Ameriška Domovi na ’ A/. y .kam m iwftrr -• m lamgumms mm ( i 9 aiETcrrj Ig/¥I8 National an«! Knleniatianal Circulatkm CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 26, 1970 ifC io ut Odbor SŽZ poda! na konvenciji poročila ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII Včeraj dopoldne ob 9.30 je 15. konvencija SŽZ začela svoje redno delo. Dopoldne so bila prebrana in sprejeta poročila, popoldne pa je bila delegacija na izletu. CLEVELAND, O. — Dopoldne včeraj ob 9.30 je 15. konvencija SŽZ začela svoje redno delovno sejo 15. konvencije v Slovenskem društvenem domu Recher Avenue v Euclidu. Zasedanje je odprl duhovni vod-Ja p. Klavdij Okorn z molitvijo, ^ato so sledili pozdravi in predstavljanje. Konvencijo je pozdravil v imenu župana K. Sim-sa mestni odbornik S. Zagorc, v ^nienu mestne uprave pa Tony Šuštaršič. Konvencija se je lotila takoj nato rednega dela. Članice glav-ftega odbora so podale svoja poučila izčrpno in stvarno. Po kratki razpravi so bila poročila sprejeta. V poročilih je bilo tudi Več predlogov in misli o bodočem delu organizacije. Nabir-za slovensko kapelo v Wa-shingtonu, ki jo je vodila Slovenska ženska zveza v soglasju s sklepom zadnje svoje konven-.die. je tik pred uspešnim zaključkom. •Po kosilu v SDD se je delega-cija odpeljala na Slovensko pristavo, kjer so nameravale ude-e žen k e opraviti pri tamkajšnji aPelici na Orlovem vrhu lita-^je. Ker je bilo premokro, so ^sčrt opustile in delegacija se z busom odpeljala na Izletniško središče ADZ v Leroyju. ePo in praktično urejeni pro-st°ri so navdušili izletnice in Vse spravili v dobro voljo. Tam v imela delegacija skupno ve-rjo. nato se je vrnila pred j,. v na Recher Avenue in za-JPcila uspešno ter veselo svoj i delovni konvenčni dan. Kjer je bil rcajhujši sfcim, sfeji visska šala CLEVELAND, O. — Preteklo nedeljo je bil tu odprt urad- Kambodža želi, naj čefe IM osiansjo! ^a|v@šja plariiaža v lisdokinl iiJiišsna CHUP, Kamb. — Tu okrog se (razprostira največja gumijeva no campus Cuyahoga Communi- Zunanji minister Kambodže ^Lža. v IndS ObsSa^S tv C .n PfTP \ncnlrp crprii DEMOKRATI ZAHTEVAJO NADZOR CEN IN PLAČ! HO do' 3^' ty College, visoke šole sredi mesta, kjer bo študiralo 15,000 mladih ljudi. Vrsta zgradb za' predavalnice, seminarje, laboratorije, zborovanja in za upravo' je razmeščena na 40 akrov obsegajočem ozemlju, ki je bilo še je izjavil, da bo njegova kvadratnih milj in je doslej u-Vlada zaprosila ZDA, naj živala mir in prinašala bogastvo puste svoje čete v. Kam-svojjm fracoskim lastnikom, bcdzi do konca vojskova- varnost in podporo pa tudi rde- j čim v Kambodži, ki že dolgo ob-PHNOM PENH, Kamb. —Vče-[ vladujejo ta del Kambodže, raj je zunanji minister Yem' Tihožitja je bilo preteklo ne- Naraščanje cen, združeno z zahtevami po višjih plačah, padanje dobičkov podjetij in padanje tečajev na borzah je ustvarilo vtis gospodarske krize, proti kateri je nujno treba nekaj ukreniti. Kongresni demokrati so včeraj zahtevali od Nixona, da uvede nekak nadzor nad cenami in plačami. pred 5 leti, eden nejslabših slu- p—h dcIjo konec, ko so ^ NEW YORK, N.Y. — Padanje nik John W. Byrnea iz Wiscon- v Saigon, kjer se sedaj razgo- Ietela nad plantažo južnoviet- tečajev na borzah pretekli te- sina. . varja o obnovi rednih diplomat- namska izvidniška letala. Gen.|den> ki mu Je včeraj sledil nov Sklicanje konference i ca. bb, preteklo nedeljo je skih stikoV; ki jih je princ Si_ Do Cao Tri, poveljnik južno-lhud padec, največji od dne urno- Na skupni tiskovni konfe- l ° m" -j«1103-!0- 3nVf hanuk prekinil še pred leti, da vietnamskega odreda, ki je pro- ra predsednika J. F. Kennedyja, mi I')ollov ° arjev jCambodža skoro zaprosila drd sem pri iskanju dveh sever-.ie V2nemirilo javnost in seglo na' nredsednika Nixona, naj pusti novjetnamskih polkov, trdi, da1 ce:i0 v kr°g ki se na sploš- . . , T,J ^ čete ZDA v Kambodži vse do!30 na letala s plantaže streljali,1110 za borze ne zanimajo. Ko ra- v . ., °™ 1®nfr uca ion, konca y0jskovanja. Za južno- zat° so letala plantažo napadla, j s^e število brezposelnih, ko pa-" Ž! .k C1!VeLN .ELTrlC ''k vietnamske čete 'ie sunanii mi- Nekčj kasneje so prodrle J**. doM«l podMiJ. -............................. javnega denarja. Predsednik Cleveland Com- luminating Co. Ralph M. Besse " " ;; " ^, .Tr.nT ie dejai. da je bila skozi vseh "'^ Kambodže dejal, da “lah- 300 let obstoja te dežele — k ostaneJ°' dokl‘jr ,rala vojna, cene ena nato pa jih bomo prosili, naj o- plantažo tudi pehotne edinice. Francoski upravnik plantaže; trdi, da ni nihče streljal na blaga še vedno dvigajo kljub vsem napovedim vlade o uspeš-jeJnem boju proti inflaciji. Zvezna (vlada ■- -1-1 ’ - ■ glavnih skrbi odgovornih omo-'did • gočiti vsem otrokom osnovno šolanje. Primerne šole, kot je prav,' Iz;>ava Yem Sambaur-ja kaže Cuvahoea Community Precej jasno, da so Kambodžan-i-“j —j—> j- j—unite- , ; - , ' Y g ’ ci voljni trpeti Vietnamce v svo-'nie večine vseh naPrav, rieiz-i^”® imj0®fče^Tako If moral tala, da na njej ni bilo nobenih'Viacia do^S0 napovedovala in , rdečih bojevnikov, da je bil to-' uPa^a> da bo lahko krila izdatke _ rej napad, ki je prinesel uniče-'Z dobodkh Pa je spoznala, da to . . i 1 pv riti Krv X^ nn..t • -t bodo pomagale končno 7maoat C1 volini trPeti Vietnamce v svo-1 n3e veaine vseh naprav, neiz- fV f, : morai uzd ^SSr^TS! premia nad revščino, je razlagal R. M. Besse koristnost nove ustanove, oziroma njenih prostorov za sedanji in za bodoče rodove. bujejo, da pa ti dejansko nisoiko nadaljevali, toda plantaža je)^cerfl Pred Konž dobrodošli, knt en prenehala lastnikom prinašati P0VlsanJe zgornje Astronavt Armstrong v Sovjetski zvezi dobrodošli, kot so Amerikanci. To je razumljivo, kajti Amerikanci niso imeli s Kambodžan-ci nikdar nobenih sporov, med Kambodžanci in Vietnamci pa vlada stoletja staro sovraštvo, LENINGRAD, ZSSR. — Arne- slično tudi med Tajci in Kamniški astronavt Neil Armstrong, bodžanci (Kmerci). ki je lani julija kot pwi Človekj Predsednik Nixon je ob obja-stopil na Luno, je bil tu nadvse, vi nastopa proti rdečim opori-slovesno m prijazno sprejet, ko)ščem v Kambodži izjavil, da se le prise na mednarodno vesolj- bodo ameriške čete umaknile od sko konferenco. Sprejela in po- tam do konca junija. Senat bi zdravila sta ga ruska kozmo- rad predsednika prisilil, da bi to navta J. Beregovoj in K. Feokti- obljubo držal, med tem ko ne-sov. denarce, rdečim pa prenehala biti varno zatočišče. Sovjeti ja bo pošiljala francoske satelite v vesolje MOSKVA, ZSSR. —- Agencija Tass je objavila konec tedna, da bo Sovjetska zveza pognala prihodnje leto s svojimi raketami v vesolje nekaj francoskih u-metnih satelitov. Francija se že več let trudi dolžitev zvezne vlade. mere za za- D. M. Kennedy je v imenu zvezne vlade predložil povišanje vrhne meje zveznega dolga od sedanjih 377’ bilijonov na 395 bilijonov. Ta meja je določena le začasno, stalna gornja meja je 365 bilijonov, če ne bo Kongres odobril nove začasne gornje meje, bo s. 1. julijem stopila v veljavo stalna meja. Seveda bi bila v takem slučaju zvezna vlada v hudi stiski, kajti zvezni dolg je stalno mejo že davno presegel. lia ^r6e milijon dolarjev? Washington, d.c. — wn- ^ E. Tucker toži kot uprav- Premoženja svojega poko j-jaga brata Bruce-a O. Tucker-Sr skupino zdravnikov, ki so tega presadili v telo Jose-^ a G- Kletta maja 1968 v Me-jeC^ College of Virginia. Klett eden kasneje, 1. junija 1968, Pretekla skušnja drugih Laird je senatorje zagotavljal, ga ovira |da bo predsednik Nixon svojo WASHINGTON, D. C. — O- besedo glede operacij v Kam-brambni tajnik M. Laird bi šel bodži izPoJnil- v pogledu južno-baje rad večkrat osebno pregle- vietnamskih oboroženih sil, je dat položaj v Vietnamu, pa mu vPra«anje odprto. Državni taj-njegovi pomočniki to odsvetuje- nik R°gers Je Pred svojim odho- kateri dvomijo, da bo to precej ’ Le “oaVT0 LT™ T - težko. Obrambni tajnik c,a]e{ ZaUadni tajnik j« moral sliiatt lovanju s Sovjetsko zvezo v vesolju je v imenu Francije začel še De Gaulle, ki je kot prvi z zahoda bil povabljen na ogled sovjetskega kozmodroma Baika-nor. jo z ozirom na kritike, ki jih je doživljal njegov prednik v o-brambnem tajništvu R. McNa- mara. