, da je nadaljeval ___________ ______ drevesa." Tudi gozdu"sta°potreb^ d||®r^ ^% SJ?dstranitriUp^ mlTj^o doT\^a’ Na sadno drevje lepljive pasove lomljenih spravili še stoječa kih deset dn moramc zelje umi-lomov zdaleka ni tako“ veliki, dreve|® z namenom, da izrav- ti, to je odritanitj vrhnjo, slabo kakor pa v gostem sestoju. . , . , Tretji in verjetno poglavitni kanim delom gozda, namen jesenskega dela v gozdu je vzgoja gozda. Mešan gozd, najo črto med stoječim in poee- plast zelja, um.iti pokrov, kamne in rob čebra. Ocvrle blazinfče 45 razstavljal cev. Največ je bi' lo krompirja, koruze in žit, ki predstavljajo glavne poljske pridelke tega področja Pri razstavljenih žitih je opaziti viden napredek v uporabi sortnih priznanih semen; tako je delovalrev3 ^ Od pričetka oktobra do pri- trdno, da v razpokah skorje pod ®° i tetka novembra je čas, da pri- njim mrčes ne bo mogla skozi. kier so poleg smreke tudi bor, • J semensKa. pnemo na sadno drevje lepljive Dobro je, čt pred napenjanjem mecesen, dob in bukev, vetro- R.,;mn ... r . kavi_n rirlinn m r krmnih0 Pasove. Na njih se bo ujela raz- pasov skorjo debla zgladimo in vom vel!ko bolj kljubuje kot žliek1'T°l eno ali dve iaicl n beU no Tež o^o t znova ml- vrtnih iridelkST Dotoči S mrčes ki se preseljuje iz razpoke po potrebi zamažemo čist smrekov gozd. Smreka ima lol:ko mle’ka al Jod! dl lahko mažemo m še pripnemo. Nato bilo 15 Mg-ad^v znesku 32000 kJ°°e '\ZTl{°' ™ah ah debe^ z dov’čaim močnikom. plitve korenine In o močnejši zamesimo testo, malce mehkejše ta hlebček odložimo in napTavi- dinarjev hi sicer Milanom iz °b deblV’ da se spomladi . Na ‘ak° Pepete pasove nama- veter lahko izkorenini, če sto- kot za kruh Ko Je te to dobro mo isto z drug'm. Ves to porio- KZ Leskovec 2 iz KZ Krško m°čno razmnožena ponovno na- žemo lepilo, ki ga dobimo v istih H sama v poseki ali na robu Zgneteno napr. vimo iz njega dva pek ponovimo. Treti č zv ljamo m trm mK7 Iri sel- po veiah. I riju cvet|U :n plo- trgovinah Lepilo namažemo poseke Slaba drevesa vetru ne hlebčka Prveg, za valjamo na testo, ki naj bo debelo 3 do 4 cm R^,k^ nrt Jrnif, • ah dc^,h " un:2u>? Pr de1ek precej debelo - vsaj 2mm - morejo dosti kljubovati Zaito približno pol cent metra debelo in zrežemo na krpe. Ne zelo što V ie, **?: P,as,°Ye dobimr v trg°v,nad s *“ naimanj v širini 6 do 8 cm. v predelih gozda, ki mejijo na krpo in jo tanko premažemo z vroči mast ali olju ocvremo bla- , Y Predvsem delo in sredstvi za varstvo rastlin Pas Ako lepljivost lepila s časom poseke ali so drugače občutlji- r ztopljeno mMijo ah maslom zinice in še vroče povaljamo v uspehi razstavljalcev za pove- mora biti vstn 10 cm širok in ga popusti, moramo pas ponovno vi za polom po vetru in sne- Nat0 krpo upognemo tako, da stodkorn moki oanje poljedelske proizvodnje, je treba na drevo pripeti tako namazati ----— —^ — i- — ffu nu«timo rasti pretežno le najprej en0 treti no polož mo Edgar Wallace: 27 MELODIJA sni m »Pustite te visoke tone. George,« je zamrmral Goldberg. »Ves večer sem vas iskal. Kje ste bili?« »Bil sem v kinu,« Je rekel mož ravnodušno, »in si z velikim zanimanjem in sočutjem ogledal film o borbi revnega, a poštenega bančnega uslužbenca za hčer njegovega bogatega in ničvrednega šefa. Videl sem tudi. kako so cowboy| izstrelili svoje samokrese In so policisti kot btozni zdirjali po planoti.. Podoživljal sem celo lestvico čustvenih razpoloženj, ki jih lahko v človeku vzbudi pravi kino.« »Preveč govorite,« ga Je zavrnil inšpektor. Da ne bi dalje zapravljal časa, se je poslovil od gospoda WalHsa. ki ga je začela napadati zaspanost. Toda komaj je inšp^k^or zaprl vrata ra seboj, ic VVallis vrgel s sebe haljo, slekel pižamo, si sezul copate in se v nekaj minutah popolnoma oblekel. Skozi okno je opazoval kako se ie skupinica policistov razgovarjala o njegovi zadevi in počasi odbeinia proti drugemu koncu ceste. Tam b°do Se ponovno razpravl jali o tem na to bo eden ostal tu. da ga straži. Toda preden so pri'H nn dmgi konec ceste Je žr bi1 Iz hiše Ib Jo z vso on-glico mahal v nasprotno smer. Da bi stražnika zmotil, je pustil v sobi luč. Moral je misliti tudi na to, da se neopaženo vrne. Hitro sc je napotil k postaji podzemeljske železnice: ko je namenoma večkrat prestopil, se Je čez kake četrt ure znašel v okolici Hampsteada. Sel Je peš do nekega parka in ujel avto izvošček. Se prej pa je na postaji podzemeljske železnice v naglici telefoniral na tri različna mesta. Malo po enajstih se Je sešel na chalk-farmskem kolodvoru z obema tovarišema. Do tu Je bil Inšpektor Goldberg seznanjen z VValHsovo potjo, čeprav ne v podrobnosti. Od tod pa mu je manjkala vsaka sled. Lahko je sicer vse mogoče domneval, kam jih je vodila nadaljna pot. toda prej ko slej je divjad zabrisala vse sledove za seboj. * Ko .je opolnoči čuvaj Banke severnih provinc na svolem obhodu prihajal po komenitih stopnicah iz kletnih prostorov so skočili nanj trije možje ga prijeli ln z neverjetno nagUro zvezali. Sicer mu niso storili nič žalega, pač na mu s strokovnjaško tem o! trot jo onemogoči'! ds bi se k?kor koli branil ali klical na pomoč Zanrli so ga v malhno sobo ki jp sicer služila prokuristu, in se takoj spravili na delo v kletnih prostorih. »Poštenega truda nas bo stalo.« je rekel Wallis ln " obsve-tll z električno svetilko Jekleno mrežo, ki je zsnirnla dohod v kletni trezor, »če bomo hoteli nocol z uspehom opraviti svoje delo.« Persh, močni mož na njegovi strani, je pomirljivo prikimal. »Mreža nam ne bo dala mnogo opraviti,« je dejal. »Upam da ti bom kos.« t »Poglej CalMdino. če so kje alarmne naprave.« je rekel W->i'is. Mali Italijan, Izkušen strokovnjak za alarmne naprave, je verA* nf SHt n«tl6~ podredno n* vratno ploskev temveč le bila vdelana na vrata v posebni jekleni napravi Zato si je bilo treba takoj pomagati z izžlgalno pripravo Wallis si je v zmanjšanem merilu natančno narisal sistem vrat tako da le dobro poznal v poštev priba ia.loče mesto r>a debelem Jeklenem pokrovu Poldrugo uro so že delali ko sc l-t Persh n»nadom-< n stavil »Kaj je bilo to?« je dejal. Ne da bi še kaj rekli, so vsi trije stekli po hodniku nazaj in po stopnicah navzgor k poslovnim prostorom v pritličju. Persh Je bil na čelu. Ko je stopil v stopniško vežo. je počil strel Persh se je opotekel. Zazdelo se mu je da je videl v senci stene postavo ln je tudi sam ustrelil »Norec!« je dejal Wa!lls, »takoj bodo obkolili vso hišo.« Spet je počil strel Sedaj ni bilo več dvoma o napadalcu. ŠVallis je usmeril bleščečo luč svoje svetilke oroti pisarni. Tam je prežal blizu vrat. z revolverjem v roki čuvaj, o katerem so bili prepričani, da so varni pred njim VVallis je naglo ugasnil svoin luč, ko Je mož tretjič sprožil. »Stran od tod. hitro!« je zavpil Hiteli so v stranski hodnik. Od tu so so povzpeli po lestvi skozi vrhnje okno kjrr so bili vdrli v te prostore, na ozek na-zidek In se končno znašli v trgovini z nogavicami ki jim je služila kot Izhodišče za vlom Čeprav je bil Persh smrtno ranjen. je zbral vse svoje moči in uspešno Izvedel zadnje In I’krn1l največ,to jflelo svojega živi len ja. Videli so kako so se začeli ob banki zgrinjati ljudje, in sMfaIl so piskanje policije. Zložno In počasi so stopili Iz trgovine kot trUp spodehnl možji>. Izmed katerih Je eden očividrto malo cregloboko po-gl“da! v kozarec. VVaMis je poklical avto In popolnoma mirno naročil vse po- trebno šoferju, medtem ko je Callidfno pomagal Pershu v voz. Nato so sc počasi odpeljali. Ko se ,1e začel avto premikati, se je Persh v svojem kotu brez moči zrušil. »Ali si hudo ranjen?« ga Je vprašal VVallis zaskrbljeno. »Mislim, da je konec z menoj.« je zašepetal. George ga je ob svitu svoje svetilke temeljito pregledal. Vzdihnil je In se stegnil skozi okno. »Kaj delaš?« Je medlo vpraša! Persh. »Dal te bom prepel lati v bolnišnico.« je odvrnil VVallis. »Tega ne boš storil,« Je rekel hripavo »Ne spravi zaradi mene vse družbe v nevarnost. Saj tl pravim da je z menoj konec Jaz lahko ...« Ni mogel več skončatl. vse mišice so mu ohlapele in zdrknil Je kot sveženj na tla. Dvignila sta ga. »Moj bog.« je dejal VVallis. »mrtev je.« In Persh. prijazni, cvetoči mož. Je bil resnično mrtev * »Vlom v Banko severnih provinc je še zmeraj predmet razburljivih razgovorov elty Iških krogov.« Je pisal poročevalec »D div Monitor«. »Policija je odkrila vrsto zanimivosti. O tem vsekakor ni dvoma, da so vlomilci pobegnili. In sicer...« — tu je sledil precej natančen opis njihovega bega —. »Kar pa policijo prav posebej zanima Je to. da je bil v banki navzoč še neki mož. čigar vedenje je nerazumljivo. Četrti mož po vsem videzu ni bil soudeležen pri vlomu. Za njegovo navzočnost vlomilci niso vedeli. Bančni čuvaj ki ga Je davi poiskal na* poročevalec, je bil, kar je razumljivo, zaradi svojih gospo-darjev z izjavami precej skop; vendar je potrdil vse, da četrti mož, kdor koli je že '-bil, vsaJ do njega ni bil sovražen. Zvedeli smo tudi, da so vlomile* čuvaja z veliko naglico zvez-’* in mu zamašili usta. CeprlV najbrž niso Imeli namena, s° spravili njegovo življenje v resno nevarnost, ker h! ce 73' radi zamašenih ust skoraj **' dušil. Tu. ko je bil žc v zad*11” vzdihljajih se je pnji.vila pogorišču četrta oseba, mu °d* mašila usta in ga razveza Jasno je da ta človek ni me" biti član te vlomilske tol”«-Zelo blizu pa Je domneva, ,la sta se to noč dve raVč-ri ga od druge neodvisni v’ m-ski tolpi pripravili n-oni banko. Ce to drži ali ne v‘ kakor moramo prtobnM f" mu možu. jo bl!o nj-S ravnanje pošteno.