POŠTNINA PI.ACANA V GOTOVINI teto XV. Štev. 56 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28—67 T E L E P 0 N OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubliana. FranCiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, 8. fn 9. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Prelemno v uoravl ali oo ooštJ 14 Sin Dostavlien na dom 16 din tutina 30 din. POSTNI CPKOVNI PAČUN- M.40C Cena din 1*— Pred koncem zatišja Po mnenju najrazličnejših virov se biiža trenutek pričetka novega razdobja sedanfe vojne, v katerem bo v ospredju posebno skrajni evropski jugovzhod — Ka{ bodo storiie Graja, Turčija in Sovjetska zveza? — Demantiji neresrtfčnsh vesti a Pomlad osi K BERLIN, 8. marca. Stefani. List *Reich« prinaša članek ministra Goebbel *a o zadnjih govorih Hitlerja in Musso-»nija. »Pomlad osi« se z veliko naglico Približuje. Nastopil bo čas, ki bo pokopal zimske nade onstran Kanala. Pomladno sonce jih bo pobralo, kakor poberejo topli žarki ves sneg.« Mnenja o stališču SSSR CARIGRAD, S. marca. RP. Po zanes-poročilih iz Sovjetsko zveze se °I>aža tam v zadnjih dneh velika pre-(*i®ntactia javnega miljenja z ozirom na n*hiovejšl razvoj vojnih dogodkov. Tudi 08 uradnem mestu v Moskvi se razpolo- SOFIJA, 8. marca. United Press. Nemška letala bodo, kakor mislijo v Sofiji, bombardirala Solun, z namenom prisiliti Grčijo k miru z Italijo. Pričakujejo tudi, da Grčija ne bo nudila velikega odpora Nemčiji, preden bo pristala na mirovna pogajanja. CARIGRAD, 8. marca. Unp. Nepotrjene vesti pravijo, da bodo v teku sobote nemške čete napadle Grčijo. SOFIJA, 8. marca. Associated Press. Nevtralni opazovalci pravijo, da bo nemška vojska v 48 urah napadla grško Tra-cijo in Macedonijo. Grški diplomati v Bol. gariji pravijo, da se bo Grčija prot j vsakemu vdoru uprla. LONDON, 8. marca. Unp. Nevtralni diplomati zatrjujejo, da Grčijo ne bo branila Soluna in vzhodne Tracije, pač pa bo branila Macedonijo od jugoslovanske meje pri Vodejiu do morja. CARIGRAD, 8. marca. RP. Grški diplomati v Sofiji izjavljajo, da se bo Grčija uprla z orožjem vsakemu poizkusu nemške intervencije. Dalje izražajo prepričanje, da bo Turčija poslala svoje čete v Rodopsko gorovje, da zadrži nemški sunek. Grki menijo, da bo Grčija umaknila svoje čete na črto ob reki Strumi in ustvarila tam obrambno fronto, ki bo dolga samo 25 milj. Ta črta predstavlja tudi naravno obrambo in jo bo mogoče držati, ako se nasprotniku ne bi posrečilo po drugem ozemlju priti tej obrambi za hrbet. LONDON, 8. marca. Reuter. Italijanska vlada je izdala sporočilo, v katerem se zavračajo tuje vesti, da bo Italija sklenila mir z Grčijo. STALIN *e*»je, po raznih znakih sodeč, spreminja. V Turčiji zasledujejo ta razvoj z naiveč-zanimanjem. Z velikim veseljem je bila sprejeta tudi odredba sovjetske vla-te. da se umaknejo sovjetske čete s tur- ške meje. Tudi to Smatrajo tu za pre-orieutacijo. Kljub teinu nihče v Turčiji ne misli, da bi nameravala Sovjetska zveza poseči aktivno v sedanjo vojno, je pa zelo verjetno, da ne bo delala nobenih težkoč Turčiji, ako bi se odločila nastopiti v obrambo svojih interesov. BUDIMPEŠTA, 8. marca. UP. Diplomatski krosi zatrjujejo, da sc Velika Britanija pripravlja na pošiljatev dela svoje sredozemske mornarice v Črno morje. Isti krogi zatrjujejo, da Sovjetska zveza ne bo protestirala, ker je Velika Britanija dala neke garancije v pogledu Dardanel. Nadalje mislijo isti krogi, ds bo teklo sodelovanje med Veliko 3ritanijo in Tw čijo do neke mere v isti smeri s politiko Sovjetske zveze, vsaj kar se tiče Dardanel in Turčije, Kaj bo storila Turčija? CURIH, 8. marca. ZPV. Kakor poročajo švicarski listi, stoj! Turčija pred važnimi odločitvami. S posebnim zanimanjem pričakujejo v Ankari sejo parlamenta, ki je sklicana za pohedeljek. Glede Hitlerjeve poslanice Ismetu lneni-ju se zatrjuje, da vsebuje sledeče točke: 1. Nemčija želi tesnejših stikov s Turčijo in je pripravljena v ta namen poslati na pogajanja v Ankaro svojega predstavnika, ali pa sprejeti zastopnika Turčije v Nemčiji. 2. Nemčija zanikuje vse vesti, da lina kakršen koli namen ogražati Dardanele. 3. Nemška vlada izjavlja, da tudi sicer nima prav nobenih napadalnih namenov nasproti Turčiji. 4. Poslanica analizira versajski mir, naglašajoč, da je Velika Britanija vedno zlorabljala male narode, med njimi tudi Turčijo. Vsebina odgovora Nemčiji ni znana. Sicer pa vlada tu prepričanje, da bo prihodnji teden odločilen za ves nadaljnji rdzvoj. ANKARA, 8. marca. AP. Turški tisk svari prebivalstvo, naj ne zaupa tujim garancijam ter pravi, da je neizogibna vojna na Balkanu. Poročila o položaju v Afriki Italijani poročajo o zelo uspešnih letalskih napadih in lokalnih akcijah — Angleži poročajo o zasedbi Somalije in operacijah v Abesiniji in Eritreji RIM, s. marca. Stefani. Uradno poroko glavnega poveljstva italijanske voj-v Afriki se glasi: V Severni Afriki; N.aša letala so bombardirala neko sovražnikovo letalsko oporišče. Letala nemškega letalskega zbora so napadla koraka-K»če kolone in zbirajoče se čete. Uničila so 20 mehaniziranih vozil, mnogo drugih nevarno poškodovala. Razen tega so bombardirala barake in taborišča v oko-®i Derne, ter zanetila požare. Druga ne|nška letala so bombardirala vojaške ®uJe v La Valettl (Malta). Na Sredozem-*®m morju in v vzhodnem delu Sredo-?e'nlja so naša letala napadla sovražni-, ®ye ladje v konvoju, čigar spremstvo je j® močno in zadela neko križarko, neki A°rPC‘(liii rušilec in tri parnike. V Vzhodni lriki; Zavrnili snio neki sovražnikov JJ^Pad v okolici Kurmuka v zgornjem Su-^nu. V bojih pri Kcrenti, ki Jih omenja ^eraJšnje poročilo, smo prizadejali so-rainiku občutne izgube. ŠAHIRA. 8. mat ca. Reuter. Včeraj je * zaseden zadnji košček italijanske So-J*lpi'!e. v kolikor niso italijanski vojaki v J bil! uvetf, so rSH čez mejo v Abe-Ir-iif, y tednih bojev v Somaliji so 'p I t«b*fli, rrnlcnih In ujetih '•GOO ;-.iož, osla i pa so prešli mejo. KAHIRA, S. marca. Reuter. Britske čete, ki so predrle v Italijansko Somalijo, od tod pa v Abesinijo, imajo zdaj zasedeno področje. Ki je tako veliko kot Velika Britanija doma. Ujetih je že nad 21.000 Italijanov. HARTUM, 8. marca. Reuter. Boji okrog Kerena se nadaljujejo. Angleška artilerija in letalstvo je luido bombardiralo položaje na tem delu eritrejskega bojišča. KHARTUM, 8. marca. RP. Zavzemanje Italijanske Somalije po južnoavstral-skih četah je končano, v kolikor ne gre vzhodu in na puščavska področja v notranjosti se verno vzhodnega dela, ki jiii sploh ni treba zasedati. S tem se sedaj prenaša napredovanje v samo južno-vzhodno Abesinijo, na linijo, ki je služila svoječasno italijanski vojski za južno akcijo proti tedaj svobodni Abesiniji. V Abesiniji saini se nadaljuje pohod Abe-sincev in angleških čet proti Debri Mar-kosu in proti Goudarju na severozahodu, kjer so napredujoče čete zavzele včeraj nekaj novih važnih postojank in krajev, V Eritreji s© nadaljuje pritisk na Keren NERESNIČNE VESTI BUKAREŠTA, 8. marca. Stefani. Vesti nekih ameriških in švicarskih listov, da so Angleži bombardirali romunska petro-lejsika poija, se ponovno demantirajo. PREPREČEN ANGLEŠKI NAČRT RIM, 8. marca. Stefani. »Messaggero« prinaša senzacionalni angleški načrt o invaziji v Bolgarijo. Pravi, da je bilo za vpad v Bolgarijo že vse pripravljeno, dve angleški oklepni diviziji in deset pehotnih divizij je imelo nalogo, da predira po dolini Strumice. Tisk tudi piše o prijateljskem zaključku pogajanj med Tajskim in Indokino in pravi, da ni to le uspeh posredovanja Japonske nego tudi vzpostavitev novega reda na Daljnem vzhodu. GOVORICE V BUKAREŠTI ANKARA, 8. marca. United Press. Potniki iz Bukarešte pripovedujejo, da govorijo nemški častniki o skorajšnjem napadu na Irak in mosulske petrolejske vrelce. NOV SOVJETSKI DEMANTI MOSKVA, 8. marca. Tass. Sovjetska agencija je bila pooblaščena objaviti, da so neresnične vse vesti, po katerih naj bi bila SSSR zahtevala v Romuniji neka oporišča. EDENOVO PISMO KORIZ1SU ATENE, 8. marca. Reuter. Atenski radio je objavil poslovilno pismo zunanjega ministra Ed e na predsedniku grške vlade Kori/.isu. V pismu pravi Eden, da sta z Dillom zelo hvaležna grškemu narodu in vladi za tople izraze prijateljstva in prisrčen sprejem, ki sta ga bila deležna ves eais bivanja v’ Grčiji. Macuoka pride v Evropo WA6HINGTON. 8. marca. Reuter. Ameriške politične kroge zanima, če bo japonski zunanji minister Macuoka res potoval v Evropo, odnosno v Berlin. Odločitev o tem v Tokiu še ni, računajo pa, da bi potovanje imelo namen poglobiti sodelovanje Japonske z Nemčijo in Ita. lijo ter pritegniti jo k izvajanju skupnih načrtov. za nekatera obalna naselja na severo- in napredovanje proti Masaui. Zadovoljstvo s sporazumom v Tokiu TOKIO, 8. marca. DNB. Japonski tisk | za bodoče sodelovanje med Japonsko, pozdravlja mirovni uspeh vlade v posre-; Francijo in Tajskim. Z anglosaksonske dovanju med Tajskim in Indokino. Čeprav ni Tajsko doseglo vseh svojih voj. ciljev, vendar je konferenca v glavnem za dovoljila obe strani. Tajsko se je razši-širila na teritorij, o katerem so desetletje sanjali siamski patrioti. Japonski politični krogi so predvsem zadovoljni, ker je Francija pristala na predloge Tokia ter iako dokazala, da pravilno razume probleme Daljnega vzhoda. To je dober znak strani so poizkusili vse, da se ta akcija za mir zavre. Kakor poročajo iz Tajskega, so v Bangkoku že pristali na mirovne točke in sporazumno rešitev naknadnih vprašanj. Verjetno bo končna vsebina pogodbe podpisana že danes. PREPOVEDAN EIL.H LIMA. 8. marca. DNB. Zadnji film Cliarlie Chaplina »Diktator« so prepovedali predvajati v Peruju. »DUB« V AMERIKI NEVV YORK. S, marca. Reuter. Jugoslovanski parnik »Duh«, o katerem so pisali, da se je potopil, je zaplul včeraj v neko luko USA. Indijo je zapustil 9. decembra, v Ameriko jc pa dospel za zakasnitvijo pet tednov. ZAMENJAVA GENERALOV V FRANCIJI V1CUY, 8. marca. UP. Vojni minister general Huntziger je podpisal ukaz o vpokojitvi 34 generalov, ki so poveljevali poraženim edinicam v vojni. Na njihovo mesto je imenovanih .34 polkovnikov ter povišanih v čin generala. KRALJEVA ČESTITKA ANTONESCU BUKAREŠTA, 8. marca. DNB. Kralj Mihael je poslal Antoneseu brzojav, v katerem mu čestita k velikemu uspehu na zadnjem plebiscitu. Kralj je izrazil svoje zadovoljstvo, da se je romunski narod tako spontano izrazi! zaupanje upravitelju države. Maribor, 8. mafca. Z ustanovitvijo ministrstva za prehrano se je odločila vlada, da še bolj posede v gospodarsko življenje državljanov in da skuša potom posebnega ministrstva urediti njihovo preživljanje, bodisi, da je to navezano na nakup kmetskih pridelkov, bodisi na nakup industrijskih izdelkov, ali pa tudi enih in drugih. V življenju nastopata vedno dva važna činitelja, ki imata vsak za sebe svoje interese: pridelovalec in izdelovalec, ki zahtevata, da bodo cene njunim pridelkom in izdelkom čim večje in konsument, ki hoče čim nižje cene predmetom, ki jih more kupovati. V tej zvezi nastaja kompleks vprašanj, katerih zadovoljiva rešitev je v neposredni zvezi s sistemom gospodarskega življenja, ki vlada v svetu. Kakšen je ta sistem danes, to vemo, znane so tudi njegove posledice za široke ljudske množice, zato je popolnoma razumljivo, če se na vseh straneh pojavlja želja, da se sedanje življenje v svetu preuredi in se postavi na nove temelje. Interes posameznika se mora končno podrediti interesu skupnosti, to ie načelo bodočnosti. če se ozremo v današnje življenje, vidimo, da še zaenkrat ni posrečilo bistveno spremeniti načina življenja, ki vlada na zemlji že precej časa. Vse spremembe, ki se že pojavljajo, so še skromen začetek in šele konec sedanje vojne bo pokazal, kako daleč bo šel svet v razvoju preobrazbe. Sedanji čas se močno in globoko zajeda v življenje konsumenta in pred vsem tistega producenta, ki nima neposrednih zvez z vladajočim kapitalom. Sem spada prvenstveno naš kmet. Kmet kot prodajalec svojih pridelkov hoče istim visoko ceno, oziroma vsaj ceno, ki mu bo omogočila, da bo ob koncu leta izkazal primeren prebitek na svojem gospodarstvu. Ta prebitek mu je potreben, da ga naloži kot rezervo, katera mu služi za eventuelno nesreče v gospodarstvu, za dote otrokom ali za kaj sličnega. Vemo, da pri kmetu že precej let nazaj ni mogoče govoriti o kakšnem pomembnem prebitku, oziroma sploh o prebitku. Vemo tudi, da so sedanje cene njegovih pridelkov takšne, zlasti v sorazmerju s cenami predmetov, ki ji mora naš kmet kupovati in z ozirom na stanje, v katerem je njegovo gospodarstvo, da še precej časa ni pričakovati, da bi kmet lalrko nalagal prihranke doma ali v denarne zavode. Izjeme, ki so mogoče tu in tam pojavljajo v navedenem slučaju, seveda nikakor ne veljajo za večino kmetskega stalni. Gotovo pa je tudi danes zelo malo kmetov, ki bi jim bilo omogočeno, da bi si lahko delali denarne razerve. Kot nadaljnji činitclj nastopa pravi konsument, to sta pred vsem delavec in nameščenec (državni in privatni), ki zastopata tudi načelo: cene predmetom, ki jih morala kupovati, morajo biti v skladu z njunimi prejemki. Te skladnosti danes gotovo ni, zato so trenja v življenju ljudstva še bolj vidna in vsakdanja. V današnjem članku nas prvenstveno zanima stališče našega kmeta kot faktorja, katerega dobro ali slabo življenje zelo vpliva na državno življenje. To stališče je sledeče: cene kmetskim pridelkom so še stvarno tudi danes takšne, da ne morejo bistveno zboijšati kmetskega položaja. To kmetovo stališče je pravilno in se more tudi s primeri opravičiti. Ko se pripravljajo razni ukrepi v gospodarstvu in ker se je usitvarilo posebno ministrstvo, v katerega debkrog spadajo tudi cene kmetskim pridelkom, je 'potrebno, da te cene dobijo stalnost in ono višino, ki bo ustrezala kmetskim interesom. Zakaj vse ankete, zakaj ukrepi in razne uredbe, Če pa manjka pozitivnih dejanj oziroma nima kmet zadostne in učinkovite iK>moči tam, kjer je danes, prav kakor to trdijo vsi drugi stanovi, najbolj potrebuje. Dokler tudi ni rešen problem donosnosti kmetskega gospodarstva, tako dolgo ne morejo tudi bili ugodno rešena vsa ona vprašanja, ki so v zvezi z rešitvijo Dogodki na evropskih bojiščih Na zahodu le manjša letalska napada na Anglijo - VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, S. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka naša podmornica je potopila dve sovražnikovi oboroženi trgovski ladji s skupaj 12.061 ton, Nekaj letal smo na zemlji uničili. Letala, ki so bila na nasilnih ogledih, so uspešno bombardirala več mest na južnem in jugovzhodnem Angleškem, med drugim tudi pristaniške naprave v Londonu. NekJ nemški bombnik je v strmoglavem poletu napadel tovarno letal v Fultonu. Bombe težkega kalibra so uničile veliko poslopje, kjer montirajo letala. Z obstreljevanjem z letal smo uničili nekaj letal, ki so bila ravno dograjena. Ne včeraj čez dan, ne preteklo noč se ni sovražnikovo letalstvo pojavilo nad ozemljem Nemčije. V severni Afriki so nemški bombniki obsuli z bombami lažjega in srednjega kalibra sovražnikove kolone, zbirajoče se čete »n taborišča pri Derni. V tabori- aktivnost — Tekom pretekle noči ni bilo nobenega letalskega - Na grškem bojišču so se bili srditejši lokalni boji ščih so nastali hudi požari. Uničili smo mnogo sovražnikovih vozil. Nekaj poslopij so bombe uničile, druga pa nevarno poškodovale. ANGLEŠKO VOJNO POROČILO LONDON, 8. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da v noči na soboto ni bilo sovražne aktivnosti. Letelo je sicer nekaj sovražnih letal nad delom angleške obale, drugih dogodkov pa ni bilo. POTOPITEV NEMŠKE LADJE LONDON, 8. marca. Reuter. Neki angleški pilot je potopil včeraj podnevi 2500 tonsko nemško ladjo v holandskem pristanišču Ben Helder. ANGLEŠKI RUŠILEC IZGUBLJEN LONDON, 8. marca. Reuter. Admirali-teta javlja izgubo rušilca »Dainty« (1287 ton), Ivi je imel 155 mož posadke s častniki vred. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 8. marca. Stefani. Z grškega bojišča je bilo izdano sledeče uradno vojno poročilo: Na grškem bojišču nič novega. Po napadu na Lofote NEW YORK, 8. marca. Ass. Press. Kakor poročajo, je norveška vlada v Londonu izjavila, da so Angleži ob zadnjem napadu na Loiotske otoke po zvočnikih razširili na obalo vest, da bodo vzeli s seboj prostovoljce, ki se hočejo boriti proti Nemčiji. Nad 300 mladeničev se je javilo takoj. Dalje sta bili porušeni dve važni tovarni za ribiško industrijo. Poročevalec Associated Press je na uradnem mestu izvedel, da je bil ta napad le poizkus, kako na raznih področjih evropske obale z naglimi pomorskimi edmicami ovirati okupacijske oblasti in jim zadati občutno škodo. ŽENEVA, 8. marca. Ass. Press. »Daily Express« se vprašuje, kaj bo z ujetimi pristaši Quisslingove vlade? Med brit-skimi in norveškimi juristi razpravljajo, alt naj smatrajo ujetnike z Lofotov za vojne ujetnike in tako tudi postopajo z njimi, ali pa so izdajalci domovine, s ka- terimi se spet drugače postopa. Če jih bodo obsodili kot izdajalce, je spet vprašanje, ali naj se pri izvršitvi kazni postopa po angleškem ali norveškem postopku? Norveška vlada v Londonu je sicer suverena, je pa dvomljivo, ali more soditi pristaše Ouisslinga kot izdajalce. Angleški državljani tudi niso in zajeli jih niso na angleških tleh, torej je tudi angleški postopek proti njim nemogoč. List je mnenja, da bodo ujetniki kratkomalo internirani. STOCKHOLM, S. marca. United Press. Nemški komisar na Norveškem, Terbo-ven, je proglasil obsedno stanje na Lo-fotskih otokih. SVOLVAR, Norveška, 8. marca. Ass. Press. Nemški komisar na Norveškem Terboven je ukazal, da se zaseže vsa imovina tistih Norvežanov, ki so sc pridružili angleški mornarici, ko je v torek napadla Loiotske otoke. Prve zmage v senatu USA NEW YORK, 8. marca. AP. Roosevelt je včeraj doživel prvo zmago pri glasovanju v senatu. Senat je 56 proti 35 glasovom odklonil amandman k načrtu, ki pravi, da mora kongres ponovno sklepati in dovoliti pošiljatev ameriških čet v Evropo ali na druga bojišča. Ta amandman je imel namen samo zavleči razpravo in sprejetje načrta. Drugi amandman, ki go- vori o dovolitvi kongresa, da ameriške ladje spremljajo konvoje, je bil odbit s 63 proti 28 glasovom. WASHINGTON, 8. marca. Reuter. Vsi opozicijski amaudmani v senatu so bili odbiti, sprejet pa je bil vladni. Seja je trajala 11 ur ter je bila mestoma zelo dramatična. Italijanski napad na konvoj RIM, 8. marca. DNB. Včeraj je neka izvidniška letalska formacija napadla sovražni konvoj v spremstvu bojnih ladij v Egejskem morju. Transport teh ladij, kakor tudi drugi konvoj, ki so ga opazili na pol poti med Aleksandrijo in Kreto, je bil izpostavljen napadom italijanskih zračnih sil. Napadi so sledili v valovih od 11.45. do 17.25. ure od strani šestih italijanskih zračnih formacij. Zadete so bile štiri transportne ladje, ena križarka in en rušilec. Na neki ladji so ugotovili požar. Ladja je obtičala na mestu in na mogla dalje. RIM, 8. marca. Stefani. Italijanski listi poudarjajo živahno letalsko aktivnost na vseh bojiščih. Italijanska letala so v vzhodnem delu Sredozemskega morja zadela eno sovražno križarko, eno tor-pedovko in tri parnike, nemška letala so pa bombardirala sovražne kolone in koncentracije čet v severni Afriki ter vojaške objekte na Malti. GRŠKA VOJNA POROČILA ATENE, 8. marca. At. Ag. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva grške vojske št. 132 pravi, da so bili po uspešnih operacijah na srednjem delu fronte zasedeni novi položaji. Grki so pri naskoku zajeli 1050 italijanskih vojakov in več častnikov. Zaplenili so večje količine vojnega materiala. Grška letala so ob teh operacijah uspešno sodelovala. Vsa letala so se vrnila v svoje baze. V zaledju ni bilo zračnih napadov. ATENE, 8. marca. Reuter. Sovražne čete so poizkušale preiti na enem delu fronte v protinapad, niso pa uspele, čeprav so ponovno močno naskočile grške postojanke. Sovražnik je napadal tudi s tanki. VČERAJŠNJI NAPADI NA MALTO LA VALETTE, 8. marca. Reuter. Brit* sko poveljstvo na Malti javlja, da so v noči na petek napadla nemška letala, otok. Napadi so se ponovili tudi v petek zjutraj, niso pa povzročili škode. Nesreča radi živega mrliča BARCELONA, 8. marca. DNB. Na poti med Puygreggom in Vichyjem se je pripetila nenavadna nesreča. V Puygreggu bi bil moral biti pogreb. Krsto so naročili v Vichyju. Neki šofer jo je naložil na vrh tega vprašanja. Sem spada pred vsem tudi viničarsko vprašanje, ki povzroča zadnje čase debate in polemike. Ko se država mora vedno bolj in bolj zanimati za gospodarsko življenje svojih državljanov, je njena prva dolžnost, da postavi trdne temelje kmetskemu gospodarstvu. Eden od teh temeljev ,;o pa gotovo tudi cene kmetskih pridelkov. Vladimir Kreft avtomobila in odpeljal v Puygregg. Med potjo je vstopil v avtobus neki kmet. Na neki postaji je odšel na krov avta in se tam zabarikadiral. Ker je začelo deževati, sc je mož spravil v krsto, legel vanjo in se pokril s pokrovom. Na prihodnji postaji sta vstopila v avtobus dva druga kmeta, ki sta sedla na streho avtomobila, tik krste. Deževati je nehalo in kmet, ki je ležal v krsti, je dvignil pokrov ter vprašal sopotnika, v katerem kraju so zdaj. Kmeta sta se pa »od mrtvih vstalega« tako prestrašila, da sta medtem, ko je bil v polnem diru, planila s strehe avtobusa iti padla na cesto. Eden ie obležal takoj mrtev, drugi je odnesel , težke poškodbe. Novi Rooseveltovi zaupniki za Evropo WASHINGTON, 8. marca. DNB. Roosevelt je konferiral z direktorjem železniške družbe .»Union Pacific«, Hurrima-nom, ki bo potoval v ponedeljek kot poseben predsednikov odposlanec v London. Potoval bo s posebno nalogo, sledili mu bodo pa v kratkem še drugi, tudi po nalogu Roosevelta. Med slednjimi bo tudi polkovnik Green, predsednik posvetovalnega odbora v vojnem ministrstvu, IRSKI VOJNI MINISTER POTUJE V AMERIKO LISBOA, S. marca. Reuter. Na Portugalsko je dospel irski vojni minister. Vkrcal se bo na prekomorsko letalo in odletel v USA, kjer se bo pogajal glede dobave ameriškega orožja Irski. DON JUAN UPA NA PRESTOL RIM, 8. marca. Unp. Don Juan, pretendent na španski prestol, je izjavil, da bo kmalu prišel dan, ko Ibo zasedel španski prestol. ROMUNSKA PETROLEJSKA PRODUKCIJA BERLIN, 8. marca. United Press. V razgovorih med maršalom Goringom in romunskim vodjem države Antonescom se je razpravljalo o zmanjšanju romunske gospodarske produkcije. Bolgarske vesti pravijo, da se je produkcija petrolej3 zmanjšala od legionarske revolucije dalje od 2800 sodov na 1300. VELIKE IZSUŠITVE V SSSR MOSKVA, 8. marca. Unp. Stalin in Molotov sta podpisala dekret o izsušitvi močvirij okoli Finska. Delo sc bo takoj začelo ter bo končano v 15 letih. Dobljena zemlja bo namenjena paši 111 obdelovanju, Namakana bo po velikem številu kanalov. POŽAR V TKEMERJIH PRI CELJU Celje, 8. marca Sinoči okrog 23. je pričelo goreti veliko gospodarsko poslopje