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-‘te držali prometnih predpisov. dom v Rim na posvet NATO dejal, da ZDA in njihovi zavezniki nimajo namena rdečim objavljati svojih načrtov. Oborožene sile ZDA so imele doslej v Kambodži 210 mrtvih in 756 ranjenih, Južni Vietnam- veliko in hude kritike na račun gospodarskega položaja v deželi. Demokrati, pa tudi republikanci so očitali zvezni vladi, da je obljubljala uravnovešen zvezni proračun, izjavljala 2,000 ranjenih, rdečih pa naj bi nato, da tega sicer ne bo mogla bilo pokončanih okoli 9,000. Za- doseči, da pa primanjkljaj ne seženo je bilo orožja za oboro- bo presegel 1.3 bilijona, če je žitev ene cele divizije z zalogo to res, čemu je potreba dvigati streliva, ki bi zadoščala za eno mejo začasnega dolga kar za IH XCXXlJV.iXAXX, tx U1X.X1X v ACUldin- n.1 Ul Z ci preko 600 mrtvih in preko I divizije leto. Prav tako so zasegli riža, ki bi zadoščal za prehrano ene renči sta vodnik demokratske večine v senatu Mike Mansfield in vodnik demokratske večine v predstavniškem domu Carl Albert pozvala predsednika Nixona, naj takoj skliče Narodno konferenco o inflaciji in brezposelnosti, ki naj “poišče pot iz gospodarskega močvirja, v katero je dežela zašla”. Predložila sta neke vrste nadzor nad cenami in plačami, da bo mogoče ustaviti, oziroma omejiti inflacijo, kar dosedanjim ukrepom zvezne vlade in Federal Reserve bančnega sistema z omejevanjem denarnega obtoka ni uspelo. Nixon je osebno proti vsakemu nadzoru cen in plač na temlju osebne skuišnje iz časa druge svetovne vojne. Delavske unije, pa tudi več vodilnih gospodarstvenikov in podjetnikov dežele se je med tem izjavilo za neke vrste nadzor. Med temi je tudi načelnik upravnega odbora Federal Reserve bančnega sistema B umes. Zakladni tajnik D. M. Kennedy se je včeraj izrazil proti nadzoru češ, da ta ni potreben, ker bodo inflacijo ustavili sedanji vladni ukrepi. I • Iz Clevelanda in okolice LfO o Zadnje vesti za eno leto. 18 bilijonov, je spraševal zakladnega tajnika D. M. Ken-jnedyja republikanski kongres- RIM, It. — Državni tajnik W. P. Rogers je dejal na sestanku zunanjih ministrov NATO, da bodo ZDA do tega časa prihodnje leto v glavnem končale svojo neposredno udeležbo v bojih v Indokini. WASHINGTON, D.C.—V zvezi s položajem doma bodo Družinska sreča— G. Lojzetu in ge. Rezi Zag-meister, 22531 Rivergate Dr. Rocky River, Ohio, se je dne 15. maja rodila hčerkica prvorojenka Helga Maria. Srečnemu očku in rrjamici naše iskrene čestitke, mali punčki pa vso srečo v življenju! “Slovenska noč”— Podružnica SŽZ v Euclidu priredi “Slovensko noč” v SDD na Recher Avenue. Začetek ob šestih. Po večerji in sporedu ples, za katerega igra Grabnarjev orkester. Rokoborba— V četrtek bo nastopil proti prvaku težke kategorije v rokoborbi v Areni na Euclid Avenue ob osmih zvečer Indijanec ‘ Bela sova” proti The Sheiku, ki je dva tedna zapored uspešno branil svoj naslov. Neurje— Včeraj okoli pol sedme zvečer je pridrlo nad mesto Cleveland, posebno na predel v bližini jezera hudo neurje. Dež je lil kot iz škafa, veter divjal z brzino do 70 milj na uro, nato pa se je nenadno vsula še toča, ki je oklestila drevje in uničila večino povrtnine. Polomljenega je bilo tudi precej drevja, ponekod so bile poplavljene ceste in kleti, potrgane električne in telefonsko žice. NATO fehta načii o manjšanju čet s SZ Varšavska zveza je že lani predlagala razgovore o evropski varnosti, NATO hofe odgovoriti na ta njen predlog s svojim. RIM, It. — Tu so se zbrali zunanji ministri 15 članic NATO na posvete in razgovore o predlogu za skupno zmanjšanje števila vojaštva na obeh straneh železne zavese v Evropi. NATO umrl Jelo ker njegovo telo ni spre- vsaj enega srca. ■ °zba trdi, da je skupina ravnik ov, ki se je pripravlja- Jel ’ j Jr ir J iz ” Presaditev srca, vzela srce ekeSrnrtno ranjenega B. O. Tu-’ rla in mu s tem končala živ- dolg6' Yozdec zahteva milijon Dev odškodnine od toženih. čC61^ vprašanje je, kdaj je lOVelr je, Kuaj je . K mrtev. Pravno to vpraša- ni t v ,-------- -e-na- sipi l°cno določeno, ker do-J bi to bilo Vaj-. ~~ LU Dli(:> tako bistveno cetko ’ k* 1:0 dol°čili. Z za- • Presajanja src je to j^6 bistvene važnosti. De-bosti ° ^6 Weba računati z mož-hitro°’ da bi koga proglasili pre-bi r.,, Za nirtvega v upanju, da ^Jaditev boljše uspela. Vremenski prerok pravi: ?b,ačno in hladnejše. Ja temperatura okoli 70. Ko/ počne juzno-vietnamska pollfika v Saigonu*' TA rt CI_• _X__x._ at; v v ,.v . . . ** CLEVELAND, O. — Skoraj nerazumljivo je, kako malo se ameriška javnost briga za domačo vietnamsko politiko v Saigonu. Kakor, da bi se nas nič ne tikala! Kakor, da ne bi radi saigonske politike morali sedeti in se vojskovati v Vietnamu! Ne smemo kriviti le ameriške javnosti, krivi so tudi vsi vietnamski sloji v Saigonu. Beseda razred ali stan nam ne gre prav z jezika. V Saigonu živijo vsak sam zase dejansko le trgovci, obrtniki, redki tovarnarji, drugače pa le malo delavcev, zato pa čim več uradnikov in vojaških uslužbencev. Seveda obstoja tam tudi inteligenca, toda peča se navadno le s politiko, pri čemur pa ne polaga nobene važnosti, da bi iskala stike z vsemi meščanskimi plastmi v deželi. Druga okoliščina, ki opravičuje pomanjkanje našega zanimanja za saigonsko politiko, je vojaška diktatura, ki vlada tam nepretrgano padcu diktatorja Diema. vladi so se vrstili generali za generali, toda njihovi režimi so si bili na splošno podobni po Na kot cent centu. Nič boljše ni tudi sedaj, akoravno v Saigonu zaseda parlament, ki se pa odlikuje le v politiziranju in brezdelju. Zato v javnosti tudi nima nobene veljave. Sicer pa mu tudi ne kaže, da bi se inciativno vtikal v generalsko politiko. Saj bi ga generali hitro ukrotili ne morda z aresti in zapori, ampak z gospodarskimi sredstvi, ki so za vsakega vietnamskega politika zelo kočljiva, pa tudi ranljiva točka. Vsa oblast je torej v rokah generalov, pa ne vseh. Odločilno besedo ima predsednik republike Van Thieu, nekaj malega pomeni njegova okolica. General, ki ne spada v ta ožji krog, je kvečjemu dober uradnik in nič drugega. Seveda se vsi generali ne morejo greti na vladnem soncu. Ti so seveda z režimom nezadovoljni, toda nesposobni, da bi začeli akcijo proti Van Thieu-ju. Zato mislijo, da bo prihodnje leto nastopil pri predsedniških volitvah proti Van Thieu ju le general Ky. Van Thieu to ve, pa ga še noče ‘’žagati”, kajti ne bi rad kan- didiral brez resnega tekmeca. Ky bi bil resen tekmec, to vsi mislijo. Med civilisti se do sedaj še ni pojavil resen kandidat. Kaj pa opozicija proti generalom? Seveda obstoja, toda generali se je ne bojijo. Budisti so se razcepili na struje in nimajo veselja do skuppega discipliniranega nastopa. Niso istih misli niti glede saigonske bodočnosti. So med njimi, ki iščejo praktično obliko sporazumevanja s komunisti, do sedaj brez u-speha. Generali pazijo, da niso razgovori med budisti in komunisti preveč živahni. Z besedami in manifestacijami rogovilijo tudi študentje, veterani, skupine okoli nekaterih časopisov in redkih aktivnih politikov, celo upokojeni general kažejo znake nezadovoljnosti. Režim Van Thieuja se te opozicije ne boji, ker ve, da se ne more zediniti na skupen program. Saj vsaka skupina sama zase nima niti načrta za lasten političen nastop. Tako se vsa opozicija izživlja v besedičenju, nihče pa nima veselja, da bi prijel za pravo politično delo. Van Thieuju je besedna opozicija gotovo neprijetna, toda ni mu nevarna. Nevarnost mu grozi z gospodarske strani. Tam divja kar naprej inflacija, ki mesečno draži žvljenje, posebno kmetov in delavcev. Uradniki si pomagajo s korupcijo, ki se je tako razbohotila, da je resno nihče več ne preganja. Kako pa naj drugače živijo ob nespremenjenih plačah, ako so se cene v 12 mesecih dvignile za 50%? Značilno je, da se v Saigonu vrtijo pogovori o vojskovanju in o miru izredno malo. Seveda bi vsi radi imeli mir, toda zidajo ga v oblake, na primer želijo, da bi Južni Vietnam postal nevtralna država, zato bi ga pa podpirale in vzdrževale Kitajska, Moskva in z dolarji seveda tudi Amerika! Splošno mnenje je: v Saigonu se ne bo nič spremenilo, dokler bo vladal Van Thieu ob podpori generalov, posebno komandantov vseh štirih vojaških okrožij. Počemu se torej pečati s politiko, ako od nje ni koristi? ZDA pospešile končanje vojaških operacij v Kambodži naJ.bi Svv°je moštvo zmanjšal za in se predvidoma umaknile od 10%, članice Varšavske zveze tam že do srede junija. Bolj Pa za 30 Predlog 30 zamislile zgodnji umik, upajo, da bo članice NAT0 v EvroPi’ ki niso vplival ugodno na razpolože- VolJne P0Vecati SVOiih toženih sil do mere, da bi bile enake silam Varšavske zveze. Pri tem se zavedajo, da bodo ZDA prihodnje leto pod pritiskom nje javnosti in na borzo, kjer je v zadnjem času prišlo do neke vrste preplaha. HONG KONG.— Severni Viet- , , - . 'domačega javnega mnenja m „.m m rdeč« K.taJ.k« rt, K ^ umakniIe dc, svoj podpis«!