GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 29. JULIJA 1965 — LETO I., ŠT. ? CENA 30 DIN — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DAN VSTAJE Ureditev delovnih razmerij v RLV 22. julija praznuje slovenski narod štiriindvajseto obletnico največjega in najslavnejšega dejanja svoje zgodovine — obletnico svojega prebujenja in prerojenja. Pred 24. leti so vojske milijonskih narodov, nahujskane od podivjanosti, vdrle v našo deželo ter nam z ognjem in mečem prebrale obsodbo, da se moramo iz hlapcev ponižati v sužnje, počasi izumreti in izginiti s površja svoje zemlje. Ta preizkušnja, ki je bila nedvomno najtežja kar smo jih pri nas kdajkoli doživeli, je rodila tudi naše največje dejanje — upor in' revolucijo. Slovenski človek se takrat ni ravnal po tako imenovanih viteških pravilih vojskovanja, to se pravi, da ni sovražniku prodal svojega premaganega meča in nato še globlje upognil hrbet, da bi lizal prah z njegovih škornjev pridušenim cviljenjem m s moledoval za giolo, pasje življenje. Ne, ravnal je tako, da je pobral prvo gorjačo in udrihal z njo dokler se ni oborožil s sovražnikovim orožjem in ga za ceno mnogih življenj svojih so-bratov tudi premagal. Ko so prve novice o uporu, prodrle v svet — in prodrle so kaj kmalu, zakaj takšna dejanja so v zgodovini zelo redka, prav posebno redka in skoraj nezaslišano pa so pri malih neznanih ljudstvih — so po svetu zmajevali z glavo in razsodili, da je to blazno dejanje, dejanje obupa primitivnega in nekulturnega ljudstva, dejanje uboge živali, ki je ujeta, pa se otepa in bije do poslednjega smrtnega diha. Toda kaj kmalu se je pokazalo drugače. Upor je dobil organizirano .obliko. Iz majhnih skupin so nastajale čete, odredi, brigade, divizije. Ljudstvo je šlo v boj in je nmi- Po ustavi iz leta 196J so delovna razmerja našem družbenopolitičnem sistemu medse- Po boju pa si je zavihalo rokave in odšlo na delo, da bo nekoč tudi domovina, zdaj resnično njegova domovina, vsa nova in prerojena. To veliko delo še zdaj opravlja, opravlja z marljivostjo in požrtvovanjem, z veseljem in pogumom in tudi s ponosom. Sadovi njegovih naporov, rojeni to pot v žuljih in znoju, niso izostali. Čeprav še nimamo vsega, kar bi želeli, imamo vendar upanje, da bomo imeli in to prav kmalu. Saj je slovensko ljudstvo pridno, delavno, skromno in polno ustvarjalnega poleta. V čvrsti skupnosti z vsemi bratskimi jugoslovanskimi narodi, bomo v bodoče dali vse od sebe, da bi bilo nam kot tudi našim potomcem lepše in boljše. Gospodarska gibanja v občini Velenje PODATKI O GOSPODARSKIH GIBANJIH V PRVEM POLLETJU LETA 1965 KAŽEJO, DA SE SPLOŠNE NESKLADNOSTI V BLAGOV-NO-DENARNIH ODNOSIH IN NA TRŽIŠČU KAŽEJO TUDI V VELENJSKI OBČINI. OB PREKOMERNEM NARAŠČANJU ZAPOSLENOSTI IN OSEBNIH DOHODKOV, ZAOSTAJA PRODUKTIVNOST DELA. RAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE JE IZPOD POVPREČJA ZADNJIH LET NA KAR V GLAVNEM VPLIVA SLABŠA ZALOŽENOST S SUROVINAMI IN REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM. Osnovni pokazovalci gospodarskih gibanj v prvem polletju 1965 kažejo, da je na nekaterih, za gospodarski razvoj pomembnih področjih, prišlo do večjih odstopanj od planskih predvidevanj, kar je razvidno iz naslednjih indeksov: INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA — fizični obseg proizvodnje — zaposlenost v industriji — produktivnost IZVOZ POTROŠNJA Tj- in vo C\ ON t ™ > sO .S a o. Oh .S hh 110,2 102,4 105,8 104,1 170,8 105,3 97,2 183,6 108,5 121,0 108,9 164,5 0 osebni dohodki zaposlenih 132,8 145,3 — cene na drobno 118,0 — življenjski stroški — nominalni oseb. dohod, na zaposl. 123,0 137,9 — realni oseb. dohod, na zaposl. 113,4 9 proračunska potrošnja % investicijska potrošnja 234,0 242,2 Gibanja v prvem polletju letošnjega leta imajo iste značilnosti kot gibanja v lanskem letu in ker se kljub sprejetim ukrepom na teh področjih ne kažejo močnejši premiki k željenim ciljem, bo- treba . vložiti nadaljnje napore za uskladitev teh gibanj. Kot poseben problem v tem obdobju je produktivnost dela v industriji. Podatki kažejo, da produktivnost dela zaostaja tako za planskimi predvidevanji za leto 1965 kot za doseženo produktivnostjo v prejšnjih letih. Gospodarske organizacije bodo morale temu vprašanju posvetiti večjo skrb, ker je to tudi o-srednji problem in pogoj za uspešno uveljavitev predvidenih gospodarskih ukrepov. Za leto 1964 in 1965 je značilno hitro naraščanje cen deloma kot po- sledica zavestnih usklajevanj, deloma pa kot posledica reševanja notranjih problemov gospodarskih organizacij preko višjih cen. Porast cen se je odrazil tudi v povišanju življenjskih stroškov. Vrednost izvoza industrijskih izdelkov je v prvem polletju 1965 348.418 ameriških dolarjev, kar je za 83,6 o/o več kot lani v istem obdobju. S tem je bil letni izvozni plan naše občine izpolnjen v višini 48 %. Na ugodno izpolnjevanje izvoznih nalog vpliva izvoz v mesecu juniju, medtem ko je v ostalih mesecih znatno odstopal od planskih izvoznih predvidevanj in bil mnogo nižji kot v enakem obdobju lanskega in prejšnjih let. Letos so se povečala tudi vlaganja v osnovna sredstva, ki so za enkrat večja kot v istem obdobju lani. Investicije so porasle predvsem v industriji in rudarstvu ter v stanova-njsko-komunalni dejavnosti. Kljub temu se je razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami v letu 1965 poslabšalo v škodo negospodarskih investicij. Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami je znašalo v letu 1964 61 : 36, v letu 1965 pa 66 : 34. Na porast investicijskih vlaganj v industriji in rudarstvu pa vpliva republiški kredit za izgradnjo EKK, medtem ko so investicijska vlaganja industrijskih podjetij ostala na nivoju lanskega leta. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je promet v trgovini na drobno na območju občine povečal za 38,7 ",'n. Ob upoštevanju splošnega indeksa porasta cen v trgovini na drobno, po katerem naj bi cene v obravnavanem obdobju porasle za okoli 18 %, lahko sklepamo, da se je dejanski obseg prometa v trgovini na drobno povečal le za okoli 20 %. Vsekakor je na višino prometa v trgovini na drobno v zadnjem času vplivalo pomanjkovanje nekaterih proizvodov, slabši asortiment blaga, težji pogoji za najemanje potrošniških kreditov in še neurejene cene. Po zamrznjenju cen je v trgovini začelo primanjkovati nekaterih vrst blaga. Prodaja nekaterih vrst raio, a ker je umiralo za življenje ni umrlo, temveč je zmagaLo in ostalo na svoji zemlji novo in prerojeno. V 'boju si je izpisalo temeljne postave, ki po njih živi. b°lna d®lov"a1 minerja med člani delovne •> 1 skupnosti v delovnih organizacijah. Ce gre za medsebojno delovno razmerje bodo delavci sami odločali o vstopu delavcev v delovno skupnost, prenehanju delovnega razmerja, dopustih, osebnih dohodkih, skratka o vseh zadevah, ki izvirajo iz delovnih razmerij. Določbe, ki jih prinaša novi zakon o delovnih razmerjih so popolnoma nove in izvirajo iz razvoja našega samoupravnega sistema, ki dobiva vedno več pristojnosti iz rok države. Prav zaradi tega je temeljni zakon podal samo okvirje in načela, katerih se naj posamezne delovne organizacije držijo pri izdelavi svojih pravilnikov, oziroma do 8. aprila 1966 začasnih sklepov. Kljub vsemu pa naše delavsko samoupravljanje še nI toliko utrjeno, da bi mu lahko prepustili samostojno urejevati delovna razmerja, tu pa daje temeljni zakon o delovnih razmerjih omejitve, ki se jih morajo novi pravilniki držati. Zaradi samoupravnega značaja delovnih razmerij je novi zakon v zasnovi in karakteristiki popolnoma drugačen od znanimi prejšnjih predpisov. Pravila zakona so pretežno direk-livna in instruktivna ter navajajo in usmerjajo delovne skupnosti, kako naj s svojimi samoupravnimi akti urejajo status delovnega človeka, ki je sklenil delovno razmerje, kako naj opredeli njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti v zvezi z delom, na kakšen način in kdaj mu status člana delovne skupnosti preneha itd. Tak direktiven značaj imajo tudi tista določila, ki postavljajo minimum in maksimum pravic In dolžnosti delavcev v delovnem razmerju. Takšna pravila oziroma napotki so v zakonu nujno potrebna, ker družbena skupnost ne more prepustiti delovnim organizacijam na voljo, da vprašanja medsebojnih razmerij regulira ali pa ne. Takšno prepuščanje urejanja delovnih razmerij bi lahko imela za posledico individualno in subjektivistično odločanje ln šikaniranje delavcev. Prepušča pa delovnim skupnostim, da si same poiščejo najprimernejše rešitve posameznih elementov delovnega razmerja. Centralno mesto in veljavo imajo torej samoupravna pravila tistih splošnih aktov, ki jih sprejmejo delovne skupnosti same. Ta pravila in tendenca so vnaprej določena samo v toliko, kolikor je potrebno, da se za-jamči enak družbeno-ekonoinski položaj delavca. Obseg ostalih pravic, to je materialnih in socialnih tem, ki jim je osnova osebno delo, pa so področje samoupravnega uvajanja. Delavsko samoupravljanje tako nI izvr- temveč ustvarja pri urejanju medsebojhih delovnih razmerjih svoja lastna pravna pravila. To pomeni, da Je pravic® če je bila kršena po pravilu samoupravnega akta, mogoče uveljaviti ne samo v delovni organizaciji, temveč tudi pred sodiščem, ki so mu samoupravni akti iz področja delovnega prava v posameznih primerih vir prava. V zvezi s pooblastilom, ki nam ga dajeta ustava iz leta 1963 in temeljni zakon o delovnih razmerjih, smo tudi na rudniku lignita Velenje sprejeli nekaj začasnih sklepov za katere smatramo, da so najnujnejši in sicer: — Začasni sklep o stopanju delavcev v delovno skupnost. — Začasni sklep o kršitvi delovnih dolžnosti. — Začasni sklep o dolžini letnega dopusla. — Začasni sklep o prenehanju delovnega razmerja. Vsi ti sklepi bodo veljali do 8. aprila 1966, torej do tedaj, ko mora biti Izdelan dokončni pravilnik o delovnih razmerjih. ZAČASNI SKLEP O STOPANJU DELAVCEV V DELOVNO RAZMERJE Ta sklep pričenjamo z uvodom, v katerem navajamo, da vsa prosta delovna mesta z navedbo pogojev dela, prijavijo ustrezne službe podjetja organu službe za zaposlovanje delavcev ter jlli objavijo z oglasom, ozi- blaga se je ustavila zato, ker trgovina ni mogla cen prilagoditi višjim proizvajalčevim cenam. Izbira blaga se ni bistveno zmanjšala, pač pa se kažejo nekateri znaki zoževanja asortimenta v nekaterih trgovskih strokah. Z nekaterimi novimi tolmačenji, ki se nanašajo na prodajo bla- Sevalec višjih pravnih predpisov ga, ki mu trgovina ni mogla posta- ............ ——•»«"•"» viti cen, se položaj izboljšuje, vendar pa še vedno ni dovoij plastike, žime za obleke, toaletnega papirja, čistilnih praškov, brusnih plošč, poljedelskega orodja, jeklenih meril, gorčice, močnih krmil, žičnih pletiv, mesnih konzerv itd. Blaga primanjkuje predvsem tam, kjer je razlika med prejšnjimi in sedanjimi proizvajalčevimi cenami velika. Na manjšo založenost pa vpliva tudi omejitev kreditov za obratna sredstva. Promet v gostinstvu se je povečal za okoli 35 %. Število gostov pa ie v prvih petih mesecih letošnjega leta nekoliko nižje kot je bilo v enakem obdobju lanskega leta. Znižalo se je predvsem število tujih gostov. Nočitve gostov so v majhnem porastu, kar kaže na to, da je doba bivanja v porastu. Hermina Kiančnik roma z razpisom v javnih innformativnih sredstvih. Delavec se sprejema v delovno skupnost praviloma za določen čas, v izjelhnih primerih pa se lahko sprejme delavca na delo za nedoločen čas, in sicer: — če traja izvršitev dela le določen čas; — če se začasno poveča obseg dela; — če je treba nadomestiti na delovnem mestu začasno odsotnega delavca. Ko govorimo o sprejemu je potrebno določiti v ta namen organe, ki bodo sprejemali delavce v delovno skupnost. Na RLV so določene 3 komisije za sprejem delavcev: — KZS pri jami vzhod," janii zahod in klasirnici . — KZS pri gradbenem obratu in obratu EFE. — KZS pri slektrostrojnem obratu, avtopar-ku, splošni upravi in zunanjem obratu. Te komisije določijo delavski sveti ekonomskih enot za katere so predvidene. Pri organih za sprejem na delo pa bo Ireba delati razliko, če gre za delavce na vodilnih delovnih mestih in za delavce na ostalih delovnih mestih. O sprejemu delavcev na vodilna delovna mesta bo odločal upravni odbor za ostale delavce pa komisija za sprejem. Direktorja podjetja imenuje delavski svet po posebnem postopku, ki ga določa temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in organov upravljanja- Vsi, ki stopajo v delovno skupnost RLV, razen nekvalificiranih delavcev morajo opraviti poskusno nalogo, s čimer bi se ugotovile njihove delovne sposobnosti. Poskusno delo se razlikuje od dosedanjega poskusnega delovnega razmerja. Temeljni zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delavec opravili določeno delo ali nalogo, ne pa, da mora določen čas prebiti na delu. Ta naloga pa se mora opraviti v naslednjih ro- — poskusni rok za delovno mesto KV hi VK traja 10 dni; — poskusni rok na delovno mesto sred. strok, izobr. 