« ★ »Tako je tnroj bilo.« Wol’1* je bral poročilo v svoiem ’ • tranjiku. ne da bi se sl sc Je noč zanj nesrečno ko čala, vendar Se mu Je , Je lahko zadovoljen. »Nikdar oe bi mogel odmisliti ko bi > FuvnJa usmrtili« je dejal varišu. .... (Dalje pilhudnjic) Ob odhodu tovariša Groznika v pokoj Z letošnjim šolskim letom je tiho in neopazno dejansko stopil v zasluženi pokoj tov. Jože Groznik, dosedanji šolski upra-vitp’i osnovne šole v Zidanem mostu, odličen stanovski tovariš in vzgojitelj ter javni in prosvetni delavec. Ze pred enim letom ie bil unokojen. na prošnjo oblastvenih piedstavnikov pa je še aktivno deloval doslej. Kljub svoum 60. letom je tov. Groznik še čil in mlad, čeprav nekoliko bolehen še izza svetovne vojne. Pokoja ne misli uživati v brezdelju, ^e nadalje hoče vneto delati. Deluje kot predsednik sveta za prosveto in kot član ljudskega odbora občine Radeče, dalie kot l.-vee in predsednik okrajne komisije za lovske iznite za okraj Trbovlje vojn;0 ki ter kot odličen vrtnar, sadjar in *nravjf=’ čebelar. Obenem je zvest in aktiven sodelavec »Svobode« v Zidanem mostu. Rodil se je leta 1895 v Hrastniku Izhaia iz rudarske družine. Po prvi svetovni zojni ga na'demo kot oficirja — prostovoljca v vrstah lx>rcev za našo Koroško in Maribor. V .ojaški službi je ostal še do leta 1921, nato pa/je služboval 22 let kot učitelj in upravitelj na šoli v Hrastniku. Več generacij je šlo skozi njegove roke iz šole, zato je tov Groznik daleč okoli dobro znan Zadniih osem let je opravljal v Zidanem mostu službo upravitelja osnovne šole kjer si je z gradnjo nove lepe šole postavil tra!on spomenik Tov. Groznik uživa velik ugled ter si je v. teku svoje službe pridobil mnogo prijateljev saj je povsod utiral pot napredni miselnosti. Občani Zidanega mosta, stanovski tovariši in mladina se mu iskreno zahvaljujemo za njegovo dolgoletno plodno in nesebično delo in mu tz srca žele, da bi še mnogo let užival nnkoi v krogu svojih dragih in da bi še v narrrei zdrav in Čil deloval z nasveti tn delom v pomoč našemu ljudstvu. Zbor volivcev terena hras tiske steklarne Kaj de’ajo hišni svetli VOLIVCI ZAHTEVAJO TAKO JSNJO USTANOVITEV POTRO SNISKIH SVETOV — ZNIŽALI SO TAKSE ZA RAZNE PRIRE DITVE Volivci steklarne v Hrastn ku so zboroval v po'ni dvor ni sindikalne podružnce tov* me Član mednega odbora tov. Ježe Kla-n-šek je začel zbor vol vcev. Pr: pregledu sklepov prejšnjega zborovanja so ugotovili, da so bili vsi 'izvršeni. V nadaljevanju ie podrl tov. Klanšek '"plošen gospodarski :n pol tičnj pregled, v katerem je nakazal perspektive za izboljšanje ž vljenjske ravn v zvezi z novimi go'podarsk'mi ukrepi v državi Posebn.0 je poudaril d sproporce med našo ndustr jsko in kmetij ko proizvodnjo, ki {ih bomo menili odpravit V diskusiji na to poroč lo =o volivci v glavnem razpravljali o vprašanju sezonskih delavcev, in •icer kako j h spraviti n"zr*j h kmetijskemu delu Volivci so nadalje zahtevali, da *e morajo č mprej postaviti potrošnišk' sveti, ker so v trgovinsk- mrež' mnoge nepravilnost:. Direktor nižje gimnazije v Hra-tmku je n'čel vprašanje zadružne obdelave zemlje in obravnaval tudi sedanji politčn položaj. Opazit je bilo, ' dovoljni. R Dragim zc vzgled V KANDRŠAH SO IZVOLILI NOV PETČLANSKI KRAJEVNI ODBOR V novo občino Zagorje so se vali nadalje razne krajevne vključile tudi Kandrše. Vas Kandrše leži ob zapadni meji (toda izven nje) bivšega trboveljskega okraja Ima 150 prebivalcev. kmetov, med njimi 90 volivcev Člani SZDL v tem kraju se zelo zanimajo za poli- teh vprašanjih Izvolili so tično življenje tn za gospodar- članski krajevni odbor, ki ske probleme, kar ie bilo razvidno iz dobre udeležbe ja nedavnem članskem sestanku. Na tem sestanku so sklenili, da bodo imeli članske sestanke vsak mesec enkrat in da *odo na njih imeli predavanja o vseh r Kandršah. perečih vprašanjih. Člani so zadolžili odbor SZDL, da preskrbi prede anja. Obravm*-- ’ naj bi vprašanja- v— ‘^tvo. samoupravljanje. družbeno upravljanje higieno, kultumo-prosvetno delo, nove gospodarske ukrepe itd Za določena predavanja naj bi preskrbeli tudi probleme kot so: popravila poti, zgraditev vodovoda dokončanje električne napeljave, pospeševanja *-tv.-«,M<-fi73 itd. Na zboru volivcev, ki je bil 13. t. m., so razpravljali tudi c 5-fco imel poleg drugega tudi nalogo da se zanima za reševanje vse! tekočih komunalnih problemov Vaški odbori SZDL v ostalih krajih naj bi sl vzeli za zgled delavnost vaškega odbora SZDL Pogled na del Brežic Poberki o delcvcm u drustsv v Bre^cah Občinska gasilska zveza v sta prvih borcev št. 11. Tam Brežicah, ki je največja v trbo- sta dva lična prostora za pi-veljskem okraju, tako po terenu, sarno gasilske zveze in skla-kakor tudi po številu društev, dišče za gasilske rekvizite. Zve-si je uredila poslovne prostore za je pričela poslovati 29. okto- Na tem sestanku so obravna- v hiši Adamus v Brežicah, Ce- bra t. L Pionirji bodo tudi letos če se organizira sankaška, smučarska in drsalna šola, ki je velikega vzgo nega pomena in prinaša mladini koristno razvedrilo in jo krepi v zimskem času. Kratke novice fz Bedeč Pretekli petek Je Ljudska da eo morali nekaj toč pono-tmiverza v Radečah priredila Zal J«, slabo vreme vpli- - , _ ___ . ,_• _ „ valo, da dvorana ni bila polno ze drugo predavanje v tej se- 1 zoni. O ustroju tn pomenu Organizacije združenih narodov je Radeški pevci in igralci se že predaval ravnatelj gimnazije ^alj_ časa pridno pripravljajo na tov. Perger. Predavanje je bilo Iz Zidanega mosta IZ DRUŠTEV IN OR- pri petju ali pri godbi. Tako GANICIJ. — Tudi krajev- deli, daje poroštvo, da je mia- osnovni šoli v Brežicah šteje delavni. Pred dnevi se je sešel na osnovni šoli v Brežicah pionirski svet, ki je razpravljal o delu v preteklem letu in izdelal načrt za bodoče delo Pionirski odred »Avgust Kržišnik« na na ZN je delavna Ob Dnevu mrtvih je izvedla žalno slovesnost pred spom nsko plošče pa- dina na pravi poti izooraževa-nja. Pionirski odred »Maršala Tita« na osnovni šoli V Zidanem «*• s* «•**• ssrjssusss* D-*««0’?,-. pred mo vence. N stop.la je t. m. bo v šoli slovesna aitade-godbn. ki je od grala nekai mija in zaobljuba pionirjev ganljivih žaicstink Na slovesno- Pred novo krasno pionirsko zasij je bila tud bližnja šolska zanimivo in koristno, le žal. da je bilo slabo obiskano. V drugi polovici novembra pa se nam obeta že tretje predavanje, tokrat uprizoritev operete »Dijak prosjak«, Sedaj potekajo zadnje priprave, kajti opereto bodo prvič uprizorili 28 novembra, na predvečer praznika Ustanovitve nove Jugoslavije. Dirigent redu N, in pevovodja dr Matko gladi krajevnih s podfocia zivinozdrav- ge zadnje »grčice« pri solistih, stva. Radečani, obiskujte zboru in orkestru, režiser in in- predavanja naše Ljudske trni- senator Ivan Pešec pa pili be-verze in pokažite s tem da že- operete in ponavlja pri- iti,- ___. , , , zore da igralska stran ne bi lite šinti svoje obzorje! zaostajala za pevsko Po skuš- njah sodeč bo delo lepo uspe-Gojenci Glasbene šole lz Ce- lo. če ne bo kakšnih .nepredvi-lja so v nedeljo, 13. novembra d onih prehladov in pa preve-priredili v Radečah koncert. Na >ike treme Na predstavo opo- mladina Spominski govor je mel tajnik ZB tov Pogačar Njegove besede So vsakomur segle globoko v srce Zbori volivcev »o potekli v nj n so izvol.lj člane odborov občine. Odbornik obč.nskega odbora so polagal račun svojega dela. Na zborih s0 rešil tudi pereča gospodarska vprašanja Odbora SZDL v Z danem mo-stu_ in v Vel kem Sirju zelo Posebej naj omenimo Se delo Strelske družine, ki si je s prostovoljnim delom uredila krasno strelišče v Sirju. Manjka le še nekaj lepih dni, nekoliko po' ud in morda še nekaj ienaria, pa 280 članov, ob proslavi Dneva republike, ki jo bodo organizirali pionirji, pa bodo sprejeli še 110 cicibanov v svoje vrste.. Izvolili so štab odreda, ki je resno pričel z delom. Tudi pionirska knjižnica se je povečala od 185 na 239 knjig Preteklo leto so imeli pionirji 281 rut in 15 titovk, na katere so zelo ponosni. Krožki so bili živahni in so dosegli lepe uspehe, ki so bili prikazani na zaključni šolski razstavi. Dramski odsek je pripravil več uspelih proslav in bodo to strelišče idprli. Upamo, prireditev, med drugim tudi da otvoritev strelišča ne bodo "-----* ■-= — preložili na prihodnje lete Iz Leskovca igrico »Pogumni Tonček«, ki so jo uprizorili štirikrat Pevski zbor je štel nad 40 mladih pevcev Mladi šahi »ti so dosegli pomembne uspehe na okrajnem in republiškem prvenstvu in zasedli vodilna mesta Obširen delovni klavirju jih je spremljala tov prof Kovače vičeva Spored obsegal slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi, ki so jih izvajalci občutno podali, pa bodisi v solo točkah ali duetih. Občinstvo je bilo s koncertom zadovoljno in je mladim. obetajočim pevcem po vsaki točki živahno ploskalo tako jo k seji V n Črtu majo da poleg organ,zacjske utrd tve izve-,v zarjamo že sedaj. de’° nek?f Predavanj z razn h področ.j kme*i'ske