« nov dosovor o k,- ja-tva ,7 E tajskem podpiranju Severne-: Zahodaa E gospodarsko ga Vietnama v boju v Indo-' . ... „ j , . , ! cvete, raste m napreduje, noče kini. Podrobnosti dogovora' „ , , ... , , .v... ... . . „ Ipa del svojih sredstev vložiti v niso bile objavljene, rečeno ,,___ i , „ • L-i i j u , | varovanje lastne varnosti. V je bilo le, da bo Kitajska nu- i , .. . . , , , j.. „ I preteklosti se je lahko vedno za- dila Severnemu Vietnamu vso' v, . . . . v _ , , ,;nasala na Ameriko, ki ima vse pomoč. T, bo po vsem sodec 'd zadetka NATO v 2ahodai Ev. omejen, n. dobavo orozj. m' opi mofne e sUe Te vojnih potrebščin. Ctudi zb.-; vstopno 2nižala na ^ 300 r. Kitajska v zadnjih dneh ,^ prihodaje leto jih bo svoje vojaštvo ob mej. Sever- odpeljala dom()v -e ^ neg. Vietnama, ne verjame- Po na5r(u ^ obrav„avaj<) jom d. b, imela resen namen danos zunanjj ministri NATO, po.ee. v vojskovanje n.posre- naj bi ,a zniM y n-1°, I ’-i vT, ,Evr°Pi M “kako 2 8 milijonov naj bi bilo le svarilo ZDA. 01 ■ Tr x'adtiuvi c j t od 3edanJlh 3.1 milijona, Var- KARTUM, Sud. — Tu so se So,,rc,i,„ _____ . , . ... ,, . . savska zveza pa naj bi zmanjša- zbrali za prvo obletnico seda- la svoje oborožene sile na 3 ,5 nje sudanske vlade vodn,k, S,- mUijonov od sedaajih „ rije, Egipta in Sudana na po- jonov svet o.kupnih naporih v med-, Kon(erenca 2lmanjih minlstrov naroda, pol.t.k,, zl.st. seveda NAT0 se je danes ^ . waLLrTn^n'r -r ■ pa bo končaM- ZDA WASHINGTON, D.C. — Tu je zavm tajnik w p Rb na uradnem obisku predsed- nik Indonezije Suharto. Danes bo gost predsednika Nixona v Beli hiši. Če se niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! aiUttKlhKA ilOMoVxTTA, MAY 26, 1970 Ameriška Domovina /VfV« I I / ■ <- 1 v 6117 oi. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ot July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: F j Združene države: $16.00 na leto; $8.00 n pol leta; $5.00 sa I mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meiece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: ( $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 103 Tuesday, May 26, 1970 Težave delavca v Sloveniji ^ ^-------------------— Samoupravljanje ni prineslo izboljšav svojem pričakovanju opeharjeni. Razmere med delavstvom in vodilnimi je problematično, kadar ima zadjo. besedo funkcionar sindikata. In to je, kljub samoupravljanju, danes v Sloveniji dejstvo. S. S. Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrej ček Položaj delavca v Sloveniji ni rožnat. Nasprotno bi lahko trdili, da naletava vedno znova na vse mogoče zapreke, ki mu jih nastavlja režimski birokratizem. Kljub temu, da bi samoupravni sistem moral delavcu nuditi več možnosti, ker je po tem sistemu pač v vodstvu podjetja u-deležen, se le prevečkrat pokaže, da je eno teorija, drugo pa praksa. Komunistični voditelji sicer skušajo preprečiti da bi se v javnosti preveč govorilo o teh pomanjkljivostih, a od časa do časa le pride na površje odmev krivic, ki tarejo slovenskega delavca. Tak je primer delavke Tončke Kranjčevič, ki je svoj primer javno izpovedala v ljubljanskem Delu, v rubriki “Pogovor z bralci”. Pa poglejmo, kako sama opisuje ne-prilike, ki jih mora pretrpeti v “socialistični družbi”. “Zakaj nam ‘režejo’ norme? Prejšnji mesec smo imele (tkalke) dober material, zato smo presegle normo za 25 odstotkov. Ker je ena delavka v nočni izmeni manjkala, smo lahko delale tudi na njenem stroju, ki bi sicer stal. Kmalu je obratovodja poslal normirko in normo so nam dvignili za 15 odstotkov. Hočejo, da bi več delale, a nočejo, da bi več zaslužile. Drugič bo stroj stal...” “Pri nas so še zmeraj denarne kazni. Oni pravijo, da to ni kaznovanje, a me vemo, da so to kazni. Če se gre katera pritožit k.obratovodji, ji reče, da preveč j/pije in da ni kulturna. Moraš vpiti, kajti če si tiho, te nihče ne sliši...’ “Delavski svet? Delavka, ki je članica, pravi, da si ne upa govoriti, ker jih bo takoj deset padlo po njej. Na seji je zmeraj najbolj slišati vodilne, ki sploh niso člani. Jaz jim ne bi dovolila udeležbe, kadar ni nujno potrebno ...” “Zakaj delajo takšne razlike pri stanovanjih? Po časopisih pišejo, češ, kakšna je skrb za delavca. Pri nas mora imeti delavka 8 milijonov svojega denarja, če hoče dobiti kredit od podjetja. Kako pa naj jih privarčujem, ko pa v enem letu zaslužim komaj milijon?” (Ta delavka torej zasluži $800 na leto ali $66 na mesec ali $15.40 na teden ali $2.70 za en cel delovni dan!) “Za 8. marec — dan mater — si nismo želele nič drugega, kot da bi prišel kdo izmed vodilnih in nam privoščil nekaj toplih besed. Proslave se ni udeležilo niti 10 odstotkov žensk. Nekatere so prišle šele, ko so jim dovolili, da so ustavile stroje. Vse skupaj je bilo tako borno. Na proslavi ni bilo nobenega vodilnega. Darila so bila takšna, da so jih nekatere kar puščale na mizi. Če bi nam rekli, da nimajo denarja ali da naj prispevamo za Banjaluko, bi bile zadovoljne ...” “Včasih se mi zdi, kakor da nekateri to počenjajo zanalašč, da bi nas spravili v nevoljo proti socializmu. Me nismo proti disciplini, le več kulture v odnosih si želimo. Zakaj komunisti ne spregovorijo o tem? Dokler bo tako, se ni treba čuditi, zakaj se je izmed 400 mladih ljudi priglasilo za vstop v Zvezo komunistov samo 5 mladincev. Pri graditvi socializma moramo biti pozorni na vsak kamenček. Boli me, ko vidim, koliko takih kamenčkov se odkotr-Ija v prazno ...” “Tudi to zapišite: če vodilni naredi napako, ki jo občutimo vsi, o tem samo šušljamo. Delavkino napako, ki jo je mogoče primerjati z ono prvo kot muho s slonom, bodo dolgo obešali na veliki zvon ...” Na njene pritožbe v Delu odgovarja Franci Polak, tajnik komisije republiškega sveta Slovenije za samoupravljanje. Prizna, da so možne te in podobne napake v slovenskih podjetjih. Vendar zanje ne poda konkretnih rešitev, temveč vse skupaj teorično naveže na potrebo urejenih medsebojnih odnosov med delavstvom in vodstvom. Kar se tiče njene pritožbe glede nemoči nakupa stanovanja, meni, da bi “moral biti sindikat vpliven činitelj, še zlasti pri oblikovanju določil pravilnika, ki normira pogoje za pridobitev stanovanja, ali kredita za izgradnjo stanovanja. Izvršni odbor tudi lahko vpliva na spremembo pravil...” Seveda ne vzame konkretne razlike potrebe 8 milijonov in dejstva, da delavka zasluži le 1 milijon letno, ki ga pa kaj lahko porabi zase in za družino. Prizna Polak tudi, da v mnogih podjetjih (verjetno v večini) obstajajo napetosti med vodstvom in delavci. Te napetosti je treba počasi in z razumevanjem odpravljati. “Očitno je,” priznava, “da se vodilni v nekaterih kolektivih ne zavedajo, da voditi delovni proces V našem samo upravnem sistemu ne pomeni imeti tudi oblast nad ljudmi.” Na' koncu še doda: “Praksa kaže, da je bilo v podobnih slučajh potrebno veliko truda in dobre volje.” Z eno besedo, potrebno je zaupanje delavcev v vodstvo. To je velika zahteva, če upoštevamo, kolikokrat so bili delavci že v Duluth, Minn. — Ljudsko štetje, ki je letos v teku, je zelo obširno pod vzet j e. Posebno v ta-' ki pisani družbi, kakor so naše ZDA. Ne gre samo za ugotovitev števila ljudi, ampak tudi za-sto in sto tisoče, če ne milijone' drugih problemov in zadev, zlasti na poljih našega gospodarskega, industrijskega in socialnega življenja. Prvo je seveda število ljudstva, za tem, kaj vse zahtevajo ljudske potrebe. Industrije ob vsakem štetju v normalnih, mirnih časih računajo, kaj jim je prineslo zadnje desetletje, oziroma doba po zadnjem štetju. Za novo dobo na- Namefi fetošnjjega vseslovenskega romanja v Lemont CLEVELAND. O. — Med prvo in drugo svetovno vojno so se bojevnik iz prve svetovne vojne vsako leto shajali pri Mariji Pomagaj na Brezjah z namenom, Kansaške drobtinice KANSAS CITY, Kan. — Materinski dan je za nami. Pri Sv. Družini smo ga skupno praznovali v cerkvi in v cerkveni dvorani. Smo res “družina”; s številom članov se ne moremo ponašati, pač pa smo hvaležni Bogu za slogo, ki vlada med nami. Na- pa ni za pokazati. Vse to od ča- pod vodstvom duhovnega vodi. sa Trumana in pok. generala MacArthurja. Administracija ni poslušala izkušenega generala, ki je za nas zmagal na Pacifiku v borbah (1941-1945), ampak raje diplomate. Ko bi dovolila pokojnemu Mac Arthur ju uporabiti “palico” takrat, bi bile zdaj naše fronte v Aziji drugačne, kakor so. Tako se seveda slišijo mnenja,^’ odkar se je končala zadnj^ z ene in druge strani. Upajmo, I sve^ovna V0jna- Vzbujajo se mi da bodo v Washingtonu znali sp°minh ki jih je pesnik Jere-najti pravo pot, ki bo vodila na- m6a KMin (psevdonim) preše ZDA mimo nevarnih prepa- tresi