20 dni; — poskusni rok za delovno mesto z visoko strok. izob. 30 dni; — poskusni rok za delovno mesto vodilnih uslužbencev 3 mesece. Pri poskusnem delu je potrebno določiti program del in nalog za posamezna delovna mesta, ki jih mora v poskusnem roku opraviti novi delavec. Poleg tega se mora določiti organ, ki bo ocenjeval poskusno nalogo (neposredno predpostavljeni, vodja EE In član komisije za sprejem delavcev). KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI Med lažje kršitve delovnih dolžnosti spadajo vse tiste kršitve delovnih dolžnosti, ki zaradi majhnega pomena kršitve nimajo hujših posledic in se presojajo v vsakem posameznem primeru glede na specifičnost dela, ki se opravlja v določeni ekonomski enoti. Med težje kršitve delovnih dolžnosti spadajo zlasti: — Ponarejanje listin ali dajanje nepravilnih podatkov z namenom, da bi se preslepilo podjetje, kar utegne vplivati na sklenitev, trajanje in prenehanje delovnega razmerja — Vsako dejanje oziroma opustitev, ki ovira ali onemogoča pravilno delovanje rudnika; — rovzročitev premoženjske škode rudniku — Zloraba položaja ali prekoračenje danega pooblastila; — Opustitev okrepov za varnost delavcev ali zaupanih stvari ali premajhna skrb za take ukrepe. _ — Nespoštovanje ukrepov za higiensko In tehnično varstvo pri delu; — Neopravičena oziroma nedovoljena odklonitev izvršitve delovnih nalogov, ki jih izdajajo pristojni organi RLV; (Nadaljevanje na 3. strani) ■■■Itllllllfltlllltttf llllltttllillflttlll(llltlllllfltlllilll«tlllll(llllllltillllllf((llllll(ltllllllltlliilll((lilllllltttllllllllfilllllllllill«llllil(lf llilllilllli IIIIIIIlIlIlllllIIKllllllllliiitiiiiiniiiliiiitlilii Odprli so kopalni bazen V ŠOŠTANJU SO LETOS ODPRLI LEPO UREJENO KOPALIŠČE S TREMI PLAVALNIMI BAZENI. KOPALIŠČE IMA VSE POTREBNE NAPRAVE KOT SO KABINE, LEŽIŠČA ZA SONČENJE IN BUFFET. V TEH VROČIH POLETNIH DNEH IŠČEJO V I^JEM OSVEŽITVE ŠTEVILNI KOPALCI. PRIDITE TUDI VI! ftlllllllllflllllBIIIIIIIAlilllllJIlllIlillllllllilllill ililllliillililliillllillllillllllillllllllllllilllllllllllllll IIIIIIIIIIII1I1I4I llif lilllllillll IIIlil I llllll III tli lllll I lllltlllll llllilllllltl lllltllllClIllflliifiiflil UKTNJEN PREHOD PREKO ŽELEZNICE ,Med drugimi komunalnimi deli, ki so bila opravljena v lanskem letu v šmartnem ob Paki, je bil asfaltiran in urejen tudi nakladalni prostor pri železniški postaji. S to ure- ditvijo se je uresničila dolgoletna želja vaščanov tega kraja, saj jim je to postajališče z velikimi mlakami v deževnem in oblaki prahu v suhem vremenu povzročalo mnoge neprijetnosti. Ureditev postajališča je stala preko 30,000.000 dinarjev, stroške pa sta poravnali občina Velenje in železniško transportno podjetje, vsak do polovice. Z ureditvijo postajališča je nastal za prebivalce Malega in Velikega vrha nov problem. Preko postajališča je speljana urejena cesta, ki povezuje ta dva kraja s središčem Šmartnega ob Paki. Po tej cesti hodi tudi večina otrok v tamkajšnjo popolno osnovno šolo. Ta cesta je bila z ureditvijo postajališča prekinjena in prevozi z motornimi ter vprežnimi vozili niso več mogoči. Sedaj se mora promet s temi vozili opravljati po precej daljši obvozni cesti. V zadnjem času pa železnica preprečuje tudi peš hojo preko bivšega prehoda. Če stokrat postavlja na bivši prehod železniške vagone, ki jih nakladajo. Otroci, ki hitijo v šolo in domov in tudi ostali občani, so v stalni nevarnosti, da se bo zgodila nesreča. Svet krajevne skupnosti Šmartno ob Paki je nedavno obravnaval pismeno zahtevo 96 kmetov in delavcev iz Malega in Velikega vrha, da se ta prehod ponovno tako uredi, da bo preko njega omogočena hoja in vožnja z vsemi vozili. Svet krajevne skupnosti je zahtevo vaščanov v celoti podprl in predlagal, da bi za pešce uredili prehod, prehod za vozila pa bi se naj zavaroval z zapornicami. Z ureditvijo tega prehoda bi bilo ugodeno zahtevi številnih občanov v tem kraju in bi bilo zaradi tega prav, da bi železniška postaja ugodila in jasno obrazložila svoje stališče. Učencem in staršem^ za novo šolsko leto SEZNAM UČBENIKOV, PRIROČNI KOV IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN ZA ŠOLSKO LETO 1965/66. Takšnih in podobnih barak, ki kvarijo lep zunanji videz, je v Šoštanju še več. Toda ti dve sta še posebno vidni. Stojita za hotelskim vrtom, torej tam, kjer se ustavi največ turistov. Ce bi odstranili baraki, bi lahko na tem prostoru uredili parkirni prostor za motorna vozila. Kulturna dejavnost v Plešivcu Že nekaj let v Plešivcu ni- prave kulturne dejavnosti. Vzroki za to so najrazličnejši. Eden izrried njih je pomanjkanje družbenih organizacij, drugi Vzrok pa je v premajhni aktivnosti organizacij na vasi. Vzrok nedejavnosti je tudi v tem, ker manjka nekoga, ki bi dajal spodbude za omenjeno dejavnost. V zadnjem času se je končno tudi v kulturnem pogledu naši vasi premaknilo. To omenjam v prid aktiva mladine, ki je po zaslugi predsednice aktiva Pogorelčnik Milke, nekoliko izboljšal kulturne dejavnosti v kraju. Mladinci so v prostorih šolske stavbe napravili zasilni oder in povabili igralsko družino iz Doliča. Prosvetno društvo iz Doliča je gostovalo s komedijo Pesem s ceste. Odigrana komedija je bila zelo všeč gledalcem. Zatem je aktiv mladine povabil na gostovanje prosvetno društvo Planinar iz Belih vod. Belo-vodčani so takoj naslednjo nedeljo zelo uspešno predvajali naši publiki veseloigro Trojčki. Teden dni pozneje, ob priliki proslave 20-letnice osvoboditve, je plešivska šolska mladina igrala partizanske skeče in dala vzpodbudo, da bi tudi odrasli kaj priredili. Mladina se je začela učiti tudi dva skeča, vendar je še prezgodaj reči, kdaj bo premiera. Kaj še trenutno zavira razvoj kulturne dejavnosti v Plešivcu? Pri obeh gostovanjih tujih igralskih skupin smo opazili, da je prostor v katerem so predvajali igre, premajhen. Gledalci so morali ostati pred vrati. Tako smo opazili, da je prostor, ki je prvenstveno namenjen za pouk, premajhen za prireditve. Ko bo dvorana zgrajena na podstrešju šole, tega problema ne bo več. Mladinci se dograditve prostora za družbeno dejavnost zelo veselijo in upamo, da bodo pripravljeni napraviti akcijo zbiranja sredstev za opremo v dvorani. Pustatičnik Martin Mladinska knjiga poslovalnica Velenje, sporazumno z Osnovno šolo Gustava Šiliha in M. Pintarja ter Gimnazijo Velenje, obvešča cenjene stranke, da lahko že sedaj nabavijo spodaj navedene učbenike in šolske potrebščine za Šolsko leto 1965/66. I. RAZRED Knjige: Prvo berilo, Prva računi- ca; Zvezki: 3 kom. črtani 40 listni, 1 kom. brezčrtni 40 listni; II. RAZRED Knjige: Drugo berilo, Druga raču-nica; Zvezki: 4 kom. črtani 60 listni; III. RAZRED Knjige: Tretje berilo, Tretja ra-čunica; Zvezki: 4 kom. črtani 60 listni, 1 kom. črtan A-4 format 100 listni, trde platnice, 2 kom. šol. beležke; IV. RAZRED Knjige: četrto berilo, Spoznavanje slov. jezika, Računica za četrti razred, Spoznavanje narave za četrti razred; Zvezki: 2 kom. črtani 80-100 listni, kom. črtani 40 listni, 1 kom. brezčrtni 40 