posestnika J*’ koba Štora v Tremerjih. Ogenj je zaje' celo poslopje, ki jo zgorelo do tal. Rešij) so živino, zgoreli pa so poljedelski stroi' in krma. Gasilci so požar lokalizirali, d‘l se ni razširil na ostalo poslopje. Škod° cenijo na okrog 80.000 din. Domnevaj01 da je bil ogenj najbrže podtaknjen. PROMETNA NESREČA PRI CELJU Celje, 8. marca. Včeraj proti večeru so našli na cest‘ na Polulah pri Celju neko starejšo žefl' sko v nezavesti. Reševalci so jo preP?' Ijali v bolnišnico. Ima razbito lobanjo 1 precejšnje poškodbe po telesu. Podrl ^ je neznan avtomobilist. -Poškodovan^1. J v nezavesti in njene identitete še I,lS mogli ugotoviti. ^ Mariborska napoved: Spremen^ oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je letos najtoplješi dan 7. maksimalno *c' peraturo 4-13, danes je bila minin'3 temperatura —4.5, opoldne 4-10. Cvetkovič in dr. GVSaček: Od!očy da je v tej izjavi izraženo že lobro j-nano stališče Jugoslavije v vprašanjih, se tičejo njene varnosti in njene nedotakljivosti. V Berlinu smatrajo, da ta zJava niti najmanj ne pomeni kakega odstopanja od politike lojalnega i.rijateij-ya- ki obstaja med Nemčijo in Jugosla-1°. V Berlinu je bila sprejeta na znaaje ot dejstvo in je naletela na razutneva-Jt* v vseh merodajnih krogih. Na vprašanje, ali je Nemčija začela ka- 0 večjo diplomatsko akciio v Beogradu. ‘ službeni zastopnik nemškega jjnani-e-la ministrstva \ McrUns* 'n ;i no* t*a dir^om^Rim od- ■ssjent med F of-T.":iom in B«rf^n->*n pač . treba niče ar več dodajati. V dorrsu z Berlina piše »Pravdat Ha 'arn zelo "(tvore o furrospvili, Dosedanje 3drvanjo 'i ro. ?sv'ie da docela odgo-ria rrfikam na jugovzhodu Evrope. „Brez vznemirjanj čakamo nadai njega razvoja dogodkov" Na čelu Jugoslavije je vlada narodnega sporazuma. Njena jakost je v prvi vrsti v sami ideji sporazuma, nato pa v krepki volji vseh treh sestavnih delov Jugoslavije, da očuvajo svojo neodvisnost in državno nedotakljivost. To nam je doslej uspelo, zahvaljujoč se trezni in premišljeni politiki. Hrvatski delež na tej politiki je bil znaten. Hrvati smo narod, ki nikoli ne izgublja iz pogleda svojih najvišjih interesov in ki jih zna s svojo močjo in disciplino tudi čuvati. Radi poslušamo vsakogar, svoj sklep pa izrečemo po lastnem preudarku, po svoji oceni vseh momentov, ki prihajajo v poštev. Tako je bilo doslej, tako bo tudi poslej. Dejstvo, da je gornjo izjavo dal tudi naš narodni voditelj, nam vliva polno zaupanje, zato brez vznemirjen? čakamo nadaljnjega razvoja dogodkov. Zbrani in močnih živcev jih bomo pričakali skupaj s svojim voditeljem, ki lahko računa na polno podporo vsega hrvatskega naroda. (»Hrvatski Dnevnik« v uvodniku 8. t. m.) „Prva, usodna naloga vseh naših sil in naporov" Naš mir in naša usoda sta nerazdružljivo vezana z usodo Balkana. Ta je danes še nejasna. Gotovo pa je, da je osnovno in neizpremenljivo načelo naše narodne in državne politike čuvanje miru in nevtralnosti Balkana, obramba njegove neodvisnosti, izgradnja politične in gospodarske zajednice balkanskih narodov. Razvoj mednarodnih prilik lahko ustvarja razne položaje, toda v vseh teh bo vedno ostala prva, usodna naloga in svrha vseh naših narodnih sil in naporov: čuvanje miru in nevtralnosti, obrambo svobode in neodvisnosti. (Dr. H. Križman v »Varaždinskih Novostih«) Razmerje med Berlinom in Beogradom je osnovano na vzajemnem in uciproč-nem razumevanju in spoštovanju. Kaj pravijo: v R'mu in Budimpešti Italijanski listi objavljajo na vidnem mestu izjavo predsednika Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Mačka njvi-narjem v Beogradu. Agencija Stefani je v svojem poročilu dodala, da »bo jugoslovanska vlada nadaljevala Svojo miroljubno politiko in ohranila najboljše od-nošaje s svojimi sosedi.« Budimpeštanski dopisnik »Pravde« poroča: Skupni izjavi predsednika jugoslo-venske vlade Dragiše Cvetkoviča in podpredsednika dr. Mačka pripisujejo v vseh madžarskih političnih krogih izredno veliko važnost. Posebno veliko pozornost je v madžarskih političnih krogih izzvalo dejstvo, da je avtor te izjave tudi podpredsednik vlade dr. Maček. Iz tega izvajajo jasen sklep, da je treba v vsakem primeru računati z največjo enodušnostjo vSega jugoslovanskega naroda. Izjava po mnenju madžarskih političnih krogov obesnem dokazuje, da zavzema Beograd stališče, da je prijateljstvo s sosedi mož- t ^ ■Is' ';h/' DRAGIŠA CVETKOVIČ no le ob strogem spoštovanju stanja, kakršno je bilo pred sedanjo vojno. Sedanji dogodki v Evropi so samo faze, ki zahtevajo potrebno pozornost, toda nacionalna politika Beograda ^e v nobener-primeru ne bo spremenila. Mnenje v Sofiji Sofijski poročevalec »Pravde« javlja svojemu listu: Izjava predsednika jugoslovanske vlade Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Mačka je naletela v Sofiji na največji odmev. V vseh političnih krogih jo živo komentirajo. V sofijskih krogih smatrajo, da predstavlja ta izjava logično nadaljevanje izjave, ki jo je dal pred nekaj dnevi jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič. Izjava ne predstavlja v bistvu nič novega in je le ponovno točno formuliranje že znanega političnega stališča Beograda. Odnošaji med Beogradom in Sofijo niso niti najmanj okrnjeni, marveč baš ta popolna jasnost omogoča, da se še bolj po-globe v duhu prijateljstva, ki sloni na r»n»--*u 0 večnem prijateljstvu. Vprašanje slovenstva Or. Igor Kosina je odvisno od nacionalnega problema V. I. Ljenin je leta 1918 naslovil na ameriške delavce odprto pismo, v katerem je poudaril posebno: — »da ni socialist, kdor ni pripravljen žrtvovati .svoje domovine za socialno revolucijo.« To načelo se je pokazalo kot sijajno orožje sovjetske zunanje politike. Morda je v odločilni meri prispevalo k temu, da se je nemški udar naperil proti zapadu in pustil sovjetski vzhod ob strani. Toda za druge narode, v kolikor so mu sledili, je postalo pogubno. Poraz Francije, katere delavstvo mii je v znatni meri sledilo, je pripisati v mnogočem temu dejstvu. — hi vendar je imel francoski delavec življenjski standart neprimerno višji od sovjetskega delavca in socialne politike, — ki jih je glorificirala celo naša skrajna levica. Čudno zanešetijaštvo. Danes, ko je vrane in veverice in ko ima kruha še za pet tednov ter mu je mladina doslovno na tem. da pogine od lakote, ima strašno priliko, da si še enkrat zastavi vprašanje, ali res drži ona pravoverno bojevna parola: »tant pis, tant mieux« (kolikor slabše, toliko bolje); in ali ne bi bilo vendar bolje, da jo je na resničnost preizkusil najprej rajši kdo drugi kakor vprav on. Toda sedaj je prepozno Angleški delavec je bil očividno mnogo bolj trezno materialističen in mnogo manj zanesenjaški od romanskega francoskega tovariša. Tud' on je začel z ehartrizniom. razbijanjem strojev in zasedanjem tovarn. Toda Anglež, odgovarjajoč svojemu solidnemu značaju, se da voditi pred vsem izkustvu; in če pride doktrina z njim v nasprotje, mu je to znak, da je napačna doktrftia in ne življenje. Že dvajset let po izdaji slovitega Marxovega manifesta proletarcem vsega sveta je namreč opazil, da so se cene sicer dvignile za deset odstotkov, toda njegova mezda za dvajset in petindvajset. Trdoživ je začel opuščati tzv. direktno akcijo in verovati v izboljšanje v demokraciji in z demokratičnimi metodami. Izkustveno spoznava, da ima od naravnost nečuVenega dviga človeškega življenjskega standarda, ki ga je človeštvu prineslo zadnjih stopetdeset let »meščanskega veka« z obvladanjem narave in njenih sil, tudi on > svoj delež. Zdi se mu j sicer premajhen, toda tudi on začne verovati v »splošni napredek« — vero 19. stoletja Ta vera se mu ni izpolnila do kraja. Toda tudi razočarala ga ni. Kajti leta 1928 ima takorekoč vsak ,angleški delavec svojo kopalnico in mnogi izmed njih svoje avtomobile, Zato veruje v uspešnost demokratičnih metod, splošne voiiv-tie pravice in svoje Trade unione. Prepričan je, da prihaja v čas, ko bodo revolucije obstojale v izmenjavi listin. Morda je v tem uganka, da je angleško delavstvo kljub tako strašnim sedanjim preizkušnjam, ostalo tako imuno za parole. ki jim je odlegel francoski delavec in se tako krčevito bojuje — skupaj z lordi in kapitalisti in pri premoženjskih razlikah proti katerim so na primer naše slovenske naravnost smešno neznatne. Njegov nepogrešljiv^ anglosaksonski instinkt mu pravi, da se o svetovni revoluciji in m eri "a rodni solidarnosti delavskega razreda govori komaj pičlo stolet- je; da pa rasne skupnosti žive že deset-tisočletja in od nje eno tisočletje v njegovi krvi. Zato ima rajši vrabca (in to je prav dobro rejen vrabec) v roki, kakor lahkokrilega goloba na strehi in hoče ohraniti na vsak način skupni hleb kruha čim večji, ker je odvisna od njegove debeline tudi širina njegovega kosa. Razen tega pa je svobodnjaški Anglo-saksonec, ki mu je blagodat diktature že od Cronnvella dalje sumljiva, pa naj se mu približa v še tako zapeljivem oblačilu. Majhne so naše slovenske prilike proti tem vzgledom in vendar se postavlja v bistvu isti problem tudi na nas. Mnogokrat slišiš vprav iz ust slovenskega intelektualca: »Da, da, toda kaj bomo vendar mi majhni in naša usodica proti tem idejam, ki naj pretresejo svet in mu preusmerijo usodo; četudi utonemo v potopu, pomagali bomo odrešiti svet.« Med takim odgovorom in odgovorom, ki smo ga bili pred svetovno vojno tolikokrat slišali — od takozvanih štajer-cijancev v ostalem žive ti še danes med nami, le ime so izpremetiili, — ni osnovne razlike in mu je korenina ista. I udi oni so trdili: »Kaj bomo vendar mi majčkeni Slovenci proti ogromni sili, ki nas objema od severa; ali ni lepše in prijetnejše postati član te velike civilizacije, ki nas je pripravljena sprejeti kot svoje m je na tem. da ureja ves svet.« Isti problem torej, ki ga je imel pred davnim Sasom na našem koščku zemlje reševati žo barbar iz Norika napram nastopajoči sili^ rimske civilizacije in imperializma. Čeprav so motivi različni v obeh od- govorili, .vibrira vendar na dnu isti ton pripravljenosti na izdajo. In oba sta izrasla iz iste korenine nezavednosti za lastno neprecenljivo vrednost, ki se ne da in ne sme meriti z nobenim merilom, ne idealističnim, ne oportunističnim, ker leži v krvi in imzl biti izven dobrega in slabega. Vidimo pa znova, da je vprašanje Slovenstva in njegove usode odvisno prvenstveno od nacionalnega problema, ki je pred vsem psihološki problem. Vsi drugi so mu prirejeni. Vedno znova pozabljamo, da smo Slovenci dozoreli v zavedno narodno skupnost šele preko demokratskih idej francoske revolucife in da je to zgodovinsko zelo kratka doba. Še danes je nimamo v oni meri, da bi nas ne izpostavljala smrtnonevarno ob vsakem pogrešnem koraku. Kolikokrat pa smo neposredno in intuitivno doživeli vrednost naroda in s kako intenziteto: strankarski nagon in divja slast zavisti nas je pretresla globje. Skoraj preveč nam je bilo poklonjeno brez boja in zato ne 'znamo ceniti dovolj tega kar imamo. Ni ^lojgo tega, ko so naši dnevniki ponatisnili Članek ^Koroškega Slovejica«, ki glorificira ogromni materialni in kulturni napredek, ki smo ga Slovenci tostran meja dosegli v zadnjih dvajsetih letih svobode. Skoraj sramežljivo smo ga preči tali. Kajti pri tias je nemoderno, da /le rečem reakcionarno, če ne zabavljaš. Srb namreč reče: jel’tako; mi pa pravimo: Kaj ni res? In vendar je tako, kot je pisal »Koroški Slovenec«. Ce kje, potem bi pri nas .morali verjeti v možnost napredka iz lastnih moči in z demokratskimi metodami. Komaj dobrih sto let je poteklo, odkar je izšla Čebelca« — v tristopetdesetili izvodih: in’ da si z lahkoto preštel onih nekaj stotin slovenskih hiš, kjer se je jedlo meso več kakor enkrat na teden. Zadnjih sto let priča zgovorno, da, slovensko vodstvo naših množic tii razočaralo. In tudi danes imajo, v rokah sredstva, ki jim jamčijo obrambo pravic in porast standarda v sporedno splošnem dvigu. Če niso Trbovlje in Mežica, Du-'-'ik m Fala, Bor in Trepča socializirani, — dajte, da postanemo dovoli močni; kajti danes še ni to odvisno samo od nas samih. Tuji kapital je ščiten od tujine. Poleg neopravičljivih socialnih privilegijev obstojajo tudi opravičljivi. Pri nas iti povsod na svetu, danes in od nekdaj. Ni ga pa naroda ne države in ne režima, ki bi se mogel obdržati za stalno brez spontanega in svobodnega sodelovanja vseh resnično kreatornih duhov dežele. Ali ]e malodušnost upravičena iPirof. Lojze B i t' Individualistična doba, v kateri nam je usojeno živeti, sloni na načelu duhovnega in gospodarskega individualizma K razmahu individualističnih stremljenj današnje dobe je v glavnem pripomogla toliko opevana civilizacija, ki je ustvarila iz človeka sredstvo heterogenih ciljev. Tako podrejen človek je izgubil vezo s svojim nadrejenim čisto duhovnim in stvariteljskim bistvom. Nakopičene dobrine, ugodni položaj in udobno življenje so našemu sodobnemu poedincu smisel njegovega obstanka. Vzvišene ideale, spontano človekoljubno požrtvovanje, celoto narodne moči in zavesti, pa pomikamo v ozadje, ker v ospredju iščemo vedno in povsod svoj lastni ego. Upravičeno si danes stavimo vprašanje, ali je umestna ravno v tem kritičnem razdobju malodušnost v nas in malodušnost do vsega, kar izhaja iz našega človeškega in narodnega bistva. Kje so razlogi in povzročitelji tega nevarnega stanja? Osnovno psihološko načelo nam odkrije to zagonetko. Ce ne veruješ v uresničenje tega, kar nosiš v sebi, iz česar rasteš in se združuješ v narodno in ljudsko celoto, potem ne moreš verovati v to, kar se dogaja izven tebe in brez tebe. Malodušnost se javlja po padcu svetlih vzorov, ki so nas vodili v življenju. in je začetek duhovnega razdvoje-nja družbe in poedinca. V človeku nastane neko navtTaluo indiferentno stanje, v katero se kaj lahko vgnezdijo destruktivne sile in mu razjedajo dušo in srce.'Ta-ko stanje je še posebno nevarno, tedaj ko bi morali stati zbrani in edini pred zgodovinskimi odločitvami svobode, narodne časti in svoje bodočnosti. Poglejmo malo okrog sebe v ono stvar nost, ki leži pred nami in vrašča v vse naše odnose do javnega življenja in udejstvovanja. Glavna oznaka te stvarnosti današnjega stanja poedinca in družbe je zmedenost, površnost in labilnost, ki rodi kot nujno posledico tisto usodno zbeganost, ki leži pred nami in vzrašča v vse nem in javnem življenju. To je očiten znak subjektivnega (individualnega) gledanja na svet in življenje. Temu subjektivnemu vidiku stoji nasproti objektivni vidik, ki se ne spreminja od danes do Aktualne besede na vseslovanskem kongresu 1.1848 T ragedija slovanske nesloge je postavila v zgodovino že mnogo črnih poglavij, katerim so se tudi v sedanji vojni priključila nova. In vendar so bili v preteklosti možje, ki so učili drugače. Dandanes se sliši njih glas, kakor zelo oddaljen ocUnev, katerega nauk je utonil v pozabljenje. Slavni slovaški učenjak Pavle Š a f a r i k , ki se. ni nikoli bavil aktivno s politiko, je na vseslovanskem kongresu v Pragi 1848 v krepkih besedah poudaril tole: »Zakaj smo se tu zbrali? Gibanje narodov treh plemen, gibanje, kakršnega še ni bilo v zgodovini, od katerega se trese država in se /.preminja oblast bajonetov v nič. Eto, to gibanje nas je zbralo tu. V bodoče ni več mogoča vlada bajonetov in špijonov, narodi so postali gospodarji svojih večnih pravic. Kadar drugi narodi zborujejo zaradi nas in odločajo o nas, se posvetujmo tudi mi o sebi in svoji bodočnosti! Svoje potrebe in zahteve bomo sigurno bolje poznali nego drugi. Kakšno sodbo imajo o nas drugi narodi? Pravijo, da smo nedorasli za popolno svobodo, da smo nesposobni za višje politično življenje in to samo zato, ker smo — Slovani! Njih sodba nam pravi: Slovan je že po prirodi obsojen na suženjstvo, da bo podanik drugih, izbrajiih narodov, obdarjenejših in plemenitejših ... Kdo so pa ti. ki tako sodijo o nas? To so tisti, ki so vse doslej dvigali svoje železne pesti nad nas; ki so se hranili z znojem in krvjo naših kmetov; oni, za katere so naši bratje prelivali kri; oni, ki nazivajo sami sebe naše vzgojitelje in branilce, odvzemajo nam pa našo narodnost, in katere mi zaradi vsega tega smatramo za naše zatiralce ...« Bratie! Če mi nočemo takšne vzgoje, kakor jo oni pridigajo, nas sramote z divjaki in barbari. če se pa prizadevamo, da postanemo prosvetljeni, pravi Slovani, kakor nam to narekuje glas vesti, in če hočemo dokazati, da smo dorasli za svobodo in višje politično živ Ijenje, tedaj nas proglašajo za izdajalce domovine, zločince in sovražnike njihove svobode. Tako ne more iti več dalje! Ali naj bomo v stanu, da lahko s ponosom rečemo: Slovan sem, ali pa naj prenehamo to biti! Moralna smrt je najžalostnejša smrt, moralno življenje pa najvzvišenejše za človeštvo. Ali imamo moči dokazati, da znamo upravljati z žezlom svobode? Ali hoče in more naša slovanska rasa vpreči svoje sile za svoje pravice, da jih izvojuje tudi sebi na osnovi pravičnosti za sebe in druge narode? To je velika in sveta dolžnost našega zborovanja. Pot iz suženjstva k svobodi se ne more zamisliti brez borbe! Ali zmaga in svoboda naroda, ali pa častna smrt, po smrti pa slava!« Tako »Slovenska Misao« (Beograd) o zgodovinskem govoru na kongresu v Pragi, kjer so bili navzoči predstavniki vseh slovanskih narodov, od Rusov do Lužiških Srbov. Politični boj za usodo Tracije V svetovnem tisku so se pojavile te dni vesti, da je treba za sredino marca pričakovati nemški ultimat Grčiji, da sklene mir z Italijo. Med prvimi pogoji, ki naj bi bili stavljeni Grčiji za tako sklenitev miru, se navaja tudi sprememba meje med Bolgarijo in Grčijo. Po dozdevnih kombinacijah, ki jih potrjuje zlasti tudi pisanje bolgarskih listov in napovedovanje sofijske radiofonske oddajni-ce, da se je končno približal čas, ko bo Basanja zopet dobila izhod na Egejsko, ali kakor mu Bolgari pravijo Belo morje, naj bi potekala nova grško-bolgarska meja tako, da bi pripadla Bolgariji vsa sedaj grška Tracija, to je ozemlje, ki meji na vzhodu na; Turčijo ob reki Marici, na jugu na Egejsko morje, na zahodu pa na črto jugoslovanska meja-Orfanski zaliv vzhodno od Kalkidike. in sicer skupaj z otokoma Tasos in Samot raki. Ta nova meja bi bila približno ista, kakor jo jc določil že sanstefansici mir ene 3. marca leta 1878. V tem miru, ki je liil sklenjen po rusko-turški vojni, ki je osvobodila Bolgare, je bilo Bolgariji pri-* znano vse to ozemlje, toda Berlinski kon greš, ki sc je sešel le nekaj tednov kasneje, jc sanstefanske sklepe razveljavil in’ vrnil Tracijo zopet Turčiji. To se je zgodilo na zahtevo evropskih velesil, ki so videle v Bolgariji samo predstražo Rusije in zato niso dovolile, da bi se "iiski vpliv razširil vse do Egejskega in tem do odprtega Sredozemskega mOr-■ ja. Na berlinskem kongresu je bila od docela svobodne Bolgarije odcepljena celo Pumeilja. ki je dobila posebno avtonomija t'ful turskim nadzorstvom. 1 Migi j se jc Bolgarija pričela boriti za 1'racijo in s ftiin za izhod na Egejsko morje v zvezi z Grčijo, Srbijo in Črno goro 1912 v prvi 'balkanski vojni proti Turkom. Dne 30. maja 1912. sklenjeni mir je priznal Bolgariji posest Tracije, toda izstop Bolgarije iz balkanske zveze z.vojno z njenimi bivšimi zaveznicami, predvsem s Srbijo, ki se je končala že po nekaj tednih s popolnim bolgarskim porazom, jc Bolgariji vzel znatni del pridobitev in med njimi tudi ves zahodni del Tracije. Kljub temu je ostal Bolgarom še vzhodni del egejskega obrežja z Dedeagačem kot pristanišče#!. Izgubila je pa Bolgarija tedaj- mnogo večje in ugodnejše pristanišče Kavalo, kakor tudi v njenem zaledju ležeči mesti Seres in Dramo. Toda tudi la meja je bila zelo kratkotrajna. Trajala je samo od avgusta leta 1913 do jeseni leta 1918., ko je bila Bolgarija, ki se .ie pridružila 1. 1915 centralnim silam, znova poražena. Toda tudi še po svetovni vojni sklenjena mirovna pogodba v Neuillvju je pustila Bolgariji skromen kos egejske tracijske obale z Dedeagačem. vendar pod začasno upravo zaveznikov, ker je bilo določeno, naj se med tem izvede nepristransko ljudsko štetje in določi poleni razselitev med Grki in Bolgari, tako da bi Grki morali zapustiti Bolgariji preostali vzhodni kos Tracije, Bolgari pa oni del, ki je pripadel Grčiji. Neuillyski sklep pa nibil nikoli izvršen. Vzrok za to je bil grški poraz v vojni s Kemalovo Turčijo. Poražena Grčija, kj je morala preseliti Grke iz Male Azije v Evropo, je leta 1923. po sklenjenem grško-turškem miru dobila v odškodnino od zaveznikov v Neuillvju /.» Bolgarijo rezervirani košček Tracije s pristaniščem Dedeagačem. Tako je Grčija dobila obenem skupno mejo z evropsko Turčijo. Naročeno ji je bilo samo, naj da Bolgarom svobodo prometa skozi tracijska pristanišča. Dejansko se pa tudi to ni zgodilo, ker se Bolgarija iz užaljenosti te pravice sploh ni hotela po-služiji. Sedaj zahteva Bolgarija nazaj vso Tra-cijo do že prej omenjene črte v Orfan-skem zalivu, nekateri se pa zavzemajo celo za mejo ob Vardarju, tako da bi pripadel Bolgariji tudi Solun s polotokom Kalkidiko. Toda boj za Tracijo ni toliko boj za narodnostna načela, kolikor za posest obale. Do svetovne vojne Tracija narodnostno ni bila niti grška niti bolgarska. Bolgari so tvorili lt; nekaj nad eno tretjino Tračanov, ostali dve tretjini pa so predstavljali Grki in Turki, da ne štejemo potem še manjših' drobcev: Zidov, Aromunov, Armencev itd. Po svetovni vojni se je pa narodnostno razmerje ,s preseljevanjem temeljito spremenilo. Tracija je dobila skoraj docela čist grški narodnostni značaj. Bolgari teh sprememb ne priznavajo, sklicujoč se na to, da je imela Tracija prej vsaj relativno. če ne absolutno bolgarsko .večino. — Eventuelna nova sprememba posesti Tracije bi torej imela za posledico novo preseljevanje prebivalstva. -r. .jutri, ki ne bega iz kraja v kraj, iz načela v načelo, temveč je globoko usidran I in zakoreninjen v samem sebi. Ta objek-! tivni ali univerzalni vidik nam manjka, zato nam manjka jedro — sredina, i Saj ne more biti res, da bi človek ži-[ vel pasivno od danes do jutri, se vznemirjal ob zunanjih spremembah in plašno begal kot otrok pred nevihto. Kje je tukaj tisto kar imenujemo osebnost, značaj in dostojanstvo človeka! Ali ni žalostno pogledati v take vrste ljudi, ki so vedno, vsak čas na vse pripravljeni. Da, pripravljeni tudi na to usodno dejstvo, da izdajo sami sebe! In vendar je in postaja iz dneva v dan to žalostna resnica. Kaj je z našim društvenim življenjem? Večina se jili drži ob strani v ljubljeni osamljenosti. To so neke vrste onemogli izola-cionisti najslabše vrste, ki jim je skupnost naporov naroda, celine narodnega in državnega življenja deseta briga in se trepljajo po trebuhu kakor moderni čarodej, ki je povsod in nikjer doma. Povsod vtika svoj nos, kritizira in gobezda, a ničesar ne stori, da bi se ena ideja od tolikih, ki jih nosimo v sebi kot svetinje naše narodne in človeške dolžnosti, uresničila. Da bi postala živa zavest — resnična stvarnost naših teženj in stremljenj. Taka vrsta človeka, ki se žal danes posplošuje je najnevarnejša slehernemu življenjskemu organizmu. Društvo je tudi tak živ organizem, ki vzrašča v živo narodovo telo. če ima plemenit in dober namen, ki mu ga daje narodna in etična odgovornost pred samim seboj in družbo. Društva spijo ali životarijo, se večkrat sliši. Seveda spijo in životarijo, če spijo oni, ki ga sestavljajo. Manjka jim idejne hrane, mladostnega poleta, zdrave krvi in duhovnih vzponov. Vendar je danes potrebno boli kot kdai prej, da s« otresemo nalezljive malodušnosti in apatije, da poiščemo in najdemo sami sebe, svojo in narodno sredino, ki je živa, večna in ne more umreti z našim, temveč se dviga v zgodovinsko rast stoletnih žrtev in naporov, iz katerih smo zrastli mi vsi, ki smo seme izkrvavelega naroda in si ne pišemo duhov nega testamenta že pred fizično smrtjo. Mladina naj se zaveda tudi dolžnosti in ne samo' svete vojne za svoje utopisti-čne pravice, kajti samo iz naporov izvršenih in uresničenih dolžnosti se rodijo pridobljene pravice in ne obratno. Dajmo društvenemu življenju oni dostojni in živi razmah, kakor se spodobi zavestnim članom, ki še niso izgubili smisla za koristujoče in smotrnejše življenje (izvirajoče iz pravirov našega bistva in- narodnih globin) kakor pa ono nesmiselno beganje iz dneva v dan, ki je kaj klavrno ogledalo vse tiste zbeganosti in malodušnosti, ki sc nas polašča kakor zli duh v času odločilnih zgodovinskih dogodkov. Dovolj vode in plina imajo v Londonu. Angleška prestolnica ima z bližnjo oko. lico skoro devet milijonov duš. Vendar so pa kljub močnemu bombardiranju do. slej le 3 osebe od vsakih 10CK) ljudi brez pitne vode in plina, ker so pretrgane cevi. ^ Prejeli smo: SLAVNO IHEDMSTVO Cim manj šolske izobrazbe bi imel, le111 pomembnejše J>i bilo odlikovanje, kal ero mi je naklonilo naše vseučilišče s promocijo za častnega doktorja. Vendar pa Vas prosim, da popravil** pomotno poročilo v 57. številki VašegjJ cetij. lista z dne I I. m. m., da semr dovršil samo gimnazijo. To .poročilo je bilo menda prepisano iz — vsaj v li j zadevi - nezanesljivega »Slovenskega biografskega leksikona', Kako in zakaj sem bil po dovrši Ivi prvega semestra šestega gimnazij' skegn razreda lakrat /.