j iv o izrazil v knjigi Črne dov naprej še v boljšo vsestran-■ ma®e (Kdor jo ima, naj jo v sko bodočnost. Previdnost in j tok dneh prebere, ali boljše razsodnost je potrebna, zlasti v Prem°b nje vsebino). Marsikdo ;! ki je preživel ta leta strahote da se zahvalijo Mariji za srečno'^ ustanovitelji so nam res zavrnitev in se znova srečajo s'pUStiii lepo, zavidanja vredno tovariši iz onih gorja polnih let. j dediščino. Naj se sejalec razprtij ^,,v,r,Trr,^rfQ j^j^oli ne vtihotapi med nas! telja č. g. Jerneja Hafnerja so te svoje shode ovekovečili s spominsko ploščico z napisom: “Oteti grozot vojne se oziramo h Kraljici miru. Padlim bojevnikom pa večno plačilo.” Prav v teh dneh mineva 25 prej pa sestavljajo načrte in ra- sedanjih časih, bolj kakor kdaj jkl !e ' ‘ preje! čune za nove proizvodnje na podlagi dognanj, kolikor ta povedo, kaj in kakšne so nove zahteve, kaj javnost (konzumenti) zmore in s čim bi se jo dalo najbolj zanimati za naprej, da bo trgovina cvetela doma in zunaj po svetu. Pri nas v ZDA napovedujejo, če bo šlo vse tako, kakor napovedujejo, zelo obsežen podvig v stavbinstvu. Stara stavbinstva po velikih in manjših mestih so v veliki meri zastarela. Ne odgovarjajo več zahtevam vedno razvijajočim se modernim načinom vseh raznih udobnih o-prem. Zgleda, da se tudi na poljih stavbinstva v vseh raznih ozirih tako spreminja kot ženska moda zadnja desetletja. Vse hoče nekaj novega, udobnega, nekaka “ta mala nebesa”, kjer je vsa narejeno na “knofke” — katere se samo pritisne, ali pogleda, pa se vse avtomatično zaobrne in pride vse samo iz shramb in pečic na mize... To pa ugaja industrijam vseh vrst, to ustvarja nov “business” in tega nam Amerikancem ni nikdar dovolj. Pač od njega živimo vsi. Zahteva ustvarja delo, zaposlitev in zaslužek. . Prav letos kujejo gospodarski strokovnjaki vseh vrst programe za naprej. Veliko se napoveduje in če ne pride do kakih mednarodnih kriz, bo nam, kakor napovedujejo z načrti, vse to prineslo mnogo živahnosti in napredka na vseh raznih poljih. Da bi le bilo res tako! Letošnji mali zastoj pravijo, la bo kratek. Potrebno je, pravijo, da ugotovijo bodoče potrebe, potem se bo zopet vrtelo in na vseh poljih bp zopet zelenela n cvetela najboljša pšenica. Bog jih usliši! — Glede naših ameriških farmarjev sem pred kratkim bral * KAKO GRE DELAVCEM in navadnim ljudem v Sovjetski na slovenski zemlji, se bo spominjal preživelih grozot in hvalil božjo Previdnost, ki ga je pripeljala v to deželo blagosta-zvezi? Ko sem zadnjič orne- nja Kdo izmed njih ni v stiski njal razgovore z zastopnikom klical Nje na pomoč? Na Brez-NWA CO. , ki večkrat potuje jej na našo največjo božjo pot — za svojo firmo tudi po Evropi, na50 slovensko Čenstohovo — je je med drugim omenjal tudi, da bilo poslanih 400 pismenih za-švedski zastopniki raznih indu- hval, kjer se vojaki, ujetniki, strij in trgovin večkrat potuje- j pregnanci in trpeči zahvaljujejo jo tudi v Rusijo od časa do ča-^ pom0aiici kristjanov za rešitev sa in pripovedujejo, kako se jn varstvo. Govore nam povest o komunistično gospo- slovenskem trpljenju in pričajo o živi veri in zaupanju v Bo-Posebno jeklarska indu-jga jn Marijo, ki se je v največ-strija vse tehnične proizvodnje j; stiski najlepše pokazalo, in izdelki, kot razni stroji za vse le in Matere so zasedle v cerkvi prednje klopi na obeh straneh. Njihovi šopki so nam govorili o ljubezni njihovih mož in sinov. Sv. mašo smo imeli v angleščini — po novem. A naše ženske so po sv. maši tako lepo zapele nekaj Marijinih pesmi v slovenščini, da nas je res ganila tolika ljubezen do Matere božje in našega jezika. “Lepa si, roža Marija” pride vedno na vrsto, kadar pojo. Na “Materinski dan” ima slovensko pesem pri nas prednost. Še ne bo tako kmalu zamrla. In tudi zavest slovenstva še bo živela, četudi bo govor v slovenščini prenehal. Po sv. maši so naše matere napolnile dvorano. Bile so gostje Društva Naj sv. Imena. Ker so nas formalno povabili, smo se tudi me pridružile materam. Saj smo tudi me matere, seveda - telesne, pač pa duhovne. tam vrti darstvo. Vlada ima kontrolo nad vsem. 25-letnico bomo obhajali s razne namene, vse gre ie in se spominskimi proslavami. Tudi 12 6 y.f’. 3 or ^0J0^'aj0 vladna vodstvo letošnjega romanja v narocda in predpusi. Eu privatne Lemont j0 hoče vkljulčiti_ Pri u o nos i e nekaj, a ne veliko. sv maši v soboto, 4. julija, Zato se v SZ navadni mali ljud- bomo spomnili vseh tistih, ki so je ne morejo privoščiti toliko umrli v vojnl) revoluciji ali v U i° kak°r si jo ljudje v p0Vrnitvi v domovino in tudi zahodni Evropi, daleč pa ne kaj vseh tistih; ki so padii v Koreji takega, kakor si lahko privošči- in Vietnamu. V nedeljo, 5. ju-mo povprečni, navadni ljudje v u- ho darovana sv. maša za nasi men i. jmir. Časi so resni, dnevno bere- Tam v SZ manjka avtomobi- mo> koliko naših vojgkov je da-lov. Jih izdelujejo, a v glavnem rovalo življenje; v nevarnosti gredo izdelki za armado. Zasluž- sm°i da se vojna še bolj razši-ki so seveda tudi nižji kakor na rk Težke slutnje nas navdajajo. Zapadu. Povprečen tovarniški Kdo ve, kaj nam bo prinesla delavec baje zasluži nekako bližnja bodočnost? Če je bilo med $110.00 do $130.00 na me- kdaj treba čuti in moliti, je se-sec. Potrošiti jih pa ne more daj ... za udobnosti tako, kakor gre S tem namenom torej pojdi-npr. denar iz rok pri nas za ta- mo letos k Mariji Pomagaj ke reči, ker so trgovine napol- Lemont: naj bo kot zahvala za njene z vsem raznim blagom v rešitev iz strašnih okoliščin, kot izobilju. Tam takih raznovrst- spomin vseh, ki so umrli v vojni nih izdelkov in blaga ni in ljud- in revoluciji in prošnja za mir je, tudi če bi radi, nimajo zakaj v svetu. potrošiti denar. Oni na vrhu v Ker je število potnikov v av-SZ tudi strogo nadzirajo uvoz, tobusih omejeno, zato prosimo, vso trgovino in cene, pravi- da se hitro odločite vsi, ki hočejo, da s tem in na ta način naj- te z nami obhajati tragični ko-bolj kontrolirajo inflacijo. Tako nec vojne in želite na to roma-imajo tam na ujzdi inflacijo. nje. Čuti pa se, da tudi v SZ nara- ^ena ostane ista kot v pretek-ščajo želje in zahteve po bolj- (kljub sedanji draginji), poročilo, ki ga je objavil Urad adrbnem življenju, ki jih vožnia s prenočiščem $18.50. De- •a poljedelstvo, da znaša premo- komunističha kontrola ne bo nar nai se Podpisanim nakaže ženje teh nad 300 bilijonov do-imogla na vse večne čase kon_ v čeku ali “money ordru” zaeno larjev. Vrednost premoženja trolirati jn omejevati. A za zdaj f Priiavo- ker je na razpolago kdor prvi farmarjev je narastlo od leta|je pa 'še"tako; da komunizem ]e omejeno število 1960 do 1970 za skoro 50 odstot-,imQ „ teh oZirih in slučajih ubo- pnde- prvi melie- V soboto, 4. julija, bo bus pobiral romarje ob tem času. Točno ob 5. uri zjutraj najprvo izpred cerkve sv. Lovrenca ima v ge Ruse zaprte in jih nadzirajo še bolj strogo, kakor pa rjave in črne medvede v kakih ograjenih živalskih parkih. kov. Porast premoženja so dvignile višje vrednosti zemljišč in višji dohodki radi višjih cen oridelkom. Vodstva industrij sicer zadnje mesece tožijo, da so prebitki nižji od prejšnjih dveh let. Hudo še ni, ker večinoma vsa podjetja izkazujejo prebitke, nekatera celo višje od prejšnjih. Tako zgornja omenjena poro-r:i!a. Z drugih strani pa se čujejo1 tudi svareča mnenja, ki skušajo! prikazati drugo stran nejasne moderno oblečeni mladi osebi: prihodnjosti. Najbolj glasni so “Praviš, da si od bratranca Ja-kritiki naših stališč v naši zuna-!neza? A kdo si: Blaž, Vid, Janji politiki. , Ti poudarjajo, da ali Katica?” razmetujejo marsikje denar po " nepotrebnem 'in da nas zunanji1 Mož pomiva posodo, pa vpra-svet v teh ozirih le “frnaži”.’Na Iša ženo: “Ali naj fižol, ki je o-primer v Aziji nas stanejo naša stal. vržem proč, ali pa naj ga vmešavanja bilijone in bilijone.1 darT> v hladilnik, da ga boš po-Sb potrebna tu in tam. Uspehov jutrišnjem ti proč vrgla?” Kjer mati odneha, nadaljuje sestra učiteljica. Med materjo o-trok in sestro učiteljico navadno vladajo prijateljski odnosi, ali vsaj morali bi... In reči moram, da v vsej dolgi dobi 60 let, odkar smo šolske sestre pri Sv. Družini, so nam bile naše matere vedno v oporo. Ne spomnim se, da bi se bila kdaj katera prišla kregat rad njenega miljenca. Če smo kdaj poslale domov “pošto”, se je navadno v Šoli poznalo drugi dan, da je bil grešnik doma kaznovan — po “stari modi”. Elita kuharjev nam je pripravila okusen zajtrk. Da ste jih videli naše može, kako imenitno znajo streči! Kot bi bili produkt Hiltonove šole za strežnike in, natakarje. Njihove boljše polovice