V Gorici, dne 5. septembra 1901. 36. številka. ' IJ.' VJ-' . !t l/.lmja vsaki čctrtoU ut) 11. mi dopoldne. Rokopisi sc ne Vladajo. Netiankovana pisma sc ne sprejemajo. Cena listu znaša za colo leto I krone, za pol leta '2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K I ’5C Rokopise sprejema uredništvo v Uorici, dvorišče sv. Ililarija štev. 7. /. n re dii ikoin je mogoče tovoriti vsak dopoi dne v upravništveni sobi. i—’ oven se Naročnino in naznanila s p r c j c m a upravuištvo v Uorici, Scineniška ulica št.!). Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in na Korenjskem bregu (Uiva Como) št. 11 po S vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit \ istali, iu sicer: če : c tiska enkrat M \ m., dvakrat l'J vin., tr.krat 10 vin. Večkrat po pogodbi. N a r o č n i n o in oglase je plačali v Gorici. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Iran Bajl v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna * (odgov. J. Marušič) v Gorici. Kmečki stan in liberalizem. Že od lota 18(50. vidno propada v Avstriji kmečki stan. Leto za lelotn se množijo dolgovi, na tisoče kmečkih po sestev se proda vsako lelo na dražbi; v mnogih krajih se kmet izseljuje z deželo v mesta, ker mu več ne.se pičla plača v tovarnah; drugod pa se seli v daljne kraje, n. pr. v Ameriko. Njegovo posestvo pa ostane v rokah brezvestnih oderuhov Kar se tiče naše slovenske domovine, propada kmečki stan najbolj na Dolenjskem, v nekih krajih na Gorenjskem in na Tolminskem. To propadanje kmečkega stanu je zakrivil gospodarski liberalizem, t. j. pro-stomisclnost, kar se tiče gospodarenja in urejevanja kmečkih posestev. Liberalec skrbi le sam za se, za druge mu ni mar. Pri njem velja pravilo : H o j u j m o s e, in k d o r je š i b-kejši, naj pade! On ne pozna krščanske ljubezni do bližnjega, ampak lovi brezobzirno le svoje koristi. l’ri tem ne pomisli, da spravi mnogo ljudi v revščino in propast. Liberalec pozna za-se le pravi c e, katere ima do drugih, a d o I ž n o s t i noče poznali nobene. On hoče le preje m a t i, a noče dajati. Liberalna prostost je napadla vse stanove, a še posebno kmečki stan. Začeli so učili in gospodariti tako, kakor da bi bila obdelana zemlja navadno blago, ki se porabi ali proda brez škode lastnikove; niso umeli, daje zemlja kapital, kateri naj se ne porabi. Tako se je širilo prepričanje, da ima človek pravico zemljo sebi izkorišče-vali, pa da nima dolžno sli, njeno moč varovati drugim ljudem iu poznejšim rodovom v prid. Vsak človek ima pravico zahtevali, da se zemlja dobro obdeluje in da se ne izrablja. Kajti zemlja mora dajati vsem ljudem zadostnega živeža. " 1 11 - 1 ----------------- LISTEK. Kato sta hribolazca Tine in Tone šla na Črno prst. Šaljiva sličica. Spisal Soški. »Kom šel mi planincu, Na sirim; vrhe..........- Nar. p. „Stoj! Kdo si?“ „Tebi nič mar“. „Stoj, pravim, če si božji! Kdo si ?“ — „l)ober prijatelj: Tine, črevljar11. „0, zlata duša — pa v taki temi!!“ „ln li, Tone, krojač — zlata duša! — Dve po polnoči je komaj, pa si vže tukaj ?“ „Da! — Kam pa, Tine, s tako preklo v rokah ?“ „Kam pa, Tone, z enako preklo v rokah?“ „Greš-li fižol natikat?“ „Greš-li orehe klatit?11 „Jaz ne klatim orehov, — jaz sem hribolazec1*. „In jaz ne natikam ližola, ker sem tudi hribolazec*. „No, veseli me jako. — Kam pa lezeS danes?