dejavnost'.. *AAAAAAAAšiAAAAAAŠkMkA * 0 Članstvo LMS zgleda, da ie v v^ej občini Radeče na prvem Ne pozabite: vsak naroč , V veliki večini se je pridružilo želji po izobraževanju. Nad ?0 mladincev in mladink je aktivno vstopilo v igralsko družino »Svobode«, nekaj jih sodeluje v telesnov-*"-* -"keiij oz nrk ..Zasavskega tednika* je zavarovan! VVTTTVmVTVmTTTTTI *“ ' aeu‘ J’-'*11* zem dnevl 80 marljivi ga- obširen delovni program ag Ino deluietE Odbornik se sdlci v Leskovcu pričeli z grad- predvideva razne prireditve in re no po ®n*rap,t o jo novega Gasilskega doma Ta proslave za Dan republike. Dan dom bo podaljšek sedanjega Zadružnega doma. Ves material je že pripravljen, zgradi# pa ga hočejo s prostovoljnim delom. Sklenili so, da bo stavba še letos pod streho. Prvi dan so gasilcem pomagali tudi mladinci. Pri požrtvovalnem delu želimo gasilcem kar največ uspeha! žena. Titov rojstni dan in zaključno šolsko proslavo Za Novo leto imajo veliko predvidenega in upajo, da bodo s sodelovanjem Društva prijateljev mladine in občine ter podjetij uspeli Tudi to sodi k ureditvi mesta. V Brežicah so precej gradili in urejevali, da je mesto dobilo drugačno lice Letos so razširili javno razsvetljavo vendar še niso vgrajene svetilke na Ulici pod obzidjem, ki je zelo fre-kventirana in nekaj nevarnih mest resno ogroža promet. Številni koristniki te ulice, zlasti pa stanovalci upravičeno pričakujejo rešitev tega vprašanja, da se tako preprečijo morebitne nesreče in da bo ulica tudi ponoči prehodna Letošnje deževje je temeljito razmočilo poti in ulice, zlasti Ulico pod obzidjem in pot proti tovarni, ki sta skoraj neprehodni. Nujno bi bilo treba vsaj največje jame In mlake zasuti, jarke očistiti in tako te komunikacije usposobiti za promet. Na komunalni upravi so nam zagotovili, da so v izdelavi nova pločevinasta prometna znamenja. ki so nujna za urejanje prometa. Na vprašanie, zakaj niso vgradili cestnih luči in popravili poti in ulice je bil odgovor kratek: ni sredstev! Prizadeti se pa s tem odgovorom ne morejo zadovoljiti in pričakujejo. da bo občina priskočila na pomoč. Stanovanjske prostore bodo ponovno točkovali. V smislu predpisov je ocenjevalna komisija stanovanja točkovala, vendar je ljudski odbor mestne Tudi letos bodo organizirali občine na Številne pritožbe od-na osnovni šoli razne krožke redil ponovno ocenitev stano-kakor. rokodelski, filatelistični, vanjskih prostorov v Brežicah, šahovski pevski, gledališki in Komisija že de.a in številni sta-druge. za katere vlada veliko novalci pričakuiejo. da bo delo zanimanje Tudi letos bo nrav zadovoljivo opravljeno V senci Knnchenjimrs IN daljevanie m konec) Noč spo prebila v neki stari barnkt, ki je ie dolga leta ni?o uporabijoZ Za naš prihod so jo •od/st /:« z namero, do bj *e iz njej bolje počutila kot pod šo/O-r.. Raz'vet\lenc je b la s karbidovko n v poltem, n/fi videlo nisva, kje sva pr' v zapreti. Le pro"tor okrog 'uči le bil razsvet-lien n tu se ie nabralo no tiso-če komarjev ki so se pražili ob svetilk:, da je po"lrl neznosen smrad. M' jhn< kuščarji so skakali drug preko drugega m loti lj komarje kol kor jih je ostalo še živih Čeprav le bilo ne-r.no 'n0 vroče In vlaino, o nikjer nobenega ventilatorja, sva trudna od pob vendar kmalu zaspala pod gosto mreio proti mv-skitom Noč je m nlk, brez kakšnih kol presenečenj, kt pa bi kila pov“em razumljiva. Prav tako ko krave alj opice in še celo vrsto drugih živali, čast, h ndubem /ud k če po božje. Videl sem mnogo k tam Posveten h tempiiev Ugodna kli-ma na eni strani In religiozni oziri na drugi — v"e la omogo-ča, da so ti gnusm ž vati tako relo razširjen po Indiji, da bi lo lahko Imenovali Mast črto de-želo k t Mi sl m pa, da v pri-mero, ie k to koga n' pade, prenehajo vem k poM-leki In se vsak krtor je pameten, raje brani Fanatični ljudje pa j h namenoma ne pob j' jo 7nrtdnI ?jv>raj sem si ogledal okolico Tabor ite ie b'lo na robu veltkcnskcg-f gozda, k ie proti vzhodu hrti v ntdoglea, Prot reveru in severozahodu pa so sp vzpenjale v:"oke prav tako z gozdov pokrile gore, zodnj obronki Himalaje. Le proti jugu je bil pogled oaprl in tu je bilo nepregledno mot&rje, nad k te-Hm so letele velike čaplje m ostale vodne ptice, k: pa $e po svoji Velikost; ne dalo primerjati z nagimi. Gozd — po ndijsko džunglo — Mo vzhodu /# bil rezerva/, o katerem so nekatere redke Hvali zaščitene oziroma je njih odstrel natanko določen, lov brez dovoljenja pa prepovedan Takih rezerpo/oti je p Indiji precej, tako na jugu o Mysoreu kjer *em bi pred dvema mesecema, v Travan coru, po srednji Indiji, največ pa )th je v njenem severovzhodnem predelu, evern; Ben-gaiijl In v Assamu. A'sam je v svoji bogat In pis ni lavni nedvomno na/bogalejš! predel na tvelu tplc.h Vsega ie v njem okrog 5Čp kvadr. mili rezervatov, ki leže ob vznož/u himalajskega pogorja. Najbolj redka žival v teh predelih je po zatrjevanju nekega državnega višjega lovca, k /e t sto jutro prišel v T borišče, enorožec al‘ rhinoceros. Izumira. V ossamskth gozdovih jih je vsega še okrog tri sta, o. Bengal ji še mani, nekai j h je nadalje v južnem delu Ntpila. Enorožec živi tud! na Javi, je pa menjii in tud/ alrlškf ne doaega po Vel kosil astcmsklh V prejšnjem stoletju o jih Anglež zelo "treljali, takp dn le po*l'/o nevarno, do jih popolnoma zlrebtjo Vzrok t”rr*** rivier lovu na enorožce je bilo iskati v prvi vrsti v pra- znoverju, ker so //ud/e verovati, da je o rogu te i vali čarodejne moč Vlgj lovec m je omenil prtmer neke bogate ženske iz Sumatre, k- le za en rog plačala več kol dva milijona našega denarja. 2 val izgledo kot kakšna predpotopna pošast Podobna je slonu, mr, rilec kot veper, le bolj oster in neprimerno večji, je nepravilne, z voljene oblike, kožo ima kot oklep sestavljen iz več plošč, noge po so n zke :n bolj debele kot pr: slonu 2 val oblega preko ramen okrog dva metra, preko pasu pr, nad tri metre Dočaka visoko starost okrog sto let. V naravi te ž vati na srečo nisem v de/ pač pa po vseh ž valskih vrtovih širom po vsej Indiji. Dežela Asa m ma to ibal v svojem emblemu Nekoč je bit enorožec v teh krajih zelo številen n stare podobe ga prikazujejo, kake kmetje orjejo z nj m tn ga vojščaki uporabljajo v boju z dolgo sulico tu, ntegovem roga. Nevarnos zumretja pa grozi tudi ndijskemp levu Tud■ teh ni mnogo več ko> tr sto In "e za-držujejo v gozdovih Glr. severno od Bombava Mednarodna zveza za otuvanje prirode $ekc'j< UNESCA je po časn ških poročilih letošnjo pomlad poslale o Indijo *kup no ekologov koter‘h nr loqa le pre študirati p0 severna ndil'k h džunglah v»e možnosti čim več- jega očuizon/G teh dveh tako red-k h žival, Pred tedni “em bral v nekem časniku dc. je ta komisija prišla do zc ki lučka da “ama prepoved streljanja teh ž vali še m zadostna za njih očuvanje; vzroki sg ge drugi; tako nekrteri domnevajo, da b‘ bila temu kriva nepravilna prehran, oziroma škodljive >nov . ki so j h nršll v nekaterih predelih v travi. Tudi bengr skl kraljevi t ger Mi več tako štev len kol je b:l baje pred desetletl Nedvomno je to žival najlepša, kar jih živ v Indijskih gozdov h Bogata pa je džungla še na tigrih In leopar-d h, slonih tn divjem govedu, hc vsemogočih veVkih živil, zlasti pa na velkih plazilcih. Vel ke indijske reke, posebno pa delta Gangesa ne ecostafc prav nič v svojem bogastvu z* džunglo Ko sem bil še v Kalkuti:, smo se peljali kakšnih 40 k Iometrov na lug v delto reke na obisk k neki obalni b ter /i Delavce, kt so spravljali les na obalo, so dan poprej pregnal z dela krokodili Zelo pa se m- //. kdor misli, da v Indij naletiš na t'gro ali kačo na vsakem koraku; tud pr nas ne “rečnmo vsepovsod div jih zajcev alf pa srn Okrog osme ure smo te odpeljali na po"N j o v S'ligur ju. od koder nas bo vlak popeljal v Lucknow, v Uflar Pradesh, kamor bomo prispel po 30 urah vožnje Ze n’ nezgod') je vlada la grozna vroč na m vlaga, na vlakih te proge pa so ®timo ven-liktorli. Ze on 'prej me je bilo strah potovanja. V$ vlnk:. k so prihajal; od zahoda so b U poln; potnikov ie prejšnj- dan f*to je bll0 tudi to jutro Komandant grrnizona, k se te pr še! poslovit na postajo, je dal potrebno tolmačenje Potniki so bdi romar j, ki so prišli iz Kuruk”hetra. b ožit poti. severno od Delhija Pred dvema dnevomr, je b i namreč sončni mrk, viden po vseh deželo h od južne Arabije prek0 Ind je, pa vse doli do Japonske To je bil najdaljši *ončni mrk v zadnjih 1250 lebh; sonce /e b lo zastrto polnih osem m’nul Tako dolgega mrke ne bo več do leta 2168 Ze nekaj dni so bili vsi čo"nik: poln vesti o ntem Indijska re ig./c namreč zahteva. da se ob “ončnem mrku vsrk okopa in ves dan posti Nikoli še n; bilo tol ko ljud v vodi kot ravno le dri: in jih najbrž še nikoli ni tol k0 uton lo Po časni-ških poročilih te bilo v času »ončnega mrko p enem samem predmestju Ka kutle nad dvajset utopljencev T ko je b lo tudi po drug h kraj h kajti kdor ni mo-el do Kurukshetra, nu-dllo prvo pomoč n nad 2000 policajev je delalo »ed Državo Delhi, v kateri tež Kuruk~hetra, je praznovalo ta pr zn k na najbolj slovesen nač:h v>* urad- in lavne ustanove ° *moznost do,eman,a prtka- socialno skrbstvo, katerih delovno področje je prešlo v ko- ka, zla"tj pubertetnika, pa kar magičen. Dve urj povsem novega sveta, nevsakdanjega