ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13-- LETNIK 1. * 18. MARCA 1915 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI VA/»W*VVVvVW*WvWvVWvW>A/^VVVWvVVVV^ * IZHAJA VSAK ČETRTEK * STEV. 29. Ruski pešci napadeni od naših dragoncev. Črna vojska da kritem. G* Mlati Kozak v naši armadi. Gt Kova obrambna sredstva. & Ka straži. G* Vojna zvijača. G» Qoj Kemcev in Francozov v flrgonskem gozdu. Gd Kako se križajo meči. Gi Ka potjodu v galiciji. G* Padli junaki, c* Vomače slike. IMkMItHlMIMlkflllltnllltMtHlimiltlltlllMMUlim« «MUtHMIMNUIIMIIilllll«IH*IMIt» STRAN 342. ILUSTRIRANI GLASNIK lllullllllllltlllll MIH 1191 lltlllllllllll IIII •MMlIUM*""'* ■ Mili lllll I lllll Črna vojska za križem. L. 1809. so Francozi nevzdržno prodirali na Tirolsko; do smrti trudni tirolski brambovci so se morali pred premočjo umikati. V neredu je bežala hrabra četa Tirolcev visoko v svoje gore. Pred neko hišo opazijo bojevniki križ in pokleknejo k molitvi. Tedajjpograbi eden izmed mož križ, ga visoko dvigne in prosi vse navzoče, naj se še enkrat poskusijo v boju. Vsi vstanejo, prešinjeni nove moči, in hite s križem na čelu proti sovražniku. Po obupnem boju so zmagali Tirolci. — To se je zgodilo 8. avgusta 1809. in ta pretresljivi prizor nam je naslikal avstrijski slikar Egger-Lienz, ki je sam Tirolec. S slike odseva pogum, odločnost, zaupanje v zmago in pripravljenost, tudi življenje žrtvovati za domovino. Otroci vojnega ujetnika. (Spisal Vas. Nemirovič Dančenko. — Prevel Ivan Cesar). I. Mahmudka. Za poslednje turške vojske se je na Novega leta ponoči mnogo streljalo med našimi (Rusi) in Turki. Kilometer za bojno črto sta sedela v neki turški vasi dva kozaška častnika. »No, Ivan Tomič, ali ni zares krasna novoletna noč ?« reče mali pa debelušni polkovnik slokemu stotniku, ki mu je visela ranjena roka na ruti . . . Sedela sta na balkonu turške hiše. »Kaj . , . Od doma ni nič novega?« »Mene to nikakor ne vznemirja. Poznam našo vojno pošto. Pa naj bo tako ali tako, samo da bi mogel le z enim očesom pogledati domov. Tako je! Božič smo praznovali na Šipki, Novo leto pa tukaj,,. In tam gore sedaj svečice pri njih, otroci poskakujejo veseli. Vaša Aleksandra Pe-trovna je sedaj pri naših. O naju govore. Ali tudi oni so zelo vznemirjeni, da ne pišemo nič. Kako boš pa pisal, če ne moreš. Toda kaj je z Vašo roko?« »Nekaj je razmesarjena.« Noč je pokrivala vas. Samo v vaških oknih je bilo videti svetlobo. Naenkrat se prikaže na ulici rdeč soj; osvetljeval je bradat obraz. »Pantelejev!« klikne polkovnik proti soju. Bakljonosec zavije na dvorišče. Takoj potem zahrže pred častnikoma konj, kopajoč s kopiti sneg, ki je ležal po dvorišču. V sedlu sedeči kozak povesi bakljo, da so se črni prameni dima ovili njegove roke, in jo zopet dvigne, »Kam greš?« »Na prednjo stražo, Vaše blagorodje.« »Kaj je tam?« »Streljati so začeli.« »Pojdi in naroči, da naj ne odgovarjajo Turkom, če se ni zgodilo kaj važnega. Ko se bodo dovolj nastreljali, bodo že nehali. A kaj je tukaj ?« Z ulice je prihitelo na dvorišče nekaj vojakov. Pantelejev dvigne bakljo: vojaki so imeli v svoji sredi nekega človeka, »Giblji se, giblji, gologlavec . . . Vi, zakleti sovražniki, ne daste nikoli miru,« se je slišalo med vojaki. Gotovo niso videli svojega poveljnika. »Počakaj malo, s kopitom ti pomorem.« »Otroci, kaj je to?« vpraša polkovnik. »Turčina smo pripeljali. Ujeli smo ga na potu; skril se nam je bil v grmovje.« »V grmovje ?« »Bil je skrit v grmovju. Poročnik Vasi-ljev je zapovedal, da ga moramo ujeti živega in ga pripeljati Vašemu blagorodju. Ime mu je Mahmudka.« »Pantelejev, posveti semkaj!« Kozak posveti z bakljo proti gruči, Baklja razsvetli obraz s krivim nosom in s sivimi brki. Preko čela je imel še svežo brazgotino, nad njo turban, zvit iz kosa platna. Oblečen je bil v kožuh. »A, to je častnik,« se okrene polkovnik k svojemu prijatelju. Stotnik ga pazno premotri. »In vrhu tega že nam znan. Ali ga ne poznate ? Tam ima rano, na levi roki pa ima odsekana dva prsta. Pokažite mi njegovo levo roko « Najbližji vojak prime roko Mahmudke in jo dvigne kvišku. »On je, Mehmed beg . . . njihov polkovnik.