*1 „Nikamor drugam, kakor naravnost na — Čr u o p r st“. Zemlja se mora tudi izboljševali, da bode dajala vedno več pridelkov za prihodnje rodove. Tudi vsak p o s a m e z e n človek ima dolžnosti glede svojega zemljišča. Ako hoče samemu sebi dobro, ne sme svojega zemljišča poljubno razkosavati, izrabljali, iskali iz zemlje dobička, s lem, da uniči vrednost zemljišča. Ako bode tako delal, pride kmalu na boben, ne le sebi, tudi svoji rodovini na škodo. Njegova lastna korist ga sili, da varuje in obdeluje svoje posestvo. Ako posamnik po liberalnem načelu ne mara gledati na drugih korist, ampak le na svoj trenotni dobiček, se zemlja kmalu izrabi iu zgubi veliko na vrednosti, a tudi kmet obuboža, in ž njim vse prebivalstvo. Da bi dosegel kolikor mogoče hitro dobička, seka gozdove; da bi dajal velike dedščine, se zadolži na premoženje. Tako sicer ostane lastnik premoženja po imenu, a v resnici gospoduje črez njegovo vrednost upnik. Upnik, po navadi kapitalist, lahko izrablja posestvo po svoji volji. Tako je zakrivil liberalizem se svojo lažnjivo prostostjo, da pada kmet. za kmetom. Kjer je kmečki stan še krepak in imovit, tam prevladujejo srednja posestva. Srednje posestvo je tako, ki ga more posestnik sč svojo družino skozi celo lelo brez najemnikov obdelati. To je srednji kmečki stan. Po liberalnem načinu pa se srednja posestva cepijo v mala posestva po parcelah; torej imamo mnogo ljudi brez dela in brez potrebnega živeža. Ali pa nastajajo latifun-dije, t. j. ogromna zemljišča, katerih pa lastnik kapitalist ne obdeluje, ampak jih pusti v puščo. Kjer so bili poprej zeleni pašniki, so pasejo jeleni, po nekdaj rodovitnih poljih pa je nalegla voda in okužila okolico. Zemlja, ki pride kapitalistu v roke, ne koristi nikomur. „Tii — na Orno prst?! — Tvoje jazbečje noge, pa tvoj krof, pa tvoja naduha in — Crna prst!! — Dragi moj, če moreš, obupaj!“ „Kaj ti, živa nit, ti sloko bedro, ti uboga Šviglja, ti si upaš z jezikom dregali ob moje hribolasivo?!“ „Veš kaj, Tine! Jeza ni zdrava, posebno ne za naju, ker imava še hudo pot pred seboj. Tudi jaz sem namreč namenjen na Črno prst. ldiva torej skupaj**. „Velja! — Toda povem ti vže naprej: jaz grem kakor ura enakomerno in brez počitka'*. „Jaz uprav tako**. Nato udarita naša junaka z okovanima palicama ob karnenita tla, da se iskre ukrešejo, in jamela korakati. Tone posega se svojimi dolgimi nogami navkreber počasi kakor nihalo pri stolpni uri, Tine pa svedra za njim brez takta kakor nihalo pri stari kuhinjski uri. Pot je vedno bolj strma. Tine in Tone, oba vže sopihata, če tudi je še zgodaj zjutraj. Rada bi počivala, a ne smela, kor dogovorila sta se vže pod hribom, da pojdeta ,.kakor ura enakomerno in brez počitka-1. — O kako rad bi bil — posebno Tine — preklical te usodno besedi;! A čast, ki je hribolazcu nad vse, ne dopušča mu tega. Zgodovinarji sicer ne morejo slave starih Benelok dovolj povzdigniti, a pri tem pozabljajo, koliko revščine so ravno Benetke zakrivile. Goli Kras je večna priča njihovega liberalnega gospodarenja. Ne le da so izgubili Benečani svojo moč, vrhu tega so si še drugo šibo stvarili, ki jih bo tepla: iz gor, koder so posekali gozdove, se vali grušč po rekah do morja, da jim zasuje njihovo pristanišče, ki je nekdaj gospodovalo črez polovico sveta. Politični pregled. Volilna vojska za dež. zbor na Kranjskem. — 12. t. m. se bodo vršile na Kranjskem deželnozborske volitve v kmečkih občinah. Lista kandidatov katoliško-narodne stranke je sestavljena tako-le: Za ljubljansko okolico in Vrhniko: Fran Po v še iu dr. Ivan Š u s t ('r š i č, za Kamnik in Brdo: Andrej Mejač; za Kranj, Tržič in Školjo Loko: dr. Janko Brejc in Oton pl. D e t el a (deželni gl;.var); za Radovljico in Kranjskogoro : Josip P o g a č n i k ; za občine na Notranjskem: Franc D r o h n i č, dr. Janez Krek, za Vipavo in Idrijo: Franco Hab 6; za Novo mesto Kostanjevica in Krško: Josip Dular; za Trebnje, Žužemperk, Višnja gora, Mokronog, Litija in Radeče: France Koša k, dr. Viljem S c h w e i t ze r, dr lgn. Žitnik; za Kočevje, Ribnico in Vel. Lasiče: Franc Jaklič in Primož Pakiž, za Črnomelj in Metliko: Vilj. P l e i l e r. Zavod