Ustni, 1 kom. črtani 100 listni, A-4 format, 1 kom. črtani 80 listni, A4 format, 1 ikom. notni zvezek manjši format; V. RAZRED Knjige: Peto berilo, Spoznavajmo slovenski jezik za 5. razred, Angleška vadnica za 5. razred, Spoznavanje družbe za 5. razred, Spoznavanje narave za 5. razred, Računstvo in geometrija za 5. in 6. razred; Zvezki: 3 kom. črtani 80 listni, 2 kom. črtani 60 listni, 2 kom črtani 100 listni, A-4 format, 2 kom. brezčrtni £0 listni, A-A format, 2 kom. brezčrtni 80 listni, A-4 format, 2 kom. notni mali format; VI. RAZRED Knjige: Šesto berilo, Srbohrvat-sko berilo za 6., 7., in 8 razred (no- vo), Angleška vadnica za 6. razred, Zemljepis za 6. razred, Zgodovina za 6. razred, Spoznavanje narave za o. razred, Računica in geometrija za 5. in 6, razred, VII. RAZRED Knjige: Slovensko berilo III, Sr-bohrvatsko berilo za 6., 7., in 8, razred, Spoznavajmo slovenskijezik za 7. razred, Angleška vadnica za 7. razred, Zemljepis za 7. razred, Zgodovina za 7. razred, Fizika za 7. razred, Kemija za 7. razred, Nauk o človeku za 7. razred, Matematika za 7. razred, Teorija glasbe; VIII. RAZRED Knjige: Slovensko berilo IV, Srbo-hrvatsko berilo za 6., 7., in 8. razred. Spoznavajmo slov. jezik za iT. razred Angleška vadnica za 8. razred, Biologija za 8. razred, Fizika za 8. razred, Kemija za 8. razred Zgodovina za 8. razred, Zemljepis za 8. razred (novo), Matematika za 8. razred, Teorija glasbe; GIMNAZIJA Knjige: Slovenska književnost, Svetovna književnost I, Slovenski kn jižni jezik I (novo), Besedna umetnost, Angleška vadnica I, Angleška čitanka, Zgodovina. Aritmetika, algebra in (Nadaljevanje na strani 3) RAZPIS Ravnateljstvo gimnazije Velenje razpisuje prosto delovno mesto administratorke Pogoj: obvladovanje računovodskih in administrativnih poslov. Prijave pošljite do 5. avgusta 1965 na naslov — Gimnazija Velenje, Vodnikova 2. IIIIMtllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllltlllllUlIHIIIIIIIIHIIIIIlItllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllillllllllllllMIllllllllIIIHIIIIfllllllllDIII ; fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiin.....Minimumi............................................................................................................... Uspehi delovnih enot rudnika lignita Velenje GOSPODARJENJE V DELOVNIH ENOTAH SE JE V I. POLLETJU ŠE POGLOBILO IN REZULTATI OBs TAKEM POSLOVANJU NISO IZOSTALI. ORGANIZACIJA DECENTRALIZIRANEGA POSLOVANJA SE JE ŠE BOLJ RAZŠIRILA IN GOSPODARJENJE SE JE OB UVEDBI OBRAČUNSKIH ENOT ŠE BOLJ PRIBLIŽALO NEPOSREDNEMU PROIZVAJALCU, KI JE S TAKIM NAČINOM TUDI NAGRAJEN ZA VEČJO PROIZVODNJO IN ZA ZNIŽANJE PROIZVODNIH STROŠKOV. NA TA NAČIN JE VSAK POSAMEZNI PROIZVAJALEC VEZAN NA LASTNE REZULTATE DELA IN PREKO OBRAČUNA ČISTEGA DOHODKA TUDI NA SVOJ OSEBNI DOHODEK. Izpolnitev letnega plana po ekonomskih enotah v I. polletju v odstotkih je naslednja:_ Ekonomska Količinski Finančni enota plan v % plan v % Jama vzhod 54,5 55,2 Jama zahod 58,7 58,7 Jama zahod — OMKT 26,8 41,3 Jama zahod s— raziskave 55,7 55,7 Klasirnica 53,4 55,7 Elektrostrojni obrat 61,3 49,5 Avtopark 42,1 43,5 Zunanji obrati 55,7 55,7 EFE Šoštanj 48,7 50,4 Tiskarna 57,6 44,7 Splošna uprava — 56,3 55,6 31,2 Vse ekonomske 'enote Povprečno 55,1 Gradbeni obrat 34,8 Rudarski šolski center 57,0 58,3 Delavski klub 45,6 45,6 Izpolnitev količinskega plana, ki je v podatkih prikazana v odstotkih na letni plan, je presežena dejansko za 10,2 %, Ekonomska enota jama vzhod je imela ugodne rezultate v proizvodnji, z znižanjem stroškov pa je svoj finančni rezultat še izboljšala. Tudi delovne sile ni primanjkovalo in se v zadnjih mesecih pojavlja celo pre-šežek po planu. Nastane porast jeklenega oporja, ker je nastopila večja potreba nad planiranim in se po- javljajo tudi večji izredni odpisi zaradi deformacij, lomov in izgub. S pripravami je večji napredek, kot je bil planiran in tudi odkop na 86. etaži je začel pred planom. Ekonomska enota jama zahod je sicer plan precej presegala, vendar nastopa v zadnjih mesecih precejšen izpad zaradi začetka odkopava^ nja na severnem krilu, kjer se pojavljajo težji pogoji dela. Kljub temu rezultat v obračunu ni negativen, ker je proizvodnja v začetku leta precej nad planom. Proizvodnja na OMKT pa je pre-lacej pod planom, ker se ne dosega planirane tonaže, kljub temu pa nastopa porast stroškov. Raziskave se sicer razvijajo po planu, vendar z večjo udeležbo tujih uslug in nekaj majšimi lastnimi storitvami, ker je poleg OSRD Trbovlje, ki je svoja dela že končalo, udeležen še gradbeni obrat RLV in pa Geološki zavod za zunanja vrtanja. Klasirnica beleži sorazmerni rezultat osnovne proizvodnje in zajema tudi količine za RŠC. Elektrostrojni obrat ima ugodno realizacijo dela, slabša pa je realizacija materiala. Vse obračunske enote imajo ugoden rezultat, nekaj slabše rezultate beleži mehanična delavnica. Avtopark1 plana ne dosega zaradi neizkoriščenosti težke mehanizacije, ker je deževno vreme, analogno temu je tudi finančni rezultat, ki si- cer ne izkazuje izgube, nekaj slabši v sredstvih za osebne dohodke. Zunanji obrat ugodno realizira svoj plan ob potrebah, ki nastopajo v ostalih ekonomskih enotah. Tudi EFE Šoštanj, glede na prejšnja leta, ob postavljenem letnem planu ugodno realizira naloge, vendar v odvisnosti obratovanja TE Šoštanj z nekaj slabšim skladom osebnih dohodkov. Splošna uprava dosega svoj dohodek v razmerju čistega dohodka ekonomskih enot in ima sorazmerni rezultat celotnega podjetja. Gradbeni obrat postavljenega plana ni realiziral, ker se pred izvajanja gradbenih del postavlja vrsto pogojev objektivnega značaja. Precej dobre rezultate pa ima rudarski šolski center, ki je presegel količinski in finančni plan. Rezultat dohodka pa je ob stroških in dosež-ni realizaciji izredno ugoden. Stroški v celotni strukturi ekonomskih enot napram letnemu planu so naslednji: material 50,5%, električna energija 45,7 %, tuje usluge 72,1 %, raziskave 53,8 %,-rudarska škoda 53,4 %, površinski zasip 53,3% elektrostrojni obrat 62,3%, avtopark 43,7%, zunanji obrat 47,6%, kopalnica 49,6 %, popravilo jeklenega o-porja 51,2 %,amortizacija 51,6 "/o. investicijsko vzdrževanje 51,3%, ob-ratovna režija 55,7%, upravno-pro-dajna režija 51,6%, intereni rezervni sklad 52,8 %, rezervni sklad OD 57,6%, skupni sklad EE 118,5%, OD splošne uprave 56,8 %. Stroški so sicer sorazmerni izvršitvi plana realizacije, vendar izstopajo tuje usluge, predvsem pri raziskavah, kjer se pojavljajo dela gradbenega obrata, RŠC, OSRD Trbovlje ter tudi Geološki zavod Tudi elektrostrojni obrat je v porastu predvsem pri delih na raziskavah oziroma črpališču. Rezultati, doseženi