so bile gotovo ponosne na nje in bodo to moško sposobnost tudi doma ob priliki uporabile. Hvala lepa članom Društva Naj-svetejšega Imena za prijaznost in neprisiljeno domačnost! zadnje le našli neki zasebni Dom, katerega lastnik je bil pripravljen sprejeti ubogo ženo, dokler ji ne bi “Dobrodelje” našlo primernega mesta. Revo, ki ji je lastni otrok odrekel streho, je sprejel usmiljeni Samarijan. Ni dolgo trpela. Ko so jo spravili v posteljo, je imela 101 F. vročine. Pritisnila je pljučnica in v nekaj dneh je odšla k Očetu, kjer je gotovo bila z veseljem sprejeta. Če je slišala, kako so se je vsi branili, je kar čudež, da ni že v ambulanci umrla. Morda pa j; je Bog to bolest prihranil, da ni bila več prisebna.. .. Ker je bil sin naj starejši njen otrok, so mu telefonirali o njeni smrti. Naj pokliče pogrebnika in poskrbi za njen pogreb. Kar na kratko se jih je otresel: “Jaz ne bom nobenega klical. Denarja za pogreb nimam. Napravite z njo, kar hočete in mene pustite Ipri miru!” In je zaprl telefon. Hvala Bogu, da brezsrčnež ni našega pokolenja. In ta dogodek me je spomnil našega Doma za onemogle v Le-montu. Sestre nam pišejo, da delo nad vse pričakovanje lepe napreduje. Če le vreme ne nagaja, je stavbišče kot mravljišče. Zidarji, tesarji, pleskarji, električarji itd., se kar vrste. Eni končajo in že drugi nastopajo. Pravijo, da bo do jeseni delo končano in bodo že lahko začele sprejemati stanovalce. Ker vem, v kakih težkočah je s. Rose, ki dobiva samo račune, račune, a ima prazno denarnico, si usojam potrkati na srca naših rojakov širom Amerike, da bi ji s svojim darom priskočili na pomoč. Pravi, da so darovi prenehali. Lepo prosim, kdor more, naj žrtvuje, kolikor pač more. Pravijo, da na prošnji svet stoji. Zato upam, da ne bo zamere, če še me, kansaške sestre, prosi- Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj o čem drugem. Andrejček ZA DOBRO VOLJO * ! Na deželi: Kmetica reče zelo Newburghu, ob 5.30 v Euclidu na cesti 200 E. - Miller Ave., ob 5.45 izpred cerkve Marije Vne-, bevzete v Cojlinwoodu. Ob 6. pa na St. Clair Ave. pred Barago-i vim domom. Nadaljna obvestila , bodo natisnjena v tem listu. Prijave sprejema John Petrič, 451 E. 156 St. Cleveland, O., tel. 481-3762 Matthew Tekavec 20531 Goller Avb. Euclid, O., tel. 481-3437 Mrs. Agnes Žagar 3579 E. 81 St. Kako srečna je mati, ki ima otroke, ki jo ljubijo ... Nebesa ima na zemlji... In gotovo ni na svetu srca, ki bi toliko trpelo, toliko krvavelo, kot srce matere nehvaležnih otrok. Zgodi se včasih, da je mati sama kriva, da ne žanje ljubezni, da je njen lastni otrok šiba, ki jo tepe. Preveč popustljiva je bila in jej|n s tem ničvredneža vzgojila. A se pripeti, da tudi najbolje vzgojen otrok zaide na slabo pot — in mati trpi... A eno tolažbo ima: Ni kriva! Njena vest ji ničesar ne očita. Upanje ji daje pogum, da se bo nemara le vrnil, preden bo prepozno ... Nedavno tega smo čitali v “Kansas City Star” zgodbo, ki nas je v dno srca pretresla in nam dala misliti... “Nursing home” je telefoniral sinu 91-letne matere, naj jo vzame domov. Lastnica doma ni že več mesece prejela od 5 otrok doklade $25 mesečno. “Welfare” je plačevala $125 na mesec, a v tej draginji je to premalo. V pogodbi je stalo, da bo vsak otrok plačal $25, kadar pride vrsta nar*j. V dveh letih se je tako nabralo čez $2,000 dolga. Sin je odgovoril, da ne more vzeti matere pod svojo streho. “Dom” jo je vseeno poslal z ambulanco sinu. Ta je stal pred vrati in ni mo dobra srca za pomoč Alver-nia Manor v Lemontu. Prosimo, naj pade vsaj nekaj drobtinic z vaših miz... Samo drobtinic prosimo, ker vemo, da se morate tudi vi boriti za življenje, trdo delati, da imate tudi vi skrbi, da preskrbite družini potrebnega. Prosimo pomoči — prej ko mogoče! Eventuelne darove prosim pošljite na: Sisters of St. Francis 1600 Main St. Lemont, 111. 60439 S. M. Lavoslava Skladišča za mikrobe Kot nekakšna medicinska skladišča imajo že marsikje banke za kri, za določene organe koščke tkiva za presaditve. Zdaj pripravljajo v GottingenU na Nemškem tudi banko za mi" kro organizme. Gottinški zavod za mikrobi0" l°gijo je začel opremljali prv° banko za mikrobe. Ta banka b° imela y raznih delih dežele sedem podružnic. Mikroorganizmi so bakterije ali glivice, ki jih je mogoče vi" deti le pod drobnogledom. S tekočim duškom se dajo ti drobni organizmi ohladiti in hraniti pr| temperaturi skoraj 250 stopinj Celzija pod ničlo. Pri tem mra' zu zastanejo vse življenjske funkcije, vendar ti drobni orga' nizmi niso mrtvi, marveč -se prl kasnejšem segrevanju in ustrezni hrani zbudijo v novo življ6' nje, se pravi, da biologi lahko delajo poskuse z odtajanimi-Mikrobiološke poskuse je mog°' če ponoviti v drugih laborat0' rijih le pod pogojem, da up°ra' bij o izvirne kulture mikrob°v; ~~ katerih so napravili prVl pustil, da bi odnesli mater v hi-J poskus. V teh bankah bodo torej so. Odpeljali so jo y splošno zbirali in hranili mikrobe, bolnico, a tam je niso hoteli'ler jih ne.bo,ta ali oni labor3' sprejeti,, ceš, da ni dovolj bolna'torij potreboval za svoje poskus za bolnico, da spada v Dom ža^in raziskave, onemogle. Kam z njo,' so si be-j _______o______ lili glave v uradu “Welfare” in Ameriške železnice p ilačaj0 voznik ambulance. Po dolgem1 povprečno letno 1 bilijon daV Cleveland. O., tel. 271-1922 prerekanju po telefonu so na- kov. AMElilSKA DOMOVINA, ANADSKA DOMOVINA Bližajoče se poletje ni zavrio živahnosti TORONTO, Ont. — Ko počasi bili v skrbeh za bližnjo bodoč-Zopet pritiskata vročina in sopa-'nost kanadske skupnosti. Kako tiča ter nas silita v senco ali pa bo potekal razvoj v francoskem V domove, kjer nam klimatske delu Kanade v bodočih letih, je naprave skrbe za ugoden hlad,1 težko predvideti, vendar večina politično življenje še ne išče po-J upa, da bo skupnost Kanade čitnic. Domača in mednarodna mogoče ohraniti, pa naj tudi do-politika sta razgibali javnost in'bi Quebec vse pravice in samo-povečali zanimanje za vse okoli' stojnosti, ki jih hoče imeti, nas. Vsi se predobro zavedamo,! Nekaj pogleda v razpoloženje da smo sredi sveta, pa četudi je kvibeškega prebivalstva bo mo-naša domovina Kanada omeje-1 goče dobiti, ko se bo zbral 9. ju-na prostorno na severno polovi-'nij na svoje zasedanje pokrajin-co severno-ameriškega konti- ski parlament. Opozicijske nenta. ' *1 l4l stranke, ki imajo sicer samo eno tretjino poslancev, obetajo polno živahnost. * V Novi škotski se razburjajo zaradi nizke ravni tamkajšnjih šol. Članice mestnega odbora iz Ko se srečavamo s prijatelji, se radi pogovarjamo o domačih stvareh, o življenju med nami, o življenju doma v Sloveniji. Zanima nas, kje so naši prijatelji, stari znanci in kako se jim godi. Že smo se začeli srečavati inj Darthmoutha E. Stubbs je šol-zbirati na raznih prireditvah v ski sistem ostro napadla češ, da Prirodi, Slovensko letovišče bo učijo v šolah sistema “sadisti, v naslednjih treh mesecih sredi- perverzneži, homoseksualci in sče in zbirališče slovenske druž-j alkoholiki”. Učteljska zveza je be, slovenskega življa v našem Protestirala in zahteva od Mrs. mestu in okolici. Slovenski žup-|E- Stubbs, da svoje očitke dekaniji skrbno gledata, da je vsako'že. Okrajni svetovalec Halifaxa Pomlad tam'vse popravljeno, u-Tercy Baker, ko je javno nasto-rejeno in pripravljeno, ko na-'pil proti nekemu učitelju, ki si stopijo lepi dnevi. Veliko skrbi barva ustnice, pa tudi ves obraz je s tem, pa je med nami vendar j in nosi v šolo čevlje z visokimi še dosti ljudi, ki so pripravljeni'petami — vse po zgledu svojih tovarišic, je zahteval javno preiskavo vsega šolskega sistema Nove Škotske. Pomagati. j lil; Zanimajo nas splošne razme-^e v deželi, veseli smo, ko vidimo, da je kanadsko organizira-n° delavstvo na svoji konvenciji pretekli teden v Edmontonu tako odločno pokazalo, kaj misli ° komunizmu in o njegovem Prodiranju v delavske vrste. Na tej konvenciji je vodstvo organiziranega delavstva tudi poka-Zalo, da hoče imeti večji vpliv Pri upravljanju podjetij, v katerih je zaposleno. • Ko je petrolejska ladja Manhattan zvedela, da Eskimom na •^ond Inletu manjka hrane, ker le bil lov v zadnjem letu slab, jim je podarila preko 4,000 funtov hrane, med drugim tudi sve-jajca, sveže sadje in svežo ze-*enjavo, kar pri Eskimih ni nehaj vsakdanjega. To je vsekakor ^nak dobre volje in modrosti, če Ce ne tudi dobrega, čutečega Srca lastnikov in moštva ladje. I Komisija za radio-televizijo Vztraja klub ugovorom v parla-^mntu na stališču, da morata anadski radio in televizija po-atati čim preje čim bolj izvirno ahadska. Do 1. oktobra 1971 ^nra biti vsaj 