« »Vraga! Ušel je iz ujetništva .. . Zakaj se je dal ujeti ? . . . No, fantje, pripeljite ga k meni. Samo eden naj ostane tukaj, drugi pojdite hitro nazaj.« Mehmed bega so pripeljali v sobo. Vojak s puško v roki stopi k vratom. Turčin je bil orjaške postave, močnih in širokih pleč. Bilo mu je že nad petdeset let. Žalostno so gledale njegove oči izpod sivih, namrščenih obrvi. Na nogah je imel opanke. Kožuh mu je bil raztrgan in na enem kraju se je videla na rami kri , , . »Kaj pomeni to?« »Kirilov ga je ranil z mečem, Vaše visokorodje.« »Zakaj?« »Ko so mu rekli rusko: ,Pokaži se, gologlavec!' je zamrmral nekaj kakor muren v travi. Nato ga je Kirilov v jezi lahko ranil. Potem se je Mahmudka takoj prikazal iz grmovja.« »Semen, daj mu stol!« Ujetnik položi roko na srce, na usta in glavo in se usede. Njegov obraz dobi še bolj bolesten izraz; gotovo ni pričakoval ničesar dobrega od svojih novih gospodarjev . . . Glava se mu je nekoliko povesila na ramena. II. Zasliševanje. Ivan Tomič je prej služil dolgo na kav-kaški meji. Tam se je naučil nekoliko turški, tako, da mu ni bilo treba tolmača. »Zdi se mi, da se že poznamo?« je začel turško. »Vi ste polkovnik Mehmed-beg ?« Turek povesi žalostno glavo. »Lahko, da se motim, morda ste kdo drugi?« izpregovori zopet. »Nikoli ne lažem,« odgovori ujetnik. »Snoči sem pobegnil iz vašega tabora, danes so me ujeli vaši vojaki. Greš, pa ne prideš,« — pri tem se mu je pokazal na obrazu bolesten nasmeh — »zlasti še z ranjeno glavo in nogo, A sedaj še roka povrhu.« »Ali veste, da se po vojnem zakonu...« reče stotnik, Mali Kozak v naši armadi. Med bitko pri Pilici je dvanajstleten ruski deček, napravljen po kozaško, pribežal k našim vojakom. Oprijel se je nadporočnika Žurakovskega in se ni več ločil od njega. Kamor gre nadporočnik in njegova četa, tja gre tudi mali Rus, Skriva se v strelnih jarkih, z našimi vojaki je in spi ter pravi, da mu je sedaj tako dobro, da se ne bo nikoli več vrnil k Rusom. )MU. miHttlirTnWtfmilll l1ltri T------■-•■Mfc.1|ntinr-...——........-..........................■■""■""■"......................................................................................................................................... ,, a „„ ILUSTRIRANI GLASNIK llllllllllllllllllllllll^lllllllllifMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIllllHmiMIIIMIMHI ŠTEVILKA 29. MIHIIlUlimHHHmM"^'"""«""'""'"""'"''«"'"""^....."""" 10 boste ujeli.« Nova obrambna sredstva. Angleži so vpeljali za svoje čete v strelnih jarkih posebne ščite, ki ; jih varujejo krogel. Tak ščit kaže naša slika. Vojak [ je ves skrit za oklepom, ki ima le odprtini za oči. »Kaj mi pripovedujete to ? Moč je vaša, vi ste zmagovalci, zapovejte, da me ustrele. Vedel sem, zakaj pobegnem, ko sem ušel snoči iz stanovanja onega častnika, ki me je vzel k sebi. Pa kaj za to, izgubil sem igro in sedaj moram umreti . . .« Ivan Tomič, ginjen vsled ujetnikovih besed, reče blažje: »Povejte mi, ali Vam je hudo ?« »Ne.« »So Vas mučili?« »Častnik, pri katerem so me pustili, je bil človek. Ravnal je z menoj kakor z bratom, ne kakor s sovražnikom.« »Ali ste se bali, da se Vam ne bo godilo dobro v Rusiji?« »Ne. Vem, da Rusi lepo ravnajo z ujetniki.« »Zakaj ste torej pobegnili?« »Kaj Vam je na tem ? Sedaj sem v vaših rokah, storite torej, kar vam drago! Samo ne odlašajte . . . Brzo . . .« in zamolklo je za-hropelo v prsih ujetnikovih. Zopet je sklonil glavo. »Kaj Vas je gnalo od nas ? Turki se povsod umikajo, med vami vlada glad, narod se dviga in beži. Ali bi ne bilo bolje čakati? Vojska se bo kmalu končala in bi se vrnili domov.« »Domov . . . kje pa je moj dom?« »Kako to?« »Kako naj najdem svojo družino ? . . . Prišla je zapoved iz Carigrada: da se mora vse prepeljati v Malo Azijo. Tudi moji so morali oditi, pa kam? A čemu govoriti po nepotrebnem? Storil sem vse, kar so mi velevale dolžnosti. Smrti ne uideš, kar ti je namenjeno, to se tudi izvrši. Vsakdo živi tako dolgo, kakor mu je usojeno. Nisem radi sebe . . ,« — pri tem Turčin umolkne in zamahne z roko. »Imenovali ste prej svojo družino? Ali jo imate tudi Vi?