sv. Jeronima v Rimu. — Poročali smo že, da je papež Leon XIII. s posebnim breve ustanovil „Zavod sv. Jeronima za Hrvate** v Rimu. Rektor zavoda je Hrvat dr. Pazman. Na la zavod, ki je vseskozi vzdrževan le s hrvatskim do-darjom, so imeli Italijani že davno uprte svoje oči, zlasti ker je zavod poslal že dokaj premožen. Minuli četrtek pa se je zgodilo nekaj uprav nezaslišanega. Pred Vže zija kakor lačen krokodil, tudi jez>k je vže parkrat pomolil iz ust. Večkrat je tudi vže s posebno pobožnostjo potipal in pogledal čutarico žganja, ki jo je imel v malhi; a piti ni mogel, ker je moral neprenehoma sopihati z odprtimi usti. Strašne misli so mu začele rojiti po glavi, misli o izgubljeni časti, o sramoti, o žaljenem ponosu... Iz teh obupnih mislij vzdrami Tineta hreščeč, zadušen Tonetov glas: „Krivo kopito! — Ali je to obuvalo, ali so to kaki črevlji?!“ „Kaj“. vzdahneTine, „kaj — črevlji, hlače — jopič — to — to ...“ ,.Vražji črevlji! — Pretesni — pretežki — predolgi — pregorki...** „Sveli Gregor — pomagaj! Veš kaj, Tone?“ „Kaj?“ „Ta šmentani jopič — iz svinca, — hlače — iz vlitega železa... Postojva malo.. „Prav praviš. — Saj postoji kak-šenkrat tudi tira“. Tine se kar zgrudi v travo, Tone pa sloji zraven njega. ,.Krasen razgled!“ vzdahne Tine s čutarico žganja v roki. „Kaj pa vidiš — v čutari?" „Krasno, nepopisljivo'** vsklikne zopet Tine, ko je potegnil dva dolga požirka žgane vodice. zavod je prihrumela tolpa ljudi, ki so s izdali za Dalmatince, živeče v Ri m z dalmatinsko zastavo in pod vodstvom nekega Alacevicba, dalmatinskega rene-gata. Ta tolpa je vdrla v zavod ter zasedla vse prostore, razobesla dalmatinsko zastavo ter priredila banket, na katerem so ti kulturonosci pridno jedli in pili, ter sestavljali brzojave ter jih pošiljali na vse kraje slaveč v njih svojo ,.zmago“. Brzojavili so italijanskemu kralju v imenu vse Dalmacije „prvorojenke“ Italije, potem zaderskernu županu glasovitemu irredentovcu Ziliotlu itd. Rektor dr. Pazman je na to nezaslišano nastopanje pozval rimsko policijo, ali ta je izjavila, da se ne mara v to vmešavati, ker je civilno pravna reč. Mej tem pa jo prišel tudi zastopnik avstrijskega poslaništva v Rimu iu je Alacevichu povedal, da nima tu ničesar opraviti, ker zavod stoji pod avstrijskim protektoratom. Alacevich (Kolačevič) pa je odgovoril, da je v zavodu on gospodar ter da ima le on tu ukazovati. Na la predrzen napad od strani dalmatinskih renegatov in Italijanov na zavod sv. Jeronima so se storili pri avstrijski vladi primerni koraki za diplomatsko posredovanje. Ta napad je hil očitno politično provokatoričnega značaja, kar dokazuje že brzojav italijanskemu kralju, ki spravlja Dalmacijo v zvezo s pripadništvom k Italiji. Avstrijska vlada dozdaj še ni storila odlečnejega koraka v tej zadevi. Nadškof Posilovič v Zagrebu je praznoval 27. m. m. svoj 25letni škofovski jubilej. Tem povodom je prebivalstvo iz glavnega mesta in z dežele priredilo impozantno manifestacijo ljubezni in spoštovanja do svojega višega pastirja. V pon. zvečer jo bila na čast jubilarju velika serenada, na kateri so sodelovala štiri pevska društva. Peli so tudi Hajdrihovo „Morje adrijansko**. Na pontilikalni maši „Kaj pa vidiš vže zopet ?“ „Ne da se povedati1*. „A tudi videti ne, ker je vže t želodcu. — Toda Tine, začel si prezgodaj s čutarico, saj hodiva še komaj četrt ure. Kedaj bova na vrhu?** „Potrpi, naglica ni dobra**. „A taka počasnost. Sicer pa, prijatelj, vstani, treba iti...“ „To pa — to. Privezal sem si dušo, sedaj bo pa šlo kakor železnica**. Tine se zadere kvišku in jo začne res tako korajžno otepati navzgor, da slopi celo Tonetu parkrat na peto. A trajalo je le nekaj minut, in Tine je vže obupno zastokal: „Uuh, moja kolena!