50% vseh spore- ICanada vneto ššč@ Sežiššs olja m Severa INUVIK, Kan. — Geologi vztrajno, vneto in načrtno pregledujejo področje na kanadskem Severu od delte reke Mackenzie pa preko otočja dalje skrivati pod površino severne Kanade od 50 do 100 bilijonov sodov olja. Odkritja novih oljnih in plinskih ležišč so eden od važnih vzrokov za izredno zanimanje a-meriških raziskav uporabnosti Severozahodnega prehoda za plovbo v vseh letnih časih. Ta prehod ne bo služil le prevozu petroleja z Aljaske, ampak tudi iz ležišč na kanadskem severu. Razumljiva je torej zaskrbljenost Kanade za ohranitev prirode kanadskega Severa, čim več bo namreč prometa po severnih vodah, čim več petrolejskih ladij bo plulo po Severozahodnem prehodu z oljem, tem več možnosti bo, da se katera od teh ladij ponesreči in razlije olje preko obsežnih morskih površin. Če se bo izkazalo, da so ležišča olja pod površino severa naše zemljine res tolikšna, kot sedaj sodijo, in če se posreči najti primerno pot za prevoz tega o-Ija na naš domač in na svetovni trg, posebno v Evropo, potem bo olje iz arabskega sveta ta lažje pogrešila in ne bo nanj več tako vezana, kot je bila v preteklosti in kot je do neke mere še vedno. Ljudje in dežela Toplejši zrak se polagoma premika od juga proti severu. S seboj prinaša škorce, znanilce pomladi, za temi se pa opažajo pr-v ameriški avtomobilisti, glasniki poletja in poletnih počitnic. Kanadsko podeželje in gozdovi više na severu dajejo svež zrak in prostost narave mehaniziranemu človeku, ki prebije leto v železobetonskem labirintu. vratove v prav takem občudo- pa niso prav sigurni, če bodo mogli speljati. Na zadnjo župnikovo prošnjo, ki sem jo podal na tem mestu vanju in malo zviška, češ tako ravnih brazd kot sva jih znala midva, pa le ne zmorejo. Današnji farmar ima brezplač- pred meseci, ni bilo velikega od-no na razpolago najnovejše iz- živa. Vsega skupaj je bilo odpo-sledke kanadskih znanstvenikov slanih morda komaj $200. Vsaj, agronomov. Agronomske fakul- kar je meni znanega, ni bilo do-tete in federalne raziskovalne sti več. In zato je namesto zgo-postaje vrše stalne poskuse z no-jdovine fare izšla le manjša bro-vimi pridelki, gnojili in uniče- šurica. In to so že nekateri pre-valci mrčesa. Inženirji agrono-[jeli, ki jo jim je g. župnik po-mi preskušajo nove stroje, de- slal. Jaz jo nisem prejel, čeprav lajo načrte za bolj praktične stavbe in hladilne naprave. Toliko teoretičnega znanja imajo poljedelci na razpolago le v ma-lokaterih deželah. Ko se bomo peljali skozi razkošno kanadsko naravo, se za trenutek ustavimo in se zahvalimo Stvarniku za vse, za življenje, za svobodo in deželo, v katero nas je pripeljal. Leš. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA D010 Dobrovska tisočletnica Kakor je bilo že večkrat objavljeno v Ameriški Domovini — kakor mi sporoča g. župnik •— mi je že dve poslal v času dveh mesecev. Ne morem si drugače predstavljati, da mi jo je jugoslovanska carina zadržala. Da bi se zgubili kar dve zapored na pošti, ne morem verjeti. Saj dobivam dosti pošte in tudi knjige, ki se tiskajo v Ljubljani in pri Mohorjevi v Celju, pa se ni še nič zgubilo. Vse sem v redu prejel. Knjižica o Marijini božji poti in o tisočletnem jubileju je pa zame nevarna — pohujšljiva ... Tako mislim. Rad bi objavil vsa imena dragih darovalcev od vsega denarja, ki ga je bilo nekako $3500. (Točne številke ne morem podati, ker so nekateri sami poslali tja, nekateri pa sami dali tam, proti severu in zahodu. Ugiblj e-J Marsikdo bo občudoval lepo u-jo, da se nemara tam skrivajo rejene in dobro oskrbovane far-ogromne zaloge petroleja, mor- me v južnih predelih Kanade. da naj večje na vsem svetu. Do- ber del strokovnjakov je prepričan, da je pod tem delom kanadskega Severa več petroleja, kot ga je v področju Prudhoe zaliva na Aljaski vzhodu. Trdijo, da se pas usedlin, v katerih je olje, vleče vse od Severnega tečaja skozi severno Kanado, Aljasko, Severovzhodno ozemlje, Alberto, pa na jug preko Oklahome v Teksas. Ta pas je v različnih globinah, olje in plin se krijeta v njem v različnih količinah. Prvo so na kanadskem severu našli na otoku Melville dober, naravni plin z majhno primesjo žvepla. V preteklem januarju je nato Imperial Oil Ltd. naletela Višje proti severu bodo avtomo- ^°v kanadskih, leto kasneje mo- pri vrtanju 5,700 čevljev globo- Ta biti to povečano na 60%. Spo- ko eai iz nobene tuje dežele — tu- * ZDA _ ne bodo smeli obse-S3ti več kot 30% sporeda. ^3 določila veljajo za privat- bo Postaje, uradni CBS spored pri Atkinson Point severo- bilisti pogosto videli zapuščene farme. Lastniki so obupali nad kmetijstvom, ker jim zemlja ni mogla več dati dovolj zaslužka, dalje proti da bi se lahko merili z drugimi poklici. Kakor vsi ostali poklici, tako je tudi poljedelstvo vedno bolj specializirano. Farme, ki so še nedavno veljale za velike, danes ne morejo producirati dovolj, da prežive družino primerno živ' Ijenjskemu standardu ostalega prebivalstva. Poljedelstvo postaja mehanizirana produkcijska industrija. Nove enote so mnogo večje, kakor so bile nekdanje farme. Kljub tej tehnološki revoluciji podeželja je tam še vedno polno svežega zraka in zelenja. Avtomobilisti bodo občudo vali velike štiriplužne traktorje, imel 60% domačega že s 1. °ktobrom letos. • ■Predsednik zvezne vlade Pier-e Trudeau si je ogledal Novo elandijo, Avstralijo in Malajo,' a se ustavil v Singapurju, “Gi-^raltarju vzhoda”. Povsod je bil vdušeno sprejet, gostoljubno zdravljan, posebej je vzbujal «l^,V^Uaenje med mladim rodom.' ^ rudeaumania” se je lotila 1 adih ljudi ob njegovi poti kot 'lek da SO.J.gO-or t ars^e naPovedi tistih, ki k ganizaciji razstave priganja-3o> stvarne. • Qu a^n,*e pokrajinske volitve v ebecu so pomirile one, ki so iiw- NA RAZSTAVI V PARIZU — Neki umetnik je iz starih cevi od peči sestavil “igralca na kitaro”, ki je nato prišel kot posebnost na umetnostno razstavo v Parizu. va pri Ljubljani 100-1 etnico Marijine božje poti. To je najstarejša božja pot v sedanji Sloveniji, ki jo nameravajo zelo slovesno obhajati. Točnega programa nam še niso poslali, ker ga pravzaprav niti ne morejo. Se lahko zgodi, da jim to in ono ne bodo dovolile oblasti in tudi jim lahko zadnji dan kaj prepovejo. Jubilejne slovesnosti so pričeli z 10-dnevnim misijonom. Vodila sta ga dva mlada kapucina. Poročilo pravi, da sta s svojo živahnostjo, pesmijo in besedo udeležence zelo užigala. Vreme je bilo lepo, snega malo, pota suha in nikakega hudega mraza. Tako so bili vsi pogoji dani za lepo udeležbo, ki je tudi bila. Gospoda sta pripeljala s seboj tudi peč za ogrevanje cerkve in tako so ljudje lahko prisostvovali govorom in drugim obredom v gorki cerkvi. Posebno dobro so bili obiskani stanovski govori vseh stanov — mož, fantov in deklet, najbolj pa žena. Govorili so tudi laiki: inženir, njegova žena zdravnica in še en zdravnik pri fantih in dekletih. V nedeljo, 1. marca, je bil sklep — lep in naravnost sijajno obiskan. Po petih litanijah je bilo še takozvano mladinsko srečanje ob kitari in petju ter izjavah raznih mladeničev in mladenk. Pri tem so bili navzoči nekateri župniki sosednjih fara, ki so spremljali mladino iz svojih župnij. Da bodo mogli vzbuditi podobno navdušenje za razne proslave čez leto, so povabili v pripravljalni odbor več mladih moči. Kakor rečeno, vseh podrobnosti Še ne morejo poslati. Glavne slovesnosti bodo med šmarnimi mašami, v toliko so sporočili, v kolikor jim ne bodo delale oblasti kake ovire. In sicer; bo 16. avgusta birma; 23. avg. romanje za fante in dekleta; 30. avg. romanje za može in žene; 6. sept. romanje za otroke; 8. sept. romanje za slepe, invalide in bolnike. Za 13. sept. pripravljajo sklepno pobožnost. Za soboto zvečer bi bila procesija z lučkami in opravilo v cerkvi. Za te dni bi bila povabljena tudi škofa, mariborski in koprski. V nedpljo bi na bila glavna maša in druga opravila na pla- hici pred - bivšim ■ župniščem _ sedaj Matčrino hišo sester čudodelne svetinje. Glavno mašo bo daroval ljubljanski nadškof dr. Pogačnik. To naj bi bil načrt, za katerega upajo, da ne bo ovire. Vse drugo, kar imajo v načrtih, Zadnjič sem zapisal o fanatikih, da se zelo razburjajo nad tem, da nekateri obiskujejo domovino. Imajo menda to za največji greh. Ko sva pred časom z nekom govorila o zadevi zavrnitve msgr. Kunstlja na jugoslovanski meji, mi je dejal: “Prav, po kaj pa leze tja! Noben duhovnik, ki je šel v talarju čez mejo, bi ne smel iti nazaj na o-bisk.” — Jaz sem mu v šali odgovoril, da potem ne smemo nikomur od njih to zavidati, ker v talarju res nisem videl