doživ- s ti jo, a vrniti se ne Smejo. Ce je tem b: dosegli zainteresiranost in dvorani OLO Trbovlje skup- nih ZPM, novoizvoljena pred- _ „ ščina Zveze prijateljev Trbov- sednica tov. Mirna Zupančič pa munalno območje. Dosedaj je nalogah, za organizacijo delovanja DPM začetnu prea iave na/ d, ne imet zanega f im?kega delo, prav ta. Ije-Krško, ki so se je udeležiti je nanizala misli o nalogah, za organizacijo delovanji nihče več vstop , pa tud: t ti, ir: .g kon{no treba otroke opo- delegati in gostje. To je bil isto- mestu in vlogi ZPM v sociali- moral skrbeti predvsem so ze v dvoran, jo ahko zapu- 7nry< „n nnmomhnnm nrpdfil- časno tudi združitveni občni stični Izgradnji naše dežele. roški Ser. iivp leti z orli: na pomembnost predfil- mov. Naša slovenska filmska produkcija obzornikov je že to- prijateljev mladine. titt/u/e, ua yie v čemu vstr- man raaoveunmi prisil na arvu/ ^ ^^eznanInnii^mrrliFnn Pregleda enoletne.,., —— — — -— — =~ ssjsrar2T7S&2 iszHrjztssrst st nsrzi. ttsfzzsrzrt Prav to potencirano hotenje pa več prostor,; in «. tem 'e je treba p _ r-i t ir 9 Ijanja, morda uresničenje nedo- ena predstavr premalo, naj bt sežn h ^an/ . Kaj vse otrok jih bilo pač tal ko, da bodo vsi žrtvuje, da gre v kino, čemu vse- mali radovedneži prišli na svoj zbor za obe bivši okrajni zvezi mora vodit organizatorja mla- sprijazniti. Stih ja dinsk h predstav k tako urejenim prred Ivam, da bodo o3: ti odpa- dla tudi, čt b otroci najavljal svoj prihod kot razred, kot otroški prestopki navdušenja in pionirski ali mladin'k kolektiv. vseh delegatov, v glavnem probleme in Politehnična vzgoja pa je se- predsednikov krajevnih Dru- smernice za nadaljnje delo. stavni n nepogrešljiv del *o- gfev prijateljev mladine. Skup- Zveza prijateljev mladine je ščini je prisostvovala tudi pred- vzg oj no-družbena cialistične pedagogike. Tako. Mal■ ostro In pedagoški kader, čez dve leti pa bodo prišli iz šole že prvi strokovnjaki za ta vprašanja. Taki še pojavljajo krat bodo ustanovljeni tudi prvi sveti za družino in otroka ____________ pri naših občinah. Do tedaj P» nakazala™ splošne je treba nadaljevati z delom, ki ga sodimo za potrebno, nujno in koristno. J. Z. Dokaj živahna diskusija je osvetljevala tekoča, vsakodnev na vprašanja. organizacija zvijačnost avtomatično odpadli. V vsakem od navedenih prime- pozno, a dobronamerno In prav Naj na kratko opišem nek pri- rov b; bil z nj m< voditelj, ki bi gotovo ne prepozno. Upoštevaj-mer take pomanjklj vo organhi- pomagal kinematografskim red’- mo otroka, pa ne bo treba to- precej sednica republiškega odbora staršev, prosvetnih, socialnih in rane mladinske predstave. Ze preče t čred napovedanim bj mladinske predstave prav go-začetkom so 'e drenjali otroci, tovo dmaače 'zgledale čakal■ na predstavo filma »Pogumen kot Lessie«, v avli kino dvorane trboveljske *Svobode-Center« Vrata “o se pravočasno odprla, toda tv «e začne tisto, kar je povod temu članku. Vstopne n-so trgali. Uslužbenka je jemala nazaj cele vstopnice Zakaj? Ne vem Upam, da iz kakega upravičenega vzroka. Reki so mi, da zato, ker le tako onemogočajo razne »trike- teljem. Po enem letu take prakse Hkokrat pritoževati čezenj. J. Z. ZPM tov. Ada Krivic, tov. prot drugih javnih delavcev in dr-Čopič in tov. Janez Jesenšek, žavljanov. ki se zanimajo za podala predvsem rezultate de- Medtem ko se je skrb za Z občnega zbora Društva prijateljev mladine na Vidmu Osnovali so vrsto krožkov DELO DRUŠTVA JE BILO US PESNO — ŠOLOOBVEZNI OT ROČI BODO DOBILI ZA ZIMO COPATE — RAZVESELJIVE P RIPRAVE ZA NOVO LETO Pionirji na Jzlakah so napravili lepo akcijo sekretar SZDL okraja Trbovlje, vzgojo otrok in se zavedajo, da Kakor drugod, je tudi v oko-„ ... , ... je za zdrav rod mladine odgo- lici Zagorja v nekaterih kra- Porocila obeh tajnikov sta vorna vsa družba. jih letos sadno drevje lepo ob- rodilo, zlasti na Izlakah. V Te-otroka do sedaj cesto razvija- dnu otroka so pionirji izlaške la kampanjsko in enosmerno, šole organizirali zbiranje sadja si je danes ZPM v svesti, da je in ga že 28. p. m. okrog 125 kg treba vprašanje otroka jemati poslali svojim »tovarišem na kot kompleks. Tema »Otrokov zagorski šoli. Te pozornosti so prosti čas« vključuje skrb za bili mlagi Zagorjani zelo vese-varstvo. zdravje in zaposlitev ti, saj nimajo vsi pionirji te mladine vseh let. dokler le-ta poslastice v zaželeni količini, ne postane vreden člen sociali- zlasti ne v industrijskem kraju, stične družbe. Ta faza razvo- Zvezo, ki so jo ob tej priložno-ja društvene osrednje naloge sti skovali med seboj zagorski tako onemogočijo razne »trike. Ckm DPD na Vidmu so »e po Takšno je torej bilo dosedanje ramo pozdraviti posebej zar«d £ vključiti vzgojno in izlašld učend moramo toplo ”fi°L,.d0 !? enoletnem uspešnem delu spet delo tega koristneg, društva Na tega, ker ».vodje teh krožkov ZŠZZ J bodo odslej v izgub li vstopnico, v resnic pa so jo dal komu drugemu, k• je ^ __ 'ploh n j kupil) Ostala dva na;0ge za prihodnje leto uslužbenca, k; s cer vljudno iz poročila razv diiuo, c... spremljata^ obiskovalce na dolo- ,0 del.o društva ie uspešno. Po- delo društev »Partizana« in na- pozdraviti, saj bodo odslej v tesnejših, prijateljskih stikih v __________ ___,_______ ______ delo tega koristnega _ _ . zbr li, da pregledajo do edanje občnem zboru DPM, kj je b i ljudje, ki n-so prosvetni delivci . t *~-neišiV, nriintelirik-ih etikih i delo svojega društva in d zadajo pretekli petek pa je prišlo v de- Prišli «o do zaključka, da vzgoja ^ delu naloge za prihodnje leto lu društva do pomembne prelom- otrok ne sme b t le skrb staršev ledar otroških in _ mladinskih solskem in pionirskem delu^_ Iz poročila razv dirno, da, je bi- niče. Društvo je doslej skrbelo v in učiteljev temveč vseh držav-.„ delo društva le uspešno. Po- glavnem le za pogostitve in del- ljanov zlasti pa članov DPM cene °edeže pa sta zganjala rajo ]eq tekočega drobnega dela je no tudi za zah vne programe, «e- Ker je v okolic’ kraja precej praznikov In prireditev. Vse to bo možno le ob materialni pod- pori in sodelovanju Svetov za pomoč! Izlaškim pionirjem vse priznanje in zahvalo za tovariško otrok kot trop živine naprej, na- odbo,r društva izvedel' pet več j h daj pa so prišli član DPM do »a- siromašnih otrok, bo društvo iz- prek naprej n še n še naprej v akcij is Novo leio je društvo ključka in sklepa, da je treba vedlo še nab ralno akcijo za sta- prve vrste Krčenje, orer vanje, poskrbelo, da je b la mladinr, po- mu pomagati pr: izobraževanju re obleke, ki jih ho potem razde- suvanje, podrv-anosl Kljub pri- goščena :n se zabav ta v kot čkih in delu, da ne bo izpostavljen l-lo med najbolj potrebno deco kvarnim vpVvom ceste in slabe Videmski pionir j: pričakujejo družbe. Zato bo društvo skrbelo, novo leto z ve-eljem Vsako leto zadevanju in obupnem naporu drug{Vo prevzelo vod - tvo nad 9frr. hnte>n nerpri In » » . i __ ______ uslužbencev strahoten nered In nečloveški orišč Skoro bo štiri ^ -...,rwr. _________ ______ . r_r_________ ____________, _____= ___________ Predstavo bi se mor la začeti V nadalje pri red To otrokom urah zaposleni v raznih nsevmi- sprejem dedka Mraza bo društvo medodrednil in okr~,jn'm prven . ___. ____ stvotn v šahu. V Tednu otroka je da bodo otroci v popold nskih dož;ve kaj novega. Zo letošnji dvorano se še vedno val, množi- ]ep ;z]et jn pogostitev Ob sobotnem mladinskem zborovanju v Radečah 50 novih članov SLAVNOSTNA RAZDELITEV LEGITIMACIJ IN PRIZNANJ — OBETA SE ŽIVAHNO MLA DINSKO DELO Nad sto mladih obrazov, $ ka- bodo nad 50 novih članov 'pre-terih je sejala neka slovesnost, jel; v mlad nsk0 organ zacijo. V ________ __ je preteklo soboto prisostvovalo svojem govoru je predvsem pod- ______ ____ _ ,r ___e peljal] v dvorano, kjer bo Mladi slavnostnemu zborovanju ml dine črtal važnost študija, vte?tr n- šim teh otrok priskrbel oblačila.' Te sklepe občnega zbora mo- oder uprizoril za otroke 'grico iz področja radeške -'bč ne. Zbo- skega učenja in izobraževanja, vih krožkih U«tanov li so roko- organiziralo sprevod, k: ga bodo Da ne bodo šoloobvezni otroci dclske krožke, kjer se bodo de- spremljale snež nke, kovači sla-v z mskih mesec h 'zmrzovali, je ki ce učile plesti, kvačkati ‘n kr- ščičarj:, vojake, kraljevič Marko ca otrok. Prostori so zasedeni. Otroci protestirajc Marsikje se- _________________________ ___________ _ __ ____________ ________________________________ __ ____ dita po dva na enem sedežu. To- društvo dalo izdeloti a vse učen- pati, dečki pa bodo repbar li. De- palčki. Za sprevodom bodo da otroci še pr trajajo Luc ce copate, Ker pa nekateri šoke ji 1 ovali bodo n"dalje še rsorsk', pripravljeni vozov; ki bodo po- ž. ve v 'la bi h gmotn h razmerah, gledališki, šahovski in lutkovn’ biralj mlade radovedneže in jih je društveni odbor najp^ rebnej- krožki. in nastopil kot dedek Mreiz. ugasne. Začne se predf tm, poučen m zanimiv (raziskave o jedrski energiji v inst tulu »Borisa K‘driča« v L/ubljan in »Rod igralcev« — delo M re Danilove, letošnje noNteljice Prešernove nagrade za najboljšo igralsko kreacijo o tem letu). Od vsega je samo videti sl ke kajti spremljajoči te kV n muzika Izginjata v nemiru dvorane Otroci nam- Zagorju je nedavno melo svoj teč še vedno niso urejen■. Ved- tetai