** „Ali ti nisem pravil, da si začel prezgodaj s čutarico ?“ opomni smeje se Tone. „To je hudičevo olje, ne žganje! Jaz bom poči val...“ kakor ura —“ pristavi zbadljivo Tone in oba sedeta v travo. Ko se malo nasedita, spravi zopet Tone Tineta na noge in „polžev marš“ se začne iz nova. Nekoliko minut hodita, nekoliko minut sedita, pa zopet hodita, pa zopet sedita. Solnce vže gleda izza gore, a hribolazca Tine in Tone nista še prehodila tretjino poti. Solnce se vspenja više in više, prav tako tudi Tine in Tone, a — počasi, bolj in bolj počasi. je bilo zbranih 200 duhovnikov. Med istimi so bili: nadškof dr. Stadler, škof dr. Maurovič, namestili škof i/. Djakova dr. Voršak in škof križevački 1) robo b e c k y. Jubilarju je došlo neštetih čestitk. Sv. Oče mu j« naklonil novih časti. Tudi od cesarja je došla častilka. Sestanek ruskega cara z nemškim cesarjem. — Huski car in nemški cesar se snideta dne 10. sept. v Gdanskem. Nemški listi pravijo, da pomeni to snidenje jamstvo, da vladajo med Nemčijo in Husijo prav dobri prijateljski odnošaji, ob jednem pa menijo, da bode to snidenje jako dobro uplivalo na zbližanje Nemčije s Francijo. Dne 18. sept. bo car slovesno sprejel na Francoskem. Novice. Začetek šolskega leta v Gorici. — N a c. k r. gimnaziji prične šolsko leto dne 18. sept. Sprejemanje v I. m n. razred bode dne 11. in 12. sept. od 9.—12. ure predp. Sprejemne pro-skušnje bodo od 14. do 17. sept. Dijaki, kaleri so bili že lani v tem zavodu, zglasiti se morajo do 17. sept. Spiejemanje v slovensko c. kr. p r i p r a v I j a v n i c o bode dne 15. septembra. Učenci, ki hočejo biti sprejeti, morajo prinesti spričevalo dovršenega III. razreda ljudskih šol. Na c. kr. realki prične šolsko leto dne 1(5. septembra. Sprejemanje v 1. razred, kakor tudi v italijansko pri-pravljavnico bode dne 10. in 17. t. m. Dijaki, kateri so bili že lani v tem zavodu, zglasili se morajo od IG. do 18. septembra. N a c. kr. izobraževališču za učiteljice se bodo vpisovale gojenke dne 13. in 14. septembra od 8.—12. ure. Gojenke, ki so ta zavod že obiskovalo, zglasijo se s tem. da dopošljejo ravnateljstvu svoje zadnje šolske spričevalo. Novo gojenke se pa imajo predstaviti ravnateljstvu v nprem-f.lvu svojih roditeljev ali zastopnikov, predati krstni ali rojstni list, zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti, zdravih očeh ter stavljenju koz, spričevalo o lepem vedenju (ako ne pridejo iz kake občne šole) in eventualno zadnje šolsko spričevalo. — Dne 16. septembra ob 8. uri začnejo se ponavljalni in sprejemni izpiti. Po dokončanih teh izpitih se prične redni pouk. Na c. kr. dekliški in deški vadnici bode vpisovanje 13. sept. od 8, —12. ure. Učenke in učenci, ki so to šolo že obiskovali, prinesejo seboj zadnje šolsko sporočilo. Novinci za 1. razred se imajo izkazati s krstnim (rojstnim) ter ubožnim listom; učenke in učenci pa, ki želijo prestopili iz drugih šol v kateri višji razred vadnice, naj prineso seboj krstni (rojstni) in ubožni list, zdravniško spričevalo o zdravih očeh in stavljenju koz ter zadnje šolsko sporočilo; za te slednjič navedene učenke in učence bode sprejemni izpit dne 14. septembra ob 8. uri. — Šolsko leto 1901 —1902 pridne Ki. septembra, redno poučevanje na obeh vadnicah pa 17. septembra ob 8. uri. „Uuu, ali kuha! 1“ vzdihno Tone. „Juz umrjem11 zastoka Tine. ,,Odloži, če moreš, glej til gori senik!“ „Jaz sedem. — To ni — solnee, to je — šment!“ Oba ležeta vznak v travo in molčita precej dolgo. Nazadnje prične Tine neke vrste jeremijado: „0 srečni vi stari čevlji in podplati, ki se hladite in namakate doma v mojem škafu; jaz pa umiram tukaj od solnca osmojen, opečen...!