nikogar, da bi šel preko meje. Morda ga je imel v kovčku ... Ne vem, ali je sploh potreba o tejjvraštvo. Tega ne bomo veČ usta-zadevi še razpravljati? Minilo| vili, dokler se, morda, razmere je 25 let, odkar smo odšli. Ta ne spremene, pa se jezimo in čas se je že toliko spremenilo| trudimo, kolikor hočemo. Res je na vsem svetu, kot se prej tisoč-'škoda za to kvariti živce. Bolje letja ni. Tudi v naši domovini se!bi bilo onim, ki še danes verja-je mnogo spremenilo. jmejo v takozvano lažno “Osvo- Kakor pripovedujejo oni, ki bodilno fronto”, povedati o vsa- nos in trma, pa tudi včasih samoljubje. V vsem je treba neke mere in preudarnosti. Taka trma in prehudo zaupanje sam vase je včasih lahko tudi škodljivo. Včasih se je le treba tudi malo upogniti, zlasti takrat, ko ne škodujemo le sebi, pač pa tudi ožji ali širši okolici. Marsikatera taka trma je škodljiva tudi v narodnostnem oziru. Požene v razkol — v skupine in skupinice. Vse tako je škodljivo. In zdi se mi, da je pretirano oporekanje obisku domovine v nekih ozirih prav zelo škodljivo. S tem se ustvarja šo- ki priliki, kako so narod “osvobodili” in koliko so ga zasužnji- (Dalje sledi) so jo obiskali, so ljudje popolnoma drugačnih misli, zlasti tisti, ki so bili najbolj priganja--K ški in pred katerimi smo imeli! največ strahu. Uvideli so, da je; ------o______ bilo vse lažno, kar so počeli in' Ne pod ostrimi koti v kar so bili nahujskani, v kar CHICAGO, 111. — Kljub vide-so najbolj verovali. In tisti da- zu strela ne potuje in nes najbolj bijejo po komuniz-|pcd ostrimi koti. mu. V enem letu sem dobil od ____ udarja — in tudi majeva številka “Božje Besede” prinaša dopis o tem j ko so obiskali svojce doma.) Pa jubileju — obhaja letos Dobro-jso mi nekateri prepovedali, naj ne dajem njihovih imen v časopise. Kar je po reku — ne ve naj levica, kar desna poda — čisto prav. Pa tudi od drugod sem dobil tak nasvet. Zato res nisem dal kaj več, kot le nekatera zanimiva pisma, ki so jim bili priloženi čeki, sem objavil, j Za tiste sem vedel, da jim bo to povšeči. Nismo vsi ljudje enaki. Nekateri imajo to zelo radi, drugi pa ne. Naj danes navedem le začetne črke imen teh, kL.so bili udeleženi pri zadnji pošiljki. — In sicer: K. A. je poslal sam na Dobrovo $27. Meni so pa poslali: F. K. $5; S. L. $10; F. P. $70; M. V. $20; I.P. $30; A. K. $10; R. A. $2; P. J. $5; H. A. $15. Vsem se župnik č. g. Anton Moder prav toplo zahvaljuje in piše, da bo vse prošnje, ki so bile v to vložene k Mariji Dobrovski, posebno priporočil. Tudi jaz se lepo zahvalim vsem plemenitim darovalcem in doma od mojih nekdanjih prija-] teljev tri prošnje, naj jih ne smatram za takšne, kot je takrat izglodalo, da so. In pišejo ! zelo prepričljivo, da so bili ves čas in so danes še bolj istih mi-] sli in istega prepričanja, kot so bili v časih pred revolucijo. A med revolucijo so bili v takem precepu, ki jih delno tudi navajajo — in sam sem jih videl, — da niso mogli drugače ravnati, če so hoteli rešiti sebe in družino. Če vpoštevam navedbe in ko sedaj premišljujem njihove razmere v tistih časih, jih moram razumeti, jim odpustiti, ker je popolnoma prepričljivo, da res niso mogli ravnati drugače, če so se hoteli ohraniti. Vsem trem sem odpisal prijazna pisma, da jih popolnoma razumem ter podajam roko v prijateljstvo. Saj sem sam preizkušal vse neverjetne strahote tistih dni. Ta pisma sem že hotel priobčiti, seveda brez podpisov; pa se mi zdi po nekih rečeh, da je bolje, da jih ne. Morda kdaj poznčje — saj jih hranim. Gospod Bog je polagal v ljudi zelo različne moči in talente! Nekateri so zelo lahki in hitro nasedejo vsaki propagandi in o-mahnejo. Drugi so bolj miselni — zrajtalasti, — ki v strahu in CLEVELAND, O. Ženske dobijo deli Iščemo pomočnico za lažja hišna dela, varstvo otrok, kuhanje. Visoka plača, privatna soba s kopalnico in TV, krasne okolica na vzhodni strani. Za pojasnila kličite 464-1724. (106) DELO DOBIJO Help Wanted Custodian — man and wife, W. 54 St. area — or 2 reliable men, experienced in upkeep. 871-8990 —(104) MALI OGLASI prosim, da mi oproste, če sem I skrbi stojijo ob strani in hitro jih preveč nadlegoval ali kaj vidijo prevaro, pa v tem, da se drugega nevšečnega napravil. Če bi pa kdo še rad kake pripombe ali karkoli, sem v vsakem primeru na razpolago. Za moj naslov itak veste. S tem zaključujem to zadevo in kličem: Marija pomagaj nam! * * S: ohranijo, storijo tudi marsikaj nedovoljenega. Kdo bi jim vse to zameril? Tretji so zopet tako prepričljivo trdni v svojih delih in miselnosti, da jih ne premakne nič drugega kot smrt. Pri tem je — kakor jim je treba čestitati — večkrat pretiran po- Lastnik prodaja hišo v South Euclidu, na Anderson Rd., zidani bungalov, 4 spalnice, 2 kopalnici, dnevna soba s kaminom, kuhinja z vgrajenimi napravami, obložena rekreacijska soba, kuhinja v kleti, preproge, velik lot in vrt. Si morate ogledati, ob sobotah in nedeljah od 1. pop. do 5. pop. Za sestanek kličite 381-1410 po 4.30 pop. ___________________ -G05) Apartment for sale 19 unit, brick apartment, good income, West 54 area, own financing, sell or trade. $47,000. Call 871-8990. -(104) Išče garažo Iščem garažo med E. 40 do E. 79 St. Kličite EX 1-8573. Vprašajte za Mrs. Gertrude Modic. -(104) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 10 sob, na lepem prostoru; 2 busa v bližini. Nič agentov. Oglasite se na 1188 E. 175 St. (21,25,26,29 maj) Hiša naprodaj V Bratenahlu na 10221 Burton Avenue je naprodaj hiša s 7 sobami in razvedrilno sobo s pohištvom, vključno pianom, a 1 i brez njega. Hiša je na ogled vsak dan od 4.30 do 8.30 zvečer, v soboto in nedeljo pa ves dan. Kličite PO 1-2082. (106) Iščemo stanovanje Radi bi dobili štiri sobe spodaj za tri odrasle. Kličite 431-0109 po peti uri pop. (106) TRDO DELO — Neki ruski umetnik je izrezal podobo Bee-thovena iz pušpanovega lesa. Ta les je zelo trd, pa močno krhek. V najem 5-sobno stanovanje se odda odrasli družini, na E. 70 St. spodaj na severni strani St. Clair Ave. Vse na novo prenovljeno, plinski furnez, kopalnica. Najemnina $55 mesečno. Kličite 361-3716. —(105) AMERIŠKA DOMOVINA, I 1 L U I S GOLOMA: ! MALENKOSTI s Služabniki so kopičili in pripravljali za odhod prtljago gojencev. V oddaljenem kotu je stal velik kovčeg s črkama F. L. na pokrovu. Nanj je sedel, kakor bi koga pričakoval, darila poleg sebe, žalosten, molče, s povešeno glavo in čepico v roki. Iz dvorane sem mu je prihajalo na uho razposajeno veselje tovarišev. Težko je zasopel, ustnice so mu zatrepetale in iz prsi se mu je izvil'bridek jok, tih, brez vzdihov, kakor plaka tisti, ki v srcu nosi zaprt vir svojih solz. Služabniki so naložili prtljago na vozove, trume otrok in staršev so se v veselem neredu pomikale proti vratom. Za žalujočega dečka se ni nihče zmenil. Ta ali oni gojenec ga je mimogrede potrepljal po glavi, ta ali oni pater je hitel mimo in se mu je prijazno nasmehnil—in CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE SCHAUMBURG — BY OWNER TRANSFERRED 5 bdrm. home. Lge. lot beaut, landscaped. Assum. mort. Many extras. Att. 2 car gar. Walking dist. to all schools. 529-4192 (103) MINNESOTA, CARLTON COUNTY BY OWNER 20 acres cleared. Nr. University on resort area. Ideal homesite. $20,000 Terms $10,000 down. Before 1:30 р. m. 846-3971. (103) HINSBROOK — 4 bdrm. 2 yr. Colonial. in exc. loc. Air-cond., bsmt., 2 с. gar., fam. rm., fully applianced kit. & many other features. Priced to sell. Mid $40’s. 969-2451 (104) HANOVER PARK Deluxe 5 bdrm., 2V2 bath brick and cedar 2 sty. Cptg. in 6 of 10 rms. Marble firepl. in 25’ liv. rm. Sep. din. rm. Walnut pan. fam. rm. 2 car att. gar., Indscpd. wooded Vi acre. Walk to schls., & lge. shp. center. $37,900. 837-6444 or 837-6386. (104) OPPTY. 60 acres must be sold nr. Wellington, 111. A booming area. Ideal for housing or bus. Ptly. wooded. Also have land in Mt. Vernon, 111. Must sacrifice. By Owner. Must sell within 30 days. (312) 479-9410. ___________________ (104) BURLINGTON, ILL. 4 bdrm. Red brick ranch. Crptd. Fam. rm., 1% baths, att. gar. % acre wooded lot. Extras. Upper $30’s. $15,000 dn. (312) 683-3416 (104) OPEN HOUSE BY OWNER 1-6 4219 N. Hamlin. 