<■ sotrudnik .,Sl«>' venskega Naroda" v Mariboru Ut 'b1” dranske Slraže“ in ,,Jurija s pušo' v 1*' slu moral zapustiti Novo mesto in kaka je bilo z nadaljnjo mojo izobrazbo, seH> popisal v 1. knjigi svojih .,Spominov1-rudi Vas prosim popravili’ da nisem h'1 elan lJslavotvorne skupščine v Belem g,-!V du, ker sem lakral že bil poslanik v Praf!'* Kavno lako nisem pomagal očetu slovenskega zadružništva Mihi Vošnjaku prinj‘“ govem velezaslužnein delu in liuli nise**’ nikdar bil predsednik, nego le odboru* ..Družbe sv., Cirila in Metoda . Zahvaljujoč Vas za Vašo ljubeznivost prosim Vas sprejeli zagotovilo mojega l>( ličnega spoštovanja V Ljubljani. ;f. marca 10It. Dr. Iv. IIrlb»r II SLOVENCI ? čitajSe „VEČERNIK"! .. \ m Novice Občinsko gospodarstvo Gornje Radgone Novi preračun izdatkov in dohodkov združene občine Gor. Radgona predvideva za 9 mesečno dobo skupno 257.057 din dohodkov in izdatkov. Upoštevane s° samo najnujnejše potrebe občine. Bistvene ispremembe tvori samo višja postavka za plače občinskih nameščencev, ki prejemajo za 17.000 din draginjskih doklad. Trošarina na pivo je znižana od 1.50 na 1 din od litra, trošarina na belo Pšenično moko pa je sploh črtana. Ob enem s tem občinskim preračunom le podal član uprave in predsednik Gor-njeradgonskih občinskih podjetij (OOP) doža Hrastelj tudi podroben preračun občinskih podjetij, ki predvideva d,360.405 din dohodkov in 4,349.490 din izdatkov, prebitek torej 10.915 din. čeravno je preračunska doba skrajšana za celo četrtletje, je preračun GOP zvišan °d lanskoletnega za 1,586.000 din t. j. 65%. Mezde delavstva so se dvignile za 70%, materialni izdatki pa celo preko 80% in temu spore dno tudi postavke za socialne dajatve in davke,- v kateri po- stavki je upoštevan tudi poslovni davek in trošarina na električni tok. Za bodočo poslovno dobo je predvidena produkcija opekarniških izdelkov obeh pekam Grešnjevci in Boreči, ker so naročeni iz Nemčije novi stroji z najmanj enkrat večjo kapaciteto. Občina namerava v bližnji bodočnosti modernizirati tudi črešnjevsko opekarno. Pri boreški opekarni pa je z nakupom večjega dela zemljišča pridobljena potrebna ilovica za dobo več desetletij. Električni odsek je izvršil elektrifikacijo sosedne vasi Čreš-njevci, sedaj pa vodi pogajanja z apačko občino za priključek električnega omre- žja apačke kotline. Občina je lani na račun kaldrminskega fonda tlakovala najprometnejše dele trga, zgotovljeni pa so tudi že načrti za tlakovanje preostalega dela prometne ceste od vile Požuna do trgovine Pavla Benka ter predložena prošnja finančnemu ministrstvu. »Prehranjevalni odbor« skrbi za potrebno moko. Izdatno pomoč nudi občina šolskim kuhinjam meščanske in ljudske šole. Za spomlod in poletje predvideva občina večja javna dela, da bo nudila na ta način tudi vso pomoč v prvi vrsti svojim nezaposlenim občanom. 10 odstotno povišanje železniške blagovne tarife I POŠILJANJE PAKETOV INTERNIRANIM JUGOSLOVANOM V TUJINI V zvezi z razpisom Glavnega odbora društva Rdečega križa v Beogradu z dne 13. febr. je devizno ravnateljstvo pri Narodni banki v Beogradu izdalo odobrenje, po katerem se more jugoslov. državljanom, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih v Franciji poslati še 100 paketov a 5 kg teže preko pošte v Ljubljani. Te pošiljke bo sprejemal banovinski odbor društva Rdečega križa v Ljubljani. Sleherni pošiljatelj mora izpolniti najprej vse formalnosti glede plačauja carinskih pristojbin in poštnine, ker francoske oblasti vračajo netaksirane pošiljke z opombo, da v Franciji ni ujetnikov; za internirance v* koncentracijskih taboriščih se pa uporabljajo posebne pravice po ženevski konvenciji. Pošiljka do 5 kg teže lahko vsebuje: 1 obleko, 1 par čevljev, 2 komada perila, ostanek do 5 kg pa življensko potrebščine domačega izvora, izvzemši fižol, milo, olje in sladkor. V Beogradu je bila seja tarifnega odbora, ki je razpravljala o vprašanju blagovne tarife na železnicah. Odbor sestavljajo zastopniki gospodarstva. Na seji je bilo sklenjeno, da se zviša tarifa za vse vrste blaga za 10%. Izvzet je samo prevoz žitaric. Tarifa velja tako za blago v krajevnem kot v mednarodnem prometu ter velja od 1. aprila dalje. KDO SME NAKUPOVATI PŠENICO? Na naš članek »Dobrohotno opozorilo za izboljšanje aprovizacije«, v katerem smo opozorili v zvezi z organizacijo aI>rovizacije v Sloveniji tudi na škodljivo delo nekaterih posameznikov, nam je banovinski prehranjevalni zavod poslal h°iasnilo, da on sam ni pooblastil niti enega nakupovalca (zasebnika) za nakup Pšenice. iPravico prisilnega odkupa je Pamreč prenesel na Okrajne prehranje-valne odbore. Samo okrajni prehranjevalni odbori so pooblaščeni, da smejo kupovati pšenico in to le po uradno določeni ceni 313 din za 100 kg s pribitkom Paritetne razlike 0. 27 din za kg. Pooblačilo za prisilni odkup pšenice je prejel »Prevod« 14. dec. 1940. legija koroških borcev v Slovenjgradcu Okrajni odbor Legije koroških borcev v Slovenjgradcu je imel preteklo nedeljo °hčni zbor, ki je pokazal uspešno delovanje. Vodil ga je predsednik dr. P o-6ar. Društvo je imelo precej dela s ičošnjami za podelitev spominske kolajno. Predsednik je prečita! spomenico slavnega odbora v Ljubljani, nakar je tajnik prečrtal imena onih, ki so doslej že odlikovani, odnosno katerih imena so Ze vnešena v Vojne liste. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji °dbor: predsednik dr. Pohar Maks, Podpredsednik Š m i d Lojze, tajnik I K r-Pač ivaTlj tajnik II Koren Jože, blagajnik Juvan Fortunat, odborniki: De-e'Iak Anton, Britovšek Anton, .. V v p o t Lovro, Zupančič Janko in zdebnik Martin, nadzorni odbor Jaš ^•ojz, Verdnik Albert in Urbanči Jože. BREZCARINSKI UVOZ GNOJIL 'Predpisani pogoji finančnega ministra q 1 brezcarinski uvoz gnojil določajo: uobritve dajejo carinarnice na osnovi, čnene prošnje uvoznikov. Material mo-a odgovarjati odredbam pravilnika o r°izvodnji, uvozu in prometu umetnih *l|»j * Učitelji kmečko-nadalievainih šol o novem učnem načrtu V Ljutomeru so se prvič sestali učitelji kmečko nadaljev. šol iz ljutomerskega lendavskega in deloma iz ptujskega okraja. Namen sestanka je bil ustvariti-enoten okviren učni načrt za te okraje, ki spadajo pod enotno vodstvo, ki ga vodi nadzornik kmečko nadaljevalnih šol učitelj Jan dl. Sestanka se je udeležil višji šol. svetnik pri kraljevski banski upravi K r o š 1. Okrajni kmetijski referent Lipovec je predaval o načrtu gospodarskega izboljšanja v ljutomerskem okraju. Po kratkih uvodnih besedah Jandla o namenu in strukturi učnega načrta se je začelo njegovo kolektivno sestavljanje. Pri tem delu se je porodilo mnogo smernic, ki so pokazale, da je učiteljstvo v kmečko nadaljevalnih šolah zelo dobro strokovno in idejno potkova-no in da imajo kmečko nadaljevalne šole v teh okrajih veliko bodočnost. gnojil. Uvozniki morajo voditi register o uvozu in prodaji umetnih gnojil s podrobnimi podatki. Vsak prejem in prodaja se inia vpisati v register v kronološkem redu, in sicer takoj isti dan, ko se promet izvrši. Direktni potrošniki morajo predložiti potrdilo pristojne upravne oblasti, da jim je v resnici potrebna khličina gnojil za njih zemljišče. Organi finančne kontrole lahko vsak trenutek revidirajo register, fakture in zaloge. Poraba blaga zat kaj drugega se kaznuje po carinsko-kazenskih predpisih. O vsakem uvozu bodo carinarnice obvestile carinski oddelek, kakor tudi pristojni oddelek finančne kontrole, samo za uvoznike, ki morajo voditi register. TRAGIČNA SMRT NA MATERINEM GROBU Iz Selške doline je prišla žalostna vest o smrti 21 letnega delavca Ivana Hudolina iz okolice Zalega loga. Mladenič je po smrti svoje ljubljene matere taval po svetu in se z delom preživljal pri dobrih ljudeh. Končno je obupal, ker ni imel nikogar na svetu. Zato je odšel na materin grob in si tam vzel življenje. Celle c Umrla je v bolnišnici ga. Martina Vrunč iz Nove vasi pri Celju c Dežurni zdravnik OUZD Ik> jutri dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7. c Nočno lekarniško službo ima od 8 do 14. t. m. lekarna „Pri križu" na Kralja Petra cesti. H koncertu Glasbene Matice to ,us^cna Matica v Ptuju je priredila v ko marca vokalno-instrumentalni ^ hcert v dvorani Mestnega gledališča, idnianje za to prireditev je bilo ogro-°> kar je dokazala publika, ki je lia-p lllla dvorano do zadnjega kotička. hji;lrCC^ev JC USl£>e'a na'd vse Pričakova- enot ^elo dovršeni so bili glasovi, ki so bili Do .tl1, zbrani, sočni in so se odlikovali b zelo lepem tonu, dinamiki in finesi. j0 ctnovnova ouvertura »Egmont« je ze-havdušila publiko. Dvorakov »Slovan-kl Ples št. l«, ki skladb, je ena izmed zelo težkih je zelo ugajala. Izvedba klasične dob K<)tIa,ne«a orkestra je bila prav (ei ra- Odlikovala se je po čistoči tona in •‘učnem izdelku, ki je bil na višku, ker je bi! skrbno naštudiran. Višek večera pa je bila g. prof. Joža Gregorčeva kantata »Brodnik«, kot krstna izvedba. Njegova skladba je občinstvo zadivila. Takega domačega pevskega koncerta v Ptuju še ni bilo. Pripomniti moram, da so je ta filharmonični orkester ustanovil komaj jeseni in se tako lepo izpopolnil, da samo lahko čestitam g. dirigentu in Glasbeni Matici. Prireditev bodo ponovili istotam v nedeljo 9. 111. ob 15. — Kočevar Ant. j) V nedelja, rt, t. m., Ikj ob 0.15 uri roditeljski sestanek društva ,,Sola in dom" na drž. realni gimnaziji v Plujo. Po zbo-zborovanju bodo gg. profesorji poročali o uspehih posameznih dijakov. 4 Damski modni salon bo otvoriln Marija Kancler 15 marca v Aškerčevi 18 (.hiša zdravnika dr. Sluheca), c Gasilci celjske gasilske župe bodo zborovali jutri ol> 8.30 v Narodnem domu v Celju. c šoferski izpiti za vozače motornih vozil bodo v petek, 14. t. m. pri predstoj-ništvu mestne policije v Celju. c Operili in koncertni pevec Slavko Lukman priredi drevi ob 20. v mestnem gledališču koncert narodnih in umetnih pesmi. Na večeru nastopi tudi ga. Zora Jugova z recitacij umi. c Pregled motornih vozil iz območja predstojništva mestne policije in okrajnega načelstva v Celju bo 17. t. m. pri garaži na Sp. Lanovžu. Pričetek pregleda za lastnike iz mesta ob 8. iz sreza ob 11. dop. c Obnovo procesa je dovolilo apelacijsko sodišče proti 30letnemu posestniku Francu Gosaku s Planinc pri Zrečah, ki je bil zaradi umora svoje mačehe 52 letne. Julijane Gosakove 14. novembra lani pri okrožnem sodišču v Celju obsojen na 15 let robijo. c V Kadiothernii v Laškem je bilo v februarju 5!) bolniških članov in 28 zasebnikov, skupno 87 Jugoslovanov, izmed inozemcev pa i>o 1 Italijan in Madžar. c Za zimsko pomoč je daroval ,,Celjski družabni klub" 50(1 din. c Nesreče. Slamoreznica je odrezala 3 prste na roki 31 letnemu posestniku Leopoldu Žerdonerju z Ločice pri Polzeli. Pri telovadbi si je zlomil roko 12 letni-Alojzij Zapušek s Hriba sv. Jožefa v Celju. — Ključnico si je. zlomil 2 letni sinček uradnika Metod Laharnar s Ceste na Dobravo pri Celju. c Z nožem v lirhrl. 27 letnega dninarja Ignaca Arlička iz Dobrine pri Žusmu jo pred njegovo hišo neki napadalec zabodel z nožem v hrbet. Arlička so oddali v celjsko bolnišnico. o Iz državne, službe. Po službeni potrebi sta premeščena iz Lipovca v šlrigovo učitelja Franc in Frančiška Gumilar. K promelno-komcrcialncmu oddelku ljubljanske železniške, direkcije je premeščen višji kontrolor v Slovenjgradcu Leopold Debevec, iz Hrastnika v Slovenjgradec pa višji kontrolor Martin Majhen. o Na Pesnici je umrla gospa Zechner Marija, vdova po tramvajskem sprevodniku. o Sv. Pavel pri Prebolda. Za obdaritev siromašnih mater na materinski dan priredi gospodinjsko nadaljevalna šola uprizoritev igre „Samovoljna Minka" z nastopom zbora „Fantje na vasi". Uprizoritev bo danes in jutri v Društvenem domu. o Savinjski hmelj. Poročajo, da je prva pošiljka savinjskega hmelja že dospela v Odeso, s čemer je zagotovljeno izplačilo druge polovice izkupička za'hmelj. Druga pošiljka hmelja bo šla preko Nemčije. Po končanih pogajanjih sc bo nadaljeval nakup hmelja za Sovjetsko Rusijo. o Grajski kino v Soboti predvaja od nedelje do ponedeljka velefilm '„Večna karavana". o V Dravogradu se bosta pošti Dravograd in Meža združili v pošlo Dravograd. Nova pošta bo pričela poslovati 1 .aprila) v hiši okrajnega cestnega odbora. o Zugonelna smrt 71 letnega posestnika Franca Pliberška z Gradišča pri Framu raziskujejo sodne oblasti. Državno tožilstvo v Maribora je odredilo obdukcijo* orožniki pa zaslišujejo pokojnikovega sina. Lfubljana a 50 letnico pevskega življenja slavi slovenski pevec in častni član pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice Janez Završan. Drevi mu bodo njegovi tovariši-pevci priredili v Trgovskem domu časten večer. a Ljubljansko gledališče. V d r a m i danes „Seslo nadstropje", .jutri v nedeljo popoldne mladinska predstava ,,Princeska in pastirček", zvečer „OlheI16“, obe predstavi po znižanih cenah. V operi danes „Plcs v maskah", gostuje mariborski tenorist Auato! Mauoševski, jutri v nedeljo ob 1(5.30 vojaški koncert, zvečer „CaV-men“, gostujeta altislka Flza Karlovčeva in sopranistka Manja Mlejnik-Sjbinovičeva. a šolsko kuhinjo je odprl Higienski zavod v poslopju šolske poliklinike. V njej bodo prejemali hrano dijaki v starosti od JO do 15 let, ki so revni in slabotnega zdravja. Za zdaj je na hrani okoli 100 dijakov. i a Vojaški koneerl priredijo jutri, v ne-J del jo ob pol 17. pop. Združenje rezervnih častnikov, Okrajna organizacija voj. do-brovoljccv in radijska postaja v ljubljanski operi. Na prireditvi bo govoril tudi ban dr. Natlačen. % Malo oglase sprejema poslovalnica „Ve* černika v Ljubljani, Frančiškanska ul. (i. L1UBL7ANIKI KINEMATOGRAFI * KINO MATICA. Tel. 22-14. Vngleskt zgodovinski film „Na zapoved kraljice** V fjl. vlogah Errol F'lynn, bel le Davis. KINO UNION. Tel. 22-21. I.jubavna drama „Prcko ljubezni" z lepo Ljubljančanko Alido Valil. * KINO SLOGA. Tel. 27-30. Detektivski film ..Sabotaža". V gl. vlogah NValter Pldge-on, Rila Johnson. Kino Sloga, Ljubljana, tel. 2750 predvaja od 8.—11. marca film napetih pustolovščin slavnega detektive Nicka Cartera Sabotaža V glavni vlogi VVALTER PIDGEON, RITA JOHNSON, HENRY HULL, STANTEY RIDGES Predstave ob 16., 19. in 21. uri, ob nedeljah in praznikih ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob }5., 17., 19. in 21. uri. Kino Union, Ljubljana Alida Valli Telefon 22-21. v tjubavni drami iz burnih zgodovinskih dni šepa Preko ljubezni Predstave danes oh 16., 19. in 21. uri. V nedeljo ob 15., 17., 19, in 21. uri; deljska matineja ob 10.30 dopoldne odpade) (ne Maribor Finigarjeva proslava v Narodnem gledališču K nocojšnji premieri »Razvalina živlferna" Drevi se bo tudi naše Narodno gledališče oddolžilo svoji dolžnosti ter s premiero čustveno najgloblje Finžgarjeve ljudske drame »Razvalina ž i v 1 j e-n j a« proslavilo 70 letnico avtorjevega rojstva in s tem obenem tudi jubilej njegovega delovanja kot sodobno najbolj priljubljenega ljudskega pisatelja. Slavljenec je bil od strani uprave gledališča osebno povabljen k tej proslavi. Ali se bo vabila odzval flli ne, to v tem trenutku še m znano. Naj pa ne bo nikogar, ki bi ga motilo, ako bi Maribor ob tej izredni priliki ne mogel gospoda slavljenca tudi osebno pozdraviti. Saj bo navzoč s svojim iz življenja našega ljudstva zajetim delom in s svojo navzočnostjo že v tem njegovem delu proslavljamo tudi pisatelja samega. Še bolj vidno kakor sicer, naj bo gledališče tudi to pot tisto naše domače ognjišče, okoli katerega se najlaže zbe- remo prav vsi, ki se zavedamo, da smo otroci iste matere Slovenije in sinovi in hčerke iste zemlje — Jugoslavije! Režija J. Koviča in srečno izbrana zasedba lalrko vsakomur vnaprej jamči, da bo igra tudi v svojem izvajanju primerna namenu tega slavnostnega večera. Napolnimo nocoj svoje gledališče; s tem bomo najlepše proslavili avtorja igre in nestorja naših pisateljev! Delovni program Fotokluba Novo izvoljeni odbor Fotokluba Maribor je imel te dni svojo prvo sejo. ker klub ne razpolaga z lastnimi poslovnimi prostori, mu je dal v to svrho na razpolago svojo pisarno notar dr. Grobelnik. Na seji je bil v glavnih obrisih izdelan delovni program za tekoče leto, iz katerega posnemamo sledeče glavne točke: a) borba za lastne lokale, b) udeležba FKM na razstavah, ki se bodo letos vr- šile v Jugoslaviji in izven nje, c) projekcije najboljših barvnih diapozitivov naših članov mariborskemu občinstvu. Fotoklub Maribor poziva vse člane, ki se nameravajo udeležiti razstave na Su-šaku, da najkasneje do ponedeljka, 10. marca, izroče slike in pristojbino v znesku din 20.— tov. Dragu Paušiču. Kneza Koclja ulica 19. da jih bo lahko pravočasno skupno odposlal. Beogra;sko gledališče v Mariboru »Srbsko beograjsko malo pozorište« si je pridobilo v prestolnici že velik sloves, znano pa je tudi po drugih krajih države. Sedaj je to gledališče pod vodstvom Bolivoja Klajiča na daljši turneji po Jugoslaviji in je doseglo, sodeč po kritikah, zlasti v Ljubljani lep uspeh. V nedeljo zvečer bo Klajičeva igralska družina, ki šteje šest članov, gostovala tudi v mariborskem Narodnem gledališču in priredila Kočič-Nušičev večer. Na repertoarju imajo zabavna dela srbskih klasikov, vprizorili bodo Kočičev »Jazavac pred sudom« in Nušičeva skeča »Analfabet« ter »Muha«. Ker imamo v mariborskem gledališču redkokdaj priliko, videti prestolnične igralce, bo nedeljsko gostovanje za gledališko občinstvo poseben dogodek. Upravnik ljubljanskega gledališča Oton Zupančič se je ob priliki gostovanja v Ljubljani zelo laskavo izrazil o Klajičevi potujoči igralski družini ter poudaril njen pomen v tem, da seznanja tudi ostale kraje v državi s srbsko gledališko umetnostjo. Prva pošiljka ruskega bombaža Te dni je dospela v Maribor preko Nemčije prva pošiljka ruskega bombaža 300.000 kg. Trenutno se nahaja zaradi ocarinjenja na mariborski carinarnici. V Rusiji imamo kupljenih in plačanih 4 mi-tijone kilogramov bombaža, ako pa upoštevamo še naročila v Turčiji, smemo letos računati z uvozom 15 milijonov kilogramov bombaža, kar bi zagotovilo primerno zaposlitev tekstilcev v naši državi preko celega leta, zlasti ker bomo lahko dobili iz tujine še nekaj umetne volne, ki jo že mnoga podjetja uporabljajo kot dodatek k bombažu. Vest o pošiljkah bombaža za našo tekstilno industrijo je zlasti razveseljiva za Maribor z njegovim podeželskim zaledjem, saj se iz tega področja črpa delavski kader tekstilcev, ki predstavljajo okoli 'Z* celotne tekstilne industrije v naši državi. -Pri normalnem obratovanju zaposlujejo mariborske tekstilne tovarne okoli 7000 delavcev, sedaj jih je zaposlenih še okoli 5000. Med 3000 nezaposlenimi delavci na področju ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru je večina nezaposlenih tekstilcev, saj so vsi obrati razen tovarn svile več ali manj omejeni. Akcija za šofersko-kovinarski dom V nedeljo popoldne bo ustanovitev podružnice Šofersko-kovinarske organizacije Jugoslavije v Mariboru. Že lani smo obširneje poročali , o akciji mariborskih poklicnih šoferjev in kovinarjev, ki so svoj čas imeli poseben odsek pri »Narodno strokovni zvezi, so si pa pozneje ustanovili lastno organizacijo. Njen namen je postavitev bencinskih črpalk, ustanovitev lastne centralne delavnice, nakup nepremičnin, dajanje posojil članom in postavitev šofersko-kovinarskega doma v Mariboru. To akcijo, so mariborski šoferji in kovinarji toplo pozdravili, saj so bili zlasti poklicni šoferji doslej brez organizacije, ki bi ščitila njihove stanovske interese. O nadarjenosti in inteligenci Na Ljudsrki univerzi je predaval o splošni intelektualni nadarjenosti in inteligenci univerzitetni prof. dr. Zlatko Pregrad iz Zagreba, ki je znan v Mariboru že od prej. V izčrpnem predavanju je ta dober poznavalec eksperimentalne psihologije na jasen in razumljiv način podal razvoj eksperimentalne psihologije od prvih njenih začetkov pa vse do novejših dognanj. Poudaril je razliko med inteligenco, izobrazbo ter nadarjenostjo. Predvsem je obravnaval vprašanje duševno normalnih in nenormalnih ljudi (duševno zaostalih ali tudi duševno izredno razvitih). Tu je izhajal iz dognanj Alfreda Bineta in iz poznejših dopolnitev drugih znanstvenikov o tako zvanem inteligenčnem testu. ARETACIJA NEVARNEGA RAZ-BOJNIKA Košaški orožniki so izvedeli, da se nahaja pri nekem viničarju v Peklu nevarni razbojnik 27 letni Avgust Germ, ki ga iščejo zaradi požiga, roparskega na- pada in več vlomov. Med drugim obremenjujejo Germa tudi z znanim razboj-ništvom na Pohorju, kjer je posestniku Ačku zažgal žago, da je izvabil ljudi iz hiš, medtem pa je hotel izropati Ačkovo stanovanje. Pri tem je teže poškodoval Ačkovo ženo Julijano, ki je ostala doma. Na vesti ima tudi še nekaj vlomov, v Rušah, v Rošpohu itd. Ker so ga pri nas preganjali, je pozimi pobegnil preko meje, sedaj pa je pade! oblasti v roke, čim se je vrnil. Orožniška.patrulja ga je presenetila v vmičariji pri steklenici vina ter ga spravila na varno. m Pedagoška centrala vljudno vabi na predavanje g. J. Konllerja' o ,,Ameriškem šolstvu" danes ob 17. v risalnici drž. učiteljišča. in Preizkušanje alarmnih Miren. Mesini zaščitni tirad obvešča prebivalstvo, da bo v ponedeljek, 10. t. in., in v jictek, M I. m., preizkušal mestne alarmne sirene. m Društvo za podporo revnili učencev v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor 20. uarca t. 1. ob 18. v glasbeni sobi II. meščanske šole v Mariboru. Vabijo se prijatelji revnih šolskih otrok k čim večji udeležbi. m Protituberkulozni dinar za zgradbo azila jetičnim bolnikom je dosegel v mesecu februarju vsoto din 687.845.