po ekonomskih enotah, so sledeči: (izraženo v % na letni plan). Jama vzhod: Realizacija 55,2 Poslovni stroški 52,3 Osebni dohodki 57,4 Jama zahod: Realizacija 60,3 Poslovni stroški 63,3 Osebni dohodki 58,2 Jama zahod OMKT: Realizacija 41,7 Poslovni stroški 34,3 Osebni dohodki 54,5 Jama zahod *— raziskave: Realizacija 54,7 Poslovni stroški 59,5 Osebni dohodki 43,1 Klasirnica: Realizacija 55,7 Poslovni stroški 51,4 Osebni dohodki 59,6 Elektrostrojni obrat: Realizacija skupna 49,5 Realizacija dela 56,3 Poslovni stroški 41,8 Osebni dohodki 57,3 Avtopark: Realizacija 46,7 Poslovni stroški 44,0 Osebni dohodki 51,4 'Zunanji obrati: Realizacija 56,8 Poslovni stroški 51,9 Osebni dohodki 55,3 EFE Šoštanj: Realizacija 50,4 Poslovni stroški 49,2 Osebni dohodki 53,4 in nastopajo po delovnih enotah še precej različni rezultati. To predvsem v številu delovnih dni, odpiranju novih kapacitet, staležu zaposlenih in nihanju stroškov. Zato u-stvarjajo delovne enote rezervne sklade, ki ob nihanju rezultatov u-blažujejo prevelika odstopanja. Obračune izvršijo po delovnih e-notah, katere svoje stroške tudi že davno zasledujejo in so po dekadah podatki o proizvodnji in stroški ter porabljenih efektivnih dninah objavljeni tako, da se ti operativno zasledujejo in odstopanja s pravočasnimi ukrepi urejujejo. Ob takem gospodarjenju je zainteresiran celotni kolektiv delovne enote, ki s svojim neposrednim vplivom ' lahko prinese boljše rezultate. Organi upravljanja in člani delovnih enot so polletne rezultate obravnavali na svojih sejah in zasedanjih. Obravnavalo se je stanje po ekonomskih enotah glede na predsto-ječe spremembe v gospodarstvu, po katerih bo situacija predvidoma težja in bo potrebno še večje prizadevanje celotnega kolektiva. Tudi centralni delavski svet je sprejel določene sklepe in naloge v luči predvidene gospodarske reforme. Samo povečanje produktivnosti in znižanje stroškov lahko zagotovi boljši življenjski standard članov kolektiva. Vse ekonomske enote skupaj: Realizacija 54,1 Poslovni stroški 51,5 Osebni dohodki 56,4 Iz podatkov ekonomskih enot je razvidno, da je sicer za 1,4% višji stalež zaposlenih v I. polletju dosegel za 10,2% ugodnejše rezultate v količinski proizvodnji. Vse ekonomske enote so dvignile produktivnost v I. polletju letos za 8,8% napram letnemu planu. Pogoji v proizvodnji / in uslugah se v posameznih obdobjih menjajo VEDNO VEC MOTORNIH VOZIL Število motornih vozil v velenjski občini dokaj hitro narašča. Število teh vozil narašča predvsem v zasebnem sektorju, dočim je število motornih vozil v družbeni lastnini v glavnem nespremenjeno. Vseh registriranih motornih vozil je bilo meseca maja 1068. Tako je sedaj v občini na vsakih 23 prebivalcev eno motorno vozilo. Osebnih avtomobilov je 525, motornih koles 417, avtobusov 8, specialni avtomobil, 7 sanitetnih avtomobilov, 83 tovornih avtomobilov, 25 traktorjev in 30 priklopnikov. kaktuse Ker se nahajamo v obdobju najhujše poletne vročine, je prav, da napišemo nekaj o rastlinah, ki vročino dobro prenašajo. Gre za posebno. družino takozvanih kaktusov, ki so poleg orhideje najbolj eksotične rastline, saj jih poznamo nešteto vrst in najrazličnejših oblik. Lepa ibirka kaktusov na balkonu ali okenski potici vzbuja pravo zadovoljstvo, posebno še takrat, ko se nekateri razcvetijo v prekrasno živo rim. rumeni, roza ali beli barvi. Kaktusi cvetijo bolj poredko. Posebno 4>'agi pa so nam zato, ker iyptijo samo nekaj dni ali pa tudi smo nekoliko ur. Zanimiv je kak-ms, katerega posebnost je, da se neke noči razcveti kar pol ducata prekrasnih belih čudovito dehtečih rož, ki proti jutru že ovene. Samo par ur življenske dobe teh prelepih cvetov zadostuje, da se kaktus zaradi mine, pa čeprav kratkotrajne lepote, imenuje »kraljica noči« ali pa po latinsko Cereus Grandijlorus. Domovina kaktusov je Mehika ter Srednja in Južna Amerika. Rastejo v puščavi ,stepi ali pa tudi v gorah, MALI OGLASI Prodam glinasto peč in radio aparat »Minerva«. Gustav Grobelnik, Celje, Trubarjeva 13. Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 245. Franc Lenko, Ravne 86, šoštanj. Izgubil sem plačilni karton RLV št. 394. Franc Grobelšek. Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 45. Stih Alojz, Preloge 24, šoštanj. kjer zapade tianje sneg. Kaktusi so samostojna vrastlinska družina, ki ja v glavnem sestavljajo naslednje pri nas bolj ali manj znane vrste: Echinocactus, Opuntie, z belimi, rumenimi in rdečimi drobnimi iglicami, Mamillarie z različnimi zvezdicami,' Cereusi, kosmati Pilocereusi itd. Preko 4.000 vrst jih je. Posamezne ekspedicije botaničnih vrtov pa jih še. nenehno dopolnjujejo. Naštete vrste kaktusov so pri nas najbolj znane in jih najdemo skoraj v vsaki malo bolj izpopolnjeni zbirki posameznih, pri nas sicer zelo redkih, ljubiteljev teh eksotičnih rastlin. Pri zahtevnejših zbirateljih naletimo tudi na takozvane Sukku-lente. To so rastline, ki so po obliki in debelih mesnatih listih: slične kaktusom. Sem spadajo Aloe, pisane Agave, Crassule in Sedumi. Sukkulante rastejo na suhih področjih Južne Afrike. V svoji domovini živijo skoraj v enakih pogojih kakor kaktusi, zato si v deževni dobi v svoje debele lista nakopičijo vode za sušne mesece. Po vsem zmotno je, ko nekateri mislijo, da kaktusi ne potrebujejo dosti vode. O tem, kako zalivamo kaktuse bomo pisali prihodnjič. V naravnem okolju kaktusi pridobijo vodo v deževni dobi, deloma pa tudi absorbirajo vlago jutranje rose in hladnih puščavskih noči. Zato tamkajšnji prebivalci obselcajo z. velikimi noži ali mačetami bodice in iz. mesnatega dela srkajo vodo. Toliko za uvod. Prihodnjič pa bomo ljubitelje kaktusov seznanili z gojenjem in nego naših bodičastih varovancev. V. K. Posnetek s tekme Topolščica — Branik na domačem igrišču v Topolšči-ci. Domači igralci so v temnih majicah. — Naši so zaigrali odlično in zmagali. Odbojkarji Topolščice drogi Mlada odbojkarska ekipa iz Topolščice je letos prvič tekmovala za prvenstvo mariborske odbojkarske podzveze. Ekipa je brez pravih tekmovalnih izkušenj pod vodstvom Franca Kavnika presenetila in v prvem delu prvenstva osvojila drugo mesto, kar je nedvomno lep uspeh. Odigrali so pet tekem, od ka- Lestvica spomladanskega dela: # \ Kaktusi — kotiček eksotike v našem stanovanju. Ureditev delovnih razmerij v RLV (Nadaljevanje s strani 1) — Pridobitev osebne gmotne koristi ter sprejemanje daril in drugih ugodnosti v zvezi z delom pri RLV in na njegovo škodo; — Neupravičena uporaba denarja ali vred-nostnih papirjev v svojo korist ali v korist takega; | -Prihod na delo y pijanem stanju; I' - Odklonitev, oziroma nepoklicano dajanje, f ifi dajanje netočnih podatkov, ki