6 yr. old. 2 apt. 3 bdrm. ea. Oak cabinet trim. Gas hot water ht. Separata units. Finished bsmt. w-powder rm. 2% car gar. Lge. lot. Mid 50’s 473-1794 1 (104) deček se je tudi nasmehnil s solzami. Mimo je prišla debelušna se-nora, dobrota ji je gledala iz oči. Ob strani ji je šel sinček; samo eno darilo je bil dobil. Zagledal je objokanega tovariša in zaklical: “Mama, glejte, Lujan joče—!” Senora se je sočutno približala. “Zakaj jočeš, fantek? Saj si lepo govoril svojo pesem! Ali nisi dobil nobenega darila?” Zardel je deček, dvignil glavico in v otroškem ponosu je pokazal na darila poleg sebe: “Pet — in dve pohvali!” “Glej, glej! Pet daril! In ti še jočeš?” Fantek ni odgovoril. Povesil je glavo, kakor bi ga bilo sram, in solze so se mu znova vlile po licih. “Pa kaj ti je vendar, sinko? Si bolan? Ali zakaj jočeš?” Silna bol se je začrtala ljubkemu otroku v obraz, stisnil je zobke, oči so mu prekipele od solz in bridkosti in težko je vzdihnil: “Ker sem tako sam. Moja CHICAGO, ILL MALE HELP CHIEF ENGINEER Experienced in boiler room operation. Live in or live out. Vic. La Grange Park. Call 354-9200 (104) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — COOK Live in. Own room, bath and TV. Good salary. Experienced and references. 2 children. Call (414) 871-4980 , (105) BUSINESS OPPORTUNITY TILE BUSINESS — BY RETIRING OWNER Long establ. excellent business, 25 years. Real money maker. Vic. No, West Chicago. PE 6-7740 ______________________’ (104) SUPPER CLUB ranch style apt. bldg., 9 partly furn. apts., overlooking lake. All paneled and crptd. Open 5 hrs. a day. Doing bus. of over $100,000 ann. Ill health. Will sell together or seperate. $75,000 ea. Write owner Clyde Jeffries, Rt. /3, Earlville, 111. 60518. (104) BEAUTY SHOP Est. 4 yrs. air cond. plus att. home w/3 pan. bdrms., 2 baths, 2 car gar., end. sun porch and swimming pool. mama ni prišla. Nihče ni videl mojih daril.” Dobrosrčna senora je menda umela vso bridko tugo, ki so jo govorile te otroške, preproste besede. Solze so ji prišle v oči, božala je zlatolaso glavico dečkovo in privila z drugo roko tesno k sebi svojega sinka, kakor bi se bala, da ne bi tudi ta kdaj izgubil ljubečega zavetje materine ljubezni... “Angelček nedolžni! Ubožec! Tvoja mama ni mogla priti! Najbrž jo je kaj zadržalo! Kako pa ji je ime?” “Kondesa de Albornoz.” — Jeza je zažarela plemeniti se-nori v obrazu, ko je slišala to ime. Ogorčena se je obrnila k mlajši dami, svoji spremljevav-ki. “Ali si slišala? To vpije do neba! Brezvestna mati! Ta angel joče tukaj osamljen, ona pa medtem pohujšuje Madrid...!” “Tiho, prijateljica!” jo je mirila spremljevavka in skrbeče pogledovala jokajočega otroka. “Kdo bo pa potrpežljivo gledal takole brezstidnost? Jaz — in če bi bilo treba iti tudi na konec sveta — jaz bi prihitela, da vidim, ko moj sin dobi prvo darilo v šoli! — Bog te varuj, dete! Skusilo boš še na svetu! Pa ostani priden, fantek! Kaj ne, Kalist, življenje moje------!” Objela je sinčka in mu poljubo-vala polna ličeca s strastnimi, ljubečimi, burnimi poljubi. Fantek pa si je brisal solze iz svojih velikih oči, ažurnih kakor morje v sinji daljavi, in ni ničesar razumel----------- “Le potolaži se, moj ljubček, in ne jokaj!” ga je mirila senora. “Glej, Kalistek, ne bodi tako neroden; povej mu kaj, svojemu sošolcu! Ne vidiš, da še vedno joče? Kako pa ti je ime?” “Paquito Lujan sem.” “Torej, Paquito, le pomiri se! Tvoja mama te gotovo čaka doma. Glej, Kalist, daj mu eno tistihle škatlic s sladkorjem, ki sem ti jih prinesla! Ali še bolje, daj mu obe! Kupim ti druge.” Kalistek ni bil ravno vesel tega naročila, pa je le ponudil tovarišu škatlici, lično obloženi s svilo. Paquito pa ni hotel vzeti. “Le vzemi le, dete!” je silila se senora. “Ta je zate, in ona-le za tvoje bratce in sestrice. Imaš brata ali sestrico?” “Imam sestrico, Lili.” “Torej poneseš eno škatlico Lili. In nesi ji tudi tole —!” In dobra senora je pritisnila dvoje glasnih poljubov na solzno lica dečkovo. Pa ti poljubi niso mogli privabiti na lice tople rdečice, V BLAG SPOMIN 34. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE Alke Pinculič| ki je za vedno zatisnila svoje mlade oči 26. maja 1936 v starosti 7 let. Mirno spavaj pod gomilo, dobra naša hčerkica, naša srca krvavijo, ker Te krije zemljica. Prosi za nas, da združili enkrat bomo se prav vsi, skupno bomo spet veseli, gori tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANA in MIKE, starši SESTRA in BRAT Cleveland, O., 26. maja 1970. $35,500 Hampton Park. Call Owner (815) 838-1361 (104) HELP WANTED REGISTERED NURSES LICENSED PRACTICAL NURSES 376-Bed T.C.A.H. Hospital All shifts, good starting salaries plus differentials, Excellent employee benefits. Write, apply or call St. Elizabeth’s Hospital Personnel Department — Phone: 312-278-2000 1431 N. Claremont Chicago, 111. 60622 (near Western and North Ave.) IMMEDIATE OPENINGS FOR PHYSICAL THERAPIST REG. Staff position available in modern, physical therapy department under the directions of chief and consulting physiatrist. Day hours and occa-Eional Saturdays. i Excellent starting salary and employee benefit program. Apply or call Personnel Department — 278-2000 St. Elizabeth’s Hospital 1431 N. Claremont Chicago, III. 60622 .. (near Western and North Ave.) . ki jo vnamejo poljubil prave, ljubeče matere. Približal se je lakaj v široki strežajski obleki olivnozelene barve in z grofovskimi kronami na blestečih gumbih. V rokah je držal okrogel, trd klobuk z veliko kokardo ob strani. Spoštljivo je javil: “Ako senorito želi — voz je pripravljen —.” Ubogi senorito je poskočil na noge, prisrčno objel Kalista ter pohitel z lahkimi koraki k vratom. Darila si je nesel sam. Pri vratih se je poslavljal od gojencev pater rektor. Ustavil je Paquita, privil ga k sebi ter mu tiho govoril na uho. Kri je šinila dečku v lice, solze so ga polile in z vnemo je poljubil redovniku roko. Odhajali so vozovi, potihnili so klici slovesa —------- “A dios! A dios!” je ponavljal starček za odhajajočimi. Nekaj ročic se je pomolilo v slovo pri okencih kočij. “A dios!” Vozovi so izginili na oglu ceste, samotna je ostala suha pustinja, prašna cesta, sameval je kup lesenih bajt, zapuščen je stal zavod in tih, kakor kletka, ki je iz nje izletel slavček---- V daljavi, v sivi megli, pa je prežal Madrid, kužno močvirje Sam je ostal rektor ob cesti. Otožen in potrt, s sklonjeno glavo in sklenjenimi rokami se je podal izkušeni mož v kapelico in šepetal: “O virgen del Recuerdo, ali se Te bodo spominjali?” H. Maloštevilna in zelo dolgočasna družba je bila zbrana v kadilnem salonu dukese de Bara. Dukesa je slonela v naslonjaču in tožila, da jo bode v glavi. Kadila je drago, fino smodko; napis na omotku je pričal o njeni pristnosti. Elegantno ukrojen, dragocen predpasnik iz finega usnja ji je ležal na krilu, da varuje bogate čipke njene domače obleke pred žarečim pepelom smodke. Od časa do časa je utrnila pepel v lično posodico iz porcelana, predstavljajočo ptičje gnezdo, v katerem sta dva amor-čka lezla iz jajčne lupine. Pilar Balsano je pušila lažjo smodko in spuščala obročke dima v zrak. Carmen Tagle se je mučila s kratko entreacto, ki ni hotela goreti. Da bi se krepila za svoje težavno delo, je polagoma srebala močen whisky, ki so ga služabniki ponujali v dragocenih posodah, ter zraven čaj, obložene kruhke in sladčice. Senora de Lopez Moreno, mogočna, debelušasta, prav kakor denarnica njenega moža, je stiskala med svojimi debelimi ustnicami cigaretko in se z materinskim ponosom smehljala svoji hčeri Lucy, ki je kadila z mladim Angelitom Castropardo eno in isto cigareto: najprej je Lucy potegnila iz cigarete, za-kašljala in se spačila; nato je puhnil iz nje Angelito, da bi dal svoji družabnici dober zgled, in 6RDIH0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN6VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 r ČE SE SELITE izpolnite' ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J ji vrnil cigareto, in potem je znova ona potegnila in zakaš-Ijala. Videti je bilo, da ji dela, ta igra mnogo zabave. Ugajalo ji je, da je njen učitelj mogočen španski plemenitaš, in marljivo je proučevala obnašanje te plemenite družbe, katero ji je mati stavila v zgled olike in imenitnosti, in neizkušene oči mlade institutke so tudi v resnici marsikaj novega našle na teh ljudeh (Dalje prihodnjič) Oclašajts v ‘Amer Domovini” K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDHOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet. Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO . DRŽAVA ■ •••■••••••••••M ■ •••••••••••M CODE -#= ~ . ■ ------------------- V A. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMER.NI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 NAGLA POMOČ — V Los Angelesu so uvedli posebn e helikopterske ambulance, ki so naglo na mestu, če pride do nesreče na prometnih velecestah. Slika kaže “nesrečo”, ko prihaja leteča ambulanca po “ponesrečence”. V Iti W V t ^ V i 1 1 it l > I t