občn- zbor, ki pa so ga za- m _ ___________ = _ _ no novi prihajajo še In še vdvo- rad, slabe udeležbe ob prvem udeležili republiškega šahov-ke- Želimo, da Ir novoizvoljen* od- do dane«. »V tem času,« tako je rano Stojijo ob stenah, ker se- 6klicanju morali ponoviti. Iz tegj ga prvenstva za pion.rje. Priredil bor društvi’ lepe zamisli občnega dejal »posebno pa ie » ča«u de zev nj več Preden se I Im v.d’mo, da *e delovni ljudje v je tudi zlete šolske mladine, za zbora uresničil ir da b; na pr - ljudske revolucije, moramo iskat rovanje je z čel tov. Mak« Skoda, česar mladinka in mladinec n še VZagorju premalozanmana S tem pa program še n- ztklju- k; je pozdravil vse navzoče mla- sooal^t čne skupnost; nikdar ne čen. Ustanov V so lutkovn; oder, dinke in mladince ter goste za- meta izgubiti izpred oči. Vsem ki bo poskrbej za prvo prred;- »topnike okrajnega komiteja in novosprejetim članom pa je če-tev za pionirje m cicibane ie ob mnoi čn'h organ zac.j Nato je stital n j m želel tim več vrpe-O v5em tem in še marš čem =o predal besedo tov Ernestin, le je Ha pri njihovem delu. Zatem je bu slavnostni sprejem m razriel.tev leg tm-c j nov m članom. Mladinska orginizac.ja v področju obč ne Radeče združuje skoraj 400 članov leater-m o nove vodstva v posamezn.h Društvo pnajteljev mladine v lje organiziral tn izvedel šohov- se pogovori'- ljub. tel ji mlad ne v kratkih, preprostih besedah ----— __i_ —; sko prvenstvo za p onirje. Dve na svojem rednem občnem zboru, nanizal zgodovino mladinskega skupin starejših pion.rjev sta se novem letu. g banja v če=u od leta 1918 pa .»nnkl ilrnn« ^ V. L-« ->^14 J« « * -------* ' ■ - -» -»--- ’ » » * - prične, je v dvoran: že neznosna Zagorju vse premalo zan majo za taborjenje pr je prispeval 10 ti- hodnjem občnem zboru lahko po- vzorov za naše delo.« Za njim je O,novn;h organizacijah znala vliti vročina Otroc. *o nervozni in vprašanje naše ml dine. To potr- soč dinarjev za najbolj potrebne ročall: »Izpolnil} smo svoj0 na- povzel besedo tov Janez Zahrast- T<>ido deja Mladim ljudem nik, ki je v bitnih be*edah orisal vprašanje . tega ne premoste docela niti ču- juje tudi število članov društva, pionirje. O Novoletn jelki ®o logo — mladini smo nudT; vse j—----------tv začetnih kadrov ki je od 242 članov nazadovalo pionirji igral} pravljično igro Ke- k»r je b"-lo v naših močeh!« dovit’ posnetk Ulma. letos na 153 članov Cl nstvo in kec ;n Pehta petkrat. Ob tej pri- Upam ti trditi, g0 tak način odbor društva sta bila povezana ložno$ti so p onirje pogostili po prirejanja mladinskih kino pred- samo po rod tel j ^kh sestankh, na vseh šolah. Se mnogo drugega stav kor -t telo malo olj celo katerh so s cer obr vnaval vpra- dela je opriv l društveni odbor, nič. Predvsem je_ potreben red m ganja ki sicer ; odi jo v delovno mmel pa je le malo podpore področje društva. Upravn; odbor društva je bil pomen nocojšnjega večera ko še enkrat red. Otroci niso ovce (to so fudj dovolj energično in glasno pokazali), a lahko ?e spremene — oprostitel — v o no. Kaj res ne b upravo r________ »Svobode-Cenler« mogla omogo- je ured.l kartoteko ■ eno- n dvo- ostalega članstva. V d skusi ji $o razpravljali še delaven, saj je uspešn0 reševal o razn h drugih vpT Šanjih v zve- Družlv„ or}iateliev - f’- vse tekoče n loge in zvedej rkle- zi z vzgojo in zdravo rastjo naše Leskovcu j^ v „oiem enoletnem kina pe lanskega občnega zbora. Tako mlad ne. Med sklepi ki jih je delovaniuJ doseaL, leDe n,Dehe ogo- je ured i kartoteko • eno- n dvo- sprejel občn- bor, so najvažnejši: čili otrokom kulturnih predstav? stranskih sirot, sodeloval pri ak- zdravstvena in vzgojna predava- občnega zbora k* P M Leskovec Še dosti bo skrbi do, _ sadjem -n zelenjavo Tabor ie delovanju doseglo lepe uspehe, bil vzorno urejen in vsakdo, ki Pred nedavn.m so se člani zbrali je bil v njem ga je pohvalit S čim n kako? -j- „ -Mri- slcrh TJ, Vnrifttev na ®v°iem 2 rednem letnem V leuiiu mrosa je aruoivu -- otroških igrišč, da «e otrok od- občnem zboru da podajo obra- pripravilo otrokom bogat srečo- Po razdelitvi legitimacij »o raz- ___ M cijj za zbiranje knjig za Pr mor- Predv‘em upoštevajmo otrokal sko in zbral 186 knj g in 87 revij otroških igrišč, da se otrok od-Morda je liste dinarje prihranil ter jih poslal na OLO Toim n v tegne slabemu vplivu ulice, za ah zasluž i, pa tudi če so mu jih razdelitev po tamkajšnji hribov- katero vprašanje bo treba zain-staršl dali, otrok zr služi, da skih šolah. Po-leg tega jeodbor teresirat- pr'stojne č nitelje, pr o- priredilo ob Krk} 14-dnevno ta- voljo do dela. Mladim ljudem, ki stojijo na čelu pos> mezn m oenovn m organizacij--m, kakor tudi centralnemu vodstvu, obč n-skemu kom teju, je treba dati ve pr znanje, Saj so znal iztrgati mladino ;a prejšnjeg, mrtvila, ki je vladalo t tem pogledu doslej v radeškem področju. Ni pa seveda c tem rečeno, da je hkrati pa so j-h zalagali s delo dovršeno — nasprolno, dela bo še dovolj, zato o j volja do njega nikar ne popu-ti, ampak naj «e veča, da- bodo uspehi še Tednu otroka je društvo lepžj in večja. čun svojega dela lov Poleg teoa so si otroci v del;lj Se priznanja, k} j h je ob-V poletnih počitnicah je DPM Krskem ogledali še k no pred- č;nsk; komite LMS podelil osnov- l „ _• . a a j_ ___ »_ S-taTO. činski komite LMS podelil osnov-,_ . —, , , , ... . ni organ-zacijij Zidan mo t, Mla- V društvu delajo štiri sekcije: d|nskemu gledališču Svobodi Ra- di na svojem določenem prosto- naroč 1 za osnovno šolo Breginj paganda proti slkoholn m pija- borjenje mlad.ne, ki se ga je . .. « , . - u™=»«.«mu ru, da ga d0 plačanega proUoro v tolm nskem okraju več knjig v čam, meritev delovnega pod- ^dehrfilo 24 otrok. Okrajna Zve. no*ojJetn0 jelko pionirska sek- ko^nfjbo^jš m^kup n^Tn^ ttpremimo kot odraslega, ravnanje z njim ga bo zresnilo no šolo Brošt v koprskem okra- ve občine kier bo treba takoj rila dva šotora, ostale j>a so s (čutil se bo upoštevanega), ga ju pa je plačal enoletno naroč- ustanovit podružnico na Lokah izposodili. Člani društva so d zdisc pl-niralo, dalo mu bo ob- nino za pet izvodov naš h mla- in Izlakah čuteh slovesnosti Začetek orrd- d'nsk:h Vstov — Odbor ie nada mladim tabornikom v ča*ti borjenje na rezcoUoo v- jboljš m skupinam in posamezniku, k} so v s-vojem delu -e - v- ---------, . . pokazal: res lepe uspehe, obenem ska k”v> nj« letos ni delo- tudi kot vzpodbudo ostalim k Na v -čnem zboru pa so če večji delavnosti. ■1i in sekcijo za socialno Mn« ogrožen« mladno da bodo to kuhinjo se* lprli Tud; « pripravam: za Noto je zbran.m mladinkam in Kako se je razvijalo kopitar-stvo in Kopitarna v Sevnici V sušilnic, ni bilo mč novty- oietno jelko bodo pričeli ie mlad.nccm spregovoril zastopnik edaj Otroke ntmer».vaU ob tej okrajnega komiteja LMS tov. La-iložnosti obdarovati kolektivno, do Levec, k- je nov m članom Sekc Jo za socialno n moralno čes‘:U1 k »Prejemu vse pa po- JV i na. •» n< K t r,.-K n- 1/djr nP (Nadaljevanje) V modelami «o biti zaposleni članarine. Med delavci se je za- ve. suš In šk« MDf»n li , ,us lc,c, 80 T k . rfii vel-ka težka n odaovorna ugasne spomin na težke m cdlo-plt* ki niso melti nao 1 ->*to- aaJ vel Kf: . ,e‘lu ” Dogovorno » ^ ljudske revoluc ie V tek vlage Zgod-lc se je tud: da Kot drugod je tud, v ^hnednJ|e''^“to, ko 4ije «- so morah konlt. med sušen«em Leskovcu mladina sodalno ogro- Leto J908 je pogorela streha samo Nemc;, ki so bil} kraljevina čel t:h boj med »rdečimi« in »ru- stare strojnice, potem pa so zgradili novo strojnico 'n kupil. zase Od Slovencev se n, niti eden »učil modelarstva, kajti v*i nov pam; kotel za proizvajanje SloveaCj so bili nameščeni pri proti kapitalizmu — **“ L vosti. Kop ta s0 lež«U v bara- ^.TT.‘ medr^nlciaemr nK n.e kah' *« dodobra pcuštia. 't, ”eljl?nkama' De Pa Lesn; odpadk, so .. povsod ko- pare. Tega leta si je VVinkle pre- manjvrednem delu. Med delov- Zavladala ie brezposelnost. De- nrobleriM . . > S 1 1 : I 2 _ U1 1 — ..linaul. 0,11» A nllŠA — A kil . - j..l 1___a ' SO morah konlt* med siišeninm Leskovcu mladina socialno ogro- J” “ T , ' iz ne kat er h celic očsttinS žena, tej mhdin- je laže potna- mopremagoranj«, poirtvov lrro-h. vostl Kc»:ka »o ležal, v tora 9=^' treba je zbrat finančno revolucionarnost , da vost Kopta o ležala v tora- «Qmoč , $tvar je urejeDe Mn(>. bogato, skoraj neizčrpno zaklad- qo teže pa je t moralno ogrože- nic° vzorov, no mladino, k jn ie prav tu Sirih povsod pičili, tako da za kurivo ni bilo skrbel še amerikanske kopirne n:m basom je bilo uživanje alko- Lavske plače so bile nizke, kmet stroje Tj >o bil: potrebni zarad večjih potreb po tovamišk.h kopitih Za tovarniška k op.ta je bil holmh p.ječ navidezno prepove- pa je moral prodajati le, poceni. . Leta J939 10 ,RTčela Jsamreč dano, po drug; stran; pa so to Precej močna je bile tudi k on- 7»®*e®*ka narcčila_ To s,anie *e |jud:_ ______ __ _ _______ spet pouipeševal; Tako so delavci kurenca med kop tarnam; z Sev- 'e. « abSa!° y»« do leta 1941. krg,j0 Kako priti 'em ml dolet- obema rokam« '»prejme, k r se J’ poved ni ves »voj zaslužek za- niče 2u»ma, Virovitice in Vršra. K>,če, ™e , nikom do ž vega, je problem. Di- nud . Tega pa se morajo pr^v Zborovanje je pozdravil še to-zlastl pa v oko! šk‘h ra?eh. na var.