« ga spomni Ivan Tomič nekam zamišljen. »Srečni ste, da ste živi ter videli. Srečni ste, da Vas niso »Radi Vaše družine Vas torej prosim Imate otroke ?« Turčin sklone glavo še niže. Nekaj|časa so molčali. »Koliko otrok imate?« vpraša ponovno Ivan Tomič. »Četvero,« zašepeta Mehmed beg. »So veliki ?« »Vsi so majhni. Najstarejši ima šest let.« »Tudi jaz imam otroke — šestero,« reče stotnik sam pri sebi. »Pet mesecev jih že nisem videl,« je govoril Turek. Jokali so, ko sem odhajal. Najmlajši je star eno leto, ostavil sem ga na materinih rokah- Vsi žive tam v bližini Drinopolja. Imam posestvo, vinograde . .. Tam je tako lepo. Mislil sem, da odrastejo pri meni, pred mojimi očmi ... A prišla je ta vojska; proklet oni, ko jo je povzročil! Je bilo onemu mar naše dece, ki mu je bilo treba naše krvi ?« »Da, čemu treba vojske?« mu potrdi Ivan Tomič. »Moja služba mi je edini vir dohodkov. Če poginem, kdo bo skrbel za mojo družino?« Zasliševanje se je nehote izpremenilo v razgovor o družinskih razmerah. Stotnik prevede ta razgovor polkovniku, ki je bil tudi zelo ginjen in se je zelo zanimal za ujetnika. »Recite mu, Ivan Tomič, če bi mož v resnici ljubil svoje drage, bi šel mirno v Rusijo in povrnivši se za nekoliko mesecev, vzgajal bi jih dalje . . . Nekaj mesecev, to pač ni cela večnost, otroci ne bi s tem ničesar izgubili.« Mehmed se bolestno nasmehlja. »Da bi vedele naše žene in matere, kakšni so Rusi, ostale bi mirne in nas čakale, Bavile bi se z gospodarstvom in vzgojo otrok. Ali še nekaj dni, in vsi Turki bodo pobegnili od tam. Kakor hitro se pojavijo vaši oddelki v Gedimivki, bo Drinopolje že prazno. Ostali bodo samo kristjani. Vprašali ste me, zakaj sem pobegnil od onega dobrega častnika ? Pobegnil sem radi svoje družine, Hotel sem ji pomagati. Hotel sem rešiti ženo in otroke . . . Ali veste, kaj se bo zgodilo z njimi? Žena bo od strahu zapustila pose- Na straži pred podzemnimi zakopi. stvo . . . Prisvojil si ga bo kak Grk ali Armenec. A ona bo odšla z otroki v Carigrad. Vlada jim tam ne more pomagati, od kje vzeti denar ? Stotisoč naših družin živi tam, trpeč bedo in pomanjkanje. Odpeljejo jih na azijsko obal, v Skutari, in jih puste ondi. Kaj bodo počele tam žene z otroki ? Preostaja jim samo — moji otroci so zdravi in lepi — prodati jih v tuje hareme in revčki bodo hitro pozabili ime svojega očeta .. . Odgojil sem jih samo zato, da jih prodajo kakemu starcu v Alep ali Damask. Žena — jokala se bo, trpela nekaj časa, potem bo pa tudi sama odšla v kak harem. Ko se povrnem čez eno leto — kaj bom našel ? O otrocih ne sledu, o ženi ne glasu, na mojem domu se bo šopiril tujec. Vprašujete me, čemu sem pobegnil? Zato, ker me je pripravila do tega žalost . . . Celo tisto noč, preden sem pobegnil, sem Vojna zvijača. Naša slika nam kaže rusko vojno zvijačo, s kakršnimi so Rusi zlasti v začetku vojske cesto nastopali. Da premotijo sovražnika, so postavili navidezno topniško četo. Vojaki so slamnati mož)e, top pa predstavna dvoje koles in navadno bruno. W!.iuSSUIUIIIIHIHNH|iliiii(iii>n«iiii«nh«iiriiniiiMiHtiiiiiiiNiim<* 29. ŠTEVILKA •iiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIICIINMIlllllllllllillllllllllllMIlllllllinillllui DTflLIJf boimrij« fti^ŠKO pOfJTuMLSK" CvriNSKO fiOROetufl 5^.6 'J fl Š 01 C H 4* O- ( niče in je prejel zanje štiri milijone funtov šterlingov (okoli sto milijonov kron). Vendar pa stvar s tem še ni bila končana. Ko je parlament zvedel za to kupčijo, ki je bila sklenjena za njegovim hrbtom, je nastal vihar ogorčenja; vladi so očitali največji narodni zločin: da je napravila slabo kupčijo. Posebno se je razvnemal Gladstone, ki je trdil, da so štirje milijoni funtov šterlingov vrženi v morje. Vendar pa so kmalu vsi spoznali, kako koristna je bila za Anglijo ta pogodba; kasneje so celo Angleži jeli težiti za tem, da si prisvoje obadva bregova Sueškega prekopa. Ko je 1. 