—. Darila izven stanovanjske akcije v istem času znašajo 800 din. m Lovsko društvo v Mariboru opozarja svoje člane, da predvajajo v tukajšnjem kinu ,,Union' še do ponedeljka, 10. t. m., prekrasen lovsko-kulturni film poleg glavnega filma. Lovski film nam prikazuje zanimive in napete scene iz življenja naše divjačine. m Lutkovno gledališče Sokola Maribor-Matice bo vprizorilo v nedeljo 9. marca lutkovno igro Snegulčica«. Moško perilo po meri Babic Gosposka ul. 24 m Predavanje o Ifrvatskeni Primorju, Jugoslovanski Touring klub v Mariboru bo priredi! skupno z Jadransko stražo v četrtek, 13. marca, ob 20. v dvorani Ljudske univerze predavanje o hrvalskem Primorju. Predaval bo g. Josip Srečko Vrignania, ravnatelj Turističnega saveza in ,,Publika1' na Siišaku. Predavanje bo spremljalo okoli 200 barvnih diapozitivov. m Ljudska univerza v Mariboru. Veliki klavirski solo iz Čajkovskega koncertne fantazije bo izvajal na spominskem večeru velikemu ruskemu skladatelju rektor Glasbene akademije Anton Trosi, ki je s to točko že drugod dosegel velike uspehe. Rektor Trosi je evropsko znan in priznan pianist odličnih kvalitet. Na istem večeru, 10. I. ni., v Ljudski univerzi ob 20. bo predaval o osebnosti in delu ruskega mojstra dr. Dragotm Cvetko. Predprodaja vstopnic pri ge. Zlati Brišnik. Športne ure M. likerjev sin, Gosposka 15 Prodajamo tudi na obroke! m Okrajni odbor društva Rdečega križa v Mariboru namerava prirediti 12. tečaj za prostovoljne bolničarje in bolničarke. Tečaj bo trajal 8—12 tednov, po dva- do trikrat tedensko, vsakokrat po 2 uri. Moški, ki niso vojni obvezniki, prvenstveno pa ženske v starosti od 18—50 let, se vabijo, da se prijavijo za ta tečaj do 14. marca t. 1. pismeno ali ustmeno v društveni pisarni na Okrajnem načelstvu Maribor, levi breg, soba štev. 43, 11. nadstr. med 10. in 12. uro. m Zaklano tele je peljal na samokolnici |>o Tržaški cesti 13 letni sin Ivan Celofiga iz Razvanja, ko ga je ustavil stražnik. Preiskava je dognala, da si je bolel neki mariliorski mesar prihraniti stroške za zakol in pregled v mestni klavnici; zalo je poslal pomočnika k posestnici v Razvanje, kjer je zaklal tele na domu, nato pa gu je poseslničin sin v večernih urah pripeljal v mesto. * Inserall za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. Or. Sava Aleksič Specialist za ušesa, nos in grlo spet redno ordinira od 11.—14., Jurčičeva 6, II. nadstr. ’ Danes vsi na liška jagnjeta, ob zvokih glasbe in plesu v Grajsko klel. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Kupim zlato po najvišji dnevni ceni. O. kiffniann, Aleksandrova c. 11. ' PREOBLAČIMO proinplno vse velikosti gumbov. VIDA, Koroška cesta 1(1. * Leposlovne tnje knjige v antikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1 * l'rdo kožo iu kurja oiu .a .isiramai brez bolečin, „BATA“, Maribor. K Merdausu! čas izletov je. Vsakdo se ob nedeljah rad zateče v izletniško gostilno, kjer je dobro postrežen Na poti k Mariborskemu otoku je najpriljubljenejša izletnisKU gostilna Merdaiis na Koroški cesti pri M_on-tebellu Ljubezniva Merdausova gospa lnj** za vsakega gosta prijazno besedo in mnog dobrot. Njena odlična kuhinja je znana vsem Mariborčanom. Za zmerno ceno Pos.^ef! vsakogar tako, da se vesel vrača z 1Z*'? domov. Poskrbljeno je za mladino, za sladokusce s fino pripravljenimi jedmi, za vinske poznavalce pa s pristnimi vini. Za turiste ima lepe snažne tujske sobe, skratka, gospa Merdausova pozna želje svojih gostov, ki J° vedno znova radi obiskujejo. Tudi za društveno življenje je poskrbljeno, saj ima v njenih klubskih sobah med tednom več društev sestanke in seje, saj so polovico dni v teunJ lepo urejeni klubski prostori že zasedeni. Opazovalec * Dospeli so novi modni časopisi (žu>'; nali) bi revije za poletje, v veliki izbiri dobite v TISKOVNI DRUŽBI. Cankarjeva ulica 1. * Predavanje. Zvečer k predavanju JS v Ljudsko univerzo. * Še si lahko nabavite blago za oblek'-’ plašče ali kostume v čisti volni v modni trgovini JOSIP ŠRAJ, Maribor. * Tekstilni strokovnjaki, ki še niste pristopili k »Zvezi tekstilnih strokovnjakov«, storite to čimprej. Uradne ure ob sredah in sobotah od 10—12 in od 15—19 ure v društvenem lokalu, Strossmajerjeva 6-1. Odbor. ' * Dospele nove filmske razglednice ' veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA-Cankarjeva 1. * Pisarniške potrebščine, tiskovine Prl Hinko SAX, Grajski b-g. * Cenjeni odbor in cenjeno članstvo »Pogrebnega društva«, Radvanje, sedež Nova vas. Z veseljem in radevolje sem pomaga1 društvu v njegovem stremljenju za čim P°" polnejšo organizacijo ter zastopal naše društvo v njegovih težnjah. Posvetil sem '’se sVoje duševne in telesne zmožnosti v dobrobit društva. Spolnjeval sem natanko njegova pravdaj a žal mi je, da od sedaj ne morem več predsedovati. Hvala Vam za zaupnico kot predsedniku društva. Upam, da to zaupanje ni bilo zastonj. želim članstvu obilo sreče v razvoju društva kakor tudi medsebojnega razumevanja in zaupanja. Obljubljam Vam pa, da hočem kot član pomagati društvu v kolikor mi bodo v to dopuščale razmere. „ WRAčKO FERDINAND predsednik Nova vas dne 6. marca 1941. Mesina klavnica Maribor odda za leto 1911-12 razvažanjc in razprodajo urnel' nega ledu. Natančnejši pogoji v ‘klavnici1, kjer je oddati prošnje do 15. t. m. m Dežurni zdravnik OUZD bo jutri dr-Klinc Erik, Maribor, Grajski trg 1, tel. 22-1 . m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. marca lekarna pri Zamoi' cu, Gosposka 12, tel. 28-12, ter lekarna Prl Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13- Narodno gledališče Sobota, 8. marca, ob 20.: „Razvalina živ' ljenja“. Premiera. Finžgarjcva proslava« Nedelja, 9. marca, ob 15.: „Caričine Arna* zonke". Ob 20.: „Jazbcc pred sodnijo > „Muba“; „AnaIfabet“. Gostovanje KlaP' čevo družine. Ponedeljek, 10. marca, zaprto. . „ Torek, 11. marca, ob 20.: „Uazwdu,a življenja". Red C. Privlačna nedelja v gledališču. Popoldne se okoličanom na ljubo uprizori Parni«' va najboljša in letos posebno simpatično sprejeta opereta ,,Caričine Amazonke1'. JT Zvečer bo gostovanje srbohrvatske Kla.11' čeve igralske družine s tremi veselimi igr;1' mi: „Jazbec pred sudom", ,.Muha“ in alfabet". Pred predstavo bo kratek nagovor o pomenu obeh avtorjev: Petra Kočica 11 Nušiča. Kino v Mariboru - GRAJSKI KINO. Vključno torka ren francoski film „čakam Te” (D®*? tcur) Pride: Willy Forstova „Operet» • ( * ESPLANADE KINO. „Slnovi bretf«'^ odlični velefihn veličastvene lepote plan* z Atila Horbigcrjem in Gerdo Maurus. _ * UNION KINO. Danes „Fra Dlavol« z Stan Laurel, Oliver ilardy. Film P° humorja, salve smeha. „ * ZVOČNI KINO POBREŽJE. S. •» • marca .,Honolulu". * KINO STUDENCI. Od 9. do 12- n’a$ senzacijonalni kriminalni film „Mr- s poznanim igralcem Peter Lorv. Kako naj gnojimo vrtove v mestu Vrtovi z dobro lego so že precej suhi. Pričnemo lahko z gnojenjem. Nič ne škodi, če nam morda gnoj še prekrije sneg — celo v korist bo zemlji. Najprimernejši gnoj za vsakovrstno zelenjavo je obležati hlevski gnoj. Ker pa so med lastniki vrtov tudi premnogi meščani, ki hlevskega gnoja nimajo, je treba poseči pač tudi po drugih gnojilih. Najbolj pri roki so umetna gnojila. Za zelenjadne vrtove moramo uporabljati mešanico, ki vsebuje fosforovo kislino, kalij in dušik. Več let zaporedo»ia umetnimi gnojili ne smemo gnojiti. tc več le izmenoma. Vsakih 4—6 let P*1 trosimo zemljo z apnenim prahom. ^ ^jj sredno za gnojenjem z umetnimi £n’ ne smemo sejati. — Nekoliko si v mcS je pomagamo tudi z greznico. Najbolje ^ v razredčenem stanju za zalivanje s3“ ’ katerim hočemo pospešiti rast. — / ‘ umen vrtnar pa bo imel na vrtu * hlevske** ki najbolj odgovarja post, _________________________ .. gnoju. —- Katero koli gnojenje se naj vsaj 14 dni pred setvijo. V M a r i b o r 11 dne S. III. 1941 eV e č e r n i k« Stran 7. Čudovito odkritje ameriškega Sovca v vzhodni Liberiji Ameriški lovec divjih zveri Jolm Drugue je na svojem potovanju po Afriki, »ier je lovil in nakupoval divje zveri za neko ameriško tvrdko, izvedel novico o neki tajmstveni pokrajini v vzhodni Liberiji. Po iavedbali črncev naj bi bila ta Pokrajina ob gornjem toku reke St. Jolm. Minio tega je še izvedel, da je na tem koščku zemlje čudovit gozd. Kdor bi v kozdu legel pod drevo, bi takoj zaspal, v 'snu pa bi doživljal najbolj čudežne radosti tega sveta. Drugue je nekaj časa okleval, misleč da gre za prazno stvar. Vendar pa mu žilica le ni dala miru. Podal se je na pot v Liberijo, in sicer proti sornjemu toku reke St. John, da z lastnimi očmi vidi čudovit gozd. Poglavar naselja, v katerem je prenočil, mu je dal štiri vojake kot vodnike. Po šestih dneh hoje skozi pragozdove te Drugue slednjič dospel v tajinstveni Sozd, ki ga je kasneje natančno opisal v svojem poročilu ameriškemu vseučilišču y Harvvardu. Na poti so prišli do neke iase, ki jo je rezala na dvoje ko kristal oista reka. Na drugem bregu se je razprostirala livada, ki ni bila kdo ve kako bujne rasti. Drugue je pohitel na bližnji bobnič in se razgledal po okolici. Odtod le videl, da zavzema »rdeč gozd« vso dolino. V gozdu ni bilo ne videti ne slišati nobene živali, niti mravelj, ki so ta-korekoč udomačene v Afriki. Drevesa v tem gozdu so drugačna kot sicer po dru-Sih gozdovih in pragozdovih. Podobna So velikim platanam ter imajo čudovito rdeče liste. Drugue je zvečer legel pod bližnjo rdečo platano. Kmalu nato je že zaspal. Ko se je čez tri ure prebudil, si je takoj Opisal vse sanje. »Prav za prav. nisem Sanjal,« pravi Drugue, »nič posebnega. francoski recept ine. Ta poskus, ki današnji dan niti naj- koi več hzervativneiša šolska znanost ne dvomi vanj, dokazuje n e d v o u m rvo in pre- Pričevaino, da materija kot taka in saino-®!,no ne more ničesar povzročiti, temveč da a°ločaio edinole duhovne predstave njen zu-nanji videz. Materija ni nič določilnega, kar bi utegnilo Povzročiti kakršen koli učinek, temveč ie vuinole vidna prikazen duhovnosti, j..Zlasti Indi' ' poznajo vsegafnogočnost du-nad materijo, zato tudi zmorejo stvari, ki I nam -d- zagonetne, nekatere celo tako z.e-?!.,ncP°jntliive, tir bi si še sanjati ne unali o »jih. ..^e pred m ;"'Vn , /'pdirin.i "j"1 prof-: T .delov Jih nv»,u «ina uč kfcliv-o; ■'8L da , 03 na d le-1 a 'Uanek me desetletji se je pojavil neki ■ 1' " •:< in i- Utrni a j študira1 ■ 'i i- ;i i- dni;;.- d /brada lahko po f,vi ji voli usta « h i ni st* - < vseh prn-da i* mrtev Zakaj medi-nvek m* po svoji vabi vanje rrčnega rmšičevja, tem-'uo utripa in da. pomen’ ar tveea ulriparba smrt Ta. r . ntlenje zbujajoči eksperiment, je ostal, sko N hi rekel, skrivnost tistih n ' mili littdi, ki J* Mu bili priče: toda kmalu nato je priš.d js.?v v isto mesto neki drug Indijec, ki je J' Poskus ponovil in pokazal še marsikatera novega, najmanj tolikšno začudenje žbu jajocega. Ni ga nemara med Slovenci človeka, gotovo pa ni v vsej Evropi medicinca, ki bi ne bil prepričan, da mora nastati krvaveča rana na katerem koli delu človeškega telesa, če ga prebodemo z debelo iglo ali pa celo z ostrim bodalom. Marsikateri mož iz Jutrove-ga nam bo pa dokazal, da je s pravilnim osredotočenjem svojih miselnih sil zmožen dopustiti ranitev staničevja ali se pa ranitvi upreti. Kakor na povelje lahko »dovoli«, da mu rana po vbodu krvavi, ali pa krvavljenja »ne dovoli«, temveč »ukaže« rani, da se pri priči zaceli brez brazgotine. Indijci so tudi za bolečine neobčutljivi. Ta neobčutljivost je pogosto povezana z upornostjo zoper najltujše, celo smrtne rane. Toda tudi jsicer umejo nekateri jutrovci poseči v delovanje telesa Vse življenjsko delovanje utesnijo na tolikšen minimum, da se zdi njihovo telo pravi mrlič; cclp za nekaj časa se dado pokopati. Neki Indijec je v Nemčiji preu tisoči gledalcev pokazal ta svoj -čudež«, Tudi resni raziskovalci, med njimi dr. Hbnigsberger, poročnik Boilcau in stotnik Osborn, ki so podrobno raziskovali pojave in zmožnosti fakirjev, poročajo o tem, da so videli več primerov, ko so se dali fakirji za dalje časa pokopati. Enemu izmed teh fakirjev, visokemu duhovnu Guruju iz indijskega mesta Dera Dum, so celo angleška oblastva uradno potrdila, da se lahko res pusti živ pokopati Ta mož sc je znal spraviti v posebno hipnotično spanje c je tako ležnl določen čas na videz mrtev v grobu. Vsa ta in podobna dejstva dado nam Ev-topcem premnogo misliti. Prav gotovo ni dvoma, da imajo Indijci do malega takšno telo kakor mi, gotovo pa je, da imajo mnogo globlji pogled v delovanje človeškega duha — ih prav to jim daje sposobnost, da zmorejo dejanja, ki se zde nam popolnoma nemogoča. Toda, kakor ie na fizikalnem polju marsikaj, kar se je zdelo pred desetletji na moč skrivnostno, postalo današnji dan že umska svojina slehernega šolarja, prav tako bodo izgubili tudi pojavi indijskih fakirjev sijaj zagonetnosti, ko se bodo resni in resnicoljubni ljudje potrudili prodreti globlje v bistvo naše duhovne biti in bodo znanstveno raziskali ono veliko resnico, ki so o njej veliki ustanovitelji ver dejali, tia nas bo odrešila zla, ko jo bomo spcfŽnali. Posebej pa moram poudariti, da je bilo se pred kratkim r-. .gim ljudem nemogoče, da bi se posvetili tej, na novo vznikli znanosti, oziroma, da bi sami začeli raziskovati, kakšno je njeno jedro. Doslej je bilo namreč vse povedano in napisano o tem tako nezaslišano nerazumljivo, zmedeno in fantastično, da se je zvečine vsakomur zdelo vse vkup zgolj sleparija, ali so se pa znanstveniki bali, da bi utegnile trditve o resničnosti novih načel v temeljih omajati zakoreninjena stara in »znanstveno« tolikanj preskušena načela. Ti pomisleki in predsodki so pa'danes spričo naprednega razvoja dušeslovja zlasti pri zrelejših narodih popolnoma izginili, človek sc ukloni neizbežnosti, ker je sprevidel, da trajno ne more zapirati vrat resnici, najsi je po svojem bistvu še tako prevratna. Nikjer pa m preobrat tako viden, kakor na polju zdravstva. Današnji dan je že na sto tisoče naprednih mislecev, ki so zavrgli študij bolezenskih podrobnosti, ker so sprevideli, da je takšen študij zmoten in zategadelj neznanstven. Ukvarja se namreč zgolj z minljivimi, varljivimi pojavi in ne sega koren tega študija v neminljivost, ki je v nas vseh. (Nadaljevanje prihodnjo soboto.) Dr, Fr. Mišič: Izdajalski lišček (Nadaljevanje) Bil je drugi v mesecu. V denarnici sem imel s sabo vso svojo mesečno plačo; tri cele jurčke. Hitro jih spravim pod zeleno doko!enico.» Tri papirnate kovače pridržim. Če pride do resnega, jima ponudim dva ter nekaj vina in kruha. Tako stopam pokonci in s palico v roki v megli in viharju proti Črnemu vrhu, vsak trenutek pričakujoč in pripravljen, da se srečamo in trčimo drug na drugega. Morebiti tudi ne, kajti megla je bila zelo gosta in temno-siva, da se je videlo le nekaj korakov predse. S tira stopiti vstran ni kazalo, ker bi lahko zgrešil pravo smer. Tedaj se mi na mah nudi nepričakovan prizor: pred sabo imam dve starikavi ženici, ki se pridno klanjata, pripogibata in stopata sem ter tja, nabirajoč brusnice. Ta dogodek, to srečanje na črnem vrhu, mi je le še sladilo užitek, ki sta mi ga nudila črni kruh in črno vino pri cerkvici, tam, kjer danes stoji Senjorjev dom, pa tudi tisti užitek, ki mi ga je nudil prvi pogled na Ribniška jezera z Jezerskega vrha. Ko pa sem proti štirim popoldne, zopet s svojimi tremi jurčki v denarnici, skozi Josipdol dospel do ceste, ki vodi z Ribnice na postajo, in se ustavil v gostilni. Sollero, sem bi! nadvse zadovoljen z vsem, kar mi je poklonil moj prvi izlet na Za-padno Pohorje. * Že v gostilni Sollero sem pričel zopet poizvedovati po svojem tovarišu ptičarju. Gostilničar je kazal veliko zanimanje za moje doživljaje in moje pripovedovanje; omenil je tudi, da me je prejšnji večer videl na poti v Ribnico. Ko sem mu natančno popisal zunanjost svojega tovariša, je ugotovil, da takšnega potnika ni opazil, da pa sicer njegovemu bistremu očesu ne uide nihče. Tako sem bil prepričan, da mojega tovariša z liščkom in kajbico gotovo ni bilo na Ribnico. Povrh sem se še spomnil, da pri njem nisem videl nobenih limanic, ki se ne morejo nositi v žepu, marveč samo v roki ali pritrjene na kajbico. Na postajah do Maribora sem se zaman oziral na vse strani, če bi vendarle kje vstopil v vlak moj tovariš Ker razen kave nisem zavžil ničesar toplega, sem zavil v Mariboru na večerjo v restavracijo »Vinski hram«, ki je stal — sedaj podrt — tia vogalu Vetrinjske in sedanje Ulice Kneza Koclja ter je slovel radi dobre kuhinje, kleti in opreme. Morebiti najdem tam svojega tovariša. Čestital bi mu k ujetim liščkom. Ni ga bilo Pač pa sem tam našel znanega, navdušenega obiskovalca Pohorja, mlajšega gospoda, ki je, po turistovsko oblečen, sam sedel pri svoji mizi. Na njegovo povabilo rade volje prisedem v prepričanju, da sem v njem našel človeka, ki bo z razumevanjem, z zanimanjem in s pozornostjo poslušal pripovedovanja o mojih doživljajih pri prvem izletu na Zapadno Pohorje. Nekaj sličnega je menda pričakoval tudi on. (Konec prihodnjo soboto) B Zenski kotiček M e e sramotno za moža, če pomaga žens v gospodinjstvu? Časi se temeljito izpreminjajO in pod silo razmer se z njimi izpreminjamo tudi mi. l^ar je bilo morda nekoč sramotno, je lahko danes celo častno. Stopati moramo pač s časom. Jasno je. da v vsakem pogledu pripada delo v gospodinjstvu ženi. Ni pa s tem rečeno, da ne sme imeti mož o domačem gospodinjstvu niti najmanjšega pojma, ko pa je vendar isto za njega, njegov žep in želo"dee prav tako važno kot za ženo. Stvar je namreč v tem: mlada me- ščanka je skoraj vsaka v kakšni služb;. Prej ali slej si izbere sebi primernega moža oz. njej primeren mož si izbere njo. Tudi on ima službo. Razmere ju silijo, da ostaneta oba v službi, kajti ena plača ne zadošča ali pa komaj zadošča danes ie za enega človeka, in ni govora, da bi se lahko ob njej sončila dva, posebno še dva mlada zakonca, ki vendar ne moreta živeti med golimi stenami, a prihrankov nimata. O gospodinjski pomočnici ni govora, vsaj prva letu ne, včasili pa še pozneje ne. Ne samo ljubezen, temveč tudi globoko tovarištvo sili pravilno mislečega moža k tetnu, da skuša na razne načine razbremeniti svojo ženo. Dokler mu ie bila le zaročenka, jo je čuval kakor punčico svojega očesa; ni se smela izpostavljati prehladu, naporu itd., sedaj ko mu je žena, pa naj mirno gleda, kako se poleg službe muči še z gospodinjstvom, ne samo zase, temveč tudi za njega? Mislim, da bi težko našli moža, ki bi v zavesti, da je žena pravtako kakor on prišla iz službe, in v zavesti, da ji radi preskromnih dohodkov ne more omisliti pomočnice — sede! v naslanjaču, bral časopis in čakal na obed ali večerjo. dve osebi ni težko skuhati obed ali večerjo, toda eden sam to delo težko zmore v pičlo odmerjenem času. če se pa lotita dela oba, je hitro opravljeno. Isto je s pospravljanjem. Dokler je torej žena v službi, ker je to neobhodno potrebno. naj ji mož v vsakem pogledu gre na roko in ji olajša njeno delo. So ja cblo slučaji, ko ima žena celodnevno, mož pa le poldnevno službo. Mož, ki bo ženi z delo.m pomagal in s tem pomagal obema brez posebnih tež-koč premostiti težke čase, ki vise nad nami vsemi in ogrožajo marsikatero komaj pričeto gospodinjstvo, bo s tem poglobil vez med seboj in ženo, spoznal bo njeno delo in skrb, dobil bo smisel za dom in njega lepoto. Sodobna predsoba Stanovanje se Neprestano izpaaolnju-je. Človek hrepeni za udobnostjo, kar se tiče stanovanja, ker čas mu itak dovolj zavzamejo druge plati živ''"nja. ki so postale tekom časa mnogo bolj komplicirane nego nekoč. Stopimo za stoletja, celo tisočletja, nazaj. Človek je prebival v jami. Udobnosti in pogrešal, družabnih obveznosti ni imel. Danes je drugače. Slednje človeško bitje hrepeni po udobnosti, dasi zanjo nima toliko časa kol je imel jamski ^človek. ker človek današnjice ima družabne obveznosti. Zato mora biti današnje stanovanje urejeno tako. da nam f vedno in povsod nudi udobnost ter štedi čas. Težko bi bilo govoriti naenkrat o celotnem stanovanju. Lotimo se najprej predsobe. Redkokje najdemo stanovanje, kjer bi človek planil s ceste ali zunanjega hodnika naravnost v spalnico, obednico ali kuhinjo. Prvi prostor je predsoba. Ker je predsoba brezpogojno prostor, katerega mora videti vsak človek, ki prestopi prag našega stanovanja, je treba posvetiti temu prostoru nekoliko več pažnje, nego se to običajno dogaja. Služi pa naj tudi vsestranski udobnosti. Kako naj izgleda? Predvsem naj bo svetla. Ako ne zadostuje okenska raz-svteljava, ki je včasih v predsobah zelo slaba, moramo to po možnosti nadoknaditi s slikarijo. Lepo in praktično je, če predsobo pobarvamo s svetlo olnjato b;yvo, ker je ista svetlikajoča, in ker si ob njej ne umažemo pri slačenju in oblačenju plaščev. Še okusnejše pa izgleda, ako stene do neke višine prevlečemo s svetlim, ljubko rožastim blagom, katerega drobno nagubamo. Blago je lahko najcenejše vrste. V predsobo ne spada razna navlaka, za katero drugod ne najdemo prostora, temveč le ogledalo, stojalo za dežnike in obešalniki. Ako pa je predsoba res velika. lahko postavimo vanjo mizico z udobnimi stoli (najprikladnejša je pletena garnitura). Da pa bo predsoba izgledala res sodobno in nam nudila tudi današnjemu času odgovarjajočo udobnost, spadajo vanjo nekatere naprave. Ker vodijo vrata predsobe iz stanovanja, mora biti nanje montiran zvonec. Imeti morajo tudi špranjo za pošto in kukalo. Kukalo lahko dandanes naredimo iz stekla, skozi katero stanovalci vidijo, posetmk pa ne \ stanovanjskih, z vrtom obdanih vila > kakršnih .ie danes mnogo, spada k udobnostim predsobe električna naprava. s pomočjo katere kar iz predsobe odpremo vhodna vrtna vrata. Še sodobnejši je seveda mikrofon, potom katerega se lahko z osebo.