se morajo po veljavnih predpisih dajati opravičenim organom, zavodom in organizacijam; P — Povzročanje nereda ali pretepa na RLV; — Nošenje vžigalnih sredstev in kajenje na tistih delovnih mestih, katera določa pravilnik o higienskem in tehničnem varstvu; — Tatvine vsake vrste na škodo članov delovnega kolektiva ali na škodo podjetja; — Dva neopravičena izostanka (dva v mesecu ali dva zaporedna). Za začetek postopka, Paradi kršitve delovnih dolžnosti, so pristojni direktor, vodje ekonomskih enot ter vodje samostojnih služb. Za kršitev delovnih dolžnosti se smejo izreči, glede na težino kršitve, naslednji ukrepi: opomin, javen opomin, zadnji javen opomin, Izključitev iz delovne skupnosti. Organ, ki izreka ukrepe za kršitev delovnih dolžnosti, je komisija za izrekanje ukrepov za kršitev delovnih dolžnosti. Komisija za izrek ukrepov za kršilce delovnih dolžnosti je organ pri CDS in izreka ukrepe za težje kršitve delovnih dolžnosti. Komisija ima 3 člane in 3 namestnike. Predsednik mora biti član CDS. Za lažje kršitve delovnih dolžnosti se formirajo komisije za izrekanje ukrepov za kršitve delovnih dolžnosti pri delavskih svetih ekonomskih enot. Te komisije imajo prav tako 3 člane in 3 namestnike ob katerih mora biti predsednik član DSEE. Delavski svet ekonomske enote lahko izreka ukrep izključitve iz delovne skupnosti, le če gre za neopravičene izostanke (dva ali več v enem mesecu ali dva zaporedna). Ukrep izključitve člana iz delovne skupnosti izreka na predlog komisije za izrekanje ukrepov za težje kršitve delovnih dolžnosti CDS s tajnim glasovanjem, in sicer če je polovica članov CDS glasovala za ukrep je izključitev potrjena in zoper njo ni pritožbe (potrebna je kvalificirana večina). Odločbo o Izključitvi izda na podlagi sklepa delavskega sveta direktor ali od njega pooblaščena oseba. ZAČASNI SKLEP O DOLŽINI LETNEGA DOPUSTA DELAVCA Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po 11-ih mesecih neprekinjenega dela. Ce preide delavec iz ene organizacije v drugo in ne traja ta prehod več kot tri dni, se smatra, da v delu ni imel presledka. Letni dopust delavca traja najmanj štirinajst, največ pa trideset delovnih dni. Dolžina letnega dopusta se po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih ne določa več samo po delovnem stažu, ampak po pogojih dela (delovno okolje In teži na dela), zahtevnosti dela, doseženih uspehih dela ter po dolžini delovne dobe. Poleg tega pa se upoštevajo še posebni socialni pogoji, v katerih delavec živi. Delavci, ki živijo v posebnih socialnih pogojih dobijo, na že določen dopust, še: Invalidi nad 80 % 3 dni Invalidi nad 50 % 2 dni sama mati z otrokom do 7 let ali več otroki 3 dni mati z otrokom do 7 let 2 dni Izčrpan delavec 2 dni Delavcem izpod 18 let se letni dopust, odmerjen po že omenjenih kriterijih, podaljša za 7 dni. , Delavcem, ki imajo skupne delovne dobe 30 ali več let pripada 30 dni rednega letnega dopusta ne glede na njihovo delovno mesto In pogoje dela. Delavec ima v določenih primerih pravico do plačanega izrednega dopusta, ki sme znašati do 7 dni v posameznem koledarskem letu, in sicer: — ob sklenitvi zakonske zveze 1 dan — Ob porodu v ožji družini 1 dan — Ob strokovnem izpitu 1 dan — Ob smrti v ožji družini 2 dni (mož, žena otroci, starši upravičenca, brat, sestra, posvojenci, očim in mačeha — za brata, sestro, posvojenca, očima aH mačeho samo 1 dan, če niso v skupnem gospodinjstvu) — Ob preselitvi 1 dan Letni dopust določa, po kriterijih, ki so že navedeni, upravni odbor RLV. Na podlagi sklepa upravnega odbora izda direktor oziroma od njega pooblaščena oseba odločbo, proti kateri ima delavec pravico pritožbe na CDS RLV. POSTOPEK ZA DOLOČANJE DOLŽINE DOPUSTA Letni dopust določajo naslednji kriteriji: — Delovno okolje, — težina dela, — zahtevnost dela, — delovni staž. DELOVNO OKOLJE, TEŽINA DELA IN ZAHTEVNOST DELA — Za upoštevanje teh treh kriterijev služi tabela I. — Tabela I. ima v vertikalni liniji 7 kategorij, ki se nanašajo na pogoje in težino dela s tem, da so z »zgornjimi« kategorijami obsežena tista dela, ki se odvijajo v najtežjih delovnih pogojih in so po fizičnem naporu najtežja. — V horizontalni smeri ima tabela 6 kategorij, ki se nanašajo na zahtevnost dela. V smeri proti desni zahtevnost dela (ki ga kategorije obsegajo) upade. — Vrednosti v posameznih poljih predstavljajo ocene obeh dimenzij (pogojev in težina dela ter zahtevnosti dela). Vsakemu upravičencu torej odčitamo Iz te tabele oceno pogojev in težine dela v skladu z delom, ki ga upravlja. PRIMER: KV delavec, ki dela na odkopu (vertikala) dobi oceno 12; — Oceno, ki smo jo odčitali iz tabele I. prenesemo v dneve dopusta s pomočjo tabele II. (glej točko 4!). DELOVNI STAŽ Delovni staž bistveno vpliva na dolžino letnega dopusta. — Za osnovo pri določanju dolžine dopusta vzamemo 14 dni, ki po zakonu pripadajo vsakemu upravičencu. — Ostalo število dni določimo po stažu, s tem, da hkrati upoštevamo oceno iz tabele I. — To storimo s pomočjo tabele II., ki vključuje dve dimenziji, in sicer delovni staž (horizontala) in oceno tabele I. (vertikala). PRIMER: Uupravičenec, ki je dobil iz tabele I. oceno 12 (in ima staž 5—15 let) odčitamo v vrsti »12« v koloni njegovega staža (5—15 let) število dni, ki jih je treba prišteti k osnovi (t. j. k 14 dnem) iz tega odčitamo 8 dni. To se pravi, da Ima 22 dni dopusta 14 + 8). ZAČASNI SKLEP O PRENEHANJU DELA IN IZSTOP IZ DELOVNE SKUPNOSTI V tem poglavju je treba upozoriti na nov termin o prenehanju dela in izstop iz delovne skupnosti, ki pomeni splošen naziv za nekdanje odpovedi, za prenehanje dela pa sporazum, za prenehanje dela po zakonu in za odpust. Opozoriti je še potrebno na spremembo terminov posameznih institucij prenehanja dela, in sicer: namesto odpovedi je uveljavljena institucija prenehanja dela na zahtevo delavca, prenehanje dela po sklepu delovne skupnosti in brez pristanka delavca in prenehanje dela neodvisno od delavca in delovne skupnosti. Načini, kako mora delavcu prenehati delo v delovni organizaciji, oziroma more delavec izstopiti Iz delovne skupnosti so ti-le: po sporazumu med delovno skupnostjo in delavcem, na zahtevo delavca, po sklepu delovne skupnosti in brez pristanka delavca, neodvisno oil delavca in delovne skupnosti. Iz prej omenjenega je razvidno, da instituta samovoljne za- pustitve dela ni več, čeprav bo verjetno ta ostal še dalj časa način prenehanja delovnega razmerja, toda nepredviden v zakonu in internih predpisih, zato pa nezakonit način prekinitve z vsemi posledicami za delavca, ki je lahko s tem delovni organizaciji prizadejal škodo. Pri tem pa kot odvišen odpade avtoniatizem prenehanja