š Ernesti v imenu obč n-‘ke-pretek Na !e«kovšk: šoli je ga komiteje ZKS in naglas 1 lai-kar cele tolpa mladih [e pogoje ki jih ima današnja k- se ukvarja z načrtno mladini M tvoje delo, zato naj s srt so sezidal; tovarnišk dimnik in ki so imele v*e dober promet in z okusnejšo izdelavo kopit Zato »op-tarna nemška centrala. s} pr-skrbel- malo lokomobilo. izvabljale od delavcev težko Leta 1914 pa so zgradil- poslop- služen denar, je, kjer je «edaj mehan čna delavnica ter poslopje današnje 1918 Sevničam Vse produkcija je bila med so W;nklej1 leta 1929 kupili tri __________r____________________________ fine kopirne »trote "n leta 1934 vojno osredotočene*'z« potrebe Po razpadu Avstro-Ogrske leta dva na električn-. pogon Tega le- Nemčije. niso izkor-stil; ta «0 vzidal, nov pam kotel Pri Del<,vstv0_ ki so ga še vedno |ak| p0 mojen mnenju niso svo- tako zavedat" on, k} nud jo, in jih slabih delanj toliko sami tisti, ki sprejemi jo. krivi, temveč starši k- vedo za njihova dejanja N mesto da bi otroke odvr čeli od slab h de- Ob koncu «ta pozdr nla zborovanje še tov Las- č kot z>i fop-janj jih nekfer} celo zpodbuja- n'k S21DL in 'ov. J®”e! c Zad-,o. Samo Društvo . prijateljev J«« Lee pred- modelarne ter komercialne pa.ar- ponudene lim priložnosti n se starih parnih kotlih so delavci okoriščali, je že čutilo duh .vo- mladine tej n .og; nikakor ne bo 'e ti«,o JoTvoljno pr.pud-ne osamosvojil. KopiUrna je btia zelo težko del»li kajf. skozi hode v začetku -ontembra leta ko». temveč b, morala pr skočiti vsem ti to pro iv ^ Tovarna kopi' je cvetela m postavljena pod sekvesturo Win- majhno odprtino »o morali zlot ,g44 j# ^5,, skor^ nočna na pomoč SZDL Sotankom te k do;žnos;i, k so nrndnVriiv. rasi. Ho Drve svetov- klejem ie bil vstop v tovarno v kotel 10 metat še vroča kopi- _______________________ _______su. organizacije in na zbor b voliv- 2 “1° izhajaj produkcija rasla do prve svetov- klejem je bH vstop v tovarno v kotel ie metat še vroča kopi- ^r"až*"med pariz-ne' n levniika organizacije in na zbor b voliv- ^ n. vojne leta l9.4__ICoj._Wo P-PRved- Delavstvo n^imelo Hladdnth^oprav-■ kop!t#rl,a Je ut.hnUa W nk.ej, “^bode »..ec^bodo med vojno vpoklicanih precej na razpolago kupčije zmožnih bilo nobenih. Vlaganje tn zla- ie2 no< tza,ml„ v NemčMo P"soeivuvh očetov. In ravno zato se poraja vprašanje, ali ne bi bilo mogoče tudi v Zagorju ustanoviti mladinske godbe. Dirigent rudarske godbe poučuje že precej mladih fantov. Prav gotovo jih bo tudi v bodoče. Nekatera stara glasbila bi se še lahko uporabljala. Vsaj toliko ča*a, dokler ne bi morda kupili še nekaj najpotrebnejših. A* tze-ba, da bj mladinska godba že takoj skraja štela 30 in več godbenikov. Morda bi »e dalo začeti tudi z dvajsebm:. Na enak način pa bi bilo treba lotiti za tega važnega dela, saj bi tihe Imelo Zagorje dve godbi. KoTkor nam je znana, vodstvo rudarske godbe že razmišlja o taki ustanovitvi Želimo le, da bi od razmišljanja prišli tudi k dejanjem. Vsekakor pa iePmo, da bi se ne ustrašilo začetnih težav, kj bodo nedvomno precejšnje. Kje so vzroki za slab učni uspeh NEKAJ PRIPOMB OB PRVI REDOVALNI KONFERENCI NA NIŽJI GIMNAZIJI V DOBOVI Jošti) Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK INadaH« Lgasražrritn* »Prav govoriš,« odvrne kraljica Kronoslava, »gospa Potil a-stavka ln njen mož P ra V lahko pogrešata svoje škornje. Tebi pa so res neogibno potrebni, kajti ti pojdeš iz dežele ter se boš morala preplaziti po marsikateri kamniti gorski poti ln se prekomatatl skozi bodičasto grmovje. Pomagala ti bom, kolikor se tla. Lakotnikov! ln Po-hlastavkini čevlji bodo za dolgo pot kakor nalašč, kajti debeli so ln močni. In naj gre tudi za življenje volku in njegovi ženi, to nič ne dč: vsak po dva Čevlja morata sezuti!« Zvitorepka je dvorljivo upognila svoje koleno ln se zahvalila blagodušni gospej: »Hvala vam lepa na vaši podpori! Da le dobim nove čevlje In takoj odrinem na dolgo pot!« Tako jo jo Zvitorepka Izvila, da Je moral Lakotnik sezuti čevlje s svojih prednjih šap, a žena njegova z zadnjih Brez koče na nogah ln brez sezutih krempljev sta se zgrudila v silnih bolečinah poleg vkovanega medveda in smrtne težave so ju obšle. Lisica pa je Pristopila s svojimi novimi čevlji k njima ter ju pričela za- smehovati: »Ljubi boter ln botra, poglejta vendar, kako lepo se mi podajo vaši čeveljčki! Pa jih bom potrebovala na dolgi poti! Priznati se vama mora, da sta se pošteno trudila, ko sta me pahnila v nesrečo. Pa če sta se prej smejala vidva ne zamerita, če se malo pošalim sedaj tudi jaz. Tako je pač na svetu: letos sc smeje eden, a drugi k letu! Nikar se torej preveč ne žalostita! Saj se bom na svojem potovanju zmeraj hvaležno spominjala ljubih mi sorodnikov, ki sta mi oskrbela tako lične čeveljčke. Pa še odpustkov vama bom prinesla s poti. da mi ne bosta očitala nehvaležnosti!« Pohlastavka se je zvijala v silnih bolečinah in je komaj mogla spregovoriti; vzdihnila je samo: »Oh, Zvitorepka, le čakaj, to se ti bo še otepalo!« Lakotnik pa Jo molčal ln ni smlslil na maščevanje, tako se mu je zagrenilo življenje. Tudi Miško Je bil tih in je žalostno ždel v okovih. Manjkal pa je Itmjav, ki *e Se pravočasno odnesel pete. Kako rada bi Zvitorepka tudi njemu kakšno zasolila! 26. Plahunov pogin in oven Beti n Drugega dne, še pred sončnim vzhodom. Je Zvitorepka namazala čevlje, ki sta lih bila sinoči »ezula Lakotnik in Pohlastavka. Nato se Je obula, obesila potno torbo na ramo ter se še poslovila pri kralju Kralj In kraljica sta romarici naročila kopo pozdravov za znanca In vse zbrane živali so Ji še enkrat zaklicale v slovo) »Srečno Pot!« Zajec Plahun in oven Belin sta stala lisici ob slovesu najbliže. Zadnji hip je potuhnjen-ka segla še trma dvema v roke Ih dejala s tresočim glasom: »Ljubi Plahun, oh. kako se težko ločim! Ti in na prijatcli Belin, vidva mi nista nič žalega storila. Proa'm vaJu prisrčno, spremita me malo! Vajina družba mi bo v veliko čast, kajti vidva sta poštenjaka, da Je malo takih. Ves svet govori o vama dvema spoštljivo. Tudi čednostna sta, prav kakor sem bila Jaz. ko sem se pokorila v puščavi. Z listjem In s travo sta zadovoljna in kvečjemu »e Se lotita kakšne zeljne glave in po repe. Toda nikdar vaju ne 'hlde želja po mesu In mastnih jedeh!« S takimi pohvalnimi besedami je Zvitorepka zbedačila oba glupca, da sta jo spremila. Pravila jima Je med potjo zanimive dogodke ln tako ju Je zvabila preko pustopoljine noter do svojega trdnega gradu, do Hnde luknje. »Počakajte malo tule pred vrati, gospod Belin!« pravi lisica ovnu. »Glejte, kako lepa trava raste tod in kakšna dišeča zelišča! Privoščite ti te tečne hrane, a Jaz se grem medtem poslovit od svojih ljubih otročičev. Ti Plah on pa pojdi z menoj v grad. da mi boš pomagal potolažiti mojo deco — kajti silni plač bodo otroci zagnali, ko zvedo da moram ▼ daljnjl svet. Kaj ne gospod Belin, da sme Plahun z menoj?« In oven je dejal: »Le pojdi, Plahun, le kar pojdi In potolaži mladino, da ne bo preveč jokala. Jaz vaju pa počakam tu zunaj.« Id dolgouhi Plahun se je dal pregovoriti ter Je Sel z llsieo ▼ brlog. Ko sta stopila v notranje grajske dvore, jima veselo priskakljajo naproti mlade lisičke, kajti otrokom se Je že silno težilo po materi. Ko pa so zagledale, da Ima mati torbe na rami in nove čevlje na nogah, se otroci nekoliko osupnili, češ, kaj pomeni neki vse to? A Zvitorepka Jim zgovorne pojasni: »Veste, otročički mene so hudobni sovražniki prijeli In zvezali. Prav gotovo bi me bili tudi obesili, če se me ne bi usmilil kralj Vendar pa sem morala obljubit' da pojdem ta pokoro po svetu. Za tovarišijo pa mi je kralj odločil Plahuna ln mi rekel, da smem s njim početi, kar hočem. Zaupno ml Je namreč razodel, da Je bil Plahun prvi, ki me Je po krivem obtožil. Zato sem pa tudi presneto huda nanj. ln to vam re- čem, da ne bo ušel kazni, ki Jo zasluži!« Ubogi zajček se je silno ustrašil ostrih besed ln je skočil proti vratom, da bi jo popihal. A se mu ni posrečilo, kajti lisica mn je že prestrigla Izhod ln ga zgrabila za vrat. »Za božje delo!« zajoka Plahun. »Belin, pomagaj ml! Kje sl. Belin? Zvitorepka me davi!« Toda zajec ni vreščal dolgo, kajti lisica Je hipoma pregriznila svojemu gostu vrat (Nadaljevanje sledi) Rešitev nagradne uganke iz 44. številke Rešitev besedne obratnice iz 44. številke »Zasavskega tednika« se glasi: ŽIR — RIŽ. Strogi žreb je prisodil nagrado za rešitev te besedne obratnice Marijanu Bajda, učencu 8. razreda osnovne šole. Pod-kum St. 62, pošta Podkum, nadalje Alenki Leni čar, učenki 2 a razreda osnovne šole. pošta Brežice. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti Vse ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb ni bil naklonjen, za njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala! Uredništvu. Nova zemljepisna nagradna uganka za pionirje Boste uganili naslednjo zemljepisno uganko? Upamo, da. No, poslušajte to: Z »R«.......... na vzhodu Slovenije vam zdravje delim, Z »L«.........na zahodu za Ljubljano čepim. Namesto pik vstavite v uganki ustrezne črke, šest po številu, pa boste dobili imena krajev, ki jih morate uganiti Pri oo^h besedah razen prvih črk, ki smo vam Jih navedli, vse ostale črke zaporedno enake. Če boste torej uganili obe zemljepisni Imeni, nam prinesite ali pa pošljite rešitev v naše uredništvo do nedelje. 