1882. nastal v Egiptu upor, so se Angleži polastili enega obrežja. V sedanji vojski pa so vprašanje Sueškega prekopa enostavno s tem rešili, da so si prisvojili celo deželo in s tem seveda tudi popolno gospodstvo nad Sueškim prekopom. Kako se križajo meči V svetovni vojski. Na levi od zgoraj navzdol: Rus, Anglež, Francoz, Belgijec, Črnogorec, Srb, Japonec. — Na desni: Nemec, Avstrijec, Turek. DOGODBE Naslednjega dne je takoj pohitel k angleškemu zunanjemu ministru, lordu Derbiju, in mu je povedal, kaj je zvedel. Lord Derbi ni hotel in ni mogel verjeti njegovim besedam, kajti ravno prejšnji dan mu je generalni konzul iz Kaire poslal obširno poročilo, v katerem nič ne omenja, da namerja khedive prodati svoje delnice Francozom. Zunanji minister je časnikarja opozoril, da bi bila nesreča, če bi s kakim neprevidnim vprašanjem glede tega Izmaila morda šele opozorili, da svoje delnice lahko proda, toda časnikar ni hotel odnehati; popisoval je zunanjemu ministru vsestransko škodo, ki bi utegnila za Anglijo nastati, če bi delnice prišle v francoske roke, toliko časa, da je lord Derbi slednjič dejal: »No dobro- Pokazal Vam bom, kaj bom telegrafiral našemu generalnemu konzulu Stantonu v Kairo.« Pri teh besedah je vstal, šel k svojemu pisalniku in napisal naslednjo brzojavko: »Pojdite takoj h khedivu in ga vprašajte, če je res, da namerja svoje delnice Sueškega prekopa prodati. Obenem brzojavite njegov odgovor.« »Tako,« je dejal minister, »in sedaj pridite zvečer zopet k meni, da vidite Stantonov odgovor. Če bi tačas še kaj slišali o tej zadevi, pa prosim, da mi sporočite.« Zvečer je bil časnikar zopet pri ministru in mu je naznanil, da se bo pogodba med khedivom in francosko družbo že jutri zvečer v Kairi podpisala. Lord Derbi pa je časnikarju prebral brzojavko, ki jo je dobil od generalnega konzula in ki je sporočala, da khedive res namerja prodati svoje delnice francoski družbi, da je zadeva že skoro končana in da on (Stanton) žalibog ni o vsem tem ničesar vedel, dokler ni prišla brzojavka od zunanjega ministrstva. »Z gospodom Stantonom bomo zaradi tega že še obračunili!« je vzkliknil lord Derbi jezno. Kaj je zunanji minister hotel storiti? Stanton ni vedel, da je pogodba imela biti vsak čas podpisana, in vendar se je moralo to na vsak način preprečiti. Lord Derbi je zopet telegrafiral svojemu konzulu v Kairo: »Pojdite takoj h khedivu in mu povejte, da bo angleška vlada terjala odgovora od njega, če proda svoje delnice Sueškega prekopa in ne obvesti o tem angleškega zunanjega ministrstva.« Besede in ton brzojavke naj bi khediva prepričal, da Anglija nikakor ne bo trpela, da pridejo delnice družbe Sueškega prekopa v tuje roke — zlasti ker je družba 85% svojih dohodkov dobivala od angleških ladij. Toda stvar s tem še nikakor ni bila opravljena. Delnice so bile osebna last khediva in prebrisani mož je lordu Derbiju odgovoril: »Vi torej ne marate, da bi svoje delnice prodal Francozom; toda jaz potrebujem denarja in zato ne preostaja drugega, kakor da jih kupite Vi.« K nesreči angleška vlada ravno tedaj ni imela nobenega denarja za kupčije. Zunanji minister se je posvetoval z ministrskim predsednikom. Ta je takoj spoznal velikansko politično važnost tega podjetja in se je nemudoma peljal k Rotšildu ter ga vprašal, ali bi ne hotel kupiti od khediva delnic Sueškega prekopa za angleško vlado; minister je upal, da državni zbor naknadno potrdi to kupčijo, Rotšild se je vdal. V osmih dneh je bila zadeva urejena. Khedive je oddal angleški vladi svoje del- Čast našim zdravnikom! V sedanji vojski je bilo odlikovanih 500 naših zdravnikov za njih požrtvovalnost in hrabrost v nevarni vojni službi. V tem številu niso zdravniki, ki so dobili srebrno svetinjo za hrabrost, in teh je zelo veliko. Število se ne sme primerjati številu odlikovanih zdravnikov pri nemški armadi, ker se deli tam železni križec kot priznanje osebne hrabrosti bolj pogostoma, nego pri nas in ne glede na stopnjo in stan. Število odlikovanih junakov bi bilo še enkrat toliko, da niso padli kot žrtve svojega poklica, ti od krogle, drugi vsled okuženja. Med temi žrtvami svojega poklica je tudi par plemenitih slovenskih mož. Z ljubljanskega trga. Gospa kupuje jajca in vpraša: »Po čem?