delovnega razmerja zaradi izostanka po sedmih delovnih dneh, ker se je tak način prenehanja delovnnega razmerja s strani delovnih organizacij ponekod široko in neutemeljeno prakticiral. Delavec ima pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom v delovni organizaciji ter izstopiti iz delovne skupnosti. Predpogoj za prenehanje delovnega razmerja pa je, da delavec obvesti delovno skupnost o svoji nameri in da ostane nadelovnem mestu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu delovne organizacije. Ta čas, ko mora delavec ostati v delovni organizaciji ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 4 mesece, razen seveda, če se delovna skupnost in delavec nista drugače dogovorila. Cas, ko mora delavec ostati na delovnem mestu se določa po naslednjih kriterijih: delovni pogoji, pomen delovnega mesta, delovna doba. Dolžina časa, ko mora delavec ostati na delovnem mestu se določa po naslednji tabeli: Delavec lahko vedno preneha delo v delovni organizaciji, delovna organizacija pa lahko sklene, na je delavcu prenehalo delo v delovni skupnosti samo v teh primerih: a) ukinitev delovnega mesta; b) trajnejše zmanjšanje obsega dela, oziroma poslovanja; c) ugotovitev, da delavčeva delovna sposob-nnost ne ustreza zahtevam delovnega mesta, na katerem dela; d) če delavec izpolni 40 let, delavka pa 35 let pokojninske dobe. \ Delavec, ki kljub vsemu neha delati v delovni skupnosti, mora torej povrniti delovni organizaciji škodo, ki je zaradi tega nastala. škoda pa je enaka povprečnemu osebnemu dohodku delavca za čas, ko bi moral ostati na delu, razen, če ni s samovoljnim odhodom napravil še večje škode. Da se še enkrat povrnemo na čas, ko mora delavec ostati v delovni skupnosti. V tem času je delavcu zagotovljeno iskanje nove zaposlitve in sicer, če mora ostati v delovni skupnosti 1 mesec ima pravico na 4 dni v tem mesecu, če pa je ta čas daljši od enega meseca pa ima pravico do 6 dni odhajati iz delovne organizacije. Kdaj bo izkoristil ta čas, je stvar dogovora med delavcem in vodjem EE._ Delavec ima pravico" ugovora zoper vsako odločbo, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in dolžnostih iz delovnega razmerja. Splošni rok za ugovor pa je 15 dni od vročitve odločbe. Ugovor pa zadrži izvršitev odločbe. Pri tem pa je pomembno omeniti določbo, da ima delavec pravico biti navzoč na sestanku vsakega organa upravljanja, kadar se določa o njegovi pravici ali dolžnosti. Naj na koncu še poudarim smisel In vzrok, zakaj je bil tak zakon sprejet. Zavedati se je treba, da marsikje samoupravljanje še ni razvito in je demokratičnost odločanja še na šibkih nogah. Zato je osnovno vprašanje, kje je potegniti črto med državnim urejanjem in področjem, ki ga je mogoče prepustiti samoupravnim organom. Zakon je neglede na posamezne pravne rešitve postavil mejo, poleg tega odprl vrata samoiniciativi samoupravnih organov, da ti urejajo medsebojno razmerje, da pa ni pozabil točno postaviti temeljnih pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja. Logično, da je bilo lažje delati po staram zakonu, ki je precizno urejeval delovno razmerje pri Čemer pa lil mogel do potankosti urediti posameznih situacij, ki so se pojavile v delovnih skupnostih. Kakorkoli je že, težnje k popolnejšemu zakonu niso utemeljene niti realne, ker silijo nazaj k državnemu administrativnemu urejanju, to pa ne more biti pot h krepitvi delav«lcep3 samoupravljanja in demokratičnega odločanja v dčiovaitj organiza-cljah. Pionirji: 2. Oto Blatnik 3. Milan Jurčič 5. Franci Volk Pionirke: 1. Duška Fišer 2. Nataša Derrnol 161,4 očk 151,8 točk 133,2 točk 174,8 točk 167,6 točk EM 5 5 0 15 : 0 10 Topolščica 5 4 1 12: 5 9 Sever 5 3 2 9 : 7 8 Impol 5 2. 3 i'i 7 Branik 5 1 4 4.: 12, Jo. Zreče 5 0 5 2 : 15 '5 terih so izgubili le s prvoplasirano ekipo Elektromontaže iz Maribora, vse ostale tekme pa so dobili. Za odbojkarski klub nastopajo: Kavnik Franc, Kavnik Branko, Žagar Karli, Žagar Vlado, Starič, Ku-gonič, Opravs, Verko, Menhart in Klemenčič. Predsednik kluba pa je Vida Klemenčič. Rezultati: I. kolo: Topolščica — Zreče 3:1; II. kolo: Sever — Topolščica 0:3; III. kolo: Impol —• Topolščica 1:3; IV. kolo: Topolščica - Branik 3:0; V. kolo: Elektromontaža — Topolščica 1:3. KOTALKANJE Kotalkarji uspeli v Zagrebu Na zveznem pionirskem memori-alu »Stanka Bloudka«, ki je bil v Zagrebu so nastopili tudi kotalkarji »Partizan-Rudarja«. Ker letos ni bilo tovrstnega republiškega prvenstva, so bilt mladi velenjski kotalkarji močno oškodovani, saj je smelo na zveznem tekmovanju nastopiti samo določeno število tekmovalcev, ki ga je določila kotalkarska zveza na osnovi lanskoletnih rezultatov. Tako je lahko nastopilo iz Velenja samo 7 tekmovalcev, ki so tekmovali v treh skupinah in sicer: 3 pionirji, 2 pionirki in 2 para. Skupno pa se je tekmovanja udeležilo 20 mladih kotalkarjev iz treh klubov Hrvatske in Slovenije. Od Velenjčanov so se posebno izkazali Duška Fišer, ki je osvojila prvo mesto med pionirkami in par Tanja Vivod — Milan Jurčič, ki sta bila prav tako prva med pari. V konkurenci pionirjev pa je Oto Blatnik bil drugi. Pripomniti moramo, da so kot že na nekaj tekmovanjih velenjske kotalkarje oškodovali pri točkovanju sodniki iz Ljubljane, ki so obenem tudi vaditelji ljubljanskih kotalkarjev. Take odločitve prav gotovo ne morejo vzpodbudno vplivati na mlade tekmovalce. Rezultati, ki so jih dosegli Velenj-čai: ŠPORTNA VEST Elektra :žalec 52:33 V prijateljskem srečanju so pionirji košarkarskega kluba Elektre premagali vrstnike iz Žalca z rezultatom 52:30. KOŠARKA v Soštanjčani prvi V počastitev občinskega praznika Žalec je tamkajšnja občinska zveza za telesno kulturo priredila pokalni turnir v košarki, na katerem so nastopile mestne reprezentance iz Celja, Šoštanja in Žalca. Prvo mesto in pokal je osvojila reprezentanca Šoštanja, ki jo je zastopala nepopolna ekipa Elektre. Rezultati: šoštanj : Žalec 62:53; Žalec : Celje' 70:60; šoštanj : Celje 88:86. Vrstni red: 1. šoštanj 2. Žalec 3. Celje 4 točke 2 točke 0 točk Pari: točk 1. Tanja Vivod-Milan Jurčič 20,8 3. Bojana Jevšenak - Oto Blatnik 18,3 Učencem % in staršem za novo šolsko leto (Nadaljevanje s strani 2) analiza I, Geometrija V, Kemija za prvi razred gimnazij, Botanika; ' Vse zgoraj navedene knjige so predpisane za šolsko leto 1965/66, POMOŽNI UČBENIKI Nemški vadnica za peti razred, \ Nemška vadnica za šesti razredi■ Nemška vadnica za sedmi razred, Nemška vadnica za osmi razred, Ruska vadnica za peti razred, Ruska vadnica za šesti razred, Rusk^i vadnica za sedmi razred, Slovar: Slo-ven.-nemški in Nemško-slovenski, Slovar: Sloven.-angleški in Angleško -slovenski, Aritmetika in algebra za S.