“ Tone pa odpeva: „0 srečne ve drobne iglice, cunje in krpice, ki se senčite doma v inoji mi-znici; jaz pa se cvrem tukaj kakor žaba na ražnju...1“ „0 srečna ti smola11, nadaljuje Tine — „ker tebe ne greje sedaj no inoja dlan, ne solnce; jaz pa ležim tukaj kakor v razbeljeni peči...!“ „S tem javkanjem in mijavkanjem, dragi Tine, ne bova nikdar na vrhu“, pripomni zopet resno Tone in vstane. „Naj velja, kar hoče, gori do onega senika morava priti11. „Kam? — Kje jo?“ vspne se Tine leno kvišku in se ozira okrog. „Nič ne de, če veš ali ne, kje je. Vstani, pa stopaj za menoj11. (Dalje pride). Opaža se, da so zavrne od izpita vsakdo, ki se k istemu pravočasno ne prijavi. Učni zavodi v „Šolskem I)omu“. — Bliža se začetek šolskega leta in ž njim novo življenje v našem »Šolskem Domu11, v katerem se bodo vpisovali učenci in učenke, kakor bo tukaj povedano. I. V d e š k o obrtno-nadalje-v a I n o šolo se bodo vpisovali učenci v nedeljo 15. septembra od 9. do 12. ure predpoludne ter v ponedeljek 16. sept. od 5. do 7. ure popojudne. Ta dan prične se že s poukom. Šolnina znaša po 2 K na mesec; a do zdaj se ni še tirjala. II. V s l r o k o v n o š o 1 o za umetno vezenje in belo šivanje s posebnim oddelkom za odrasle, v strokovno šo- 1 o za krojno risanje in šivanje ženskih oblek s posebnim tečajem za odrasle, ter v dekliško o hrt n o -nadaljevalno šolo se bodo vpisovale učenko 13. in 14. septembra od 9. do 12. ure predpoludne. Šolnina v posebnih oddelkih za odrasle znaša 4 K na mesec, v strokovnih šolah za učenke premožnih roditeljev 4 K na mesec, za one manj premožnih 2 K; učenkam ubogih roditeljev se šolnina zniža ali popolnoma opusti. V dekliški o b r t n o - n a d a 1 j e-v a 1 n i šoli se ne plačuje šolnina, ker je ta šola združena s strokovnima šolama. Ako pa katera učenka obiskuje samo nadaljevalno šolo, plača šolnino, kakor v strokovnih šolah. Tečaja za odrasle se začneta koj s početka, ako se oglasi zadostno število učenk ; v nasprotnem slučaju začneta se še le med šolskim letom in trpita po potrebi. 111. V pripravljavni točaj za izobraževališča za učiteljice se bodo sprejemale v prvi vrsti učenko, ki so z dobrim uspehom dovršile društveno ljudsko šolo (edino slovensko šest-razrednico v deželi); učenke, ki pridejo od drugod, bodo morale dokazati s spričevalom ali z izpitom, da so sposobne za vzprejem v pripravljavni tečaj; inače so sprejmejo v kateri drugi razred ljudske šole, v kolikor bo prostora. Pripravljavni tečaj služi kot nadaljevalna šola tudi lakim učenkam, dovršivšim ljudsko šolo, ki ne nameravajo stopiti v izobra-ževališče. Vpisovanje bo 13., 14. in 16‘ sept. od 9. do 12. ure predpoludne; šolnina znaša za učenke premožnih roditeljev 2 K na mesec, za one manj premožnih 1 K; učenkam ubogih roditeljev se šolnina zniža ali popolnoma opusti. IV. Deška p ri pr a vi ja v n i ca za srednje šole se bo nadaljevala tudi v prihodnjem šolskem letu, ako se oglasi vsaj trideset plačujočih učencev. Sprejemajo se dečki, ki so dovršili z dobrim uspehom tretji razred ljudske šole, kar morajo dokazati s spričevalom ali z izpitom. Šolnina znaša 4 K na mesec in se le v slučajih resničnega uboštva zniža na polovico ali popolno opusti. Vpisovanje bo 13., 14. in 16. septembra od 9. do 12. ure predpoludne. V. Ljudska šola bo obsegala v prihodnjem šolskem letu, v kolikor se d& to zdaj previdevati, prvi in drugi mešani razred za prvo in drugo šolsko leto, paralelni razred k prvemu in drugemu mešanemu razredu za prvo in drugo šolsko leio, tretji deški razred za tretje šolsko loto, ter štiri dekliške razrede, od tretjega do Šestega, ki bodo ob enem služili kot vadnica slovenskim gojenkam c. kr. izobraževališča za učiteljice, za učenke od tretjega do šestega šolskega leta. Sprejemali se bodo v prvi vrsti učenci in učenke, katerih roditelji bivajo v