-stoječo pred vrtnimi vratini, kaf pogovorimo. So prestana fediiia škodljiva ? V času. ko moramo štediti s kurivom, časom ter z vsemi kuharskimi pripomočki. bo pač dotoro, da se nekoliko pomenimo o tem, da li ie prestami hrana zdravju škodljiva a!' ne. Nekateri ljudje__se tako boje prestane hrane, da so naravnost pomilovanja vredni. Ako svojega gospodinjstva nimajo, so pravi reveži. V privatnih hišah je v sedanjiM časih težko dobiti hrano, ker je vse silno drago a od časa do časa zmanjkajo razna živila. V gostilno pa | ljudje, ki se boje prestane hrane, ne upa- j jo iti. Vsem takim bi bilo dobro povda- j riti, da je ta strah pred prestano hrano več ah manj le neumna kaprica. Razumljivo je, da vsa živila, brej izjeme, niso primerna za shranjevanje v že kuhanem stanju, na pr.: praženec, pražena jetra ali kaj podobnega, toda ne zato, ker bi bili v smrtni nevarnosti, če bi jih pojedli, temveč ker so po par urah stanja brez prvotnega okusa. Nasprotno pa najrazličnejše juhe, obare, guljaži, prikuhe, omake in pečenke lahko brez nadaljnjega shranemo do večera, jih pregrejemo in serviramo za večerjo. Največ predsodkov imajo ljudje proti prestanemu krompirju. Povdarjam pa, da niti ta ni tako strupen, kot ljudje mislijo. Treba ga je le skoz in skoz ponovno segreti, da se zmehča. Končno pa, saj od obeda do večerje ni tako dolgo razdobje, da bi se utegnila kakšna jecf pokvariti. Prijetno seveda ni opoldne in zvečer premlevati isto jed, toda razmere nas pogosto prisilijo k temu. « Zdravila za želodčne krče in slabo prebavo. 50 gramov v prah strte kolmeževe korenine, 30 gramov encijanove korenine in 10 gramov tavžentrože namočimo v ys 1 dobrega žganja in pustimo v njem 14 dni. Nato filtriramo in v dobro zamašeni steklenici hranimo. Zdra- vilo pomaga v vseh že preje omenjenih boleznih želodca, posebno pri krču, slabostih 1 slabi prebavi ter pomanjkanju teka. Vzamemo 5—15 kapljic na kozarec vode. —un-' Kaj bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: 1. Paradižnikova juha z iL" čmenčkom. 2. Svinjski naravni zrezki. 3. Pražen krompir. 4. Ohrovtova omaka. Zvečer: Enotni praženec. Jabolčni kompot. Torek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina Krompirjeva omaka s kislimi kumaricami. 4. Dušen riž. Zvečer: Segedinski guljaž. Krompir v kosih. Sreda: Opoldne: 1. Ponarejena goveja juha. Krompirjevi svaljki. 3. Omaka iz suhih sliv. Zvečer: Opečen krompir s soljo. Čaj. četrtek: Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Pečena kaša. 3. Zeljna solata. Zvečer: Jetrni zrezki. Krompirjeva sola- ta. Petek: Opoldne: 1. Fižolova juha. 2. Enotne krpice s krompirjem. 3. Solata iz kislega zelja- Zvečer: Fižolova solata s črno redkvico. Kava. Sobota: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3. Dušen riž. 4. Vinska omaka. Zvečer: Krompirjev guljaž. Enotni žličniki. Nedelja: Opoldne: 1. Zelenjavna juha. 2. Sesekljano meso. 3. Pražen krompir. 4. Kisle kumarice. Zvečer: Mrzel prekajen svinjski jezik- Hren. Kruh. Kava. pripombe k jedilniku Sedaj nam je kuha še bolj otežkočena. Na; stopil je poleg državnega še štiridesetdanskt post. še več bo premišljevanja, kaj bi kuhale, katera hrana je prav za prav dražja: mesna ali brezmesna. Meso je drago, a za priredbo potrebuje manj masti. Postne jedi so lahko cenejše, toda brez dovoljne količine maščobe ne nudijo telesu nikake energije, niti po okusu kake dobrote. Zgodi se pa, da ie brezmesna jed prav tako draga ali celo Ogl. reg. S. Br. 7006/38 Darmol, siedstvo za odvajanje se cesto potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. JAN GREŽA: BARBARA CELJSKA Zgodovinski roman lepe Celjanke Ali tako iznenada se. je vse zasukalo! Kralj jo je'opazil, povabil jo je k sebi na gostijo, to noč je prebil pri njej; zakaj bi torej Olivija poslej ne bila najslavnejša med najslavnejšimi ženami ne le v Kostnici (vrag rfaj pobere to Kostnico!). ampak na vsem svetu. Najslavnejša in najbogatejša! Pot za zlatom, ki jo je pred leti začela v pozabljeni in zavrženi vasi, jo je pripeljala na najvišji vrli svetovne slave, ugleda in bogastva, Olivija, zdaj pa pamet na pravo mesto, pa še nekaj previdnosti in spretnosti, pa ne bos končala tako jalovo in žalostno kot je končala na priliko Magdalena. — Tak je torej svet, — se je vrnila k svoji prvotni misli, — če ga gledaš ležeč na hrbtu! Magdalena tega seveda ni razumela. No... Olivija naj kar čveka, kar se ji ljubi, pravico ima, mlada je in bogata, lijjj torej kar govori; poglavitna stvar pa je vendar denar in spet denar! Pijan je bil, vražje pijan, — je stvarno pripomnila Magdalena. Kako .si neumna! — ji je ogorčeno zapretila Olivija z roko. Bil pijan... no, to je že res. Pa ostuden je bil, strašno gnusen v svoji pijanosti. Tudi to je res. Olivija se je morala neprestano odvračati od njegovega obraza, tako mu je zaudarjalo iz ust. Prav zares, ta noč ni bila prijetna, ta ljubezen ni bila siJdka... toda tako je, če gleda človek svet ležeč na hrbtu: kralj ali Žolnir, oba sta enaka. Žolnirju prav tako zaudarja iz ust po vinu, kot kralju. Vendar bi je tega ta neumna Magdalena ne smela spominjati. Pripravi mi kopel! — je Olivija nevljudno ukazala, — Pripravljena je, — je pojasnila starka. —■ Kar mislila sem si, da jo boš želela. Da, potrebovala jo je, nujno jo je potrebovala. Toda kaj vse to pomaga: telo si moreš očistiti, duše nikoli! In če bi ne bilo zlata, tega rumenega čudeža, bi je ne bilo na svetu sile, da bi Olivija sprejela onega, ki ga je v današnji noči sprejela. Vsa se je potopila v toplo vodo. Popolnoma drugačen je svet, če gledamo nanj na hrbtu ležeč, je pomislila Olivija, toda prav tako je um^an, zna-biti še bolj umazan, ko če ga gledamo stoje. Tej misli, ki jo je prej tako hudomušno zabavala, se zdaj ni več mogla nasmehniti. 3 v Njegova Milost kralj Sigmund je imel danes vražje slab dan! Tole nočno popivanje bi si še mogel nekako odpustiti, toda zadevo z ono italijansko razvratnico! Lahko bi si bil prihranil jutranje nevšečnosti z gospo Barbaro ... Skratka, precej neprijetnosti bi si bil prihranil. Ali v življenju se že tako obrne: nočeš, pa te doleti, upiraš se, pa si že z eno nogo pri stvari! Potlej, pa še ta blazni češki svečenik! Napenja in šopiri se še zdai, ko stoji pred zbrano močjo sveta in cerkve. Žolčno se sklicuje na svojo vest; mar bi raje molčal. Popolnoma prav je dejal gospod Peter iz Alliaca: prekličf; spokori se, bedak, pa si rešiš glavo in obvaruješ življenje! Življenje! O, še več bi rešil in obvaroval. Precej več! Tudi čast Njegove kraljevske Milosti. No, če pa se bo takole našopirjeno upiral do zadnjega trenutka, je seveda s kraljevo častno besedo konec! Nespameten, blazen svečenik. Prekliči ... krivoverstvo gori ali doli... nekaj pameti pa je le treba imeti v glavi! Zaradi nekakšnega svečenika se vendar ne podre svet! No, bodi previden, zdaj si trčil na prave! Prekliči, bedak, in dobro ti bo. Živ ostaneš, pa še rešiš čast Njegove kraljevske AAilosti; mir bo v cerkvi, ostalo se že nekako uredi! Toda svetujte temu zagrizenemu in zabitemu krivovercu, če morete! Preklicati noče! Trdoglavo se upira! Mar je zbran v Kostnici ves svet zategadelj, da bi se kregal in lovil za besede in pojme? In Njegova Milost mora tu sedeti in poslušati neprebavljive dolgobesednostj. rfiolčati in gledati, pa se dolgočasiti do onemoglosti, če se človek dolgočasi, & tako sitno napadajo spomini, Njegova Milost pa bi danes tako rad nič ne mislil* Včerajšnji dati se ni posrečil. To se pravi: lahko bi sc bil posrečil, prav prav, imenitno posrečil, če bi ga p.e bik1 obsedla tista zadeva glede Olivi je. sc je le mogel tako nespametno zaplesti v to presneto reč! Vražje vino! Nekoliko globlje pogledaš v vrč in že se ti svet pokaže v popolnoma drugačni luči, v drugačnih barvah: prepričan si, da je \'sC’ kar počneš, veselo in dopadljivo, toda glej ga vraga, zmotil si se. Ko se vi'10 razkadi, šele vidiš, da si storil netim-' nost! Nerodno je stvar končala, zares i'e' rodno. Gospa Barbara je bila vsa iz sebe, si' kala je besno, naštevala nni jih je navadnemu hlapcu, no, pa še klofuto i>u’ je prislonila, ah, še sedaj ga skeli! Tod a? pazite! Kaj takega se ne odpusti! Pfr' se, iKidi surova... ampak klofuta? Sigmundu? Kralju? Njegovi Milosti? Ne! Kaj? AH je že konec? No, prav. (Dali«'* dražja nego »nesna ■— posebno razne močnate jedi. Zato dandanes nikakor ne smemo kuhati brez svinčnika v roki. Računati in vedno znova računati nam je treba, sicer se laliko temeljito vrežemo. V današnjem jedilniku je omenjena* krom pirjeva omaka s kislimi kumaricami. Ta jed v bistvu ne predstavlja nič novega, le dodatki' so malo neobičajni. Krompirjevo omako skuhamo kakor sicer iz krompirja, zrezanega »a kocke. K tej omaki serviramo dušen riž, govedino iz juhe in kisle kumarice, jed predstavlja okusno izpremembo. Sesekljano meso je napravljeno iz iste mase, iz katere napravimo običajne sesekljane zrezke (faširane), samo da iz mase ne na-. redimo zrezkov, temveč jo zgnetemo v štru Nasveti našemu podeželju Nadaljevanje pomenka o izrednih z vinogradniki pojavih v naših goricah VI. Iz bizeljskih goric. V. »Sklepni besedi« od 22. februarja t. 1. na tem mestu sem naprosil cenjene poročevalce za dodatna pojasnila k razpravi, ki sem jo takrat prav za prav zaključil. Danes jo že nadaljujem. Vzbudila je namreč mnogo pozornosti. Prihajajo mi vabila gospodarskih združb in zasebnikov na razgovore in pre- cico, jo povaljamo v moki ter naglo spečemo*davanja v njihovih krajih. Načelno odkla- v pečici. Gotovo narežemo in serviramo kotMnjam Rnie sp tako nomer pecici pečenko. Istotako okusna in cenena jed je krompirjev guliaž. če je pravilno narejen, niti opazili ne boste, da v njem ni mesa. Za 4—-6 oseb njam. Raje se tako pomenimo z njimi. Medtem pa sem prejel poročilo zdravnika in vinogradnika dr. Antona Vilimeka iz Bizeljskega od 25. februarja, ki pojasnjuje m , c- . rutemeljuje svojo odločitev za način letošnje vzemi 4—5 glav čebule, jo zrez, in praz. nagtrsne ^ takoJ; kakor to znajo dobri opaz<_ masti. Ko čebula dovolj zarumeni, dodaj paprike po okusu, prilij nato malo kisa in dodaj na kolobarje zrezanega krompirja (vzemi !e 4—5 krompirjev). Ko vse malo premešaš, pri-! Hj par žlic vode, pokrij in pari krompir nekaj časa. To parjenje lahko še enkrat ponoviš, •šele potem popraši krompir z moko in zalij z vodo. Osoli, dodaj drobno zrezanega česna in kumne, lorberjev list in timijan, nato pa kuhaj guljaž toliko časa, da se krompir popolnoma zmehča. K temu guljažu lahko, kakor k vsakemu mesnemu, serviraš žgance, široke rezance ali žličnike, lahko pa tudi samo kruh. Mogoče bo kdo nakremžil obraz ob misli, da bi naj imel v nedeljo za večerjo govedino v kisu in olju. O, saj vem zakaj! Če ješ govedino v kisu in olju, zaudarjaš potem 10 m na daleč po čebuli, brez katere pa ta jed ni dobra. To ti pa posebno v nedeljo nikakor ne ugaja, ko gre človek po večerji rad še v kino, r-ledališče, kavarno ali pa kam na obisk. Zobe si lahko opereš, to je res, toda znano je, da duha po čebuli ne odpraviš. Pa napravi takole: po govedini pojej košček kruha, nato pa t::pij skodelico mleka, kar ti bo tudi sicer dobro delo. Mleko vzame okus oz. duh po čebuli. Šele potem si zobe operi, in nihče ne bo v tvoji bližini ugotovil, da si večerjal sicer dravo in okusno, toda tako nesrečno zaudar-ijočo Čebulo. ČISTE SIPE Sipe na oknih osnažiš najbolj in najlažje,I 'ko jih namažeš z mešanico krede in žganja! ier jih odrgneš kasneje z volneno cunjo.! Otemnele (meglene) okenske šipe napraviš 1 zopet" svetle in čiste, ako jih drgneš od časal do časa /. zelenimi koprivami. Da pa ostanejo! dolgo časa svetle, jih je obrisati vsako jutro j valci prirode in dobri poznavalci zakonov o nastanku življenja, o življenju samem, o umiranju in o — smrti. To so baš tudi zdravniki, ki vse svoje življenje opazujejo in spoznavajo naravo že po svojem poklicu. In vinska trta je seveda tudi živo bitje, ki se rodi, živi in — umira. Zato nadaljujemo pomenek z vinogradniki, ker pričakujemo še več podobnih poročil. Dr. Anton Vilimek veli med drugim: Kako bom rezal? Lani je trsje pri nas hudo po-zeblo. Mnogo se ga je posušilo. Drugo je pognalo samo iz kocenja. Pri rezi v zeleno, če so rezači nerodni, lahko mnogo oklestijo. Brez zimske pozebe tudi letos ni. Rezal bom v zeleno, vendar pozneje ko druga leta. To važno delo pa bom pripravil takole: Čimprej odrežemo in odžagamo vso trsno suhljad. Rodnih rozg pustimo toliko, kolikor jih pač po stvarni presoji potrebujemo za čim boljšo rast in rodnost. Kvečjemu jih samo nekoliko prirežemo pri vrhu. Trs torej nekako samo osnažimo, očistimo. Ko bo trs že jKišteno pognal, ga bomo pač dokončno prirezali, torej šele v zeleno. Dobra rast in rodnost sta glavna stvar. Danes sem narezal nekoliko rozg brez izbere. Dve rozgi sta bili debeli in popolnoma pozebli, zato sem ju izločil. Pri ostalih rozgah pa sem ugotovil — šteti je očesa od zdolaj navzgor — : od 15 prvih očes 7 mrtvih —.47 °/o od 15 drugih očes 9 mrtvih — 60 °/o od 15 tretjih očes 11 mrtvih — 73 °/o od 15 četrtih očes 11 mrtvili — 73 °/i> od 15 petih očes 13 mrtvih — 87 °/o od 15 šestih očes 12 mrtvih r= 80 od 8 desetih očes 5 mrtvih — 63 °/o od 6 enajstih očes 2 mrtvi — 33 % 1 dvanajsto oko ni pozeblo, prav tako ne 2 trinajsti očesi in 1 štirinajsto oko. Od 143 preiskanih očes je pozeblo v teli določenih razmerah 97 očes, to je približno 68 "/o ali dobri dve tretjini vseh preiskanih očes. Ni važno samo, koliko očes je slepih, marveč je tudi# upoštevati, katera očesa — spodnja, srednja ali zgornja — so gluha in katera od zdravih očes poženejo rodno ali nerodno mladje. Poslednjega pa ne moreš kar tako ugotoviti, dokler se ne. pokažejo kabrnki. Potemtakem so razmeroma malo pozebla najnižja, čeprav drugače slabše razvita očesa. Morda jih je obvaroval sneg. Razmeroma najmanj so pozebla zgornja očesa, od desetega očesa naprej. Morda radi večje oddaljenosti od tal. Zato kaže letos v takih razmerah puščati dolge šperone, po 12 in več očes, ki bodo verjetno tudi letos najlepše pognala in morda tudi rodila le bolj pri vrhu, ko leta 1929. in 1940. Privezovali pa jih bomo šele, ko bodo ledenjaki ali sredo-zimci — Pankracij, Servacij in Bonifacij, pa mrzla Zofka, 12,—15. V. — in z njimi nevarnost pomladne pozebe za nami. • Lani so bila živa, že napeta očesa, pred poganjanjem močno koničasta, medtem ko so drugače bolj na široko razraščena in nekako sedlasta. Kakšen kabrnek se je pokazal šele pri 5. do 7. listu. Bilo bi zanimivo, vselej ugotoviti vremenske vplive na tvorbo za- naj- kol metka v določenih poletnih mesecih £olj v juniju in juliju vsakega leta Osnove za obrodek naslednjega leta. Tudi lani sem rezal v zeleno na 1 m dolge šperone, ki so večinoma pognali samo pri vrhu z dobro razvitim grozdjem. Imel sem najboljšo trgatev med svojimi mejaši. Taki rezatvi mora seveda slediti preudarno znižanje in pomladitev trsa. Da ne vzgojimo nekakšnih metel brez roda. Leta 1938. — bilo je že pozno, 3. julija — smo imeli hudo točo, ki je trsje pošteno oklestila in ogulila. Saj ni niti staremu koce-nju dosti prizanesla. Naslednjega leta — po tako strašni uimi —- je bila negotovost velika. Tudi v takih primerih je priporočljiva samo rez v zeleno, seveda z naslednjim postopnim pomlajevanjem trsja. Dajte nam več strokovnih šol in več dobrih strokovnjakov, pa ne v pisarne! Naj prihajajo med nas, da bodo videli naše delo in da nas bodo pri delu in z delom učili! S predavanji, morda samo enkrat na leto, ne pridemo naprej. Tako dr. Vilimek iz svojih izkustev iti čisto določenih razmer! Upamo', da smo ga dobro razumeli. Drugod — tudi na Bizeljskem samem — je marsikaj drugače in morda ni treba niti misliti na rez v zeleno, ki je v primerih hujše zimske pozebe vendarle* samo tisto potrebno manjše zlo poleg take dosegljive večje koristi. Pričakujemo poročf- še od drugod, ki jih priobčimo prihodnjo soboto. Andrej Žmav«. Dvignimo naše sadjarstvo! čisto cunjo. ............ Važnost sadjarstva. Iz leta v leto pridobiva sadjarstvo, bodisi kot kmetijska panoga ali kot samostojno industrijsko sadjarstvo, vse večji pomen v našem gospodarstvu. Menda ni treba poudarjati izredne važnosti svežega sadja (vitamini) v ljudski prehrani ter sušenega sadja za prehrano širokih slojev posebno v današnjih razmerah. Oblasti so same uvidele dobičkanosnost te panoge in s podporami pospešujejo napredek sadjarstva. (Akcija Prizada). Kakšne zahteve ima sadno drevje? Gnojilni poizkusi v zadnjih 10 letih so pokazali, da ima sadno drevje visoke zahteve na rastlinskih hranilnih snoveh. -Naravna gnojila, kot hlevski gnoj, kompost in gnojnica, ne nudijo sadnemu drevju vsega, kar potrebuje. Po- magati si moramo z umetnimi gnojili in na ta način regulirati dotok' rastlinske hrane. Edino na ta način lahko dosežemo redne sadne letine in' čim manjšo odvisnost od prirod-nih vplivov. Tudi se s popolnim gno.enjem dvigne ne samo množina, temveč tudi kakovost pridelka, obenem pa odpornost proti tio-leznim in škodljivcem ter pozebi. Huda zima I. 1939-40 je potrdila, da je dobro gnojeno drevje ostalo v primeri s slabo negovanim drevjem dosti manj poškodovano od pozebe. Rentabilnost gnojenja. Samo v primeru, da so vsi pogoji za uspevanje drevja, pripravita zemlja, temeljito obdelovanje, ureditev vodnih razmer, pravilen izbor sadne vrste, pravilno sajenje in zatiranje bolezni in škodljivcev, podani, pride gnojenje res do izraza in 1941 so se pojavila zopet nova imena (MAT. Gorazd Prvan) in prinesla nov duh v VZM. Tr-n. assas Nasa Drava SONJA KOČEVAR V mraku se vije Drava kakor svetel trak. Rdeč odsev rdeče zarie pada na njene temne valove. V vodi se ogledujejo vrbe, ki rišejo po njej pošastne sence. Skrivnostno šume valovi in vabijo v svoje skrivnostne globine, nerazkrite in, tajne. Šume mirno in uspavajoče. V lepili lokih se vije voda, hladnozelena, čista. Prijeten hlad veje od vode in prijetno sveži ..utrujenost po vročini. V mrzlih zimskih dneh se z mosta vidi prod skozi prozorno vodo. Ob nevihtah pa teče potuhnjeno. Rjava in kalna se vali v naglici dalje. Pod mostom grgra v vrtinčili. Tudi mostove odnaša, kadar se sprosti. Vsak dan pričakujem, da bo prestopita mirni breg in zalila pot ob izvirkih. Vrbe rastejo takrat i/ vode. KRES Pomenki Drago H. Car. Pešam objavljam in pričakujem še novih. Popravil sem samo nazaj vrača«, ker je v besedi »vrača« že določno povedano, da nekaj na-/a; prihaja. Pomenke objavljani le kdaj pa kdaj, kadar kdo sam želi odgovora. Se pa s Teboj popolnoma strinjam, da so potrebni in bodo poslej pogostejši. Pri črkah se moram žal omejevati na tisto, kar daje tiskarna ha. razpolago. Krizantema. Tvoja odkritosrčna izpoved im- veseli. Morda boš še kdaj tudi pesnik, a menim, da je pač dovolj, če postaneš pisatelj V mojem prvem od; ■govoru je bila tiskovna pomota, ker Ti nisem priporočal Grudna, ampak Gradnika. Tiskarski škrat je pnč včasil) samovoljen. Tudi i/ Molle je sam napravil Molbo. Da si za drame najbrže še premlad, Ti verjamem, vendar so tudi take vaje koristite. 'Urn slovenščine* bom objavil. • Tone Vato. Stvarca, ki si mi jo poslal. je še hudo zelenjaška«. Mimo tega v VZM načelno ne objavljam ljubezenskih /.godb ali pesmi, ker priloga m namenjena samo odraslejši mladini, ampak tudi mlajšim. Pošlji morda kaj drugega! „ Stanc.' Nad Tvojo pisarijo »Oce« sem se odkritosrčno zgrozil. Če piše kdo tako o svojem lastnem očetu, je to zanj več ko žalostno izpričevalo duševne po-surovelosti. Bog nas obvaruj pred tako mladino, mene pa pred takimi prispevki. Urednik Za vsako koso zraste nova trava. Križanka i i A i 6 7 Vodoravno: 1, svetilka, 2. sol v srbohrvaščini, veznik, 3. žival, ki davi kure, 4. del puške, del dneva, 5. zli duh, 6. kazalni zaimek, |iloskovna mera, 7. oče. Navpično: l. središče vrtilnega gibanja, kazalni zaimek, 2. rusko pristaniško mesto, 3. pramati, 4. vrsta žab, izmi-kavt, 5. reka v Bosni, ti. simbol vladar-stva, 7. kazalni zaimek, egipčansko božanstvo. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: 1 dokaz, 2. bor, 3. om, os. 4. Koroško, 5. ol, od, 6. Una, 7. okove. Navpično: 1. kokoš, 2. mol, 3. Ob, uk, 4. komod no, 5. ar, av, 6, oko, 7. usoda. Rešitev zadnje uganke: krtača UGANKA Sam vse leto zeleni, hrane Sam pa malo zbira, a namesto nnse, se le na tujo moč opira. »VEČERNIH ZA MLADINO« JE VAS ČASOPIS! 40 »Pečemik« s.a mlatlin Loto 5 Maribor, 8. marca 1941 Ste v. 10 llllllllllliillllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllilllllllillitlllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllHIIIII POLNOČ DRAGO H. CAR Prav tiho gozd šumi, trepeče; polnoč skrivnosti svoje razodeva, prepeva slavec, hrast šepeče, a lunin svit medli, zardeva— Prav sam, v mrak zamišljen, nem v temino mrko zrem in sanjani... Nalahno » hladen veter veje, nevidna roka liste preobrača: zdaj ena stran, zdaj druga stran, tako vrti se dan na dan vsak list življenja, ki odhaja in se nikdar, nikdar ne vrača ... BRSTJE NA DREVJU DANKO Pravkar je odzvonila. V šolskem poslopju, kjer je bilo poprej tiho ko v grobu, je naenkrat zašumelo kakor v panju. Učenci so zapuščali učilnice. Bilo je poleti. Nekateri, bilo jih je malo, so bili radostnih lic in na ustnih jim je igral smeh prešernosti in veselja. Z obrazov jim je odseval jionos. Vsi so drveli po ulicah, da bi čim prej stopili pred starše in veselo zaklicali: »Dobro sem izdelal, od- ličnjak sem!« Za njimi so prišli drugi. Bili so tihi, nemi in lica so jim bila prepadena, polna kesanja in samoobtožbe. Stopali so počasi in zamišljeno, vsak zase in vsi so gledali v tla. Zamuditi so hoteli trenutek, ko bo treta stopiti pred starše in priznati poraz v šoli. Med ono peščico srečnih je bil tudi Smrekarjev Janko. IJca so mu žarela od sreče in ponosa. Sicer vedno^ tih, je bil danes glasen in razigran. Stanoval je daleč v predmestju. Tričetrt poti je hodit v družbi tovarišev, zadnji kos poti je pa moral premeriti sam. Ta kos je dan .s pretekel in ves zasopel pritekel v kletno stanovanje, Ze na stopnicah je priklical mater, drobno, bledo ženico z zgubanim licem, a zlatim srcem, ki je živela le za sina. Hitel ji je pripovedovati, tako hitro, da ga je komaj razumela. -Ali dobim kolo«, je vprašal nestrpno. > Dobiš, pozneje«. *Kdaj pozneje?« je zopet vprašal. *Oh, počakaj; spomladi, ko bo sneg skopnel in bo prvo listje pognalo«. Mati mu je obljubila kolo, ki si ga je vedno želel. Stradala bi, samo da bi izpolnila sinu to željo. Saj je že četrtošolec in hodi zadnje leto v šolo. Potem mu bo koristilo. Toda do tega ni prišlo. Med tem se je zgodila nesreča, pri kateri je za vedno zastalo zlato materino srce. Med dve 37 se obilo poplača. Svrha gnojenja. S pomočjo korenja črpa drevo mineralno hrano — dušik, fosforno kislino, kalij in apno ter tvori nove poganjke in razvija močan listni sistem, ki je za drevo tvornica sladkorja in hrane sploh. Delovanje poedtnih hranilnih snovi. Dušik pospešuje rast, saj je glavni sestavni del rastlinske Staniče, daje vsaki rastlini življenje in bujiiosi. Slah'i usUkc dri.