« — Prodajalka: »Po šest krajcarjev jajček,« — Gospa: »Kaj?! Po šest krajcarjev? Kaj ne veste, da je to prepovedano? Samo po pet krajcarjev jih smete prodajati, samo po pet! In zdaj, ko ležejo kokoši! Hočete, da pokličem policaja, da Vas takoj zapre? Daste jajca po pet?« — Prodajalka si zadene jerbas na glavo, stopi med ljudi in kriči nazaj: »Zamesite si policaja in skuhajte policaja na juhi, jajc pa ne dam po pet!« Umestna razsodba. Kmetje občine V. so prosili januarja 1914., da bi glavarstvo Na pohodu V Galiciji. Naša četa na maršu po zasneženi in blatni cesti v Galiciji. »iiiiiii iiiiniiiiiiiiiii»»»tiiiniiimniiiii ŠTEVILKA 29 *iHiiiiiniliii*imhuihrtiiihViiliiiitrtili»iiiiiiih iMIlMIllllllMlllllllllllllItlllllllllllllHIllllMtll ■ •MtllllllllllMIll1 '»lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll"»«lllllllli|ill',»«IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMM lili Illlll IlItlllllHIllllHIIIIMII lllllll lllllllllll 11 dovolilo streljati divje kokoši, ker se je bilo pomnožilo število kokoši v škodo dreves, katerim so divje kokoši vsako leto pojedle popje. Dolgo ni bilo odgovora. Avgusta je prišel odlok glavarstva, naj ustrelijo kmetje takoj kokoš in naj pošljejo njen želodec, oziroma vsebino njenega želodca v dunajsko preizkuše-vališče, da se prepričajo tam, če trgajo kokoši res popje dreves. i * i •i:-- iSfff 'fJI " Boj mrčesu! Silno nevarna bolezen je črna mrzlica ali ruska bolezen (pegasti legar). Zdravniki so dognali, da raznaša bolezen najbolj mrčes, posebno uši. V tem prehudem času se dobi ta mrčes lahko že povsod, dasi skrbi zdravstvena oblast zares vzorno, da se pokonča nevarna in sitna gališka uš. Zdaj mora podpirati vsak zase trud zdravstvene oblasti in to s pokončevanjem vsakega mrčesa, s snago telesa, obleke in hiše. Bolezen raz-našajo tudi bolhe in stenice, mušice in muhe, vse, kar pride lahko v dotiko z bolnikovo kožo in krvjo. Zdaj je treba popariti večkrat nepološčena tla z vrelim lugom, pološčena zmoči s petrolejem ali s terpentinom. Posteljnino stepi, napraši s caherlinom, deni med rjuhe pelina. Dvorišča morajo biti pometena. Kdor pride z železnice, iz bolnišnice ali drugače sumljivega kraja, naj se ves preobleče in umije, perilo naj potopi v krop, obleko naj pokropi z janeževim oljem, ki smrdi ušem, ali s tobakovo raztopino, ki jim je tudi zoprna. Stenice preženeš najbolje, če narediš gosto kašo iz petroleja in mila in zamažeš vse razpoke v tleh in v lesu pohištva, zgibe v po-steljnjakih. Muhe bo treba loviti precej izpočetka; najboljše so limanice, dasi niso ravno lepe, ter snaga, ki muham ne da živeža. Kjer je bolnik, je treba paziti posebno na pljuvalnike — naj so že higijenični ali nehigijenični — vse je treba vsak dan opariti. Seveda ne bo pomagalo izpiranje pljuvalnikov, če se bo širila nesnaga po ulicah in ob Ljubljanici, če bodo okuževali zrak različni odpadki. Pomladni prehlad in glavobol. Ko se zasmeje solnce, hite meščani na dolge izpre-hode in izlete. Drugi dan tožijo, da jih boli glava in da jih mrazi. To prihaja deloma odtod, ker vrže mariskdo hitro zimsko obleko od sebe in se suščeve dni hitro menjuje mraz in toplota. Drugi vzrok pa je ta: Tla so mrzla in mokra, noge se ne ogrejejo, glavo pa solnce segreje. Zato pravimo, da je suščevo solnce nezdravo. Ne škoduje onim, ki so dosti na zraku, pač pa ga občutijo tisti, ki čepe vse mrzle dni za pečjo. Zato je najbolje, da gre v mestu živeči človek vsak dan in ob vsakem vremenu nekoliko iz hiše, če že ne iz mesta. Zdaj se zemlja pomlaja in naša kri se vznemirja. Glava in noge so trudne, srce razgraja ali se leni. Treba je, da smo posebno zmerni v hrani in da se ogibamo mesa ter uživamo špinačo, regrat in kar je zelenega. Jedi iz koruzne moke, sadja in sočivja so na mestu. Pomladni post jamči za zdravo poletje. Posebno