Gorici, v višje dekliške razrede pa tudi deklice od drugod, v kolikor bo prostor dopuščal. Vpisovalo so bode 13. in 14. septembra od 8. do 12. ure zjutraj in od 3. do 5. ure popoludne. Šolnina znaša za otroke premožnih roditeljev 2 K na mesec, za one manj premožnih 1 K; otrokom ubogih roditeljev se šolnina zniža ali popolnoma opusti. Otroški vrti v ulici sv. Klare, pod Kostanjevico in v ulici Cipresi so začneli novo šolsko leto v ponedeljek 2. sept. Sprejemajo se otroci od začetega 4. do izpolnjenega 6. leta življenja tudi mod letom, kadar se oglasijo. Šolnina je enaka oni v ljudski šoli, namreč 2 K na mesec za otroke premožnih in 1 K na mesec za otroke manj premožnih roditeljev; otrokom ubogih roditeljev se šolnina zniža ali popolno popusti. Imenovanja. — Glavni učitelj na možkem učiteljišču v Kopru, Josip Žili h je imenovan profesorjem na tuk. državni gimnaziji, kot naslednik upokojenega šolskega svetnika g. Pio h ln a. Dr. Maksimilijan Šoštarič dosedaj suplent na goriški gimnaziji je imenovan učiteljem na hrv. gimnaziju v Pazinu. Gospod Ivan G u m i n suplent na tuk. gimnaziji imenovan je proviz. gimn. učiteljem na istem zavodu. Gosp. Franjo Fcrfila je poslal ravnatelj plinarne v Gorici. Smrtna kosa. — V četrtek je umrl v Gorici g. Josip Vogrič, gimnazijski sluga, ob 1. uri ponoči. Pogreb je bil v soboto zvečer. N. p. v m. I Dne 29. m. m. je umrl po dolgotrajni bolezni na svojem domu v Košani previden s sv. zakramenti za umirajoče g. Josip Dekleva c. in kr. nadporočnik tukajšnjega pešpolka v 37 letu svoje starosti. Bil je blag značaj, jako čislan pri vsili, ki so ga poznali in vedno zvesti sin svojemu narodu. N. p. v m.! Dr. Josip Pavlica obolel. — Vsled močnega prehlajenja v mesecu juniju je č. g. dr. Jos. Pavlica tako hudo obolel, da je moral bili dva meseca v postelji. Koncem avgusta je bolezen toliko odnehala, daje po nekoliko ur že ustajal. Zdaj pa se je bolezen zopet shujšala. Toliko odgovarjamo na razna vprašanja prijateljev, znancev in cenjenih čiiateljev „Prim. Lista11. Poroke. — 2. t. m. se je poročil gosp. Josip F o n, c. kr. sodni tajnik z gospodično Irmo Klavžar, hčerko g. Ernesta KI a v ža rj a. V Podgori se je pa in sicer tudi 2. t. m. poročil gosp. France Kaučič z gospodično Karlo Klančič hčerjo župana in deželnega poslanca g. Antona Klančiča. Bilo srečno! Odlikovanje. — Nj. Vel. cesar je podelil grofu Antonu Pace (zetu gosp. barona Winklerja) sekcijskemu načelniku v ministerstvu za notranje reči, veliki križ Franc Jožefovega reda. V »Alojzije v ifiče11 so na novo vsprejeti naslednji: Bazilij Korošec iz Fojane, Alojzij Rijavec iz Dornberga, Miha Zavadlav iz Velikega Dola, France Kemperle iz Hudejužne, Jožef Lavrenčič iz Kreda, Jožef Vertovec iz Šmarij, Janez Lulik iz Ajdovščine, Karol Ostan iz Bovca, Ernest Bratuž iz Solkana. Za »Alojzijevišče11: »Hranilnica in posojilnica v Cerknem11 o priliki občnega zbora 20 K. Lepa hvala ! Zgradba mostu pri Barki čez Sočo. — Zadnje deževje je zopet močno poškodovalo priprave za zgradbo novega mostu čez Sočo. Provizorični leseni most je voda premaknila za kakih 15 metrov z mesta ter izrula več pilotov, a jame, v katero zabijajo pilote, je popolnoma zasula. Škode je kakih 4000 K, a zamuda na delu znaša vsled tega najmanj en celi mesec. Mr/Jek. — Odsek tukajšnjega mestnega starašinstva, ki se peča z vprašanjem kje in kako dobiti pitne vode za goriško mesto je sklenil predlagati mestnemu starašinstvu, da dovoli novih 4000 kron za nadaljenje preiskovanje, ali bi se dala voda iz Mrzleka dovesti v naše mesto. V ječah v Gradiški je razpisano mesto sluge. „Primorski List11 zopet tožen. — Še se nismo dobro oddahnili od pravde, katero sta nam naperila dr. H. Tuma in A. Gabršček, ki ju je stala okroglih 