27. novembra opoldne. Tudi za to uganko bosta dva rešitelja dobila po odločitvi žreba za nagrado knjižno darilo. V odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega Imena ln priimka razred šole, ki Jo obiskujete, ter pošto in kraj kjer ste doma. Uredništvo Prva redovalna konferenca na šoli je za nami. Statistika nam pove, da je bilo od 133 vpisanih dijakov pozitivno ocenjeno le 77 ali 57,9•/• Šestinpetdeset dijakov oziroma dijakinj je imelo iz enega učnega predmeta 24 učencev slabo oceno, v dveh predmetih 19 učencev, po tri in še več slabih redovanj pa 13 dijakov če upoštevamo, da je bil obisk pouka 94,2-odstoten, bo vzroke za slab šolski uspeh treba iskati ne na šoli, pač pa drugje Verjetno pri nedoslednosti staršev, ki so najmočnejši Starši naj nadalje kontrolirajo domače naloge otrok če je ta naloga napisana grdo in površno, naj jo otrok napiše drugič ali tretjič. Končno bo otrok uvidel, da ne more z glavo skozi zid, kakor to pogosto opazimo. Vzroke slabih šolskih uspehov pa je čestokrat iskati tudi v tem, da imajo dijaki ozko ali pa ob nepravem času odmerjene ure za domače šolske izdelke in za učenje. Nepravilno je, če otrok piše domačo nalogo in morda celo pri slabi razsvetljavi. Starši naj poskrbe, da se vzgojni element otroka v pred- otrok pripravi za učenje doma —" " in za izdelavo domačih nalog šolski in šolski dobi. Starši se vse premalo zanimajo za učne in vzgojne uspehe svojih otrok. Tako n. pr. ne obiskujejo roditeljskih sestankov, niso dovolj povezani z učitelji in tudi niso v svoji vzgoji in hotenju dovolj dosledni. Otrok je v šoli dnevno po 5 ur, tako preživi torej 19 ur s starši doma. Tam se vzgaja in uči ob vzgledih staršev in svojcev. Če je mati neredna in površna, bo največkrat tudi hčer takšna. Kakršno Je stanovanje, takšna je gospodinja — pravijo. Prav tako pravi pregovor: »Kakršen je oče, tak je sin« Mnogo resnice Je v tem pregovoru. Če se oče ne zaveda svojih napak, če je sam nedosleden in površen ali pa pretirano strog, ne more z dobrim zgledom vplivati na sina. za naslednji dan v popoldanskih urah. Otrok je zvečer že zaspan in utrujen ter nesposoben za duševno delo Pomnimo in pomislimo: Vsako delo terja določen čas. Naj nam ne bo žal, če ga damo otroku, saj ga damo za našega otroka. Imejmo vedno pred očmi. da bo površen dijak s slabim, površnim odnosom do šole nekoč tudi površen delavec, površen mojster, površen uslužbenec. To pa ni z našim učnim smotrom in hotenjem: mi hočemo otroka vzgojiti tako, da se bo razvil v svobodnega tn mislečega, kritičnega in razgledanega ter za delo sposobnega člana naše socialistične družbe. F. V. Zaeorianski kirižnici več prostora MORDA PA BI SE NAŠLI PR OSTORI TUDI ZA ČITALNICO Zadnje 6o#e je opaziti v Zagorju vedno večjo zavzetost za dobro čtivo. Ljudje so se navadili več brati Spoznali so, da je dobra knjiga na/zvestejši prijatelj. V sindikahr knjižnici je tz ledna v teden več obiskovalcev. Prihajajo stari in mladi, zlrsh pa rudarske žene, hi kljub delu oh večerih rade vzamejo v roke kakšno knjigo Knjižničarka Ima dvakrat na teden polne roke dela. Predno urtreže trie m bralcem, mora premetati na stotine knfg. Zal pa /e omenjeni prostor občutno premajhen Cim pride v knjižnico naenkrat desetina ljud', postane tako te*no, da se nj moč niti obrniti Liudr« b: radi o knjižnici nekol-ko posedeli /n se pomenili r znanci o raznih knjigah. To je tud eden ‘zmed mnogih načinov, da ljudje spoznavajo, katere knjige *o dobre m katere velja broti Vendor jim je tudi to onemogočeno, kajti prihajajoči zaradi tesnobe ne dovolijo takega pomenka. Alf so 0 Zagorju možnosti, da bi knfžmco namestil: v večje prostore? Nedvomno drži. da je *N*ka zelo ve Uka Vendor tr morah odgovorni i m tel ji vedeti, da tak, vzaojn- nšttucif. kot le knjižnica, ne gre klatiti niti sredstev, še m-nj pa prostorov. Na osek način bi morali skušati urediti to vprašanje in najti boljše tn večje prostore. Potem bo v knjižnico prihajalo še več ljudi Nekateri prosvetni delavci so že večkrat načeli vprašanje čitalnice Sicer je prva leta po vojni imelo Zagorje lepo ure/eno čitalnico*, kj je še danes ohranila to me, vendar "e uporablja v druge namene. Znano pa je, da je bila nekdanja čitalnica vedno polna ljudi, hi so, bodle j brali časnike, revije, ali pa poslušali redio m šahirali. čitalnico b Mo treba ponovno urediti. Bivši Glavni odbor ■•Svobodi je že vred meseci poklal vsem občnskim odborom pismo, v katerem je odbornike oziroma vodstva občin pozval, naj v dvojih krofih pomagajo društvom »Svoboda« pri ureditvi čtalnice. V nekaterih občinah že imajo take čitalnice. Le-te so sleherrti dan ptenavoljene, posebno ker tmefo na razpolago v*e "lovenske časrrke in cele rev!je Morda pa br sind k~t rudarjev le poiskal rešitev tecin vprašanja in vrnil bivšo čitaldco svojemu namenu. To še zato. ker hi venjo o prv vrnt; prihajal; rudar/ in njihovi otroci. BH2IH PO S VLTU| (Nadaljevanje s 1. strani) vodstvo države novo JOjoško načeljuje general FIZK.ULTURA IN ŠPORT junta ki H Aramburu. Dogodki v Braziliji pa so b it preč*/ burne/ši Ta le na zunaj pravzaprav nepomem ben dogod*K, kot je zamenjava min-'dra za vojsko, sprož:la reak etjo vojske n parlamenta, ki sta v tem videla neiamost za demo kratieno ureditev o držav da slo vrgla j položijo zatožnega pred sednika Carlosa Luža ter posta vda na položaj predsedrr ka države predsednika senata Rimosa. V tej dežel- je s cer vrelo že ves čas po volitvah 3 oktobra, ker so rerkc onarne sile “tremele ra tem, dr< ne bi novo zvoljeni de mokratsko nastrojen Kubiiek prevzel vodstv države. Francoski parlament In fena> se še vedno ukvarjate » predle gom, rb bi razp'at izredne parlamentarne volitve, ki b, naj bi.e že v letošnjem decembru al pa b- naj počakal na potek mandata Gre namreč za spremembo vof Inega *stema kar je res nujno m potrebno, če sar pa si sedanji poslanci ne že Irjo ter izkoriščajo sedanjo pred p pano parlaman 'arno proceduro ter ob vprašanj h o zaupnici vla rf-i glasujejo zanjo, čeprav je v resnic: ne žele. ker bi sicer za rad krize po nezaupniče bi jo izglasovali, postalo aktualno vprašanje razpustitve parlamenta V zadnjih dneh je stopilo ponovno v o'predle vprašanje Posarja, o čemer sta ruzpravl/aia tranco-sU; zunanji minster P noy in za-hodnonemšk kancler Adenauer Baje sta ?e dogovorila o gospodarskih koristih obeh držav v Posarju kor po n bilo točneje obrazloženo čeprav je pr'v to vprašanje bistveno vprašanje odnosov med Frcnejo 'n Nemčijo glede na to deželico. Drugo, o čemer »ta se dogovor il je, da bo bodoča ureditev Posarja kljub nedavnemu glasovanju kol kor toliko •evropska*, kar bj naj pomenilo da je Adenauer popusti v vprašanju neizogibne priključitve Posarja k Nemčj*. Sodeč po tem bj lahko trdili, da je Pinoyu »sporazum« mnogo tl-treje u spel kakor lanskoletna prizadevanja Mendes-Francev Ce še o me- mo da ta podpredsednik Kardelj odpotoval v Vel ko Bnian,iii n uradni obisk,, k/er se pogovarja z najv šjimi brtansk mi pred tav n'k i' o aktu-lnih med'eboinh vprašanjih naše države n Velike 2SD Celje Britanije, smo menda izčrpali ne- Drava (P) kaj najvažnejših pol tičrr h ao- Part z> n (R) godkov rodni’h dni Mariborsko-varaždinska n ogometna liga U Krapini |e Rudar u uspelo priboriti sldue dragoceni talki RUDAR (TRBOVLJE) : ZAG ORAČ (KRAPINA) 4:1 (2:0) S prav dobro igro je trboveljski »Rudar« preteklo nedeljo v Krapini dokazal, da se njegova forma iz tekme v tekmo popravlja. »Rudar« je po dolgem presledku nastopil spet neokrnjen, kar je prišlo do izraza tudi v tej tekmi Povratek Knavsa iz JLA in okrevanje igralca Šorla -r- to dosti pomeni za moštvo »Rudarja«, pa tudi pri Opresniku izgleda, da prihaja v svojo nekdanjo formo. Za re-virčane je razveseljivo sporočilo, da je bil rezultat nedeljske tekme v Krapini proti »Zagorcu« 4:1. Moštvo »Rudarja« je igralo lepo, posebno pa se je izkazal Opresnik, ki je sam zabil tri gole In Knavs enega. V nedeljo, 20. t m., bo »Rudar« igral doma, in sicer proti moštvu »Mladost« iz Zagreba. Republiška rokometna liga RUDAR IZGUBIL VSE IZGLEDE ZA NASLOV JESENSKEGA PRVAKA Svoboda (Ljubljana) : Rudar (Trbovlje) 13:4 (4:3) V tekmi proti »Svobodi« v Ljubljani »Rudarju* iz Trbovelj ni uspelo, da si pribori dve dragoceni točki. Rokometno moštvo »Rudarja« bo odigralo še zaostalo tekmo s »Partizanom« iz Črnomlja. Brežiški nogo- lz sodnih dvoran melasi so zadnjo tekma zgubili Na domačem igrišču Je NK Brežice odigralo zadnjo nogometno tekmo v jesenskem prvenstvu mariborsko-celjske skupine z moštvom »Aluminija« iz Kidričevega, ki se je končala 3:1 (1:1) v korist gostov. Tekma je potekala zelo ostro in tipično prvenstveno in Je, lahko trdimo, zmagalo boljše moštvo. Domača enajsterica je nastopila zelo oslabljena, brez dveh najboljših napadalcev in vratarja. zaradi česar je napadalna vrsta odpovedala, nadalje ni imela uspeha proti rokometašicam »Svobode« in je izgu bila igro s 3:1 (2:0). Sah v Trbovljah V četrtek 10. t m., so v Domu ŠD »Rudarja« v Trbovljah odigrali šahovski brzotumir za prvenstvo v mesecu novembru Turnirja se je udeležilo 14 igralcev »Rudarja« in štirje šali isti domače »Svobode*. Igralci so se razdelili v dve skupini; v prvi