letos je potreba, da si izči-stimo s postom kri. ISISati "Sms'J l & m s T >: - — Telefonisti v deloma zasutem strelnem jarku. GOSPODINJA Nasveti. Gospodinja, ki ima kaj riža, naj ga shrani za poletje, ko ne bo krompirja in je nevarnost za grižo. Čudna misel gospodinj je, da morajo kuhati zdaj riž, dasi vedo, da se ne more uvažati in dasi je neprimerno drag. Potica za Veliko noč ni neobhodno potrebna, kakor misli marsikatera gospodinja. Pri vsem hudem je bilo dosti krofov o pustu in bo najbrže dosti potic za praznike — potem bo pa vpitje in stokanje. Imamo še pol-peti mesec do žetve in Bog sam ve, kako je odločil z njo. Stojimo pred draginjo, ki dosega pravljične cene, glejmo torej, tehtajmo in varčujmo posebno z moko in z mastjo. Zdaj so jajca malo boljši kup. Najceneje pride kuhano, cvrto vzame preveč masti. K mehkemu je treba kruha. Trdo kuhano jajce nasiti hitro, z endivijo ali radičem in fižolom je izdatna jed. Jajca, znesena okoli Velike noči, se drže dolgo, treba jih je nakupiti in spraviti. Zavita v tiskan papir, vsako zase, in postavljena na hladen prostor, se ne pokvarijo, samo premetavati se ne smejo. Puding iz krompirjeve moke. Pristavi k ognju Vs litra mleka, 200 gramov sirovega masla, ravno toliko sladkorja in malo limo-nove lupine. Ko se je mleko segrelo, sipaj vanj z levico 200 gramov krompirjeve moke in mešaj z desnico, dokler se zgoščena masa ne odloči od kožice. Ko se je ohladila, otrži s kuhalnico kos za kosom in mešaj z jajčjim rumenjakom, več ko je jajec, boljše je, in bolj ko je zmešano, bolj je rahlo. Ko je gladko, primešaj še beljake, posoli, namaži prtič s sirovim maslom, zavij vanj testo in kuhaj celo uro v slanem kropu. Deni na mizo s sadnim sokom. Nekaj o koruzi. Obetajo nam, da dobimo z Ogrskega samo koruzno moko, prigovarjajo nam, da pečemo kruh iz koruzne in ržene zmesi, a kaže se, da bo pošla nazadnje še zmes in bomo živeli ob sami koruzi. Je to mogoče? Zakaj ne? Koruza je vendar prvovrstno živilo, ob katerem živi mnogo tisočev in tisočev ljudi v Združenih državah, Meksiki, Italiji, po Hrvaškem, Mažarskem, na Balkanu. V Črni gori ne poznajo druge torte, nego lepi zlato- rumeni koruzni kruh. Pri nas se koruza nekam prezira in vpošteva bolj kot živinska krma, ob kateri se hitro odebele prašiči in perutnina. Dr. Lorand pravi z ozirom na to v svojem spisu o prehranjevanju: »Kaj ni čudno, da dobiva živina tak živež, ko strada na tisoče ljudi, ki bi uživali radi koruzo?« — Koruza vsebuje več redilnih snovi, tako železo, fosforjevo kislino, 5% maščobe, 40% ogljenih hydratov in približno 10% dušca. Dognano je, da so v krajih, kjer se uživa dosti koruze, zelo redke bolezni: jetika, božjast in mehurjeve težave. Skromni Italijan se ne straši ob svoji polenti težkega dela, Notranjec, ko gre v slavonsko šumo, živi večinoma ob polenti, in naši Kastavci ne preživijo dneva, da ne bi užili slastne rumene jedi. Znana je pripovedka o Kastavcu, ki je bil povabljen k patrom na Trsat in je imel pred seboj izbrane jedi, pa se je čutil lačnega in žejnega. Oziral se je na vse strani, in ko ni bilo drugače, je vprašal brata strežnika, če nimajo nič polente, »Imamo nekaj od včeraj,« se je nasmehnil frater. »Dajte, dajte, prinesite!« je prosil Kastavec. Prinesel mu je kos polente in Kastavec se je čutil šele tedaj prav po domače, gospodje patri pa so kimali pritrjevaje, da je ni jedi, ki bi se mogla meriti s polento, Po polenti, oziroma žgancih, je človek sit, močan in zdrav. Ravno v Kastavščini se dobe silno stari ljudje. Nekateri si domišljujejo, da je koruzna jed težko prebavna, a je ravno narobe, saj svetujejo zdravniki ljudem, ki so zapečeni, uživanje koruznih jedi, posebno močnika. Seveda, če nalije kdo na žgance ponvo masti in polije to z mlekom, ali če se nalije mrzle vode po mastnem in vročem koruznem kolaču, potem ni čudno, če ga boli želodec; taka jed je za delavne ljudi. Za tiste, ki se ne gibljejo dosti, je najbolje, da uživajo močnik ali žgance z mlekom ali s kavo, polento iz zdroba (ali nezabeljeno) pri različnih