1000 K, že nam je napovedana nova tožba. Socijalna demokracija je razžaljena radi besedi, katere smo zapisali v predzadnjem listu: „Socijalni demokratje sleparij o11. Tako beremo v zadnjem »Rdečem praporju11 : „Hadi te infamije je proti »Primorskemu Listu" vložena tožba11. Mi se te pravde prav iz srca veselimo, ker nam bo dana prilika bolj natanko seznaniti se s soc. demokrati! O foškem kuratu g. Ferjančiču, ki je bil pred ljubljansko sodnijo obsojen, sta »Soča11 in »Primorec11 pisala razne stvari, ki so deloma pretirane, deloma lažnjive. O tej zadevi hočemo mi za zdaj molčati, dokler se no izpregovori zadnja beseda, kajti prijavila se je pritožba ničnosti. Potem bomo govorili. V Bi 'linici so imeli pretekli teden visokega gosta. General Edvard vitez Zuccovaty je prišel pogledat spomenik in insignije slavnega slovenskega junaka Andreja barona Čehovina. Dva shoda »katol. političnega društva v Bovcu“. — „Kat. pol. dru- štvo v Bovcu11 je imelo v zadnjem času zopet dva dobro obiskana shoda. Prejeli smo obširno poročilo, toda žal prekasno. Prvi shod je bil dne 25. avg. v Srpenici. Govorili so na shodu g. Abram ka-plan v Movcu, g. kurat Ivančič in g. Anton Šuler, društveni predsednik, ki je žel mnogo pohvale in priznanja. Drugi shod je bil v Bovcu dne 1. sept. pri Eksolju. Govorili so g. Anton Šuler in g. Abram. S tema dvema shodoma se je število drušlvenikov znatno pomnožilo. Vrlemu »kat. pol. društvu v Bovcu11 čestitamo na živahnem gibanju in vsestranskem delovanju! 0 teh shodih priobčimo morda prihodnjič kaj več. Iz (Vpovana. — Nekega večera je šel g. Jožef Kofol, trgovec in krčmar v Čepovanu, okoli 10. ure zvečer naznanit, da je pripeljal vino iz Gorice. Na potu so ga dobili liberalni fantje. In so ga prijeli in vrgli v vodo. Pri sebi pa je imel 40 K in nekaj vinarjev. Mož se je izlekel iz vodo ves moker pa ni mislil, da je izgubil denar. Še le drugi dan je pogrešil denar in šel iskat, ali našel ga ni! Kje so tedaj tisle svetle kronice, v katerem žepa?! Dalje pa vprašam, kje imate cerkev in kam hodite ob nedeljah in praznikih vi liberalni fantje in možje k službi božji? Kaj delale zunaj na britofu ta čas, ko se v cerkvi služba božja opravlja in božja beseda razlaga? Ali ni res, da nekateri čitate umazane časnike, ki blatijo naše dušne pastirje, drugi se pa smejete, ali pa čikate in kadite tako, da imate vsaki svojo službo. Še nekaj žalostnega! Ko smo obhajali rojstni dan našega presvitlega cesarja, je bilo zbrano v gostilni gospoda Antona Kofola veleposestnika, domači narodni lamburaški zbor in mnogo go-riških gospodov. Mimo so prišli liberalni fantje. Ko so pa videli poštene može, jih je zbodlo v oči. Začeli so upiti: „živjo Tuma, živjo Gabršček, živila narodno-napredna stranka! Proč s farjem, ker po njem vera peša!11 Ko smo te besede slišali, nam je bilo hudo pri srcu. Uboga mladina! Nasrkala se je strupa iz umazanih časopisov „Sočeu in »Primorca11, da se niti no zaveda, kako sramotno je tako obnašanje za celo občino. Poslušalec. Tolminske novice. — Že dalje časa sem nameraval potovali po tolminskih hribih, oziroma po Št. Viškogorski planoti in ogledati si »romantična11 tolminska hribovja ter opazovali vrlo »naprednjake11 v hribih. Ker sem že mnogokrat slišal in čital, da se nahajajo »liberalni-naprednjaki11 tudi na Št. Viškogorski planoti, jo mahnem naravnost v hribe. Skrbno si zavijem svojo klerikalno malho pod popotni »jopič11 ter korakam proti Sv. Luciji. Ker me je moj nadležni sotovariš-želodec opominjal, se vstavim pri Sv. Luciji v neki obče spoštovani gostilni. Prijaznega g. gostilničarja sem kmalu spoznal, da je pravi »katoliški-narodnjak11 in rodoljub. Kakor sem pozneje izvedel, Sv. Lucija nima »naprednjakov11. Mej drugim je rekel