je sodelovalo osem šahi-stov. Nadmočno je zmagal Frece s 6 točkami, ki je remiziral s Škrbcem in Rajevcem, ostale Jazbeca st V finalu ao se razvile ogorčene borbe. Do zadnjega kola sta vodila Gerželj in Jazbec ml. s 7,5 točke; prvi je remiziral s Sribarjem, drugi pa s Frece totn O odločilnem srečanju pa je bil France Gerželj uspešnejši in se je tako maščeval za poraz v predtekmovanju. Dobro so se uveljavili še Škrbec. Frece in Rajevec. ki je nastopil aamesto Tudi ženska ekipa »Rudarja« 1 domači igralci niso izkoristili več priložnosti za dosego gola. Uspešen strelec za domače moštvo Je bil Ivkovič (1), za gosta pa Zaspan (2) in Bervarič (1). V oslabljenem moštvu so se pri Brežičanih odlikovali branilci in krilci (Ljubo in, Golič), pri gostih pa Zaspan in vratar. Nekajkrat groba igra je že v prvem polčasu izločila brežiškega branilca, proti koncu igre pe vratarja »Aluminija«. Pred 800 gledalci je tekmo sodil na slabem in blatnem igrišču objektivno in dobro sodnik Brunšek. M. T. partije pa dobil. Drugo mesto je zasedel Škrbec s 4,5 točke pred Jazbecem in Kozmusom (4), Rajevcem (3,5) itd. Prvi štirje igralci so se uvrstili v finale in v mestno reprezentanco, ki je nastopila 13. novembra na III. moštvenem brzotumirm slovenskih mest — V dragi skupini sta med desetimi igralci zmagala Jazbec ml. in Gerželj s 7 točkami pred Sribar-jem (6.5), Rugljem (6), Irtom in Severjem (Svob.) po 4,5 točke itd. Presenetil je tov. Irt, Ki je v prvih petih partijah dosegel 4,5 točke, nato pa popustil. Vrstni red finala: 1. Gerželj 8,5 točke, 2. Jazbec ml. 7,5; 3. Šribar 5,5; 4. Škrbec 5; 5. Frece 4,5, 6.—7. Rugel in mladinec Rajevec po 3,5; 8. Kozmus 3; 8.--10. Irt in Sever po 2 točki V počastitev dneva republike, 29. novembra, imajo šahisti »Rudarja« v načrtu brzotumir-ski dvoboj s šahisti trboveljskega ŠD »Svoboda« po ševenin-skem sistemu (vsak igralec enega moštva igra z vsakim igralcem nasprotnega moštva). Ta dvoboj nameravajo odigrati na 12—16 deskah. (n) >4 Kinematografi Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah bo predvaja, do ponedeljka ameriški kriminalni film »Podkupnina«. Prihodnji teden od torka do četrtka francoski film »Bela griva«. Kino »Svoboda Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški barvni film »Po čem je slava«. Elino Brežice: 18.—20. novembra ameriški barvni film »Si-meronska roža«. 22.—24. novembra jugosl.-grški film »Dva zrna grozdja«. 25.—27 novembra ameriški film »Sence preteklosti«. »Partizan« Sevnica: 19.—20. novembra angleški film »Mreža«. 26.—27, novembra ameriški film »Klovn«. Prijateljska nogometna tekma Svoboda (Trbovlje) : Bratstvo (Hrastnik) ld) O:0) Prejšnji četrtek je trboveljska »Svoboda« povabila v goste nogometno moštvo »Bratstva« iz Hrastnika. Po zelo živahni igri je zmagalo moštvo »Svobode« z 1:0. »Bratstvo« je nastopilo s kombiniranim moštvom in ni uspelo proti razigranim »Svo-bodarjem«. Pro etarei iz Zagara nepremagan V nedeljo «o odigral- zadnje kolo nogometnega prvenstva ma-riborko-celj-ke skupne, ki je prineslo pr čakov-ane rezu!ta'e razen poraza Brež c n* domi čem igrišču. Med vod lna moštva pa «o se vendar uvrstil; brež ški nogometaš’. kar je zn nov nce v tem prvenstvu vsekakor lep uspeh Rezultat: srečanj zadn ega kola: NK Brežice t Alumin j (K) l:3i Rudar (V) : Drava (P) 2:11 Proletarec (Z) : Kovinar (S) 6.4; 2ŠD Celje : Part iz n (R) 4:3; Kovinar (M) : Partizan (L) 11:1. Proletarec z Zagorja je v letošnjem jesenskem tekmovanju nepremagan, vendar mu prvo mesto še vedno ogroža velenjski Rudar, ki 'm,= še need grano tek mo v Celju Uspeh Rudarja v Velenju b- vp!iva: le na prvo mesto prven- trene tabele medtem ko ostanejo o5 a tal mesta nespremenjena M. T. Kino Brestanica: 18.-drama »Osramočena«, novembra ameriška »Stalag 17«. -20. 25, no- 27. POTUJOČI KINO LP TRBOVLJE predvaja od 19 do 22. novembra amer film »MORSKI VOLK«. 21. nov., ob 16.30 v Izlakah, ob 19. uri v Mlin-šah; 22 novembra, ob 16,30 v Zidanem mostu in ob 19. uri na Vrhovem. drama Vremensko napoved za prihodnji teden Do 21. novembra suho oziroma jasno, ponoči mraz. V nadaljnjem poteku nestalno s pogostimi padavinami. Sneg se pričakuje okoli 25. novembra, v naslednjih dneh pa zopet dež. il LESTVICA PO IX. KOLU Proletarec (Z) Rudar (V) Alum nij (K) NK Brežice Kov nar (S) Kovinar (M) P rtizan (L) 9 7 2 0 34:17 8 7 0 1 30:15 9513 28:13 9513 29 19 9 5 1 3 26:21 9 4 2 3 25 18 8 2 2 4 21:z2 9 12 6 14:19 9 2 0 7 12:23 9018 11:53 Ali res smemo vozili z motornimi vozili po vseh republiških cestah z neomejeno hitrost"®? Trgovinska zbornica za samostojno administra knjigovodstva. Ponudb som poslati na TRGOVINSK kraj Trbovlje sprejme vno moč, vešči manjšega s kratkim življenjepi- ZB0RNIC0. TRBOVLJE Občinsk. Iiu0.sk; odbor Trbovlje Po 12. členu Splošnega zakona o ljud k h odbor.h (Ur list FLRJ štev 22-52) te. 48 členu Uredbe o gostinsk h podje j.h ;n gosli-šč h (Ur. 1 st FLRJ štev 6-54) je Občini k: ljudsk odbor Trbovlje na svoji IV. set dne 31 okt. 1953 sprejel ODLOK o sprememb; n dopoln.tv odloka o obratov nem ča«u trgovskih, obrtnih in gostinskih obratovalnic v območju občine Tr bovije, 1 člen Odlok o obratov lnem ča u tr-govsk h, obrtn h n gostinsk h o-bratovalnic v območu občne Trbovlje, objavljen v Uradnem listu LRS štev 35-530 54 z dopol-nitv jo in - premem bo, objavljeno v Ur dnem 1 stu LRS štev. 25-480-55 se spremeni n dopoln tako, da se 1. člen -edaj pravdno glasi: 1 člen Postovn č’$ trgov kih obrtn h in gostinsk h obratovalna doio čajo delovn kolektivi trgov k h, obrtn-h n gostinsk h podjetij, obrt; in gostišč :n zasebn la t-n ki obrtn h delavn c is » ■ ebn h go t šč. Trgov.nske ;n obrtne potioval niče morijo b ti odprte v času, ki ga določa tr odlok gost nska po-djeVa n ge * šča pa morajo tn smejo ime*i odprte svoje obn tovalnice samo v določenem času. Go-tinski podjetja, gostišč n drugi prired teli javn h zabav lahko za posamezne priložnost »jp rosi jo za podaljšanje obrato- valnega časa Dovoljenje za podaljšanje obratov Inega ča a iz-di; Oddelek za splošne zadeve ;n proračun, če plač; gosi n=ko podjetje al gost šče predpi ano prošnjo n jmanj takso n v!ož; prošnjo n woxiix .... tri d" P.re.d d”en?’ k*t*'reqa voziti^previdno lin” htirost vozila Član Avto-moto društva v Trbovljah je v pogovoru z vozniki motornih vozil v društveni pisarni tolmačil odredbo o cestnem prometu v LRS in odredbo o cestah, ki so v LRS prvenstveno namenjene za promet z motornimi vozili tako, da bi mu človek res skoraj verjel, da se izven naseljenih krajev od znamenja »Konec omejitve hitrosti« sme voziti z vsemi motornimi vozili z neomejeno hitrostjo ne glede na to. če določena cesta ni navedena v odredbi o cestah, ki so v LRS prvenstveno namenjene za promet z motornimi vozili Spričo okoliščine, da Je navedeno tolmačenje v nasprotju z določili navedenih odredb in člena 13 uredbe o prometu na javnih cestah. nadalje da vozniki motornih vozil ne bi po nepotrebnem kršili prometnih predpisov, Je potrebno, da te voznike opozorimo na nekatere predpise oziroma določila zadevnih uredb Uredba o prometu na javnih cestah pravi v svojem 12. členu, oa mora vsak voznik podaljšuj«1 cbr tovaln 2. člen Ta odlok veha z dnem objave Štev. !.-720-1-55 Trbovlje. 31. okt 1955 Predsedn k: A'o-7 Dular PARCELO ZA 8TAVBISCE in lop vrt na sončni legi, 10 minut oddaljeno od novega rudnika Hrastnika ugodno prodam. — Miha Audič. Novi Dol St 151 — Hrastnik NAPRODAJ odlična plemenska krava, montafonka z odov-ntkom težka 560 kg. breja s tretjim teletom Vpraiatte: Stane Gnus Mamo 13, Dol pri Hrastniku. PREKLIC Preklicujem žalitve, izrečene proti Hedviki Pavšič — Danica Spil ek. Breči «-#> Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, zlate mamice, sta*v name Helene KlopčiC roj. Gor’an se prisrčno zahvaljujemo delavski godbi, sosedom za x>moč ob težki uri, vsem, ki so nam izrazili sožalje darovati vence tn cvetje In jo spremili na ind-nji poti Družina Klopčič uravnavati v skladu s pogoji v poštev prihajajočega vozila ceste ln prometa Na vseh delih določene ceste, kjer ni prostega pregleda na ovinkih blizu šol in bolnišnic, na križiščih. na velikih klancih ponoči nadalje, če je vreme megleno, če je blato tn prah. prav tako na ozkih prehodih, na mostovih, kakor tudi skozi naseljene kraje itd Je treba hitrost zmanjšati — če pa okoliščine zahtevajo se mora vozilo tudi ustaviti Člen 13 Iste uredbe pa pravi, da maksimalna hitrost vožnje notntških avtomobilov ln motornih kole« one znašati na Zahvala t>«ia Irt i« *Dma zmoto Tega zagovora pa sodi:če ni upoštevalo, ker je po Izvedenih dokazih prišlo do zakljii*^®' da je v tem primeru podano očitno kaznivo dejan’e majhne tatvine po čl. 259 kazenskega zakona, zato Je bila glede na to, ker je napravila kaznivo de'a-nje v povratku, obsojena na 1 mesec zapora, trpeti pa mora tudi sodnijske stroške. POPRAVEK V Aenti stavek 1 od bwka članka »Nova mizarska delavnica v Dobovi je tudi sad naporov delovnega kolektivi«. ” smo ga priobčili rui drugi Stranj v 45 številki našega tednika, se Je vrinila hp^da. ki 1e smisel stavka jaopolnoma jvcačik*1 Ta stavek hi se menil pravilno gladiti: »Nismo veliko potl-ao-vali od ntnrn Jvgotinvti«.. •*» katero neljubo napako nal n«m bralej oprosto. — .___ UREDNIŠTVO.