^razred a 160 din, Tablice kvadratov in kubov za osnovno šolo, Pregled srbske, hrvatske in makedonske književnosti a 120 din, Naši književniki in njihova dela, Tehnologija lesovine a 48 din, Tehnična vzgoja za sedmi in osmi razred, Priročne sličice za spoz. družbe in narave jza 3. in 4. razred, Slovensko-angleški slikovni besednjak. Šolski atlas. Prosimo cenjene stranke, da nakupijo potrebne šolske stvari že pred začetkom šolskega leta. Da bo prodaja tekla hitreje, bo poslovalnica pripravila komplete za nižje razrede osnovnih šol. Obveščamo, da bodo starši lahko šolske knjige in ostale potrebščine nabavili tudi v našem Kiosku pred Tržnico. Za nakup se priporoča Mladinska knjiga poslovalnica Velenje. Stran 4 Šaleški rudar 29. julij I9i Dober gospodar, lepo vozilo r t M Cesto se vozniki in lastniki motornih vozil pritožujejo, da imajo vozila slab lak, pri tem pa pozabijo, da so dostikrat sami krivi, ker so karoserijo vozila zanemarili, bodisi zaradi neznanja ali malomarnosti. Ločimo štiri faze negovanja karoserije: pranje, konzerviranje, poliranje in brušenje. Pranje 1 Za novo vozilo je važno zlasti to, da se ga čim pogosteje pere, ker se s tem lak utrjuje. Najbolj priporočljivo je pranje karoserije z gumijasto cevjo, ki ima na koncu gumijasto mehko ščetko, najvažnejše pa je mno- izpostavljena onesnaženju s cestnim prahom in drevesnimi listi. Tudi te vrste nečistoč moramo takoj odstraniti z mlačno vodo. Konserviranje vozila Pranje vozila je osnovna nega, temu pa sledi konseviranje. Konserviranje vozila je zelo važno za lak. Cas, v katerem začnemo vozilo kon-servirati, se ne. da določiti, zavisi od razmer in okolja, v katerem se vozilo nahaja. Na področjih, kjer je razvita industrija je zrak zelo onesnažen z raznimi snovmi, zato je potrebno vozilo prej konservirati, kot pa na področjih, kjer da topjlo prehitro ,ne izklapi. Tudi karoserija mo-rajbiti hladna. Vos>ki naredijo na karoserijo mikroskopsko tanek premaz. Silikoni odbijajo vodo, so obstojni proti oksidaciji in vremenskim vplivom, vročina in mraz nanje ne vplivata. Zaradi nizke površinske napetosti, ki jo imajo, se lahko zelo hitro in enakomerno razmažejo. Hitra topnost silikonov omogoča lahko in hitro čiščenje površin, prevlečenih s silikoni, ker se na površini, ki so prevlečene s silikoni, nečistoča ne prime tako močno, kot na površinah, ki s silikoni niso premazani. Najhujša posledica razpada laka pa sg pokaže v zimskih mesecih, ko se zasnežene ceste posipajo s soljo. Korozija te vrste se najbolj pokaže in izraža na kromiranih delih, zlasti na odbijačih, predvsem^ na notranji strani, na kar polagajo vozniki najmanj pozornosti. Najboljše sredstvo za zaščito pred korozijo na kromiranih delih je predhodno konzerviranje teh delov, ne samo na zunanji strani, temveč zlasti na notranji strani. Sneg prepojen s soljo, se na teh delih dalj časa zadržuje in je večja možnost za rjavenje. Najboljši .način za preprečevanje tovrstne korozije je zelo natančno pranje. Poliranje Vozilo poliramo le takrat, ko s pranjem in konzerviranjem ne dosežemo visokega leska. Pri nabavi polirnih sredstev moramo biti zelo previdni, da ne kupujemo polirnih sredstev, ki vsebujejo sorazmerno visok odstotek dostikrat zelo trdega sredstva. Zlasti je važna izbira polirnih sredstev za vozila, ki imajo lak iz umetnih snovi »Kunstharzlak«. Tudi pred poli-ranjem mora biti vozilo dobro oprano. PoMramo tako, da z mehko krpo, ali še bolje z vato, razmažemo po-lirno sredstvo v tanki plasti po laku. Tudi tu je važno, da ne poliramo v krogih, ampak v eni smeri od zgoraj navzdol v lahkih potegih, dokler ne dobimo visokega leska. Naenkrat ne smemo polirati velikih površin, ampak se lotimo večkrat manjših delov, da se polirno sredstvo na laku ne osuši. Polirati ne smemo prepogosto, ker s tem zmanjšamo plast laka, zlasti na ostrih robovih karoserije. Tudi sila s katero poliramo, ne sme biti prevelika, saj pri dobrih polirnih sredstvih dobimo izredno lep lesk že z lahnim poliranjem. I. F. KINO KINO SVOBODA VELENJE Dne 31. julija in 1. avgusta 1965 »GARSONJERA ZA 4« ameriški barvni CS film Dne 3. in 4. julija 1965 »POJTE Z NAMI« italijanski film Dne 5. in 6. avgusta 1965 »SVETNIK VODI PLES« francoski film Dne 7. in 8. avgusta 1965 »OSVAJALEC MARAKAIBA« italijanski barvni CS film Dne 10 .in 11. avgusta 1965 »RACIJA NA MAMILA« francoski kriminalni film Dne 12. in 13. avgusta 1965 »SLADKA PTICA MLADOSTI« ameriški barvni CS film Dne 14. in 15. avgusta 1965 »5 OSTRIŽENIH ŽENA« italijanski barvni CS film Dopisujte v »šaleški rudar« ■ Si Na območju med reko Pako in železniško progo v Družmirju pif Šoštanju so imeli pred leti občani lepo urejene zasebne njive. Kasnejs jih je odkupila kmetijska zadruga in na ta kompleks nasadila lucerno; Vse bi bilo prav, če bi posušeno deteljo tudi ob vsaki košnji pospravili Letos so jo tako dolgo sušili na stojalih, da je tam tudi segnila. Vzrol — morda, kot vedno v kmetijstvu, slabo vreme? Ali pa... Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju mesta Šoštanj najdeni naslednji predmeti: ženska denarnica z gotovino 3.184 din zavoj cigaret ZETA in vžigalic nylon mreža Pozivamo lastnike izgubljenih predmetov, da te prevzamejo pri oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Velenje v roku enega leta po objavi lega razglasa. Po tem roku bodo najdeni predmeti postali last SLP. ZAHVALA Zahvaljujemo se kolektivu rudnika lignita Velenje za obisk in prejeta darila, ki smo jih prejeli ob letošnjem rudarskem prazniku. Franc Geršak, Stanko Avbreht, Rudolf Hriberšek, Ferdo Blazinšek in Ivan Laznik — bolniki v zdravilišču Laško. PREKLIC Katarina in Martin Sovič, posestnika iz Raven št. 98 izjavljava, da sva od najine hčerke Alojzije por. Zapušek prevzela nazaj celotno posestvo v Ravnah (Rogvonikovo), ki sva ji ga izročila 1961. leta. Zato nisva plačnika dolgov in sklenjenih kupčij, ki bi jih napravila v najinem imenu zet Anton Zapušek ali njegova žena Alojzija. t Tudi storitve s konjsko vprego, ki bi jih opravil najin zet, ni upravičen zaračunavati on, ampak so koristniki uslug dolžni poravnati račun nama. s tltlltll111l1HllIlllllltlllltt1lllllll»lllllllltllllltllllllllllllllllllltlllllllll>llllllli>tlllllillllttllll>l>ll'liifiiiiii>iiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiifiiiiinii VELIKI MEDNAKOIINl SODELUJEJO PLESNI' PARI IZ DESETIH EVROPSKIH DRŽAV V PRIMERU DEŽJA BO PRIREDITEV V KULTURNEM DOMU POKROVITELJ KOMUNALNA BANKA VELENJE - IZVEDBA PLESNI KLUB LJUBLJANA - ORGANIZATOR TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE v soboto, 14. avgusta in nedeljo, 15. avgusta, na kotalkališču v Velenju, obakrat ob 19. uri