-, jv, poschno ^ Koliko hranilnih snovi potrebuje sadno i drevje? Na podlagi poizkusov (kemijske ana liže prirastka lesa, listja in sadov) so izračunali, da drevo (obseg stebla 25 do 30 cm) porabi na 1 kvadratni meter 10 gramov dušika, 15—20 gr kalija, 5 gr fosforne kisline in 40 gr apna. Te količine lahko izrazimo z umetnimi gnojili tako, da dodamo dušik z 70 gramov 16% apnenega dušika ali 25 gramov 40°/o sečnine, kalij z 40 do 50 gr kalijeve soli, fosfor s 35 gr superfosfata, 50 gr kostne moke ali fosfatne žlindre na 1 kvadratni meter. Pri nas v Sloveniji se je pri sadjarjih skoraj že povsod uvedel in odlično pokazal Nitro-foskal, mešano gnojilo, ki ima vse omenjene snovi pomešane. Letos je to gnojilo večinoma že razprodano, daljnja fabrikacija pa je zaradi pomanjkanja fosfornih surovin onemogočena. V pripravi je izdelava mešanega gnojila Nitrokali. Površino pod drevjem, ki se naj gnpji, izračunamo iz formule r-. Polumer kroga od stebla do kapa pod krošnjo se pomnoži s samim seboj, potem pa s 3.14. Na pr.: če je polumer 6 m, je površina pod krono 6X6 X 3.14 = 113 m5. 100 kvadratnih metrov potrebuje 7 kg apnenega dušika, 4—5 kg kalijeve soli ter 5 kg kostne moke. Nitrofo-skala potrebuje odraslejše drevo od 3 do 10 kilogramov. Čas trošenja. Za naše kraje je najprimernejši čas za trošenje gnojil jesen. Del umetnih gnojil, posebno dušična gnojila, se trosijo tudi spomladi. V splošnem je gnojenje v zgodnji spomladi še vedno priporočljivo, saj je padavin pri nas dovolj ter hranilne snovi še lahko v istem letu dosežejo korenine. Način gnojenja. Na travnikih se gnoji drevje tako, da se dvigne travniška ruša z lopato v krogu pod kapom krošnje, ali se s plugom pod vrstami dreves dvigne ruša, gnojila potrosijo, nakar se brazde zopet pokrijejo. Na ta način spravimo gnojilo bliže koreninam. Kjer je okrog drevja obdelana zemlja se gnojilo oprezno podkoplje 15—20 cm globoko. Hlevski gnoj naj sc daje posebej v letih, ko z umetnim gnojem ne gnojimo. (Vsako 3. ali 4. leto). Takšen način gnojenja nam zagotovi z rednimi letinami dobičkanosnost sadjarstva, te za naše kraje najdonosnejše poljedelske panoge. Inž. T. Mastnak Krompir'eve resnice Nc sadi krompirja prezgodaj! Druga polovica aprila je najprimernejši čas saditve. Lani so ob Kolpi sadili že v začetku marca. Letina ni bila zato nič boljša, niti nič zgodnejša. Predlanskim so sadili ponekod šele 10. maja. Letina ni bila zato nič slabša. Ker pa moramo računati s sušo konec maja in v začetku junija, je najprikladnejši čas sadnje druga polovica aprila Gnoj pod krompir podorji že jeseni! Če tega nisi utegnil storiti, stori to zgodaj spomladi! Vozi le zrel gnoj! Nezrel gnoj tik pred sadnjo podoran ne učinkuje dobro. Najboljše pridelke dobiš na zemlji v stari moči. Popolni pridelek boš dobil le, če boš trosil poleg gnoja tudi gnojila, zlasti kalijeva in dušikova. Ne sadi krompirja preplitko, preredko, niti pregosto! Krompir mora ležati 5 cm pod zemljo, v lahki zemlji celo 10 cm. Gomolj od gomolja naj leži 30—40 cm narazen, vrsta od vrste pa 60—70 cm. Približno 4 rastline naj pridejo na 1 m2. Na rastlino naj odpade torej 0.24-U).27 m5 zemlje. Ne sadi krompirja na pretežki ali prevlažni zemlji! Taka zemlja mu ne prija. Le globoka in rahla zemlja je zanj. Nikar ne sadi predrobnega krompirja! Najboljši krompir za setev so celi gomolji, ki tehtajo 5—8 dkg, tako da gre na 1 kg največ 20, a najmanj 12 gomoljev. Le v zelo zdravih legah, ki jih je pri nas zelo malo, smeš saditi drobnejše gomolje ali krhlje, toda v nobenem primeru ne smejo tehtati manj kot 5 dkg. Ker sadijo naši kmetje večinoma 2—13 dkg težke krhlje, so privedli naše krompirstvo na rob propada. Nikar ne sadi gomoljev s slabimi kalmi! ♦ .» i Bujno cvetoči sadovnjak, kjer - sadjar ni šte-dil z gnojilom mlado, mora dobiti več dušika kot že odraslo in močno razvito drevje. Slednje je za fosfor in kalij bolj hvaležno. Kalij povečuje odpornost proti pozebi, poboljšuje okus in barvo plodov. Pomanjkanje kalija se opazi na listju, ki postane ob pomanjkanju tega elementa bledejše in mestoma bolj rjavo, še nezreli plodovi pa odpadajo. Fosforna kislina. Tega hranila potrebuje drevje manj kot prvih dveh. Pospešuje pa fosfor tvorbo cvetov, cvetnih nastavkov, plodov in semena, zorenje sploh in rodovitnost. Apno. Drevje ga potrebuje dosti več kot druge gospodarske rastline. Pri koščičastem drevju povzroča pomanjkanje apna pojavo raka in izločanje smole. Apno napravi v zemlji se nahajajoče hranilne snovi za rastlino lahko sprejemljive. Dodaja naj se v malih dozah. ^V>AAAVWVVVVVVVVVVVt,i»*>* >***»*■*»*'AiA'A''‘‘A \AAAAAAAAAAAMA\AAAAAA/iAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAV- Gomolji z nitastimi kalmi, s pretankimi kalmi in drobnimi navčki obrasli gomolj niso spo-sobi za sadnjo. Odgnali bodo le slabotne, bolehne in zakrknele grme. Krepke in debele kali so znak zdravega krompirja. Če kali še niso odgnale, spoznaš zdrav krompir po trdem, klenem, toda gibkem gomolju, pri katerem se meso pod prstom vda. Pretrdi in negibni gomolji odženejo po navadi nitaste kali in so skuhani stekleni. Nikar ne sadi ranjenega, nagnitega in bolnega krompirja! Ranjen krompir je po navadi okužen in boiezen se kmalu pokaže na grmu. Skozi rano na popkovini kali gnilobe prav lahko prodrejo v meso. Temna, suha lisa na popkovini je pogosto znak notranje gnilobe. Z globljimi rjavimi lisami posejani gomolji so navadno okuženi po smodu in niso za seme. Na prerezu vidiš v mesu kot železna rja rjave lise. Nikar ne odstranjuj kali s krompirja! Krompir odžene v pretopli kleti čez zimo dolge bele kali. Teh ne smeš pred sadnjo odtrgati. Semenski krompir shranjuj pri toploti 1 do 8° C. Na svetlem in toplem odžene krompir kratke, debele, zelene kali. Tak krompir bo poprej zorel. Kadar sadiš krhlje (rezan krompir), jih reži tako, da imajo vsi enako število cčes! Ne reži premajhnih krhljev in ne šele tik pred sadnjo! Krhlji naj malo obležijo, da se rane zacelijo. V vlažni zemlji, v mokri spomladi, v sveže gnojeni zemlji bodo dali krhji manjši pridelek kot drobni gomolji, kajti grme prav rada napada plesen in druga *bolezen. Pri sadnji naj delavci ne hodijo po jarkih, da ne zgazijo dno jarka, temveč po brazdi. Skozi shojeno dno jarka sc težko prebijejo nežne korenine. _ . Sadi le krompir, ki si ga že v jeseni odbraj za seme in sicer na njivi. Tam si zaznamoval najlepše in najrodnejše grme, izpod njih st izkopal semenski krompir in si ga posebej shranil. Ranjeni, objedeni, nagniti, prepasam, pre* rasli, obrasli, zeleni gomolji, s katerih ste koza lupi, niso za seme. Krompir izpod bolehnih, slabo razvitih, kodrastih, od plesni osmojeni« grmov ni za seme. Krompir z njive, kjer je veliko takih rastlin, sploh ne jemlji za seme. V tem primeru naroči seme od drugod. >z' menjaj torej seme, če želiš dober pridelek. Vse sorte, ki so se izrodile, je treba zamenjati z zdravimi. Z njive, določene za pridobivanje semenskega krompirja, odstranjuj od konca maja vse bolehne grme. SemensKi krompir naj se vzgaja Ic v zdravih, neokuženih krajih. Ves semenski krompir bi moral biti priznan od Okosema. Pridelovanje in prodaja semenskega krompirja bi morala biti z zakonom urejena. Te krompirjeve resnice in pravila so večinoma poznali že pred 100 leti naši pradedje. Vendar jih njihovi pravnuki še ne upoštevajo. Zato pa lahko rečemo, da smo prišli z našim1 domačimi sortami krompirja na kant. Kdo nam bo vzgojil nove sorte in kdaj se bo to zgodilo? Kaljivost naših domačih žit Da semena ne ostanejo večno kaljiva, to ve vsak gospodar. Ali mnogo jih je, ki ne vedo, koliko časa so semena naših navadnih poljskih sadežev kaljiva in za setev sposobna. Zato bo gotovo marsikomu ustreženo, ako na gornje vprašanje tukaj odgovorimo. Koruza je kaljiva 4 leta, pšenica 3—4, rž 3—4, ajda 2—3, ječmen 2—3, oves 2—3, proso 2, turška detelja (esparseta) 3—5, lucerna ali nemška detelja 3 leta, navadna rdeča detelja -leti, lan 8 let, konoplja 4, ogrščica 3 leta, fižol 4—5 let, grah 4—5 let, grašica 3 leta, leča 2 leti, repa in ohrovt 5—6, korenje 4, ku-min 2—3, mak 2—3 in pesa 4—6 let. Ajdove luskine Ajdove luskine so prav dobra krma, ker vsebujejo razen nekaj beljakovin precejšnjo množino škroba in šc nekaj tolšof-Krmilna vrednost ajdovih luskin jc boljša kakor ona ovsene slame, vendar krmljenje prevelikih množin teh luskin ni priporočljivo, ker povzročijo tu in tam bolezni. Krmimo jih navadno poparjene« ker boljše teknejo; mešamo pa jih z rc-zanico ali z drugo krmo. Nepoparjenc a.j' dove luskine krmiti ni priporočljivo. Najboljše krmilo so za goved, pa tudi prašičem dobro teknejo. —’■ • AV.VVAA.V V\ V\ VI\AA\A\AAAAAAAAAA,\A*A\AAAAA\AAVV\AAAAAAVvAA/A\A.\A.V^\AAAAAAV\AA*A''' ljubeči se bitji je planila smrt kakor ropar in uničila njuno srečo. Vrnimo se za 24 let nazaj! Bila je vojna. V nekaj urah vojne vihre je uničila to, kar so mnogi s krvavimi žulji zgradili. Vojni val je pregnal z doma tudi Jankovo mater, ki se je pomešala v reko beguncev. Postavili so zasilne barake in vanje naselili obubožano ljudstvo, Jankova mati se je v teh barakah močno prehladila in zaradi nezadostne in slabe hrane dobila jetiko. Spočetka se je pozdravila, toda sčasoma se je bolezen obnovila in jo končno ugrabila. Nekega dne, ko je prišel Janko domov, je našel stanovanje zaprto, šel je vprašat hišnika, kje je mati. Ta mu ie povedal, da so jo odpeljali v bolnišnico. Stekel je tja in videl mater. Bila je bleda in izžetega lica. Približal se je postelji. Mati ga je pobožala in mu rekla, nai hodi k teti jest. Sneg se je talil in veliki kosi spočite zemlje so se pokazali. Janko je prišel v bolnišnico. Postelja, na kateri je ležala mati, jc bila prazna in velik krvav madež se je odražal z bele blazine. Vprašal je strežnico, kjer je mati. Nemo mu je pokazala vrata v mrtvašnico. Janko jih je odprl. V nos mu je udaril smrad po trohnobi in vonj svečave se je razlil po sobi. Sredi prvih pomladnih cvetic je ležala mati. Debela lojevka je razsvetljevala vlažen prostor. Janko ji je stopil k glavi. Ustnice so bile posinele, gube globoko zarezane in iz ust se je vil tanek curek krvi. Položil je roko materi na čelo. Bilo je hladno. Ko jc začutil to hladno čelo, se je zgrozil in strah ga je postalo mrtve matere. Zbežal je iz mrtvašnice, kot bi hotel ubežati misli, da mu je umrla mati. Sneg jc že davno skopnel. Prišla je pomlad in Bog je sejal življenje po hribu in dolu. Janko je še vedno hodil v šolo. Stanoval je v zavetišču. Pot v šolo ga jc vodila skozi park. Pogledal je v drevje. Vse je brstelo. Iz vsakega popka je pelo življenje. Spomnil se je matere. Videl jo je v duhu, kako se sklanja k njemu. Ves živ je bil njen obraz. Lasie so ji padali na zgubano lice. Glas ji je bil šibek, a poln ljubezni in ponosa, še enkrat se mu je zazdelo, da jo vidi in sliši, kako mehko šepeče: »Ne bo dolgo, ko bo zabrstelo!« Topel južni veter mu je božal lice in mu mešal kodrave lase. V dušo se mu je prikradlo nekaj temnega in pogled mu je bil otožen, ko je obujal spomine in se spominjal lepih časov, ki so zbežali — za vedno... PO], BALALAJKA! IVAN O. V drugem nadstropju smo imeli razred, pod nami pa je bila ravnateljeva pisarna. Šolski zvonec je že drugič odzvonil. Po stopnicah so odhajali profesorji v razrede. Tisto uro je bila telovadba. Le nekaj nas je ostalo v razredu. Nekateri z namenom, da bi se učili, drugi, ker se jim ni ljubilo telovaditi. Sam sem sedel v eni zadnjih klopi ter gonil latinske zaimke. Menda sem bil edini, ki sem se, učil. Ušesa sem si zatisnil, da nc bi slišal hrupa, ki so ga delali tovariši. Vsak se je zabaval po svoje. Eni so čitali »zbornike« ali »stripe«, drugi pa so se pogovarjali. Pogovor se je sukal okoli plesa. V klopi pred mano jc sošolec Milan prepisoval besedilo »Balalajke«. Od časa do čas^v sem vstal in se pridružil tovarišem. Ni se mi dalo učiti. Milan je med tem končal prepisovanje ter poskušal zapeti. Pesem se mu je dobro posrečila. Ko jo je ponavljal, je Vlado, ki mu je posodil besedilo, začel tolči takt. šlo je bolje. Ponovila sta še nekajkrat. Vlado je močno tolkel ob tla. »Bodi bolj tiho!«: so ga svarili fantje, »ali ne veš, da je pod nami ravnateljeva pisarna!« Svari- lo je prišlo prepozno. Vrata so se odprla in med njimi se je pojavil ravnatelj. Vse je utihnilo. Vstopil je in zaprl vrata za saho. Zabavniki so izginili in vsak je imel knjigo takoj na klopi. Grobna tišina je zavladala v razredu. Ravnatelj je prispel na sredo razredi in se oziral naokrog. »Za vraga«, sem si mislil, »prav danes pride, ko sem ostal v razredu«. Takrat je bilo prvič. Vedel sem, da se ne bo dobro izteklo in se nisem zmotil. Ravnatelj se je obrnil k najbližniemu in mu rekel, naj vse napiše. Storil je po naročilu in oddal list ravnatelju. Ravnatelj je preštel najprej učence, nato imena na listu. Število se ni ujemalo. Eden je manjkal. Vrnil je list. Janko, ki nas je napisal, je glasno klical vsa imena. Tisti, ki je manjkal, sem bil jaz. Napisal je še mene in znova oddal list. »Kazen vam nc uide«, je dejal ravnatelj in odšel. Spogledali smo se. »Neroda«, sem dejal Janku, »ali nisi mogel enega dvakrat napisati?« Skomignil je z rameni. Fantje so sc prepirali in iskali krivca. »Saj sem ti rekel — ne tolči«, je de- jal nekdo Vladu. Kmalu je bil odmor. Komaj je sluga pozvonil, že je prihitela v razred razredničarka. Zgrnili snio se okoli nje. Stopila je na kateder in prečitala imena »špricarjev«. Zadnje je bilo moje... »Vsi ti«, je dodala, »dobe ukor razrednega učiteljskega zbora«, in odšla je iz razreda. Hrup, ki je nastal, se je polegel šele, ko je zazvonil zvonec in naznanil konec odmora. »Po toči je prepozno zvoniti«, sem #■ mislil in se pripravil za prihodnjo uro. sissa® GLOSA K I. LETNIKU VZM Igor Samorod je z Marcem vred prozaist, ki je dal VZM-u čisto svojstven pečat Pisal je tudi pesmi, toda te so slabotne in ohlapne stvarce (»Murn in mravlja«, VZM 9). Pri plitvih in čustvenih prozah (»Betnavski Indijanci«, VZM 16, 25; »Ujeta ptica, VZM 27), se je lotil študenta (»Latinska čitanka«, VZM 29), toda nc dosega mojstrstva Marčc-vega »Šolarja Janeza«. V nekaterih črticah je površen in nepesniški, skoraj banalen (»Zobobol«, VZM 31), drugod pa prisiljeno čustven, zlasti ko jc zašel v začarane kroge Cankarjeve umetnosti (»Pesem novega stoletja«, VZM 42; »Ravnina«, VZM 48, 49). Ponekod je globok, oziroma skuša biti (»Grešnik Lenart«, VZM 46), toda preveč razmišljajoč, kar ni primerno realistični prozi. Po čudoviti sliki »Na morje« (VZM 34, 36) poda v »Eni uri francoščine« morda svoje najboljše delo, doživljeno skico iz študentovskega življenja. Ako Samorida primerjamo s Tinkom Marcem, ugotovimo, da je prvi bolj ekspresionist, ki včasih preide v grotesko ter si nadevlje prisiljen liričen nastroj, drugi pa realist z dognanim stilom in prepričljivo besedo, a brez svojstvenega odnosa do življenja, tako da rad zaide v bombastičnost in patetičnost. Dalje moramo še omeniti realizem Statika Pahiča, ki se suka v kmečkem okolju, včasih tudi v študentovskem življenju (»Minulo leto«, VZM 52; »V globine vodnjaka«, VZM 47; »Na pragu domovine«, VZM 39). Njegova dela so brez enotnosti. Včasih je solzav (zamenjuje namreč tragičnost s sentimentalnostjo!), drugod pa naiven, tako da so njegova dela mestoma dolgočasna, 11 c po vsebini, ki je precej pisana, ampak P° obdelavi in izražanju. Iste besede veljajo tudi za Borisa Erbežnika in Vido Mlačevo. Menim, da sta ti dve imeni najbr* že slučajno zašli v VZM: prišl in izginili-Izrazit epik je Moničilo Marič (»Srečanje v okolici, VZM49; »Mirkovo maščevanje«, VZM 50), toda glede obdelovanja snovi premalo dramatičen in pesniški, zato torej nezanimiv in ohlapen. Vera Kova? je ime, ki se skuša v socialni pr°' zi (»Za kruhom«, VZM 51); njeno gl?' danje na »majhne ljudi« je nestvarno 'J* solzavo. Morda je dekle človek z mehko in dojemljivo dušo, toda pesnica ni, kar dokazujejo tudi njene druge štorije » »Odmevu«, dijaškem glasilu II. državne real. gimn. v Mariboru. Tako smo kritično premotrili imena. ^ so se vrstila v prvem letniku VZM-a 1939. Ugotoviti moramo, da je kvaliteta tega leta zelo visoka. Kakor bomo P{'' hodnjič videli, je kvaliteta VZM-a 1^* najmanj na enaki stopnji, kakor VZM-iz leta 1940, če ne še boljša. Boljša n1®*' da zato, ker so v prvem letniku sodelovala imena, ki jih ne srečamo več drufi leto, na pr.: Tinko Marec, Edgar Lupš*1’ F. F. ml. V letu 1940 se pojavijo nov imena, ki naj nadaljujejo tradicijo, katere glavni zastopniki so bili Igor San1 rod, Tinko Marec in Vladko Kos. V * ' likor se je »generaciji 1940«, ozir01’‘ »generaciji 1941« posrečilo nadaljevani^, te tradicije in s tem se posrečilo svojemu letniku svojstven, samo nj g lasten pečat, bomo presodili v čjanku\ lanskem letu, oziroma bomo videli ob z ključku letošnjega letnika. Zakaj v letu 39 Princ is sanj Prišel jc, kako, tega sc ne spominja. Ko je šel mimo okna, jc (»ogledala na c«slo. Najraje hi bila pohitela ven, za J1jirn, loda' če je bila zunaj in ji je prihajal nasproti. je zardela in krenila na drugo Pol, da ne hi srečala njvga. ki si ga je tako želela ... V popoldanskih urah se je skrila v ko->U:ek- parka in sanjala, da bo prišel mimo, vec, da jo bd pozdravil, govoril, si’ 'Horda dalje časa zadržal. Mnogo, mnogo J® zmogla njena bujna fantazija Njej so /j? v Soli povedali, da ima bujno fantazijo. . L več, bo vedno pri njej. Videla ga ho v sanjah, smehljal se bo, gledala ga bi), gledala njegov lepi, nežni obraz in temne lase s srebrnim sijajem. Gledala ga bo in bo srečna — saj ga ljubi! Gospod doktor, ali moram Sneti tudi klobuk?« Prosim, počakajte 25 milj.. 31 KAKO SERVIRAJO NA PREKO V ameriških letalih tipa Clipper, ki vzdržujejo promet med raznimi kontinenti, potnikom tudi servirajo jedila. Vendar pa potnikom dobe, ki je potrebna za pripravo jedil, ne sporočajo v času, ampak po dolžini poti, ki jo tačas preleti letalo. Tako na priliko traja zajutrck 50 do 75 milj. Kdor si potem še želi mehko kuhano jajce, mora počakati nadaljnjih 60 milj. Kosilo s kavo traja 75 do 100 milj. Ce pa žeii gost posebej še kavo. mu ste-wardka vljudno poreče; »Izvolite, pro- OCEANSKEM CLIPPER.JU sim, počakati 25 milj.« Družba opravlja promet sedaj na treh progah, in sicer Ne\v York - Lisabona, San Frančiško -Honkong in San Frančiško - Novi Ze-land. Najbolj je zasedena proga New Vork - Lisabona, ki so jo morali lansko leto podvojiti. Zvest prijatelj je močna obramba. — S v. pismo. Denar ugonablja človeško dostojanstvo in poštenost. — žil Pejo. Uitonska izpoved za šolsko nalogo Kako si zamišlja ameriški profesor bof proti sramežljivost! in bojazljivosti Marsikateremu človeku je njegova sramežljivost in bojazljivost velikanska ovira v življenju. Dušeslovoi zatrjujejo, da je vzrok taki življenjski nepodjetnosti v napačni vzgoji. Napak vzgoja je že v 1 mladem človeku zatrla njegovo sicer Prirojeno samozavest ter ga napravila bojazljivega. Sramežljivi in bojazljivi ljudje so mimo tega kaj često izpostavljeni tudi roganju in zasmehovanju ter tako slednjič izgubijo zadnje iskrice svoje življenjske volje. Boj proti boječno-sti in sramežljivosti pa mora biti seveda uspešen le takrat, če zatre v nesrečniku vsa občutja bojazljivosti in sramežljivosti ter mu znova vzbudi samozavest in Podjetnost. V tem prizadevanju je prišel neki arne-1 iški profesor dušeslovja" na kaj originalno, zares atnerikansko idejo. V Atlanti je ustanovil šolo, v kateri naj bi se dečki m že nekoliko dorasli mladeniči odvadili bojazljivosti. V prvetji razredu je pouk Posvečen zgolj teoretičnim razglabljanjem. Tu se učenci privajajo pogumnega ■n odkritega nastopa v družbi in javnosti. Cim so učenci že toliko napredovali, da so se rešili najtežjih okovov bojazljivosti in sramežljivosti, pričnejo s praktičnim poukom. Podjetni profesor jih povede v družbo številnih prikupnih mia*-dih deklet. Tu morajo sedaj kandidati Pokazati v praksi svoje teoretično znanje. Z mladimi damami morajo voditi Stedek in pogumen razgovor, ne da bi pri tem zardevali ali kakorkoli jecljali ter prihajali za vsako malenkost v zadrego. Čim so uspešno prestali še to preizkušnjo, sledi zadnja naloga. Mladim prikupnim damam morajo izpovedati ljubezen. Če so se pri tem izkazali pogumne in spretne, potem jim da profesor ne- kako odpustnico, češ da so odlično preboleli sramežljivost in bojazljivost. Kako se tako »zdravljeni« bojazljivci potem obnesejo v življenju, je seveda drugo vprašanje. Zakaj često se zgodi, da človeku v resnem trenutku odpove še tako prepričevalna vzgoja. Nemške kolone prihajajo v Bolgarijo Nemška oborožena sija, ki je bila že delj časa pripravljena v Romuniji, je v glav-nem prišla v Bolgarijo čez Donavo, na kateri so nemške pionirske čete zgradile številne pomožne mostove. Zadrega zaradi odlikovanja Slavni francoski kipar Auguste Rodin (1840—1917) je nekaj let pred svojo smrtjo dobil odlikovanje viteza Legije časti. Za francosko kulturo izredno zaslužnega moža je zadeva neizmerno razveselila. Nekaj dni na to je dobil od Predsednika republike povabilo za avdienco. Rodin se je tisti hip domislil, da Priseben sprevosSni »S kakšno brzino vozi vlak skozi predor?« »No, takole... 85 poljubov, če niste nerodni!« VIKTORIJA: ima v omari odlikovanje, ki si ga mora za to priliko nadeti. Vendar pa se je znašel v velikanski zadregi, ire vedoč, kako in kam naj si odlikovanje pritrdi: ali na suknjič, ali telovnik, ali pa naj si ga enostavno obesi okoli vratu. Stopil je k prijateljem ter jih poprosil za nasvet. Toda iz njihovih različnih odgovorov ni utegnil točno izvedeti, kam naj bi si pritrdil odlikovanje. Ura avdience se je približala. Rodin je potisnil odlikovanje v žep ter odšel proti predsednikovi palači, prepričan, da bo. spotoma naletel na koga, ki mu bo vedel zanesljivo povedati, kam naj si pripne odlikovanje. Ko je prišel pred vhod palače, je zagledal vratarja, na čigar prsih je bil cel niz odlikovanj. Rodin je plaho stopil k njemu ter ga vprašal: »Oprostite, prosim vas, nikoli v življenju še nisem nosil odlikovanja. Pred kratkim sem dobil odlikovanje viteza Legije časti, pa vas prosim, povejte mi, kam naj si ga pripnem.