juhah in pri-kuhah, namesto kruha ali mesa. Vročega kruha ne! — Kako izdatna jed je fižolova juha in poleg nje polenta; tej jedi pravijo tudi bistriška obara. Iz koruzne moke se naredi dosti okusnih jedi, treba je samo, da je moka sveža, vonjiva in lepo rumena. Nekateri pravijo, da je za peko boljša postana moka, ali kruh iz sveže moke je vse bolj slasten, stara Veliki sovražniki. Naše telo ima celo vrsto sovražnikov, velikih in malih, ter se mora vedno boriti proti njihovim napadom, da uveljavi svojo pravico do eksistence. Sovražniki človeškega telesa so veter, mraz, prepih, sneg, dež itd., ti nas oblegajo skoro vsak dan. Res da je ustvarila Previdnost božja naše telo odporno, vendar pa se večkrat posreči tem velikim sovražnikom, da nas zadenejo na nezavarovanem mestu ter nam pustijo neprijeten spomin. Tak spomin nas včasih kot kašelj, hripavost, vratne bolezni, revmatične bolečine itd. dolgo ne zapusti, ako ga ne odpravimo s Fellerjevim bolečine lajša-jočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko „Elsa-Fluid\ Pri vratnih boleznih, bolečinah pri požiranju, influenci, hripavosti, zasliženju in bolečinah v grlu se je izkazal kot sliz razkrajajoč, kašelj lajšajoč in protikataren. Tudi pri drugih bolečinah je zanesljiv pomočnik. Gospod Korosy flntal, gozdar v Farracsifalva, pošta Kurtya Kr. Sz. m., piše: „Že osem let uporabljam Vaš ,Elsa-Fluid' proti različnim boleznim, ki me obiščejo v mojem poklicu kot gozdar in se imam zahvaliti za zopetno dosego moje moči in mojega zdravja temu izbor-nemu domačemu sredstvu." Zanimivo je tudi naslednje pismo: »Potem, ko že nisem prav nič več upal, mi je bilo mogoče odstraniti prsne bolečine, slabo prebavljanje, slabokrnost in splošno slabost, ki so me že leta in leta mučile, z Vašim ,Elsa-Fluidom', ter me veseli, da Vam lahko to poročam. - Mihael Szčhi, m. p. v Csatadu. Ker stane 12 steklenic tega preizkušenega domačega sredstva samo 6 kron franko, naj bi ga vsak naš čitatelj naročil pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 331 (Hrvatska). — becm. ILUSTRIRANI GLASNIK . ................................................................................................................................................ i........... . ................ ■ I ■ I ■ • • • I I • I I I I I I I I • i ■ ■ I I ■ I I ■ ■ ■ ■ ■ ■ • I 29. ŠTEVILKA IIIIIIIIIMIIIIII Fotograticno natančen posnetek popolne tovarniške dvorane za izdelo-valnico unilorm z 200 Piaitovimi šivalnimi stroji z motorno gonitvijo. Pfaffove gonilne naprave se že mnogo let uporabljajo za skupinski pogon več tisoč Pfaffovih šivalnih strojev in so se povsod izborno obnesle. Tako so največje nemške in avstrijske tovarne za obleke opremljene s Pfaffovimi gonilnimi napravami in gornjimi deli in zadnje mesece se je odposlalo več tisoč odličnih Pfaffovih KI. 34 šivalnih strojev s centralnimi čolnički in členastim nitnim vdevalcem. Ta stroj je vsled svoje izvrstne kakovosti tudi posebno uporaben in trpežen, to so lastnosti, ki se morajo pri gonilni napravi v prvi vrsti upoštevati. — Tovarna šivalnih strojev G. M. Pfaff v Kaiserslautern (Nemčija) smatra kot častno dolžnost, da jamči za izvrstnost svojih izdelkov v vsakem oziru in da pošilja le najboljše šivalne stroje. Kakor znano, se dobivajo Pfaffovi šivalni stroji v špecijalni trgovini tvrdke Ljulpa, Sodna ulica 7. moka pogrenči in dobi duh po zatohlem. Rumena koruza je sploh boljša od bele. V Združenih državah jedo pri zajutrku ploščate koruzne kolače, naš Štajerec je svoj kuružnjak in krvavico, Indijani ljubijo svoj mondanin, vsi Slovenci pa se krepijo ob koruznih žgan-cih z zeljem. Koruza ni počakala vojske, da bi postala salonska. Že več let pripravljajo iz koruznega škroba moko mondanin, ki se priporoča za bolnike in otroke in je kot »blanc manger« znana jed v boljših hišah po Nemškem. Nekateri trdijo, da povzroči uživanje koruze pelagro, ki napada v Italiji revne sloje, živeče izključno od koruze. Ta bolezen je pa posledica posebne revščine in podnebja, kakor dobe narodi, ki