g. gostilničar tudi: »Veselimo se nove železnice, pa tudi bojimo se je, kajti železnica bo nam privabila ptujce v deželo, ljudstvo je nevedno in marsikteri celo rajši proda zemljišča ptujcu drugorodcu kakor pa domačinu Slovencu. Pač žalostno! Torej, Moščani in vsi, ki se nahajate ob želez-nični progi — pozor!! Kajti železnica bo ros privabila mnogo ptujcev v deželo, kleri bodo znali vsako malenkost dobro izkoristiti, tako, da z novo železnico postanemo na svoji rodni zemlji podlaga ptujčevi peli". Ko nekoliko potolažim sitni želodec, poslovim so od g. gostilničarja ter jo mahnem proti Ponikvam. Času treba napredka, tudi na Ponikvah napredujejo, ustanovili bodo „bralno društvo". Mladi učitelj in njegov pomagač širita liberalna načela, da bodo pa še bolje vtrjevali liberalizem med mladino, vstanovijo »bralno društvo11 po uzorcu pečanskem. Želeti je, da bi tudi tako vrlo vspevalo, kakor na Pečinah. Da je občni zbor sklepčen, se lahko dobi pomoč pri sosednih občinah. Niže v Rakovcu imajo župana, »moža11, kteri je sicer počasen, pa vendar — »napreden11. Pri drž. volitvah se jo delal pristaša »katoliško-narodne11 stranke, a bil je z »naprednjaki11 ter delal proti svojemu soobčanu (g. Rutarju, ki je iz Logarše doma). Rakovčani-Logar-ščani volili so ž njim — liberalno, ker ni nihče vedel zakaj se gre in, da kan- didira njih soobčan g. Matija Rutar, raz-ven g. župan in par njegovih privržencov. Ta »napredni' župan dobiva od Gabrščeka tudi 10 »Zamorcev11 ali »Norcev11, katore pošilja tudi na Ponikve.'*) G. župan morda misli, da s lem skrbi za občni blagor? Ne, volilci Vam niso poverili občinskega predslojnišlva, da bi širil po občinah liberalni gnoj in javno demoralizacijo. Med prvimi »naprednjaki11 na Ponikvah je tudi „mož-čarovnik“. Svoje »žegno11 pošilja tudi »bralnim društvom11, da bi bolje uspevale. Ozdravljali zna še po slaroveškem tarifu. Neki deklici je ozdravljal bolni prst na roki s sledečimi porabami: ul Najnovejše mazilo, kakoršno se dobi le v »napredni’1 lekarni, h) Molitve iz Gabrščekovega »kolorno-na“, najprimernejše, c) Med molitvijo po zraku vihteči veliki klobuk, 000 Krojaški mojster v Franc Cufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fme ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. >000000006 Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v (iorici ulica Vetturini št. 3. Razglas! TrHji živinski sonnMij v Cerkmmi v t<*ko kratkem času omotica in Si-votna lihtost (mrlvost). Te kapljice tudi store, da človek raje jt!. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseli glavnih lekarnah na sveta. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cit I STO I, F/IT I v (iorici. KOKOVA ZMES katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od prof. dr. Pott-a v Monakovem (Bavarsko). Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu Josipu Komelu, ulica proti Soškemu mostu št. (»7 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4. C zorel z navodili Ne razpošiljajo brezplačno. „Krojaška zadruga", vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, Gosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za. ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChilTon, oksforl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po najnižjili cenah. Cene no stalne brez pogajanja. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dobska cesta št. 15 v Mtdjatoi hiši v pritličja vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, preinie-n i n in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani44 je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! ti ®* ®®®®®®*'i ®®®®*®#®®®®#®®«®®#®*®®®®®»®*®^^®^®«^##*,*2!^ J' ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ _ #®®#*®##«*®«#i