« Vratar je brez besede stopil k Rodinu, vzel iz njegove roke odlikovanje ter mu ga predpisano pripel na njegov umetniški suknjič. Prijatelj je ena duša in dve telesi. — Aristotel. Granate težkega kalibra Devet let »samostojnosti, pod nadvlado Japoncev Te dni slavi nova azijska država Mandžukuo devetletnico svojega obstoja, ali, kot poudarja japonsko časopisje, devet let samostojnosti. Proslava jubileja bo združena z velikanskimi ceremonijami, pri katerih bodo sodelovale tudi osebnosti s cesarskega dvora. Japonsko in Japoncem naklonjeno časopisje poroča ob tej priliki o izrednem napredku, ki ga je v devetih ‘letih doživelo to čudovito azijsko cesarstvo. Število prebivalstva je poraslo od 30 na 43 milijonov. Ob postanku države je bilo samo 9.000 ljudskih šol, doeim jih je bilo koncem leta 1940 že 21.000. Pred 10 leti je imel Mandžukuo eno samo visoko šolo, zdai jih ima že 16. Železniško omrežja se je od 4.000 povečalo na 11.000 kilometrov. Število poštnih uradov se je pomnož:’o od 1.600 na 2.100. Pred nekaj leti je imela država 3.000 km za avtomobilski promet sposobnih cest. zdaj jih ima 57.000 km. Jazbečje meso laponska delikatesa Jazbečje meso je postalo na Japonskem prava' narodna delikatesa. V klasičnih japonskih narodnih pesmih se že omenja juha iz jazbečjtga mesa, ki daje po ljudski veri izredno moč. Kasneje so Japonci opustili jazbečje meso kot poslastico, šele letošnjo zimo se je spet pojavilo po japonskih restavracijah jazbečje meso, ki so ga takoj proglasili za japonsko delikateso. Doslej so gojili na Japonskem jazbece zgolj zaradi krzna, ki so ga večinoma prodajali v Ameriko. V severni Japonski so imeli posamezni kmetje celo jazbečje farme, ki se bodo poslej, ko so pričeli uživati jazbečje meso, še pomnožile. Jazbečje meso ima silno oster duh ter ga človek stežka prenese, popolnoma pa izgubi oster duh, če zmrzne. Na Japonskem je letošnjo zimo nastalo po jaz-bečjem mesu tako veliko povpraševanje, da je morala vlada cene maksimirati, sicer bi jih špekulacija pognala do absurda. Smeh proti melanholiji V Parizu je neki zdravnik odprl kaj čudno ordinacijo, v kateri zdravi nervozne, melanholične, skratka živčno bolne ljudi. V ordinacijo naenkrat povabi do 20 pacientov, ugasne luč ali pa zastre okna, nato pa navijo gramofon s ploščo, na kateri so posneti šaljivi govori. Tema je v ordinaciji zato, da bi se pacienti ne sramovali in pa da bi posvetili vso pozornost predvajanju plošče. Čez pol ure bučnega smeha zdravnik prižge luč, nato pa povabi v ordinacijo naslednjo dvaj-setorico pacientov. ^eviečne skrbi v ordinaeijski sobi POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V Beogradu je bila seja Zveze kmetijskih zbornic. Sejo je vodil predsednik Zveze B a d ž a k , prisotni pa so bili zastopnik kralja polkovnik Tomič, ministri dr. C u b r i 1 o v i č, dr. Krek in inž. B e š 1 i č , zastopnika vojnega in socialnega ministra ter zastopniki vseh kmetijskih zbornic. Seja je obravnavala vprašanje izboljšanja naše poljedelske proizvodnje ter sprejela preračun za 1. 1941-42. Sprejeta resolucija se zavzema za izboljšanje proizvodnje življenjskih potrebščin z vsemi razpoložljivimi sredstvi, za preskrbo stalne zaloge življenjskih potrebščin v pasivnih krajih in to po nizkih c«iah 'ter za pobijanje nezaposlenosti z javnimi deli. n V jarku se je zadušil 62 letni kmet Franjo Petrač iz vasi Filipiči pri Varaždinu. Ugotovili so, da je nu. hrbtu nosit Petrač v vreči več steklenic žganja. Ko mu jc bilo mraz, je pil žganje. Zaradi slabega vremena ih pijače je omagal, padel v jarek in se zadušil. 11 \a parniku je rodila zdravega fantka Stanka Metlačič iz Splitske na Braču. Z možem je potovala v Split v porodnišnico. Pri porodu sla pomagala kapetan in neka potnica. n Na kolodvoru je umrl posestnik Josip Mihaljevič iz Virovitice, ki je pripotoval v Zagreb, da l>i si poiskal zdravja v tamkajšnji bolnišnici. Bil pa je že tako slaboten, da ni mogel več vzdržati niti do bolnišnice. n Mums razsaja med šolsko mladino v Čakovcu in okolici. n ltadiotelegrafsko zvezo bo vzpostavilo! poštno ravnateljstvo v Splitu med otoki! severne Dalmacije in Šibenikom, ker so vsi j kabli v slabem ali popolnoma neuporablji-vem stanju. n Strop se je zrušil na brata Jambro-viča iz Mihovljaua v Medmurju, ko sta hotela popraviti hišo, ki je bila zaradi letošnjega snega in dežja v slabem stanju. Dobila sla oba precejšnje poškodbe. SJacfiO Nedelja, !». marca Lj Mdjaaa: 8.15 ruski sekstet; 10. klavirski koncert: 13.02 Ro, 10.30 oddaja za našo vojsko (ob 25 letnici prve jugosl. dobroveljske divizije, govori tudi ban dr. Natlačen), 19.30 ura slovenske pesmi in Ijesede; 20.30 Bučarjevi napevi. — Beograd: 16.15 pisan koncert';' 20.-10 zabavni koncert Ro; 22. kavarniška gl.; 22.50 plesna gl. — Praga: 17.25 koncertni valčki; 18.15 lahka ka gl.; 20.10 koncerl češke filharmonije; 21.30 kabaret, 23.45 lahka gl. — Sofija: 12 50. 13.25, 18.. 21. in 22. lahka in plesna gl.; 20. ruske romance in pesmi. — Be-romunster: 14.30 zabavna gl.; 19.50 orkestralni koncert; 20.45 plesna gl. — Bukarešta: 19.20 opereta: 21.30 plesna gl.; 22. lahka gl. — Nemške, postaje: 18.20 zabavni koncert; 21.15 zabavna gl.; 23. pisan koncert. Ponedeljek, 10. marca Ljubljana: 13.02 Ro; 17.30 Ro; 19.50 hudomušnosti; 20. prenos. Beograd: 20. Bogovičeva „Amerikanska jahta v splitski luki"; 21.10 koncert simfoničnega Ro;22.50 plesna gl. — Sofija: 12.50, 17.30, 19. in 22. lalika in plesna gl.; 20. simfonični koncert — Praga: 15. pisan pevski in ork. koncert; 21.30 iz Smetanovih del; 23.30 zabavna gl. —- Anglijo I.: 19.20 solisti ali zabavna gl.; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. ŠIVILJA išče službo Šiva tudi za trgovino. Nastop takoj. — Studenci, Obrežna cesta 91- 23693-3 Mlad TRGOVSKI POMOČNIK man., galant., spec. stroke išče službo takoj. Ponudbe pod »Zmožen« na oglasni oddelek »Večernika«. 23794-3 Sprejmem PERILO v pranje. Grem tudi na dom Tomšičev drevored 28- 23687—3 PLAČILNA NATAKARICA, srednjih let, zmožna kavcije, išče zaposlitve v boljši restavraciji. Ponudbe na ogl- od delek »Večernika« pod »Plačilna« 23702-3 KMEČKO DEKLE, siromašnih staršev, ki še ni služila, se sprejme k otroku. Josip' Lešnik, trgovec. Koroščeva 2-II 23764-3 DOBER DELAVEC z večletnp prakso v Franciji, iščo primerno zaposlitev pri poljskih delih. Naslov v ogl odd. »Večernika« 23752-3 KUHARICA, gospdinja, starejša, vešča fine meščanske kuhe in gospodinjstva gre tudi na deželo-Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »39«. 23765-3 do 20 besed stancio z davkom vred 15.— din. Vsaka nadalinia beseda I.— din. Kdor Išče službo. Dlača *a lak oulas namesto 15 din samo 12.— din. Mali oRlasl za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtna reklamo oa stanelo namesto 15.— din 20,— din. Vsaka nadalinia beseda v teh oglasili stane 2.— din. Za pismeno odliovore «lede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek ie treba priložiti v znamkah. Male oglase ie treba plačati takoi pri naročilu. Pri pisnenih naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, veiia dvoina tariia. KAM, KJE? do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din GOSTILNIČARJI! Priporočamo Vam oglaševanje v gornji rubriki, ki je kazalo vsakemu izletniku za sotootne-nedeljske popoldneve. 1 SLUŽBO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din MLAJŠI MEHANIČAR za dvokolesa se takoj sprejme- Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« pod »Mehanik«. 23787-2 Snažno, vestno POSTREŽNICO sprejmem takoj za dopoldan Ponudbe pod »Tržaška cesta« na ogl- odd. »Večer-nika«. 23784-2 TAPETNIŠKI POMOČNIK se sprejme pri »Obnova«, — Jurčičeva ul. 6. 237K7-2 V vinsko trgovino se sprejme trezen in POŠTEN SODAR ali sod- pomočnik, ki bi bil po možnosti vaien tudi drugih del (kletarstva). Ivan Žumer, veletrgovina z vinom in žganjem v Cerknici pri Rakeku 23706-2 TRGOVSKO POMOČNICO sprejmem takoj za samostojno vodstvo trgovine na deželi. Ponudbe poslati na ogl-odd- »Večernika« pod »Pošte na 1000«. 23698-2 Spre j meni takoi VINIČARJA ali najemnika (ofer) z več delovnimi močmi na večie vi-nogradno posestvo v bližini Maribora. Ponudbe na ogl-odd. »•Večernika« pod »Takoj«. 23647-2 Sprejme se zdrava, pridna in j vsestransko ZANESLJIVA SLUŽKINJA na deželo- Pogoji: znanje kuhe. opravljanje hišnih in vrtnih del ter veselje do malega gospodarstva. Plača 300 din, nastop takoj. Pismene ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod šifro »Snažna«. 23584-2 hcapave in RDEČKASTE ROKE POSTANEJO Z UPORABO PERMA KREME GLADKE IN LEPO BELE O P O Q C « ' J A KANC MAJERJA s 5 delovnimi močmi proti* dogovorjeni dobri plači s svojo ali gospodarjevo živino sprejme veleposestvo dr-VViesthaler, Kozjak 43, Zg. Šv. Kungota. 23661-2 Sprejmem ELEKTROINŠTALATER- SKEGA POMOČNIKA in vajenca s štirimi razredi srednje šole. Jože Letonja — Žalec, elektroinštalater 23757-2 SLUŽBO IŠČE lo 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din MLADA MOČ, izurjen v manufakturi, konfekciji in modi išče službe kjer koli- Ponudbe poslati na ogl odd- lista pod »Izurjen«. 23714-3 Mi salon ,M' Trajni kodri samo pri Pavli, Specialiteta trajne, brez vodne ondula-cije, 6mesečna pismena garancija- Najmodernejši salon. Najboljša postrežba po nižjih cenah-Salon ..Pavla" Koroška S ISletno snažno in DELAVOLJNO DEKLE išče službo kot začetnica v kuhinji ali kot sobarica. Nastop službe 15. marca- Anica Delalut, Podpeca p. Črna 23709-3 KONTORISTKA z enoletno prakso, perfektna v slovenščini, nemščini in srbohrvaščini, slovenski in nemški stenografiji, išče služ bo. Ponudbe pod »Marljiva 17« na ogl odd- »Večernika« 23696-3 GOSPODIČNA, izučena šivilja išče mesto pro dajalke v pekarni, trgovini ali trafiki. Gre tudi k otrokom Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 23774-3 Priporočam se za DELO NA VRTU rezanje vrtnic, drevja in ostalo. Vprašati pri hišniku, Koroška cesta 26- 23672-3 Ma želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 Z majo truda lahko vsakdo zasluži novo MOŠKO ali ŽENSKO KOLO- Še dans obiščite mehanično delavnico Ptujska cesta 33, Maribor. 23720-2 Salon Paula sprejme POSTREŽNICO od 6 do 8- ure zjutraj, katera bi prala perilo donia. Koroška 9. 23691-2 Perfektna PLAČILNA NATAKARICA dobi mesto takoj v hotelu z velikim posetom gostov Ponudbe poslati na ogl. oddelek lista pod »Perfektna«. 23770-2 SAMOSTOJNO POMOČNICO za damska dela sprejmem. — J Flerin, Gregorčičeva ulica 3-1. 23717-2 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA ju vajenca sprejme Anton Stumpf, Dvorakova ulica. 23827-2 ŠIVILJE ~ sc sprejmejo, dobra plača, stalno delo. Gregorčičeva 14, vrata 6. 23801-2 Specijalna dolavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinain. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za »pogon in diname za luč. Fr. Periinlii elektrooodlctie« Ljubljana. Gosposvetska cesta 16-Teleion 23:71. MEHAN. POMOČNIK mlad, vešč vseh strok meha-ničarstva, išče primerne zaposlitve kot mehaničar ali strojnik- Naslov v ogl odd-»Večernika«. 23610-3 TRGOVSKA POMOČNICA zanesljiva, marljiva, mlada, želi menjati službo. Dopise pod »Velika noč« na ogl. odd. »Večernika«- 23608-3 Kompletno mehanično orodie in načrte za izdelavo generatorjev prodamo. Cena din 15-000.—, v račun vzamemo osebni avtomobil. Ponudbe pod »Takoj« na poslovalnico »Večernika«, Ljubljana. tohiStvo-tapetništvc spalnice, koinbinirsne sobe krasne pleskane sobe otroške sobe in kuhinje kauii in fote.'ji E. ZELENKA MARIBOR ULICA 10. X. št. 5 Mlad TRGOVSKI POMOČNIK išče službo v trgovini ali skladišču. Tudi kot nakupovalec deželnih pridelkov — Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Marljiv«. 23689-3 18 letno POŠTENO DEKLE z dežele s kuharskim in gospodinjskim tečajem želi službo k boljši gospe kot pomoč v kuhinji Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 23663-3 GOSPODIČNA verzirana v vseh pisarniških delih z enoletno prakso želi spremeniti mesto. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Vestna«. 23788-3 MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok, soliden in trezen-s primerno izobrazbo in vesten vršilec službe, išče primerno nameščenje. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. _____________23824-3 FOTOGRAFSKO POMOČNICO prvovrstno retušerko, sprejme »Foto Jana«, Maribor. 23821-2 SAMOSTOJNA KUHARICA išče službe pri boljši, dvočlanski družini ali pri starejšem gospodu. Pismene ponudbe poslati poslovalnici »Večernika«, Ptuj. 23820-3 VAJENCI-(KE) do 20 besed 15 din vsaka nadalinia beseda 1 din MIZARSKI VAJENEC se sprejme pri Koter Štefan, Maribor, Mlinska 29. 23548-4 UČENKO za trgovino stekla sprejmem-Ponudbe pod »Vestna« na ogl. odd- »Večernika«. 23688-4 UČENCA inteligentnega, za brivsko obrt, sprejme takoi brivnica Novak._______________23636-4 Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA, ki se je že učil. v vso oskrbo. Učna doba 3 leta- Stola-rija, Aleksandrova 137, Ku-stošija, Zagreb 23760-4 Sprejmem prvovrstnega KROJAŠKEGA POMOČNIKA in vajenca. Krojaški modni salon Srečko Satler, Maribor, Ulica Kneza Koclja 23799-4 STANOVANJE mrm do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din STANOVANJE, soba in kuhinja (tudi lokal za delavnico) s pritiklinami so s 1- aprilom odda. Studenci, Makarjeva 77. Pojasnila v pekarni Zamuda, Maribor — Fraukopanova 9 23743-5 SOBO in KUHINJO oddam- Jadranska cesta '10. Pobrežje- 23768-5 S 1. aprilom oddam lepo VEČSOBNO STANOVANJE (celo hišico) z vrtom >ia Teznu, 8 minut od postaje. 7 Vprašati v Mariboru, Poštel-ska ul. 10-11. od 14 do 16-ure. 23715-5 Ltpo TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom in kopalnico. v sredini mesta in bližini kolodvora se takoj odda v najem. Iniormacije v Spodnještajerski posojilnici 23772-s Lepa SOBA in KUHINJA v novi stavbi se odda. P°* brežje, Nasipna 55- 23678-s Oddam STANOVANJE sobo in kuhinjo med 1- 111 15. aprilom t. 1. Vprašati pri hišnici, Maistrova 26, med 4._iu 6. uro-_____________23675-5 SOBA IN KUHINJA se odda s 1 aprilom- Kamni-ca 21.______________23607-5 Dvosobno in enosobno STANOVANJE se odda. Pobrežje, Aleksandrova 18. Maribor. 23649-5 STANOVANJE soba in kuhinja, se odda s 1- aprilom. Vprašati Ptujska cesta 37. 23665*5 Eno in dvosobno STANOVANJE se odda Smetanova ul. 54, gostilna.___________ 23685-3 Lepo sončno DVOSOBNO STANOVANJE se odda 1. aprila samo odraslim osebam. Stritarjeva ul. 42, Maribor. 23791-3 Dvoje DVOSOBNIH STANOVANJ se odda na Radvanjski cesti. Vprašati Mulec, Studenci. 23780-5 SONČNO SOBO kuhinja j. razgledom na vrt v bližini kolodvora in parka oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Večerni' ka«. 23776-5 Enosobno, komfortno, sončno STANOVANJE se odda od 1. aprila naprej-Cena 250 din. Naslov v ogl-odd. »Večernika« 23826-5 STANOVANJE ter veliko klet za skladišče oddam- Vojašniška ulica 5. , ________23822;f Radi premestitve' sc odda takoi „ DVOSOBNO STANOVANJA s kopalnico v novi hiši majhni, mirni družini. Vprašati; Ljubljanska ul. 24-1- 2380 z-*1 STANOVANJE IŠČE 1o 20 besed 15 din. vsaka nadali»'a beseda 1 din ZAKONSKI PAR brez otrok, išče mesto oskrb nika (majerja) na večjem P°' sestvu Franc Jagotic, ZalosC j, p. Podnart, Gorenjsko. 23711-6 Enonadrstropna vila s pralnico, shrambo in velikim vrtom v Ormožu, nasproti graščine, sc bo na javni dražbi pri okrajnem sodišču v Ormožu, soba št. 9, prodala dne 22. marca 1941^ ob 10. uri. Cenilna vrednost din 192.436.—, vadij din 19.224.—, najmanjši ponudek din 96.218.—, opravilna številka izvršilnega spisa 1 432/39 okr. sodišča v Ormožu. Razglas! Občina Limbuš najstrožje opozarja, da ni dovoljeno brez potrdila prizadetega gozdnega posestnika v Pekrah, Limbušu, Vrhov dolu, Hrastju, Laznici in Bistrici odvažati gradbeni les in gorilna drva (suhljad). Tozadevno ima obč. gozdni čuvaj uradni nalog preprečiti vsako odnašanje kakršnega koli lesa iz gozda ter v nasprotnem slučaju vporabiti orožje. Zahvala Za izraze sožalja in sočutja, katere smo prejeli ob izgubi našega nepozabnega moža, očeta, brata in strica, gospoda Tutta Karla se tem potom iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem, ki so blagopokojnega v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vsem pe.vcem in godbi. Maribor, dne 8. marca 1941. žalujoče rodbine TUTTA-MURSIč. V' sakovrstne papirj£i m cunj kupuje >n plačuje po najvišjih dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin Mari bot. Pobrežje. Cankarjeva 16 i^akupovalnica Kopališka ul. Telefon 27-43 Dvosobno SONČNO STANOVANJE ,s£e na levi strani Drave stalna stranka. . Ponudbe na °sl. odd. »Večernika« pod “Zmožen bitj točen«. 2.3659-6 Iščem za takoj ali 1. april novo — komfortno dvosobno stanovanje * onudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod značko »Sam«. 23816-6 to 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din dva gospoda sPrejmemo na hrano in stanovanje iu več-oseb samo na '•rano. Slovenska ul. 8. — dvorišče 23725-7 Sprejmem gospoda nai hrano in stanovanje. Ko- roščeva 6-II. - 8. 23783-7 Sprejme se BOLJŠI GOSPOD r,a hrano in stanovanje. Meljska celta 59, vrata 7, Maribor.____________________ 23796-7 Sprejmejo se takoi ABONENTI hrano in' stanovanje rvrotj tedenskemu i)redplačilu. Studenci pri Mariboru, Kralja petra cesta 14. 23642-7 ^Prejemam na hrano in stanovanje Aleksandrova cesta 1» Studenci- Vprašati v trafiki- 23662-7 Sp rejmeni DVA GOSPODA jia stanovanje s hrano ali »rez. Ulica kneza Koclja 18, • nadstr.. Rojko. 23684-7 SOBO ODDA , o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din LepO OPREMLJENA SOBA se odda 15 ali 1. boljšemu gospodu- Kranjc. Ruška 7-1-23634-S OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom takoj oddam. Jerovškova cesta 50-23667-8 SOBA se odda s 15. marcem dvema osebama^ Gostilna Omulec — Studenci pri Mariboru. 237'44-8 epo OPREMLJENO SOBO v bližini kolodvora in mestnega parka oddam s 15 mar ceni. Aškerčeva 13. 23716-8 Takoj se odda OPREMLJENA SOBA s jjosebnim vhodom mirni in solidni osebi- Vprašati od 14. do 18 ure. Marmontova 7 23766-8 Takoj se odda OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom. Simon Jenkova 71, Studenci. 23777-8 Odda se KABINET Jerovškova 71. 23779-8 Opremljena SONČNA SOBA se takoi odda. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 23658-8 Oddam PRAZNO SOBO v centru, Aleksandrova 18-11. 23800-8 OPREMLJENA SOBICA se odda. Frančiškanska 21, pritličje desno. 23797-8 Oddam veliko-, sončno SOBO s štedilnikom. .Frančiškanska ul. 16. 23802-8 Lepa sončna, opremljena ali PRAZNA SOBA se odda takoj ali pozneje. Glavni trs 18. I nadstr. 23806-8 OPREMLJENO SOBO takoi oddam- Mejna ul. 14. 23805-8 SOBO IŠČE do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda.(lin Iščem PRAZNO SOBO. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Cen-trum«. 23690-9 LOKAL Odda se OPREMLJENA SOBA z uporabo kopalnice s marcem. Kolodvorska 6 Pritličje levo. | do 20 besed 20 (lin. vsaka nadaljnja beseda 2 din TRGOVSKI LOKAL 15-j uddatn s 1- aprilom Stritarjeva ulica 5, . vogal. Magda-23638-10 23686-8 I lenske- V prometnem mestu v Sloveniji prodam veliko HIŠO enonadstropno, z gospodarskim poslopjem in vrtom, pr merno za trgovino, gostilno, večjo obrt ali manjšo industrijo. Vpeljan je vodovod, kanalizacija in elektrika. Cena celo ugodna. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Solidna zgradba 325« 23605-11 Prodam STAVBENO PARCELO za dvonadstropno hišo v Vrt ni ulici. Ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Sončna lega«. 23561-11 TRGOVINA z vsem inventarjem, velikim lokalom, sobo in kuhinjo, se odda v najem radi smrti lastnika. Ponudbe poslati na ogl-odd. lista pod »Tristo din«-23705-11 HIŠA z lepim vrtom v Slovenj gdadcu se- radi selitve ugodno proda. Poizve se pri ing. Puppis Slovenjgradec. 23703-11 HIŠA Z VRTOM na Pobrežju se odda zelo ugodno v najem. Vprašati Cvetlična ul. 29. prva vrata, desno- 23676-11 Proda se LEPA PARCELA na Teznem ob Ptujski cesti. Vprašati Šprah Josip, Malgajeva 6 23677-11 Prodam PARCELO dobro obdelan vrt, ograjen, 1002 ma zemlje- brajde in studenec. Vprašati pri Kraner, Dobrava 47, Tezno. 23674-11 PARCELA 600 kv m naprodaj. Tezno, Ptujska cesta 58. 23746-11 Kupim HIŠO v bližini mesta proti takojšnjemu plačilu. Aleksandrova cesta 107 Pobrežje. 23741-11 HIŠO z gostilno prodam takoi ali dam v najem. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 23724-U MANJŠE POSESTVO s hlevom vsaj za dve kravi, vzamem. v najem v okolici Maribora. Ponudbe do 13. marca na ogl odd- »Večernika« pod »Reden plačnik« 23721-11 Prodam POSESTVO za 112.000 din ali parcelo, četrt ure od glavnega kolodvora. Dr. Verstovškova 32 — Pobrežje-Maribor 23718-11 Srajce, pižame, kravate, nogavice v veliki izbiri po nizkih cenah, pr in Maribor, Gosposka ulica 13 Oddani . OPREMLJENO SOBO boljšemu gospodu. Naslov v °gl odd »Večernika«. 23599-8 Odda se opremljena SONČNA SOBA v novi stavbi blizu Ljubljan-ulice Vprašati v oglas-"?hi oddelku »Večernika«. 23786-8 OPREMLJENO SOBO * dvema po.s^ljania in upo-,‘ll,o kopalnice oddani, ev. ■Ji1!' '/■ eno postelio. Kopališka " 111 23761-8 Lep, sončni TRGOVSKI LOKAL se odda s 1. aprilom. Interesenti nai se zglasijo na Kralja Petra trgu 4-1. 23681-10 LOKAL,. velik in svetel, na prometni točki, se odda s 1. aprilom ev. z inventarjem vrod v najem Ponudbe pod »Ceneno« na ogl. odd. »Večernika«; 23762-10 . *eP(i opremljeno, sončno separirano sobo ' dv, m.i posteljama oddam l() marcem Strma 15. 23754-8 Sirite »vecfrnik«’ do 20 besed 20 Uin vsaka nadaljnja beseda 2 din Ugodno se proda DAMSKI FRIZERSKI SALON Naslov v vseh poslovalnicah Večernika«. 23694-11 Proda se nova tristanovanjska hiša na Teznu. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 23092-11 Prodam PARCELO v-Špesovem selu in pri pobreški Soli, njivo blizu pokopališča in enodružinsko hišo, novo, blizu cerkve in blizu autobusne postaje Vprašati Zrkovska 70. 23695-11 KOVAČIJA s hišo, gospodarskim poslopjem in zemljiščem ob glavni cest|, blizu cerkve, se da dobro situiranemu kovaču v najem. Vprašati pri Jakob Kurja- Jamna. p. Sv. Jurij ob Ščavnici________________23775-11 Tristanovanjska- NOVA HIŠA naprodaj v Studencih. Vprašati; Telepeček, Kralja Petra cesta 12-1, Studenci. 23771-11 ZA STAVBIŠCE PARCELA uaprodul v bližini Brusa, Sv. Miklavž. Vpraša se Dev. Marija Brezje 81 23671-11 POSESTVO 12 oralov, cena 90-000 din, v bližini Slov- Bistrice—Pol- skave, prodam. Nadaljnje informacije: Kralja Petra cesta 57, Studenci pri Mariboru. 23670-11 POSESTVO od 4—12 oralov z inventarjem v bližini Maribora vzamem v najem. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Veoertii-ka« pod »Ekonom«. 23616-11 LEPE PARCELE na sončnem kraju ugodno na prodaj, tudi na obroke. Zg. Radvanje. Zvezna ulica 5. 23606-11 KRASNO POSESTVO 20 oralov, primerno za živinorejo, cena 450-000 din, se proti takojšnjemu plačilu proda. Pismene ponudbe s priloženo znamko na Marin Franc, Poštelska 20, Maribor-23502-11 Prodam novozgrajeno HIŠO z velikim vrtom. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23813-11 BIFE ALI VINOTOČ vzamem v najem ali odkupim. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23811-11 HIŠA eno'stanovaiijska, 's Tremi šobami in pritiklinami, podklete na, pred 10 leti grajena, zraven ca. 200 m2 vrta, tik drž. ceste pri Brežicah naprodaj-Vprašati Anton Vidovič. Sv. Peter v Sav. dolini. 23825-1 i Proda se POSESTVO 12 johov. s celini inventarjem, 2 kravi, gozd, njive, vinograd, sadonsonik, travnik, za din 80.000. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Lepa lega« 23828-11 PONIKLANJE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5.______________ 6177-1 POZOR! šivilje, krojači in čevljarji! — Vaše šivalne stroje Vam pred pomladansko sezono popra- vi mehanik Kovat, Maribor, Mlinska ulica 10-___ 23643-13 SODAVIČARJI! 200 komadov polittrskih .sifonskih steklenic s cevkami, brez glavic in dva valja za ogljikovo kislino po 10 kg iz kovanega jekla se prodajo. Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd, lista- 23773-13 KROJAŠKE IN VOLNENE ODPADKE kupujem po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Ljubljana, Ma-sarykova 48, skladišče na-; sproti glav. kolodvora. 23818-13 Velika izbira nogavic: trpežne svilene po din 19.-, 20.-, 23-koL dih tanke po din 26,- in 36,-za najbolj razvajen okus -s črnim Šivom po din 42.-, 58.-, 68.-. — Svila za perilo. Na novo dospele bluze v veliki 'izbiri in po nizkih cenah, pri f. Htotnodm MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 13. Proda - sc POSESTVO z gostilno, mesarijo ter s primernim lokalom za trgovino na zelo lepem prometnem prostoru, tik ob iarni cerkvi, blizu Maribora. Točna pojasnila v ogl odd. »Večernika«. 23611-11 Ugodno se proda takoj DVODRUŽINSKA HIŠA v pritličju dve sobi, kuhinja, veža, zgoraj soba in kuhinja ter 600 ms obdelanega vrta. Studenci, Gozdna ulica 5. 23580-11 HIŠO z večjimi prostori v centru Pobrežja vzamem v najem, ev. celo nadstropje. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Nujno« 23648-11 Proda se HIŠA na zelo prometnem kraju, sposobna za vsako obrt, posebno za kovača- Hiša stoii blizu tovarne »Strojil«^ in »Vunateks«. Majšperg. Cena zelo ugodna. Vpraša naj se pri Ludviku Černenšek, Ptujska gora. 23653-11 Prodam POSESTVO z živino in ostalim inventarjem, 35 oralov zemlje Slovenja vas 6, p. Ptuj. 23654-11 ENODRUŽINSKA HIŠICA z vrtom, Čopova ul- 16, Pobrežje—Maribor, takoj naprodaj. Cena izpod 70.000 din-Popust po dogovoru- Naslov v ogl. odd »Večernika«. 23669-11 ENOSTANOVANJSKA HIŠA z vrtom naprodaj za 30 ti; soč din- Vprašati v gostilni Pukl. Razvanje 23666-11 GOZDNA PARCELA ob glavni cesti 45.000 din. Gostilna s stanovanjskp hišo na periferiji 170.000 din. »Triglav«, realitetna pisarna, Maribor, Aleksandrova cesta 12, tel. 25-34. 23790-11 V -najem se odda LEPA PARCELA v Magdalenskem predmestju. Poizvedbe pri Pinterič, Maistrova 24 popoldne po 10. uri 23660-11 Lepa visokonritlična HIŠA vrt 120.000 din. Gostilna, do-hroidoča, zelo poceni. Trgovska hiša 620-000 din. Vila; no-vozgradba 330.000. Sadovnjak 2.1,000^ 'Rapidt. Gospo ska 28. 23789-11 trgovska hiša s točilnico, gospodarskimi poslopji, vrtom za sočivje in večjo njivo, na prometnem kraju Ormoža na prodaj. Ponudbe na ogl odd. »Večernika » pod »'Frgovska hiša« 1 23830-1 Prodam GOSTILNO inventar, pritikline, dva vrta, -velik sadonosnik. Najprometnejša bližnja okolica Maribora. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 23809-11 Samo ENA PARCELA v bližini kolodvora se proda. Vprašati: Tržaška cesta 88 a, pisarna. Proda se tudi dobro seno in otava- Cena zmerna! _____________________ 23S08-1J GOSTILNO v Studencih dam v najem, event. tudi prodam. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 2,3815-11 DENAR do 20 besec* iO .in. vsaka nadaljnja besed* 2 din Kateri gospod bi posodil MLADI ŽENI takoj 2000 din- Vrnjeno dobi z obrestmi v desetih mesečnih obrokih Ponudbe na ogl. odd. pod »Večno hvaležna«- 23758-12 STROJI do 20 besed 15 din. vsaka ada!jnjn beseda 1 din Nove »Veritas« ŠIVALNE STROJE, pogrežljive, prodaja im 2950 din mehanik DRAKSLER — Maribor. Vetrinjska 11. 23792-14 Kdo bi mi posodil takoj 2500 DIN do konca leta, vrnem v gotovini v znesku 3000 din. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 23829-12 Kupujem rekonstruirane VLOŽNE KNJIŽICE Zadružne gospodarske banke v Ljubljani ali katere njenih podružnic Ponudbe na »Motorni mlin«. Sarča (Banat). 23832-12 HRANILNE KNJIŽICE Prve Hrvatske štedionice vsa ko vsoto kupujem ter plačam takoj v gotovini- Ponudbe z navedbo cene in vsote na Benko M-, Zagrob, Jelačičev trg 5. 23823-12 OBRT - TRGOVINA do 20 bese<' 20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din TRGOVCI! Cvetlični med, vosek lit la. orehova jedrca kupite najceneje v Medarni, Ljubljana, Zidovska ulica 15. 22541-13 »LIA«. Aleksandrova 19, razprodaja po starih cenah moško in žen sko perilo, oblekce, predpasnike, nogavice. Entlanje, lastna izdelava gumbov —-»Lia«, Aleksandrova 19. 23700-13 MIZARSKE STROJE z vdelanimi motorji ali tudi brez kupim- Pismene ponudbe na »EFKA«, mizarstvo — Maribor. Frančiškanska 12. Plačam v gotovini. 23795-14 Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam 25 kub metrov suhega HRASTOVEGA LESA, žaganega- Naslov v vseh poslovalnicah »Večernika«. 23683-15 Naicenejše kupite MIZARSKI IN STAVBENI LES, kakor tudi ves les za plotu in brajde — kurivo, cement, apno, poljčanski pesek. Trgovina Kraše r, Studenci 2,3557 -15 Kupim rabljeno STREŠNO OPEKO. Greif, Primorska ulica 3. 23637-15 Komrvietno TRIDELNO OKNO, 175X150, primerno za delavnico, se proda- Naslov v ogl odd, lista____________23640-15 16.000 kom nove ZIDNE OPEKE po ceni prodam- Vprašali: Levstikova 28, Tezno- 23804-15 POHIŠTVO-OPREM/k Jo 20 bes#d 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SPALNICE. 11:1)11 NICE. KU‘-HINJE vseh vrst v -najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobita / zalogi pohištva Aleksandro va c. 48. 4311—1 2 POLICI s pultom 3X40 cm dolgi, se po etn i prodala- Vprašati Mulec, Glavni trg 18- 23781-17 Prodani OTOMANO, skoraj novo. Dr- Verstovškova 32. Pobrežle—Maribor 23719-17 StaAe-tmkek mize, vrtne zaklopne garniture Vam. dobavlja najbolje in najceneje I. PUCKO, Maribor, Tržaške 57 Rosni kupci zahtevajte cenik! Otmkevemtke v različnih modelih, globoke, pletene in športne kupite poceni pri F. NovaR Jurčičeva ul. 6 Dobite v vsaki strokovni trgovini. KOHIŠTVO za spalnico, rabljeno, se ugodno proda. Vprašati: branjarija, Vetrinjska ul 6. ______________________33656-17 Proda se lepo, SKORAJ NOVO POHIŠTVO. Vprašati Kneza Koclja ul. 37 ali Mlinska ul 40 pri Šimpl. ______________________23699-17 Proda se STARINSKA SPALNICA Mlinska ul. 24. 23803-17 POHIŠTVO predalčnik z nastavkom, mizo. oboje iz orehovega lesa, gramofon, vse lepo- Proda Drvenik, Ptuj, Aškerčeva 10. 23819-17 ŽENSKI KOTIČEK do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din BARVANJE LAS TRAJNI KODRI z najnovejšim aparatom in preparatom z garancijo po znižanih cenah. Salon Mra* kič, Maribor. Koroška c. 7. _______________________22749-18 KUPUJEM po najvišji dnevni ceni krojaške. šiviljske, pletilske. vol nene odpadke staro, žemper, volno, cunje, iuto vreče itd. Kovačič, Tyrševa ul. 35- Bivše strojne tovarne. 23288-18 Zaler Albina jc položila izpit s prav dobrim uspehom kot damska kroja-čica. Taborska 7. 1944 Nova TEMNOSIVA OBLEKA se ugodno proda- Martbor, Radvanjska 54. 23785-18 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din INTELEKTUALEC, Slovenec, za sebe preskrbljen samec, išče inteligentno, simpatično osebo ne izpod 40 let s sredstvi. (Kompanjonstvo ali zakon.) Dopisi »Slovenska agencija«, Split, Branimirova ulica________________23708-19 DOBRO PLAČAM, kdor me nauči plesati- Isti naj javi naslov pod »Nedelje — Maribor« 23707-19 GOSPODIČNA, ki bi porčila 301etnegii, dobro situiranega obrtnika, naj pošlje ponudbe pod »Srečna* na upravo -Večernika«, Celic. 23713-19 OBRTNIK, srednjih let, ždi poročiti osamljeno dekle ali vdovo brez otrok. Ponudbe poslati im upravo »Večernika«, Celje pod »Razočaran« 23712-19 STAREJŠI GOSPOD želi poročiti gospodično ali vdovo od 30 do 40 let s kapitalom od 20 tisoč din. Kapital potreben za odkup polovice hiše* Imam tudi dobro službo. Ločenke niso izključene. Cenj. ponudbe poslati pod »Lepa bodočnost« na ogl. odd »Večernika«. _____________________23697-19 URADNIK želi sipoznati gospodično ali vdovo do 30 let, iz Celja ali okolice. Ponudbe na ogl. oddelek lista pod »Diskretnost« 23704-19 STRAŽNIK v Zagrebu, 25 let, rim. kat., zelo lep in soliden gospod, mesečna plača 1350 din, združena s pokojnino. Poročil bi gospodično z dežele ali mesta. Ponudbe z din 10 v znamkah je poslati na »FIDES«, Zagreb. Vlaška 66. 23750-19 TRGOVEC - PODJETNIK, dobrosrčen, zdrav, z lepim nastopom (brez obvez), žei iskreno življenjsko družico ali pa kompanjonko s primernim kapitalom- Cenj- dopise pod »Jutranji svit« na ogl. od delek »Večernika« v Mariboru 23798-19 INDUSTRIJALEC, 39 let star, s premoženjem 1,700-000 din, mesečnim dohodkom 6000 din, išče za- konsko družico. Navodila da je proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 23728-19 VDOVA, ugodne zunanjosti, dota 600 tisoč -din, išče zakonskega druga. Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 23729-19 PRIKUPLJIVO OSAMLJENKO sprejme v skupno gospodinjstvo obrtnik, upokojenec. — j Starejše z dohodki imajo I prednost. Dopise na ogl. odd. ! Večernika« pod »Skupno de-j lo«. 23673-19 Vzamem | STAREJŠO ŽENSKO jv dosmrtno oskrbo, katera bi .posedovala nekaj gotovine -Cenj. ronudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod šifro j Mirno življenje«. !___________________23633-19 VDOVEC želi spoznati delavno žensko srednje starosti za skupno go spodinistvo- Dopisi na oglasni odd »Večernika« pod ! »Dota zaželena«. 23655-19 I SRESKI SODNIK, 32 let, rim. kat., zelo prijeten in soliden, v VII, skupini, bi poročil gospodično iz boljše obitelji z dežele ali me sta. Informacije in ponudbe , je poslati z 10 din v znamkah na »FIDES«, Zagreb — Vlaška 66- 23748-19 VDOVA, 44 let, rim kat-, brez otrok, solidna in dobrS, dota okoji 120.000 din, bi poročila boljšega gospoda, lahko tudi z otroki. Diskretne ponudbe z 10 din v znamkah ie poslati na »FIDES«. Zagreb. Vlaška 66. 23749-19 VDOVA s 40-000 din gotovine, se že- li poročiti z upokojencem ali obrtnikom. Ponudbe na ogl. odd. »Večenika« pod »Vestna«. 23740-19 UČITELJICA, 28 let stara, dota v gotovini 250.000 din išče zakonskega druga- Navodila daje proti na k^zilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 23735-19 LEKARNAR, 31 let star, z lastno lekarno v vrednosti 1,200-000 din, išče zakonsko družico. Navodila daje Proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 23736-19 TEIEFON 29-07 likan GOSPOSKA IS Zbirajte odpadke Staro železo, baker medenino. svln«*c. cink, star oaolr. cu-nle krojaške ndrez ke. tekstilne odpadke. ulaževino. ovčio volno, eoveio dlake kupuie vedno oo na.-vlfiiih cenah Arboiter Dravska al. 15. Te 26-23. VDOVA, popolnoma sama, 35 let stara, dota v gotovini 80.000 dinarjev, išče trgovca, obrtnika ali slično. Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10. 23725-19 INŽENIR v državni službi, 30 let star, mesečna plača 2100 dini iščem zakonsko družico. Na-| vodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelači-čev trg 10.___________23726-19 GOSPODIČNA, 25 let stara, dota v gotovini 100,000 din iščem trgovca ali slično. — Navodila daje proti nakazil« 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 23727-19 SAMSKI TRGOVEC, posestnik in hotelir v letoviš kem kraju bi želel spoznati v svrho ženitve gospodično ali vdovo brez otrok, staro nad 30 let, z nekaj premoženja. Resne ponudbe s sliko poslati .pod »Boljša bodočnost« na ogl. odd »Večernika«. 23753-19 VDOVEC, 481eten, s premoženjem štiri milijone din, mesečno rento 19.000 din, išče zakonsko 'dru žico. Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10 23730-19 LOČENKA, 33 let stara, dota v gotovini 160-000 din išče moža, ki ie voljan biti samo njen. Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 23731-19 VIŠJI ŠUMARSKI SVETNIK — 52 let star, z mesečnim dohodkom 4 do 7000 din, išče zakonsko družico Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10- 23732-19 GOSPODIČNA, 19 let stara, dota v gotovini 250 tisoč din, išče zakonskega druga. Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. ______________________23733-19 UČITELJ, 32 let star, mesečna plača 1800 din. išče zakonsko druži co Prednost imajo učiteljice ali slično. Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. ______________________23734-19 GOSPODIČNA 22 let stara, visoka, simpatična, dobra gospodinja, šivilja se Želi poročjtj., Prednost ima železničar ali pensionist. Ponudbe poslati pod »Poštena« na upravo, Celje. 23817-19 GOSPODIČNA, 19 let stara, dota v gotovini 150-000 din, išče zakonskega drUga. Navodila daje proti na kaziiu 10 din »NADA«, Zagreb, Jeičičev trg 10. / 23737-19 ZDRAVNIK, 32 let star, s premožerffem 500.000 din, mesečnim dohodkom 8 do 10-000 din, išče zakonsko družico. Navodila daje proti nakazilu 10 din »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. 23738-19 GLASBILA io 20 besed 15 din. vsaka nadalinln beseda ! din Prodam RADIO »TELEFUNKEN« ali zamenjam za motorno kolo do 200 ccm. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 23615-20 Prodam MALO HARMONIKO dvorazredno, z dobrim glasom. Klaneček, Studenci, Obrežna cesta 87- 23814-20 Kupim KLAVIR ali PIANINO. dobro ohranjen- Ko rope c — Slomškova ul. II. Studenci. ______________________23680-20 Prodam PIANINO, skoro nov, krasen glas. moderen. Aškerčeva 16-I-, vrata 6 23679-20 M O S K I PRI ŽIVČNI SLABOSTI poskusile */aU,Wr Wkf Or»0 f»»«j »TO -Doci M * Maki lekarn) Po ftljl mo Poiljemo <*»*»• bi o ŽELEZNIČAR, 55 let. vdovec, rim. kat., aktiven, strogo soliden, mesečna plača 2100 din, združena s pokojnino Ima hišo v Za-grebu v vrednosti 300.000 di- | narjev, bi poročil vdovo, gospodično, staro do 50 let. — Informacije pošilja proti nakazilu 10 din v znamkah »FIDES«. Zagreb. Vlaška 66. 23747-19 aaa*SS»fcf. Pozor! Redka prilika! Nov RADIO APARAT model 1941, krasno izdelan, 6cevni luksuzni super, z magičnim očesom, se radi od-potovanja poceni proda. — Ogledati: Pregljeva ulica 4 23745-20 VOZILA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Dvovprežna črna KOČIJA s konjsko opremo vred se proda Naslov v oglasnem oddelku lista. 23604-22 Kupim dobro ohranjeno MOŠKO KOLO Krznarstvo Železnik, Kopališ ka 2. 23782-22 Prodam NOVE GARE. Mejna ul. 30 23778-22 Prodam dobro ohranjen GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Ogledati v ponedeljek, 10. t. m. od 14. ure naprej Kejžarjeva 14, levo 23751-22 Prodam PLATEAU-VOZICEK Sodna ulica 15, pritličje, levo 23742-22 BMW 251) ccm dobro ohranjen, kupim. Pismene ponudbe na Naveržnik —■ Maribor, Sodna ul. 30 23739-22 Kupim MOTORNO KOLO znamke »Ziindapp« ali »Vic-toria« 200 do 250 ccm Naslov v ogl. odd- »Večernika« 23769-22 Kupim staro zunanjo AUTOGUMO 34X7. z vsaj dobrim platnenim delom. Stare Simon — Boli Bistrica. 23710-22 Prodam ŠPORTNI VOZIČEK. Mlinska 35. 23682-22 Dobro ohranjen, globok OTROŠKI VOZIČEK naprodaj Vprašati: Spodnja Radvanjska c. 11 Nov vas. ______________________23618-22 Kupim SAMO MOTOR do 98 ccm, brez okvirja. — Cenj. ponudbe na J- Borušek, Jerovškova c. 21 Maribor. 23588-22 Pfl t«f. POU J.H- Prodam ali zamenjani PISALNI STROJ za motorno kolo. Vprašati: Spodnja Radvanjska c- 3. _______________________23645-22 Kupim dobro ohranjen RIBIŠKI COLN. Naslov v ogl odd. »Večernika«- 23668-22 PRIDELKI do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din BRESKOVO DREVJE najboljših sort posadite v vrt ali vinograd- Začnejo roditi kar drugo leto! Najžlahtnejši in najbolj zdrav sad. Tudi češnje, češplje, slive in nizke vrtnicž še dobite pri Dolinšku v Kamnici pri Mariboru. 23609-23 11 hi SADJEVCA — 3 hi razlinga, do 2 lil- sli" vovke in dobro mlekarico s teletom prodam v aprilu-Naslov v ogl odd. »Večernika« 23533-23 Kupim manjši MLEČNI POSNEMALMK- Naslov: Veleprodaja vži83* lic. Tyrševa 14- 23644-23 SLADKO SENO prodam- Lobnik Franjo. R«‘ še št. 168.__________3365 h23 Ugodno se proda 1000 LITROV VINA v šmarskem okraju Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 23657-23 Kupim več voz GNOJA najraje s Pobrežja I- Lovec, Studenci, Aleksandrova 2*. 23755-23 . PRVOVRSTNO SENO in otavo proda poceni Draksler, Studenci, Kralja Pctra C. 90. 23793-23 SENO v balah proda Suppanz- "T Aleksandrova 19 23701---’ ŽIVALI do 20 besed 15 din, vsaka nadaljni* 1'cceda 1 din GOJITELJI KANARČKOV! Prodam 4 kletke z gnezdi ** valjenje in 13 malih kletk. "7 Gubčeva ul. 12 — Studenci- 23759-24 KOBILA 162 visoka, za težko delo, se poceni proda. Knuplež, Pekre _____________________ 23810-24 OPOZORILA do 20 besed 20 din, vsaka nadallo)* beseda 2 din NAZNANILO. Preselil sem svoio krojaško delavnico iz Aleksandrove c* v Jurčičevo ul. 4-1. Vseffl drž. nameščencem 10 odst. po r/ust Kroiaški salon Jakob Erbus. 2179S—2= IZGUBLJENO do 20 besed 15 din, vsaka nadalioi* beseda I din Izgubila se je SREBRNA ZAPESTNA URA na poti od Betnavske cest® do Aleksandrove ceste. P°" šten najditelj naj jo odda pr° ti nagradi na policiji 23631-27 RAZNO do 20 besed 15 din. vsaka nadalinl* beseda 1 din VEVERICE, DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste diviačin kupujem P° najvišiih dnevnih cenah-Sprejemam v strojenje in baJ vanje. Peter Semko, Mari-bor, Aleksandrova cesta ________________________20774-28 POZOR! Vsakovrstne rabljene str°' ie, orodje in želozne. litinske ter drugo kovinske predme* te, cunje, papir, gumi in stek' lovino kupuje po najvisji*1 dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor. Kneza Koclja uh03 žt. 14, telefon 21—30, ter P°' družnica vogal Ptujske 111 Tržaške ceste, telefon 24^ 94. 22955^2» ~*SADNA DREVESA: slive, češplje, breskve in n1®* relice, kakor tu-di konifer1'’ okrasna drevesa in grmov)c' Liguslrum za živo trajnice (pezene) itd. odda)“ Vrtnarija in drevesnica olel5‘ Sevalnega društva za ines10 Maribor, Koroščeva ul 29. . 23756-2® MNOGO DENARJA si prihranite, ako prinese* Vaše stare klobuke v str®'' kovno izdelavo od 20 din J1*' prej- Klobučarua Baboš^ Vetrinjska 5- 2381-'^ Veliko izbiro Čisto volnenega blaega za damske in moške spomladanske ola- šče, obleke, kostume ter nepremočljivi ' ' hubertus loden, blago za uniforme. Vse ;? I Naročite Deianie" inje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, ^' J J Ali se hočete svojega Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oži so cesto posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker so sicer bolečine še stopnjujejo. Nudim Vam zdravilno, sečno kislino raz* ^ trajajoče, izmeno snovi in izločevanje pospešujoče domače zdravljenje s pijačo ki so na umeten uačiu povsem naravno sestavlja iz nekega blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga jc dobrotljiva mati narava darovala bolnim ljudem. Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih v vseh državah obstoječih skladišč pc/vsem zastonj in. franko poučno razpravo. Sami sc boste uverili o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem naglem delovanju. Poštno zbiralno mesto: Panonia-Apotheke, Bodapest 72 Postfach 83, Abt. H. 300 za sigmiranjc zabojev, vreč, sodov kož, kamenja itd. SiaiHfu^ke SiputkaJtotua Štampiljke iz gumija in kovin »Sofra« Oregorčičeva ulita 24 Maribor, ® Telefon 25-1C Posestniki pozor! Najnovejši tehnično izpopolnjeni mali kmečki JELTOM mlini na kamne, ki meljejo vse vrste žita v poljubno fino in navadno moko, izdelujejo zdrob, čistijo žito ter imajo vključeno napravo za izdelovanje ješprena in kaše. Kamni so vodoravni (ležeči), tako, da ne morejo žgati moke. Lahek tek! — Prvovrstna izdelava! Cene zelo solidne. iTe vrste mlinov Vam dobavi domača tvrdka )elenc Adolf & Tomažin LJUBLJANA Celovška cesta 49. — Mlin na ogled v trgovini. Krojači! Šivilje! NAJNOVE3SE MODNE JOURNALE * stalno na zalogi Knjigarna in papirnica Tiskovne družbe Maribor, Cankarjeva 1 Telefon štev. 25-45 DNEVNO SVEŽE POŠILJKE cvetače (kartijole) solate, druge zelenjave, jabolk, pomaranč in limon po najnižji dnevni ceni. Eksport Koražija na drobno na veliko Kolodvorska ul. 1 — Aleksandrova c. 51, telefon 2363-Naročila sc dostavijo v Mariboru in okolico takoj in brezplačno. Razpošiljanje po pošti in železnici. 1947 mmmmmmammmmmmm■*-. neodvisno revijo realističnega mladega rodu, ki se bori za pravični red, za svobodo človeka in s tem za boljšo slovensko bodočnost. — Naročnina za vse leto samo din 80.-—, za dijake popust. — Ljubljana, poštni predal 103. Posamezna številka se prodaja po din 10.—. TISKOVNA DRUŽBA Maribor, Cankarjeva 1 Zlato in srebro. I rodaja v Mariboru bnlijante, zastav Ijalne listke išče nujno za nakup SCHNEIDER m siuva jurčičeva 8 ZAGREB. NIKOLICEVAIO llOBejtBv^ Maribor, Gosposka 15 nranm Moderni šiaserji za ples ln petje edino na ploščah Zahtevajte brezplačne sezname Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov: I. Kocmut, Meljska cesta 1 Nainoveiši modeli otroških vozičkov, dvokoles in delov, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri F. Haljeh Slane Bergant, Maribor Aleksandrova cesta 24 ♦ Telefon it. 24-14 VERITAS GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE Anton Bremec Celje Oglejte si veliko zalogo' Zahtevajte cenik' Kupujem vse industrijske in obrtniške odpadke po sledečih n: Staro železo od din 1.50 do din 2.—, strojna litina din 2.25, baker din 15.—-, medenina dm 12.—, svinec din 3.50, cink din 3.50. Cunje, mešane, žaklje-vine proste din 3.50, krojaški odpadki do din 30.—. Tekstilni odpadki: bombaž, surove čiste niti din 23.—, barv. bombaževe niti din 11.—, umazane niti do din 5.—, volnene jopce in nogavice do din 24.—. Odpadki od tovarn za perilo, beli, čisti, do din 15.—, barvani do din 9.—, papir od aktov in tiskarn do din 1,40 za kilogram. — Nakupovalci imajo še posebne procente. Zahtevajte cene! Ne poslušajte raznih prekupčevalcev po ulicah, prepričajte se osebno! — Vse te predmete prodaste po najboljših cenah pri znani tvrdki Veletrgovina s surovinami SLUGA IVAN, MARIBOR, Tržaška cesta 22 TELEFON 2272 V globoki žalosti naznanjamo, vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustila za vedno naša nad vse ljubljena mama, stara mama in tašča gospa Zechner Mariia vdova po tramvajskem sprevodniku v petek, ob 9.30. uri, po dolgi mučni bolezni in odšla k vsemogočnemu. Pogreb drage ranjke bo v nedeljo, dne 9. t. m., izpred hiše žalosti na Pesnici, Ob pol 14. uri popoldne. Pesnic a, dne 8. marca 1941. Globoko žalujoča rodbina LIKAVEC in ostalo sorodstvo. POSOJILNICA NARODNI DOM v Ittar bora z. z. o. ». 9 naistaresi slovensk denarn zavod v Mariboru mm REZERVE BLIZU DIN 12,000.000'- GRAD v« PUTNIK, Maribor, grad. Tel. 21-22,21-29 vljudno sporoča, da začne s prodajo srečk za novo 42. kolo dne 18. marca 1941. Tudi v tem kolu se bo srečnim igralcem na dobitkih in premijah izplačalo skupno ter je v interesu vsakogar, da si čim prej zagotovi svojo srečko pri naši uspešni kolekturi. Izrežite spodnjo naročilnico in jo odpošljite z Vašim naročilom še danes! Točna, solidna in diskretna postrežba! Glavna kolektura državne razredne loterije Vas sledeče srečke za 42. kolo Naročam razred komad 7> po din 100 komad */* po din 50' GRAD SREČE razred Putnik, Maribor S srečkami mi pošljite tudi Vašo položnico Točen naslov Izd ta In urejuje ADOLt RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Sl \\MJ Dl. 1ELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi se ne rrač&jo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva š(ev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11