žive izključno od riža, bolezen beri-beri. Splošno pa so narodi, ki žive ob koruznih jedeh, sveže barve, polnih lic in krepkega telesa. V nekaterih hišah pri nas se uživa več riža nego koruze. To je nespametno. Polen-tar bo vedno močnejši od rižarja. Gospodinja, ki kuha svojim otrokom riž, bi jih napasla bolje in ceneje, ko bi jim skuhala žgancev. Posebno zdaj, ko je zaprt izvoz. Kdor ima kaj riža, naj ga hrani za poletje, ker je priporočljiva jed za čas griže. DROBIŽ Velike tovarne orožja, ki se nahajajo v belgijskem mestu Litihu, so sedaj v nemških rokah. Kako velikanska so ta podjetja, je razvidno, če se pomisli, da je v njih zaposlenih 11.000 delavcev, da porabijo na leto 350.000 ton premoga, več kot pol milijona ton železne rude in da v njih neprestano deluje 750 velikih elektromotorjev. V delavnicah se napravi vsako leto do 100 lokomotiv, množica drugih strojev, topov in orožja vseh vrst; posebno pa se tu izdelujejo granate in šrapneli. Glavni ravnatelj in inženerji teh tovarn niso hoteli stopiti v nemško službo in so sedaj zaprti. Šrapneli pred 300 leti. Šrapneli, ki igrajo v sedanji vojski tako veliko vlogo, so s kroglami in drobci železa napolnjeni topovski naboji, ki se na cilju razlete; izumel jih je, kakor znano, Anglež Šrapnel, po katereu so tudi dobili svoje ime. Toda kakor vsi izumitelji, tako je imel tudi Šrapnel svoje predhodnike. Tako so rabili Francozi šrapnele že leta 1590. Ko Parižani niso več imeli nabojev, da odgovarjajo na topništvo Henrika IV., so zbrali žeblje in drobce železa, jih zavili v svinec in so s temi naboji basali svoje topove. Ta prvotni šrapnel se kasneje ni več uporabljal in miniti je moralo 300 let, da so ga zopet iznašli. Nenavadna imena ameriških mest. V zemlji dolarjev rastejo mesta in mesteca — o vaseh tam nič ne vedo — kakor gobe po dežju, tako da bi njih ustanovitelji morali večkrat biti v zadregi za primerno ime. Pa niso v zadregi: Amerikanci si izposodijo ime iz alfabeta, iz sv. pisma, bajeslovja, matematike, slovstva, z eno besedo: kjerkoli, če jim evropsko zemljepisje ne da primernega imena. Morda najnenavadnejše ime vseh amerikanskih mest je »Hat off«, kar pomeni »klobuk dol!« Precej podobno po svoji nenavadnosti je mestno ime »Kiss me« (»Poljubi me!«), ravnotako pa bi bila tudi imena kakor »Qa ira« (»Saj pojde!«) ali »Goodnight« (»Lahko noč!«) ali »Adieu« (»Z Bogom!«) v Evropi nemogoča. Razen mesta, ki se imenuje »Ipsilon«, jih je še 15, ki se imenujejo »Ornega«, 22 so jih nazvali »Alfa« in neko mesto se imenuje celo »ABC«. Izmed svetopisemskih imen se nahajajo mesta Jeriho, Mesija, Salomon, Adam in Eva; ravnotako je iz sv. pisma vzeto ime Paradiž, s katerim so krstili 14 mest. Iz bajeslovja so vzeli imena Jupiter, Vulkan, Diana, Isis in Odin. Tudi osebna lastna imena niso redka; tako se dobe mesta, ki se imenujejo: Homer, Heine, Shakespeare, Romulus, Roosevelt, Nansen, Wagner, Adelina Patti — slavna imena tedaj iz vseh narodov, časov in strok. Zlasti številna so seveda imena amerikanskih državnikov; tako nosi 28 amerikanskih mest ime Monroe, 30 Cleveland, 31 Lincoln in 33 Franklin. Da se nekatera mesta imenujejo tudi »Zlato«, »Srebro« in »Denar« (Money), je popolnoma razumljivo, kakor je tudi čisto amerikansko, če so nazvali nekatera mesta »Bilijon« in »Milijarda«. Seveda so si Amerikanci izposojali tudi imena iz Evrope: V Zveznih državah je 30 mest, ki se imenujejo Berlin, 23 Pariz, 21 Hamburg, 13 London, dobe se pa tudi Rim, Moskva i. dr. Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva v LjubSjani, Kopitarjeva ulica 6 se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo v najkrajšem času | po zmernih cenah. Katoliška tiskarna II. nadstr. Črtanje In vezanje vsakovrstnih poslovnih knjig Izšel in dvojni zvezek »Domače knjižnice" v obsegu 224 strani ter stane s poštnino vred 70 h. Zelo zanimiva vsebina, med drugim krasna povest za priprosto ljudstvo, »Prosjak Luka«. Naročite takoj! Prodajalci imajo 10°/o popusta. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko.