PeilniB* plačana v gotorini.
ŠTEV. 2] 5.
!’o-;uiu‘zna številka Din 1.—
LETO III
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemSi nedelje In praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: N Diii 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:	j	'
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Gonja proti dr. Krajaču.
Kakor je na eni strani gotovo, da imamo preveč ministrstev, tako pa je na drugi strani še bolj gotovo, da ne bi imeli preveč ministrstev, če bi bili vsi ministri tako delavni, tako sposobni in tako Požrtvovalni, kakor je minister dr. Kra-jač.
In ravno na ministra dr. Krajača se je v zadnjem času uprizorila po vsem opo-zicionalnem časopisju neverjetna gonja in to vsled njegovega gospodarskega načrta. Če bi se te gonje udeležili samo naši esdeesarski časopisi, bi to še nekoliko razumeli, ker ima g. dr. Krajač v resnici to zaslugo, da je preprečil marsikako njihovo nakano. Tako je tudi dr. Kraja-čeva zasluga, če je bila preprečena fuzija Ljubljanske kreditne banke s Slavensko ^anke, kar bi-pomenilo, kakor da se da-čisto gotovo ve, uničenje prvega sionskega denarnega zaveda, j^sluga dr. Karajač pa je ludi, če se
Zasedanje Zveze narodov.
volit
kor
ve v Zbornico niso vršile tako, ka-So želeli esdeesarski generali.
Zato	r65en0i ne čudimo, če je
jn vee#arsko časopisje preti dr. Krajaču
ce je to časopisje odgovorilo na veli-0potezen Krajačev gospodarski načrt sani o s smešenjem. Čudimo se pa, da se sedanje gonje proti dr. Krajaču udeležuje tudi drugo opozieionalno časopisje m sicer tudi tako, ki ga cenimo po nje-Sboi bi za pravico in poštenje.
Zakaj treba tu takoj povedati z vsem po\daikom. Ne bi bilo niti najmanjšega boja proti dr. Krajaču, če ne bi bil ta podvzel tako energično akcijo proti korupciji. In ne »Ir. Krajačevi politični nasprotniki, temveč prvaki korupcije so tisti, ki so s smešenjem dr. Krajačevega gospodarskega načrta hoteli uničiti ves njegov načrt. Ker v tem načrtu je ena točka, ki je zadela te ljudi najbolj v živo.
Po te mnačrtu se namreč prepoveduje, da bi bili državni uradniki člani uprave onih državnih podjetij, ki jih upravljajo. £ drugimi besedami se pravi to, da izgu-')e razni načelniki, inšpektorji in slični \isoki uradniki iz ministrstva ,po par sto-dinarjev letnih dohodkov. Da ome-J,,li|a 16 par najbolj kričečih slučajev, državna tovrna za sladkor v Čukarici je deiieitna, njeni upravni svetniki, ki so
nuradlliki Pa dobivajo letno po 300.000 Dm tantije-m. in enake krj_
čeče slučaje doživljamo tudi v vseh drugih državnih podjetjih. Če T>i bil pa dr. Krajncev gospodarski načrt uresničen. Potem bi vsi ti postranski ali pravilneje j5 avni dohodki uradnikov odpadli in zato tak krik in hrup proti dr. Krajaču.
Napadi na dr. Krajača pa so seveda lepo maskirani in dr. Krajačev gospodarski načrt se skuša smešiti le zaradi njegovih odredb proti šminkanju in kuhanju črne kave v ,ninistl.stvih '
Vtem oziru treba omeniti da ui dr. 1'iajaeev načrt samo
,,f'č delo vse vlade. In
njegovo delo, tem-
ne, izdajamo no-
bene tajnosti, če povemo,’ da sta ravno »be omenjeni odredbi od ministra, katerega se esdeesarsko časopisje' ne upa ni-li liajmanje napadati.
Ampak boj proti pudru tudi sicer ni nobena smešnost, ker se izda v naši državi letno za šminko, puder in slične stvari do 300 milijonov dinarjev. Toda kljub temu ni boj proti nepotrebni porabi šminke in pudra glavna stvar v Krajnčevem načrtu, temveč samo postranska. Težišče vsega načrta je čisto v drugih stvareh, a ravno o teh molče vsi oni, ki napadajo ta načrt. Naravno je to, ker ti ljudje imajo tako polno masla na glavi, da sploh ne smejo nastopati z odkritim vizirjem in zato so se zatekli k šminki in
Ženeva, 25. septembra. Danes bo podal v plenumu sveta Lige narodov naš delegat dr. Laza Markovič poročilo in resolucijo o arbitraži in varfiosti, ki jo je sprejela tretja komisija.
Konferenca c ameriških rezervacijah za vstop v haaško razsodišče je včeraj dovršila svoje delo in podpisala zapisnik, s katerim so te rezervacije sprejete s pripombami, na katere bo odgovorila Amerika. Ta zapisnik je včeraj podpisal dr. Laza Markovič. »Ameriške rezervacije bomo megli sprejeti,« je rekel dr. Markovič, >v pondeljek ali jutri.« Ako bo skupščina končala delo, bo zasedala komisija za razorožitev, ki je 18. maja izročila delo podkomisijam.
Lord Cecil je predlagal znižanje članov komisije od 8 na 6, tako da bi ostale samo velesile stalni člani sveta Lige narodov in pa Amerika. Dr. Laza Markovič je nato izjavil, da napravlja lord Robert Cecil zmedo. Ne vem, kaj pravzaprav hoče. Moram reči, da sem delegat kraljevine SHS in da nimam piravice odreči se svojega pooblastila. V-si delegati so proti lordu Cecilu. Ako Robert Cecil umakne svoj predlog, bo seja komisije prav kratka.'
IZJAVA DR. NINČIČA.
Dr. Ninčič odide v Pariz v soboto zvečer, ako se dovrši zasedanje Lige. Dr. Ninčič je izjavil, da gre v Pariz, da vidi kralja, sicer pa nima nikakega posebnega posla tam. »Ni točno,« je rekel dr. Ninčič, »da bom podpisal pogodbo s Francijo.« O komunikeju Male antantg je izjavil, da ga ne more izpopolniti z izjavami, ker za sestanek ni bilo posebnega programa.
Prihodnja konferenca Male antante bo
zaradi predsedniških volitev v Češkoslovaški kasno, ker se bodo volitve vršile v n.aiu 1997. Včeraj in predvčerajšnjim se je dr. Ninčič sestal z grškim ministrom zunanjih poslov Argiropulom. Predvčerajšnjim je sprejel dr. Ninčič tudi grške novinarje. Na vprašanje nekega novinarja, kaj bo, ako grški parlament zahteva izpremembe v pogodbi in konvencijah, je izjavil dr. Ninčič, da to ni mogoče, ker je treba sprejeti i pogodbo i konvencije en bloc ali jih pa odkloniti. Položaj na Grškem je prcvizoren. a dr. Ninčič misli, da s" vse stranke za sporazum z nami.
Stjepan Radič je bil predvčerajšnjim na obedu pri princu Arfa, predstavniku Persije. Radič odpotuje danes in prispe v nedeljo zvečer v Zagreb.
Seja vlade.
REDUKCIJA MINISTRSTEV SE IZVEDE TAKOJ.
Beograd, 25. septembra. Na svoji včerajšnji seji se je ministrski svet postavil na stališče, da se mora zakon o centralni upravi takoj sprejeti, in sicer /.e v izrednem zasedanju.
Po načrtu, ki ga namerava vlada izvesti, se mora s tem zakonom izvršiti takojšnja ukinitev ministrstva za kon ti-tuanto in ministrstva za vere. Čez nekaj časa pozneje naj bi se likvidiralo mini-
IvONFERENCE ACE STANOJEVIČA.
Beograd, 25. septembra. Včeraj dopoldne so imeli v lovski sobi hotela :>Pariz« daljšo konferenco Aca Stanojevič, Drago-vic, Mihajlovič, Simonovič in Ivkovič. Na tej konferenci so pretresali splošno situacijo v zvezi s stanjem v radikalni stranki.
Po izjavah iz dobro poučenih krogov se ie govorilo na tej konfernci tudi o povratku Nikole Pasica. Smatra se, da je Pasic po svojih izprehodih zopet obolel in da je tokrat obolelost mnogo bolj komplicirana kakor prej. Zaradi tega je Pa-šič brzojavno poklical k sebi Aco Stanojeviča, ki se je pred odhodom v Cavtat informiral pri imenovanih radikalih o politični situaciji in o stanju v radikalni stranki ter o tem, na kak način naj se to stanje uredi, ker postaja že dan za dnevom neznosnejše.
Ob tej priliki se doznava, da bo moral Aca Stanojevič, ako bi se Pašič ne povrnil okrog 1. oktobra, izvršiti zelo važno vlogo, ki jo bo moral prevzeti za pomir-jenje ali za likvidiranje zamotanih od-nošajev med radikalnimi poslanci. Isto-
Pudru in zato skušajo osmešiti dr. Krajačev načrt.
Da pa pomagajo tem parazitom smešiti dr. Krajačev načrt tudi oni opozicio-nalci, ki se bare proti korupciji, je ena najbolj žalostnih resnic iz naše politike.
V	interesu vsega prebivalstva je treba to povedati, ker gonja proti dr. Krajaču se mora nehati, ali pa so zmagali korup-cioriisti.
tako se doznava, da bo Aca Stanojevič delal na to, da bo Pašič pozval v Cavtat Uzunoviča, ki že pričakuje, kakor izgle-da, tak poziv. V dobro informiranih krogih se trdi. da naj bi z Aco Stanojevičem potoval v Cavtat tudi Ilija Mihajlovič, predsednik radikalnega poslanskega kluba. Ta odhod kakor tudi konference Ace Stanojeviča v Beogradu se v političnih ;rogih smatrajo kot dejstvo, da se je Pasic odločil, ako se zaradi bolezni ne bo mogel vrniti pred 'izrednim sklicanjem narodne skupščine, na katere dnevnem redu so stvari in vprašanja, ki se ne dajo dalje odlagati, da b'o izvedel gotove svoje načrte.
Zaečtek izvajanja teh načrtov se v radikalnem centru pričakuje z neobičajno nestrpnostjo. Istočasno se opaža zadovoljstvo, da se povrne z instrukedjami Aca Stanojevič, ki naj bi kot mnogo po-mirljivejši od Pašiča izvedel te načrte.
Stanojevič se bo mudil pri Pašiču le malo gasa
KOVINARSKA UREDBA PODPISANA.
Beograd, 25. septembra. Po sporazumu, ki je bil dosežen med lastniki listov in delegati JNU v pogledu uredbe m socialno zavarovanje novinarjev, je bila včeraj končno izvršena definitivna redakcija uredbe in sta pristojna ministra dr. Srskič in Milan Simonovič podpisala uredbo. Uredba bo jutri objavljena v Službenih novinnh«.
S to uredbo je podana osnova za rešitev socialnega položaja novinarjev in se z njo regulirajo odnošaji med novinarji in lastniki listov.
! slrstvo socialne politike, agrarne refor-I me, šum in rudnikov ter pošte in tele-| grafa.
j Odločitev o redukciji teh ministrstev j še ni definitivna in se bo o nji še raz-i pravi jato v ministrskem svetu. V vladi | imajo cel niz predlogov v tem pogledu, I a o njih je treba še diskutirati, j Zakon o stanovanjih se mora tudi spre-s jeti še v izrednem zasedanju, ker mora stopiti v veljavo že 1. novembra; s dem dnem preneha namreč 'veljavnost sedanjega stanovanjskega zakona.
Tragična smrt naših piloto ? v Pragi.
Praga, 25. septembra. Včeraj ob 9. dopoldne se jo vršil start pet jugoslovanskih aeroplanov. Eskadrilja bi naj bila poletela v Krakov. Goste bi naj spremljal češkoslovaški aeroplan.
Ko so dospele meteorološke vesti, se je postavil češkoslovaški aeroplan kot prvi na start, za njim so se razvrstili jugoslovenski aeroplani, ki so bili pod za-povedništvom podpolkovnika Jugoviča. Ostali aeroplani so bili v obliki klina in se pomikali v počasnem tempu proti startni liniji.
Pri startu se je -zgodila katastrofalna pomota. Naš pilot, poročnik Negovan, se je dvignil prezgodaj ter trčil v aeroplan, ki ga je vodil češki štabni kapetan Ko-štrba. Aeroplana sta trčila drug v drugega in padla na zemljo.
Trčenje se more samo tako tolmačiti, da je češkoslovaški aeroplan zakril s prednjim delom jugoslovenskega aeroplana. Starter je dal znamenje za pivi aparat, a jugoslovenski pilot je smatral to kot start za ,se. Očividci so videli, kako je dal jugoslovenski pilot polno moč aparatu, isto je storil tudi češkoslovaški, da se izogne trčenju, toda bilo je prepozno. V zadnjem času je jugoslovenski pilot skušal preskočiti češkoslovaški aeroplan, a je pri teni udaril s kolesjem v češkoslovaški aparat. Jugoslovenski aparat se je zaril v češkoslovaškega in oba aparata sta strmoglavila navzdol.
Trčenje je bilo tako hudo, da sta pod aparatom našla smrt podpolkovnik Jugovič, in češkoslovaški kapetan Koštrba. Podporočnik Njegovan, ki je bil težko ranjen, je umrl včeraj popoldne v bolnici. Zaradi te nesreče so prenehali s poletom v Krakovo in se zdi, da jugoslo-venska eskadrilja vobče ne bo poletela v Krakov.
NEUSPEH GENERALA AVARESCA.
Ženeva, 25. septembra. Po informacijah vlada na Rumunskem veliko neraz-položenje proti pogodbi z Italijo. Napori vlade generala A varescu, da dokaže, kako Italija jamči za pripadnost Besarabije, so brezuspešni, ker potek pogajanj dokazuje, da je Italija rezervirala definitivno odločitev do vstopa Rusije v evropsko politiko. Rumunska delegacija to taji in daje izjave, prežete s prozornim in neopravičenim optimizmom. Tukajšnji politični krogi smatrajo, da ta pogodba ni oslabila položaja Rumunije, temveč ga je ojačila.
SEJA DAVČNEGA ODBORA.
Beograd, 25. septembra. Popoldne je delal davčni odbor, ki je pretresal člene 113 do 135. Brez večjih izprememb so sprejeti členi 123—126, ki govore o razdelitvi davkov. Istotako člena 127 in 128. Rezerviran je člen 129, ki govori o obvestitvah davčnih oblasti o razdelitvi davkov. Rezerviran je tudi člen 130, ki govori o tem, da razdele davčne oblasti samo davek obvezancev, ki imajo dohodkov izpod 10 tisoč dinarjev. Členi 131 do 133 so sprejeti brez sprememb. Ti členi govore o reklamacijskem odboru. Člen 134 je rezerviran in govori o pritožbah, ki jih obravnava reklamacijski odbor.
H koncu je bil sprejet člen 135. Členi davčnega odbora sodijo, da bo danes diskusija o davčnem zakonu končana, ako se bo delalo v takem tempu, kakor se je danes. V celem ima davčni zakon 160 členov.
Razgovor z ministrom Pucljom
Včeraj je imel naš urednik priliko, da se je sestal z g. ministrom Ivanom Puc-ljem, ki je ravno prišel iz Beograda. Pri tej priliki je naprosil naš urednik g. ministra za kratek interview o najbolj ak-tuelnih političnih vprašanjih in njegovi prošnji se je g. minister ljubeznivo odzval.
Ker se v zadnjem času največ govori d gospodarskem programu vlade, je vprašal naš urednik g. ministra, kako si je zamislila vlada svoj gospodarski program in kako ga misli izvesti, nakar je gospod minister dejal:
Za Slovence je poleg vstopa SLS v vlado najvažnejše politično vprašanje
gospodarski program vlade.
Prva in glavna točka tega programa je 1’ajbi'ezob^imejša štednja in zmanjšanje proračuna, ker je oboje državna nujnost.
Predvsem treba poudariti, da imamo preveč državnih nameščencev. Za našo državo je 271.000 drž. nameščencev na vsak način preveč in naš proračun ne prenese 5 milijard izdatkov samo za državne nameščence.
V teh časih, 'ko pritiska težka gospodarska kriza vse sloje, zlasti pa kmeta, je nemogoče iz rednih proračunskih sredstev dobiti denar za investicije.
Lalikomišijeno vladanje v ,prejšnjih letih, ustanavljanje in otvarjanje cele vrste novih, deloma sploh nepotrebnih, deloma šele za poznejšo dobo važnih institucij, nas sicer še ni dovedlo tako daleč ko Francijo, kjer znaša dolg vsled obnove porušenih krajev 53 milijard, vseeno pa tako daleč, da moramo z največjo energijo na vsej črti izvesti skrajno in brezobzirno štedenje.
V prvi vrsti pa se tiče to štedenje proračuna, kajti samo tedaj, če bo izdelani proračun realen ter v okviru davčne sile prebivalstva, da se bodo razpisani davki mogli tudi izterjati, le pod tem pogojeni bomo uživali v tujezeinstvu kredit in le pod tem pogojem je dana možnost, da dobimo tuje posojilo, bre/. katerega je gospodarska obnovitev države nemogoča. Da nismo do sedaj mogli dobiti tujega posojila, je ravno vzrok v tem, ker vsa 4 zadnja leta ni* bil naš proračun realen.
Skrajno štedenje je treba izvesti tudi v vsej naši administraciji in sicer v prvi vrsti v centrali, a pozneje tudi v pokrajinah in sicer s pomočjo oblastnih samouprav, ki jih je treba sklicati.
V gospodarskem programu vlade je tudi reorganizacija Narodne banke, Hipotekarne banke in Poštne hranilnice, ki bi morale z dajanjem posojil po nizki obrestni meri predvsem uplivati na znižanje vladajoče stagnacije. Danes pa je stvar taka, da so samo nekateri posamezniki in banke v tem srečnem položaju, da uživajo bonitete teh zavodov, dočim pomenijo za široke plasti naroda samo težko breme. Samoposebi se razume, da bi moral narod vse te'vladne ukrepe podpirati na celi črti, ker drugače je vse naše delo iluzorno.
Treba pa si tudi že enkrat biti na jasnem, da nič ne pomaga, če vlada še tako štedi,, če pa nekatera gospoda noče razumeti, da se mora tudi ona v svojih izdatkih omejiti. To treba vedno znova naglasiti, ker ti luksuzni izdatki težko obremenjujejo našo trgovinsko bilanco.
Poleg stabilizacije dinarja pa je ravno aktivna trgovinska bilanca najvažnejši faktor za odpravo sedanje težke gospodarske krize. Aktivne trgovinske bilance pa ne bomo dosegli, dokler se ne bomo zadovoljevali na vseh poljih s svojimi domačimi proizvodi. Treba bo opustiti svilo, drage izlete v tujino in še marsikaj sličnih razvad, ki so se navlekle iz. zapada v naš sicer še zdrav in priprost narod.
Pri tej priliki pa naj omenim tudi pisavo takozvanih vodilnih slovenskih listov (»Jutra« in .Slovenca«) z ozirom na gospodarski načrt ministra dr. Kra jača. Odkrito povedano bil sem v za-d regi in nisem vedel ali l>i se jezil ali pa smejal, ko, sem bral to neokusno in samo v,a nevedneže primerno smešenje
prizadevanj m.nistra dr. Krajača. Te naše časnikarske dušice se vsled svoje 'skrajne opczicknalnosti niso niti zavedle, da s svojim smešenjem delajo nad vse slabo uslugo državi in narodu.
Zakaj akcijo proti prizadevanjem dr. Krajača vodijo danes oni direktorji, načelniki in drugi sinekuristi, ki uživajo po tri- do štirikratne tantijeme v različnih etabiziranih ali poti državno upravo stoječih podjetij in ki so v nevarnosti, da izgabe te mastne dohodke na račun celote, če se popolnoma izvede gospodarska reforma dr. Krajača, kar se bo — kot upam — tudi zgodilo.
Zato pa pravim z vsem povdarkom, da škcduje državi in vsemu prebivalstvu, kdor ^napada ta plemenita prizadevanja dr. Krajača.
Vstop SLS v vlado.
Naš urednik je nato zaprosil g. ministra, če bi mu ne hotel z ozirom na n,,egovo izjavo v »Novostih« podati tudi svoje mnenje o ev. vstopu SLS v vlado. Minister Pucelj je nato izjavil:
O tem vprašanju mislim še vedno tako, kakor sem izjavil po svoji zaprisegi kot minister. Sam sem vstopil v vlado, ker sem prepričan, da je za slovenski narod največja škoda, če ni zastopan v vladi. Slovenci ne bi smeli še nadalje slediti nesrečni taktiki dr. Korošca, ki vodi neplodno politiko, kar je politika SLS že vseh zadnjih šest let. Trdno sem prepričan, da je dolžnost SLS, ki je že na treh zaporednih volitvah dobila absolutno večino glasov slovenskega naroda, da vstopi v vlado in da tam pokaže, kaj zna.
In javno izjavljam tu, da sem takoj pripravljen odstopiti kot minister, če bila moja oseba ovira za vstop SLS v vlado.
Pri sedanji politiki sporazuma, ki jo vodi z večjo ali manjšo vnemo sedanja vlada, je SLS edina, ki more tudi slovenskemu narodu priboriti vse one pravice, ki mu gredo in ki jih upravičeno zahteva.
Ce pomislimo koliko bi 20 poslancev
SLS zaleglo na proračunski tehtnici za prečanske interese, potem moramo odkrito in brez pridržka reci, da je že skrajni čas. da se SLS, oprosti svoje nesrečne taktike dr. Korošca, pa magari za ceno njega samega in da vstopi čim-prej v vlado. Od n j (Mie sedanje taktike pa imamo Slovenci absolutno škodo.
Ker sem bil vedno na stališču, da služi politika narodu, je jasno, da ne.more biti niti mojih osebnih in niti strankarskih zadržkov, ki bi diktirali, da bi se upirali vstopu SLS v vlado.
Seveda pa je odvisno od politične umetnosti in sposobnosti SLS, da popravi, kar je zagrešila in da stori sama vse one korake, ki so potrebni, da se omogoči njen vstop v vlado iu sicer tako pri radikalih ko pri Hrvatski scljački stranki.
Kdor tega in bi hotel razumeti, tega bi opozoril samo na to-le čiujenico:
SLS je po pisavi svojega časopisjp najhujša nasprotnica sedanje vlade, ali točneje, radičevskega dela te vlade. Recimo, da bi se o pozi c ion ulili m strankam posrečilo z uspehom nastopiti proti sedanji vladi in jo vreči. Kaj bi bila posledica?
Ker je SLS sama in tudi s svojimi zavezniki nezmožna nadomestiti v vladi HSS, potem bi bil samo en izhod, da pride na krmilo votivna vlada, v kateii pa bi prav lahko igrali vodilno vlogo gospodje Pašič, 1’ribiče vir in Žerjav. Kakšen zmisel torej ima skrajno opozicio nalstvo SLS. če pa uvore povzročiti samo to, česar se SLS najbolj boji.
Zato ponavljam, da je za SLS edino pravilna politika, da vstopi v vlado in to čim preje!
Naš urednik se je zahvalil g. ministru za prijazna pojasnila in mu nato stavil še več vprašanj glede čisto slovenskih zadev, o čemur bomo pa poročali prihodnjič, oziroma tedaj, ko bo treba.
nahaja, predsednika ljubljanske mestne organizacije radikalne stranke, ki je bil toliko ljubezniv, da mu je dal to izjavo:
»Naša želja je bila, da se volitve v Zbornico depolitizirajo in da se vrše samo na stanovskem gospodarskem temelju. Pogajanja je vodil v tem smislu g. Ivan Jelačin, sedanji predsednik Zbornice, Borze in Zveze trgovskih gremijev. G. Jelačin je strankarsko neopredeljen. Na pogajanja je povabil gospodarske kroge iz vrst Samostojno demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, toda le politično neeksponirane osebe. Prišlo je do sporazuma z ozirom na sestavo skupne kandidatne liste. Medtem pa se je vmešala SDS, ki je odrinila svcjega pristaša, zastopnika gospodarskih krogov, kateri je dosedaj vodil pogajanja, na njegovo mest pa je postavila — g. dr. Kramerja, torej najprononsiranejšega politika. Hotela je politične volitve. A priori je izjavila, da prideta v poštev le SDS in SLS. G. dr. Kramer je izjavil, da se pogaja SDS samo s SLS, če pa hoče SLS prepustiti na svoj račun nekoliko kandidatnih mest tudi drugim skupinam, je to njena stvar. Šlo se je predvsem za g. Jelačina, ki so ga hoteli samostojni demokrati na ta način kot bodočega predsednika onemogočiti. SDS je zahtevala zase absolutno večino. V trgovinskem in obrtniškem odseku, ki štejeta 32 mandatov, je ponudila SLS najprej 12, pozneje pa 14 mandatov. Na tem političnem vprašanju so se pogajanja razbila, ker je bil predstavnik SLS na stališču, da morajo biti volitve nepolitične in da morajo priti pri sestavi kandidatne liste vse stranke in skupine v poštev.
Za industrijski odsek, ki šteje 16 mandatov, seje predvidevalo od začetka, da bo kandidatno listo postavila Zveza slovenskih industrijcev.
Potrebno je, da se konstatira: 1. SDS je hotela politične volitve; 2. SDS je izjavila, da se pogaja samo s SLS; 3. SDS je hotela skleniti sporazum s SLS, ponu-divši ji 12, a pozneje 14 mandatov; torej je napravila »grehi, ki ga sedaj očita drugim naprednim strankam.
Mi slovenski radikali smo stali pri teh pogajanjih ob strani. Culi smo, tla se dela na kompromisni listi na stanovskem in gospodarskem temelju. S tem smo soglašali in smo bili kot stranka pri teh pogajanj ih desi uteresiran i.
Šele ko so se pogajanja po krivdi SDS razbila, je pozval g. Jelačin nas radikale, kakor tudi SLS, Slov. kmetsko stranko in neopredeljeuce na sestanek, da se sporazumemo na stanovski in gospodarski listi brez SDS. Na to smo pristali zlasti zato, ker se ni SDS hotela vobče niti pogajati z nami in z drugimi strankami.
Po dolgih pogajanjih smo se sporazumeli na sledeči ključ: v trgovskem odseku NRS, SKS in neopredeljeni 10, SLS pa 6 mandatov, v obrtnem odseku (obrtniki pripadajo po večini klerikalcem), NRS, SKS in neopredeljeni 6 mandatov in SLS 10 mandatov. Z drugimi besedami: 16 naprednjakov in 16 klerikalcev. Nasprotno je SDS ponudila SLS 12, potem pa 14 mandatov.
Sedaj nam pa SDS očita neko alianso s SLS!
Radikali imamo v trgovskem odseku dva mandata in isto toliko namestnikov, enako tudi v obrtniškem odseku. V trgovskem odseku kandidirata g. Ster-mecki, predsednik mestne organizacije v Celju in g. Janko Tavčar, delegat okrožnega odbora v Mariboru; v obrtniškem odseku pa g. Blaž Zupanc, predsednik krajevne organizacije v Laškem in g. Jakob Babnik, član mestnega odbora v Ljubljani.
V ljubljanskem mestnem odboru, kakor tildi v mariborskem okrožnem odboru naše stranke je bil soglasno sprejet sklep za soudeležbo v gornjem smislu. Ljubljanski okrožni odbor se ni posvetoval o tem vprašanju, toda zato pa njegovi člani v ogromni večini soglašajo sklepom mestnega odbora.
Pri volitvah v Zbornico ne gre za borbo med klerikalci in liberalci. Mi sm° depolitizacijo volitev v Zbornice in o zato, da se gospodarska vprašanja pie-tresajo in rešujejo s posebnim ozirom na Slovenijo. SDS vidi v tem »separatizem«. Tudi mi smo proti pretiranemu centralizmu, posebno proti takemu, kot se izvaja v praksi. Tudi SDS se brani, da ni za »centralizem«. Nam gre pri reševanju tega vprašanja le za izboljšanje in za enostavno upravo. S tem, da prevzamemo mi radikali to volilno geslo, ki ga reduciramo na realnost in ga dovedemo v soglasje s principom državnega edinstva, one-mogočujemo vse druge namene.
ir
Zadeva Mohorjeve družbe.
Radikali in volitve v Trgovsko zbornico,
IZJAVA DR. VLADIM IRJA RAVNIHARJA.
z dne 23. septembra Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Samouprava i. I. prinaša sledeči članek pod gornjim
naslovom:	,	,
»Samouprava« je objavila nekega dne Članek o pomenu volitev v slovensko
ČitAteljem Narodnega Dnevnika je že znano, da se je vršila dne 17. septembra 1926 na celjskem magistratu plenarna občinska seja, pri kateri je reklo 12 SDS in 2 NSS odbornika, da Mohorjeva družba ne sme v Celje. Slovenski kulturni zgodovinar si bo to sejo gotovo zapomnil in prepričani smo, da bo iskal sejne zapisnike v svrho konstatacije, da SDS odreka družbi, ki je izdala milijone slovenskih leposlovnih in poučnih knjig in storila največ za probujo narodne zavesti kakor tudi za izobrazbo našega naroda, da bi se smela naseliti v Celju. Zato bi svetovali, da se vsaj originalni sejni zapisnik vrže v ogenj, da ne pride svoj čas v študijsko knjižnico v Ljubljano in priča o nekulturnem postopanju celjskih SDS občinskih svetnikov. Tisto družbo, lu jun je s svojimi knjigami budila prvo narodno zavest, ki jim jo dajala prvo dušno pašo, tisto družbo hočejo pregnati, in to samo i/. vidika pcliiičnf zakrknjenosti. 14 občinskih odbornikov glasuje proti družbi, ki šteje preko 14.000 družabnikov iu ki ima za razvoj slovenskega naroda največjo zaslugo. Takšno ravnanje je neodpustljivo. Škoda, da ni več Cankarja, kako t>i si jih privoščil in pisal z gnevom v srcu nove knjige o narodnem blagru Pa prepričani smo, da se bo našel kak slovenski umetnik, da poveliča njihovo ravnanje.
Sedaj pa pride še celjska Nova Doba in Jutro , od 17. t. m. in skušata to njihovo ravnanje celo opravičiti z dolgoveznim besedovanjem. Seveda si vsak razsoden čitatelj takoj ustvari svojo pravilno sodbo, ker tega koraka ni mogoče opravičiti. Celjani bi morali biti veseli, ako Mohorjeva družba sploh hoče priti v Celje, saj je vendar vsakemu Celjanu na tem ležeče, da mesto narašča, da »e sin blagostanje in da imajo njegovi pr valci nov zaslužek. Ali hočemo Celje za
dastvo velikanski dohodek a tudi za celjsko trgovino in obrt. Ze iz tega vidika, bi moral celjski občinski svet naravnost pozdraviti priselitev Mohorjeve družbe. Celiske tiskarne so pa tudi lahko mirne, ker je vendar znano, da Mohorjeva dražba tiska samo tiste knjige, ki jih Mohorjeva družba založi. Sicer bo pa Mohorjev družba prišla v Celje, ali je SDS po volji ali ne, ker bodo to odločili drugi bolj uvidevni ljudje, ki znajo bolj ceniti pomen Mohorjeve družbe.
Književnost.
ŽENSKI SVET.
I /šI:i je i). letošnja številka »Ženskega Sveta . VseBSna je sledeča: Obrazi in duše. XXXVII. — Ljudmila Poljančeva. (Milioa Sohaupova); Povest male Dore (France llevikl (Nadaljevanje); Iz spominov Soifje Vndreievne (Priredil 1. Vouk.) (Nadaljeva-iV, l in , nesem, (Pavel Goli«); Ptema. ”je) ?	, Si C V Intermezzo. (Marijana
pesem. (Anica i.). 1	,+ o.Pčk0 Ko-
Kokaljeva); Honorar, pesem. Jt •	•
sov el); Prešernova sodba o zen,
Komanova); Slovanske umetnice, dii l rega rc-K a včičeva. (E. Kralj); Vnberkubia de ce. (Dr. France Debevec); Roditeljska ga. (F. Dem ari n); Gospodinjstvo kot P0*”1-(Maca); Gospodinjstvo in njega ugled. (Sa-lezija P); Izvestja: Po ženskem svetu. Hi-gijena. Kuhinja. Gospodinjstvo. Iz naše skri-nje. — »Zemski Svet* izhaja vsak lnes®*-’* Letna naročnina znaša za Jugoslavijo (>4 Din (s krojno prilogo); polletna 32 Din. Naročila in naročnino je nasloviti na upravo »ZensKe-ga Sveta«:, Ljubljana, Karlovška cest«
— List'toplo priporočamo.
V tem članku se trdi, kot da obstoji tem pogledu med slovenskimi radikali neka razdvojenost. Radi tega se je obrnil Vaš dopisnik na g. dr. Vladimirja ltav-
valci nov zasluzen.	iu	delati
pliinkati s	^:etjem, ki se hočejo pii- i jtvo; Škofja ulica Št. 8. pritličje. Uprava
uv'.’e tl0eije Priselitev Mohorjeve druž- J Ljubljana, Kolodvorska utica St. 7. be bi pomenila za celjsko mestno gospo-
GRUDA.
Izšla je 8. letošnja »tevilk«	spln-
ima sledečo vsebino: Tone m K . Micka; var ji; A. M.: Deva z	bliža Koritnik:
Ivan Matičič:	ZivoUu*	Srečka	Ko-
V-zdih; Gi»t«v ■ Ra<iič: Kmetska ali narod-Koveta; Dr. ™ Ante Radič (slika); A. Knie-Unilnls.UBro<lar: Po gozdu in polju; Razgledi: Orgttiiižaoija. Prosveta. Šala in zabava. — Celoletna naročnina Grude je 30 Din. Z« dijake in vojake 20 Din. V podrobni prodaji stane »Gruda 3 Din. Novi naročniki dobe lahko še vse doslej izšle številke. Uredni-
Or. Benei o politiki miru v Evropi.
Čehoslo vaški zunanji minister in predsednik sveta Zveze narodov je dal uredniku dunajske »Neue Freie Presse« obširno izjavo, iz katere posnemamo:
Z uspehi letošnjega zasedanja Zveze narodov sem zelo zadovoljen. Če se ne bi nič drugega doseglo kot pristop Nemčije, bi bilo to zasedanje že v tem slučaju eno najodličnejših. Locarno in vstop Nemčije v Zvezo narodov sta ustvarila nove vidike za nemško - francosko razmerje.
Nemško-francoski sporazum bo vplival tudi na gospodarsko polje, ker je sodelovanje obeh držav radi posebnih medsebojnih gospodarskih odnošajev takore-koč nujno in naravno ter ne bo brez vpli-va bidi na vse evropske gospodarske razmere.
Carinska zveza med podonavskimi državami je še problematična in je ozko zvezana z enakim problemom svetovnega gospodarstva. Dvomim pa, da je možna hitra in radikalna rešitev tega vprašanja.
di° možn0sti balkanskega Locarna se je kot izrazil, da moramo smatrati to žav 1>rostovoljni sporazum balkanskih dr-a . ,r?^i obdržanja miru in sodelovanja valn Casnim sprejemom razsodb posredo-nin 6“a S0(iišč& v slučaju spora. Zname-že vidVe men*ahtete miru na Balkanu so eodh Ha’ 80 grško-jugoslovanska po-ball a’ *z^°^'šanje razmerja Turčije do
Kanskih držav in tudi odstranitev nezaupljivosti med Bolgarijo in njenimi sosedi, ki je le še vprašanje časa. Prepričan sem, da pride do popolnega soglasja na Balkanu na podlagi skupne pogodbe,
ali kar je še bclj verjetno, na podlagi posameznih dogovorov. Mirovne delo te vrste bi bilo seveda tudi v zvezi z mirom srednje Evrope. Tudi v bodoče bosta vez med Balkanom in Srednjo Evropo oni državi, ki sta interesirani obenem v Srednji Evropi in na Balkanu, to sta Jugoslavija in Rumunija.
Politika Male antante do Avstrije se da najbolje karakterizirati s pogodbami, ki so se sklenile in katerih smernice vodijo k mirnemu sožitju in k gospodarskemu sodelovanju. Enako moremo motriti tudi pogodbi med Ogrsko in Češkoslovaško ter Jugoslavijo.
Nemško-francoski sporazum bo blagodejno vplival na odnošaje med nasledstvenimi državami. Razmerje med Češkoslovaško in Avstrijo je vseskozi prijateljsko in ni spornih točk.
H koncu še nekaj besed o Pauevropi. To gibanje zasledujem s simpatijo, ker verujem, da bodo tendence take vrste mnogo dobrega prispevale k političnem in gospodarskem zbližanju med narodi in državami ter se ujemajo z idejami in metodami Zveze narodov. Poleg tega se dobro zavedam, da še dolgo ne bomo mogli govoriti v praktični'politiki o Zedinjenih državah Evrope ali z drugimi besedami, da bc problem Panevrope še dolgo problem idealnih propagatorjev, predno postane aktualen problem politike. Pri tem bo cela vrsta vprašanj drugače formulirana, kakor danes, kajti praktične politične in-gospodarske potrebe bodo naj-brže mnogo podrobnosti korigirale po načrtu, ki odgovarja temu, kar imenujemo I danes Panevropo.
Politične vesti.
boiT-A*a Stanojevič v Beogradu. Naj-stranV611 dokaz’ da 111 nekai v radikalni viča 1 tjV redlb jf' prihod Ace Stanoje-haia . ®rad- hakor vedno, tako pri-oficielno tudi sedaj Aca Stanojevič PO privatnih poslih v Beograd. Da pa aiače V te privatne posle ne veruje, kon-mrira Aca Stanojevič pridno z voditelji radikalne, stranke ter skuša poravnati Vsa nesoglasja. Teh nikakor ni malo in zato ni čudno, če so prihodi Ace Stano-
Tiretf ž Beograd vedno bolj pogosti.
«amo urediti odnošaje med
rSTČ, PMl?vd- *«"* <• a
Viča to , Maksimoviča, Trifunoviča. ter vseh ostalih voditeljev radikalne T ^	'<e sillatl’ajo kot poklica-
e naslednike Nikole Pašiča. Ni pa tre-
straTd^tl SaU1° oduošaje v radikalni meri emveč razčistiti treba tudi razrito, laed radikali in radičevci. Ali ral 16 ^ikič v vladi, ali pa se, bo mo-
«10 ustreči St. Radiču in dr. Nikiča žrtvovati. V zvezj s tem pa je treba tudi rešiti vprašanje Radičevega vstopa v vlado in še celo kopo drugih aktuelnih vprašanj: Ni čuda, če izjavlja g. Aca Sta nojevlč z- ozirom na celo kopo težko reš-'piašanj, da prihaja v Beograd le
po privatnih poslih. Verjeten neuspeh je tako že naprej demantiran.
= Beograjske volitve potrjene. Včeraj opoldne je bila izrečena razsodba Državnega sveta na pritožbo radikalov proti občinskim volitvam v Beogradu. Državni svet je volitve polrdil in tako ostane Beograd v rokah Davidoviceve demokratske stranke.
— »Napredek SDS med radičevci na Hrvatskem«. Tako poroča »Jutro« in tolaži svoje vernike, ki se vedno bolj krčijo, ko gledajo vedno večjo osamelost SDS. In veste, zakaj napreduje SDS med hrvatskimi kmeti? Ker hočejo hrvatski kmetje ostati zvesti jugoslovenski ideji. Druge skrbi namreč hrvatski kmetje nimajo, kakor da se, navdušujejo za jugo-slovensko idejo. Za poč’t, kako je »Jutro« brihtno.
— Stmemann je izjavil zastopnikom tiska, da se njegova politika naslanja na veliko vetrno v parlamentu in še na večjo v nem-'‘jem iiarcdu. Napačno je in ne ustreza resnici, ce se govori, da on misli na priključitev Avstrije ali Tirolske. O tem z Briandom ni govoril niti besedice. Smešno je trditi in verjeti, da je bila v Thoisyju Evropa vnovič razdeljena. V odnošajih tned Francijo j,n Nemčijo je bil dosežen velik napredek. To zboljšanje pomeni temelj evropskega spo-
CLASBENA MATICA v LJUBLJANI, V PRETEČENEM poslovnem letu.
\ P°na<leljek, dne 20. septembra 1926 v . VI8d’ kakor smo že poročali redni c.. zbor Glasbene Matice. V informacij0 naše javnosti priobčujemo iz tajni-n ega Poročila, prečitanega na tem občih zboru sledeče podatke.
le/VeSia sv°iemu ustanovnemu pismu iz des deluje Glasbena Matica še da-la kulturnem praven in ni dopusli-ljenju ar> da bi v"njenem notranjem živ-ni vpii*! delovanju zagospodarili politic-večkrat'1 ^s^ed tega je Glasbena Matica najbrže finančno precej trpela in le{j ko 5,6 '>d h; hidi vzrok, da pred 20. lova) n„ l? Mat>čni Odbor z vso silo de-dežlt •	! da 'bi bila glasbena šola poseč'	Glasbena Matica ni mogla do-
‘ h da bi prevzel njeno šolo v svojo Pravo takratni deželni odbor.
Poslovna doba sedanjega odbora, ki *?u načeljuje dr. Vladimir Ravnihar, je <^eletna in sicer od 1. septembra 1925 br^di leta 1927. V času od 1. septem-štveni^ do °hčnega zbora je imel dru-sgl vs>r 19 sej, v katerih je pretre-mega , tekoče zadeve glede društva sa-zav°dov,l*<0r tudi glede delovanja šolskih izmed {1 društvenih članov je bilo 359, nestor	članov je umrl tekom leta
Poerstei.2Venskih skladateljev Anton dj urrirlij . ai zbor se ie sPominjal tu-Velkarl ravuatelia deršinoviča, Ivana ,a ter ge. Devove, ki so bili vsi v
ozkih stikih z delovanjem Glasbene Matice.
Glasbena Matica ima tri podružnice in sicer: Filharmonična družba v Ljubljani, dalje podružnici v Novem mestu in Kranju, ki imata vsak svojo dobro uspevajočo in vestno organizirano glasbeno šolo s stalnim učiteljstvom.
Ljubljanska zavoda: šola in konserva-torij, sta imela koncem šolskega leta 1925-26 609 gojencev izmed katerih je bilo 562 redevanih, 47 neredovanih. Odlični red je doseglo 194 gojencev, prav dobro 302, dobro 306, zadostno 111 in nezadostno 11. Na zavodu je poučevalo 35 učnih moči in sicer sledeče predmete:
Solopetje, klavir, gosli, violo, čelo, kontrabas, flavta, oboo, klarinet, fagot, iog, trobenta, pozavna in orgle; dalje splosno glasbeno teorijo, intonacijske vaje, attkejevo metodo, fizijclogijo govora, fonetiko, harmonijo, glasbeno oblikoslovje, nauk o instrumentih, kontrapunkt in glasbeno zgodovino. 609 gojencev je obiskovalo 1061 predmetov. Tekom leta je bilo 8 internih vaj, tri javne produkcije in 1 komorni večer, na katerih večerih so nastopali v prvi vrsti zrelejši gojenci konservatorija. V letošnjem šolskem letu je praznovala 30-letnico službovanja Ha Matični šoli klavirska učiteljica gdč. Klotil-da Praprotnik.
V koncertnem-pogledu se je udejstvovala Glasbena Matica v treh panogah. Pevski zbor je štel v 35. letu svojega obstoja 112 pevcev in pevk. Izvajal je te-
iažurna. H koncu je izjavil, da ne bo Nemčija imenovala nobenega stalnega predstavnika v Svetu Lige narodov, ker bo on vedno, kadar bo le mogel, prisostvoval sestankom Sveta, da ojača svoje osebne zveze z ljudmi, ki imajo veliko izkustvo v Ligi narodov.
— Predlogi angleških rudarjev nezadovoljivi. Odbor rudarskih strokovnih organizacij je v sredo objavil in predložil vladi zadnjo stilizacijo ponudbe miru. Ta ponudba navaja pogoj, da pričnejo rudarji takoj z delom, toda le, če lastniki sprejmejo s sedemurnikem tudi ono višino mezd, ki so jih rudarji dobivali pred letom 1921. To pomenja znižanje mezd za 10 odstotkov. Lastniki rudnikov in vlada ?.o sklenili, da so pogoji rudarjev nesprejemljivi in neprimerni za osnovo novih pogajanj. Pogajanja je sedaj smatrati kot zaključena.
= Francoska vlada o Stresemanno-vem govoru. Quai d’Orsay (kjer je sedež francoskega zunanjega ministrstva) je objavil k Streseinannovemu govoru sledeče svojci stališče, ki zasluži vso pozornost. 1. Stresemannov govor je bil očividno namenjen samo nemškim notranjepolitičnim razmeram. 2. Zaključna izvajanja Stresemaima glede vojne krivde so bile samo osebnega značaja in Stresemann je dobro pazil, da bi v svojem nastopnem govoru v Ženevi dejal
o	tem tudi le besedo. 3. Da v francosko-nemških pogajanjih ni moglo biti niti govora o priključitvi Avstrije in da se
o	tem tudi ni-govorilo. 4. Članstvo v Zvezi narodov daje Nemčiji čisto iste pravice glede podelitve kolonialnih mandatov, kakor vsem drugim članicam Zveze, da pa v tej stvari Francija ni mogla ničesar obljubiti. 5. Z ozirom na to, da so se franc osko-nein š k a pogajanja šele pričela, bi bilo prezgodnje že govoriti o evakuaciji Saarskega ozemlja pred izvršenim plebiscitom, ravno tako tudi o izpraznitvi Porenja, na dlani pa leži, da se ne more govoriti o evakuaciji zasedenega ozemlja, če se ne dajo Franciji znatne finančne kompenzacije, ker je okupacija Porenja in Saarskega ozemlja ravno jamstvo, da bo Nemčija svoje reparacij-ske obveznosti izpolnila. Problem obstoji v tem, da se točno prevdari, na kateri način se more Nemčija hitreje rešiti svojih obveznosti po Davvesovem načrtu in sicer na ta način, da sodeluje pri sanaciji franka in mi kak način bi mogla Francija izkoristiti jamstvo, ki ga ji daje okupacija Porenja, ker izgublja ta okupacija vedno več na vrednosti, ker leta 1935 avtomatično preneha. — Vidi se, da je francosko stališče silno trezno in da bo zato gotovo tudi prodrlo.
—	8 milijard zlatih mark za izpraznitev Porenja. Berlinski dopisnik »Iiitra-sigeanta poroča, da je Stresemann ponudil Briandu 8 milijard zlatih mark, ki bi se izplačale v štirih letnih obrokih na podlagi amortizacije železniških obligacij. Gre za dobro premišljene in ofici-elne predloge. Ce bi se na tej podlagi dosegel sporazum o evakuaciji Porenja :u Samske kotline, potem bi se franco-ske-nemški odnošaji popolnoma izpre-
menili. Predpogoj Francozov pa je, da izvede Nemčija popolnoma svojo razorožitev. Briand je odločno izjavil v pogovoru s Stresemanom, da morajo nelegalne organizacije v Nemčiji popolnoma izginiti. Streseman mu je. to obljubil. Vprašanje pa je, če bo imel Strese-piann dovolj moči, da doseže razpust teh nelegalnih, a zato tem bolj uplivnih organizacij. Pričakuje se pa, da bo v tem težkem notranjem boju Stresemann vendarle zmagal.
Noblesa.
O	razsodbi stola sedmorice je seveda »Jutro« objavilo kot prvo poročilo in sicer s temi elegantnimi besedami: »Dne 20. 2. je objavil neki mali ljublajnski dnevnik pod uredništvom g. Aleksandra Železnikarja...«
Nas prav veseli, da je »Narodni Dnevnik« za »Jutro« tako hudo ime, da zaradi njega mora pri vsaki priliki pokazati popolno pomanjkanje takta.
Ker pa je »Jutro« kot prvo poročalo
o	obsodbi našega urednika, nočemo zm »Jutrom« zaostajati in zato sporočamo, da je bil isti dan ko naš urednik obsojen od istega stola sedmorice tudi »Jut-rov« odgovorni urednik in sicer vsled tožbe Orlovske zveze.
SEJA OBČINSKEGA SVETA MARIBORSKEGA.
'Dne 22. septembra se je vršila redni seja mariborskega občinskega sveta. Po običajnih formalnostih je podal župan dr. Leskovar sledeče poročilo: Upravni odbor Mestne hranilnice mariborske še ni predložil spremenjena pravila kompetentni oblasti v odobritev. Gospod župan graja tako postopanje in pravi, da ako upravni odbor lega ne bo storil, jih predloži po preteku osmih dni občinski svet /sam. Seveda se je vnela nato med občinskimi svetniki debata. Nato je prečital župan brzojavko dr. Aradjeloviča, ki se zahvaljuje v imenu pravnikov, kd so ! poselili nedavno Maribor, za gostoljubni sprejem. Socialistični občinski klub je vprašal župana, kaj je z javno tehtnico pred gl. kolodvorom, kaj je « tlakovanjem. Einspi-lerjeve ulice, kako je s poviSko.ni najemnine vojaški oblasti, ki ima vojašnice od ob-bne v najemu in kaj je končno s tovorno davščino? Na to odgovarja župan proimptno: Postavitev tehtnice pred kolodvorom ovira železniška uprava; kar se tiče 'tlakovanja Einspilerjeve ulice, pa pravi, da se vrši po-novna licitacija, ki jo je odredilo ministrstvo.
V	ojaški erar ,pa se ne strinja s poviškom najemnine in je zoper občino vložil tožbo. Metsio odstopivšega občinskega svetnika France-a je zasedel Podlesnik. Sklenilo se je, da se v bodoče vsa mestna dela nad 15 tisoč dinarjev oddajo po sklepu mestnega sveta.
'Dalje se je sklenilo med drugiim sledeče: Da se upravi mestnega dnevnega zavetišča za otroke postavi kuratorij, kateremu naj predseduje načelnik social.-političnega odseku občinskega sveta. — Odkupi se neko posestvo, da se more regulirali Tatten-baehova ulica, ki bo omogočila nato neposredno zvezo z Mlinsko ulico. — Vojaško oblast prosi, da se Dravska vojašnica da vojnemu erarju zopet za eno leto v najem, in da se naj izvrše neka popravila. Občana vse to odklanja. — Samo stroški za popravilo bi znašali do 25.000 Din. Pri treh ribnikih se zgradi baraka. Končno se je debatiralo zopet o zgradbi nove meščanske šole v modolenskem okraju. Zgradba se začasno odloži, da m najdejo denarna sredstva.
kom leta dve veliki deli in sicer Novakov: »Vihar«, simfonično pesnitev za soli, z.bor in veliki orkester ter dr. Širolov oratorij: Abrahamova žrtev«. Poleg tega je zbor nastopil še na Koroškem večeru in na koncertu Novinarjev. Ob priliki kongresa pravnikov je priredil na čast udeležencem kongresa samostojni koncert. Zbor je obhajal 30-letuico dunajskih koncertov, proslavil pa je tudi 60-letnico svojega pevskega očeta Mateja Hubada. Tajniško poročilo se v laskavih besedah spominja tudi nestorja slovenskih pevcev g. Otona Polana, ke slavi novembra svojo 70-letnico, obenem pa tudi 50-let-nico, kar je aktiven slovenski pevec.
Orkestralno društvo Glasbene Matice ima 60-članski simfonični orkester z vsemi instrumenti razen regev, fagotov in oboe, katere mu daje na razpolago g. Čerin od Dravske muzike. Orkester je v sedmem letu svojega delovanja priredil dva samostojna koncerta v Ljubljani, dalje tri podeželske v Trbovljah, v Krškem in v Tržiču. Poleg tega je sodeloval na koncertu Novinarjev in pri koncertu Vihar. Dirigenta orkestralnega društva sta skladatelj Škrjanec in Adamič.
Glasbena Matica ima tudi svojo koncernu poslovalnico, ki je tekom sezone 1925-26 aranžirala v Ljubljani 37 koncertov. Koncertna poslovalnica ni. urad, ki hi bil od Matičnega odbora ustanovljen iz dobičkanosnili namenov, ampak ima to idealno tendenco, da prevzema pod najugodnejšimi pogoji najpogostokrat tu-
di popolnoma brezplačno prireditve domačih in tujih koncertov. Vsled tega so se koncerti v Ljubljani pomnožili, pa tudi časnovno uredili.
Še tekom tega koledarskega leta začne Glasbena Matica zopet z izdajanjem svojih publikacij. V kratkem izide publikacija Glasbene Matice za društvene člane, 1. januarja 1927 pa prične Matica v lastni založbi z izdajo »Novih Akordov«, pod uredništvom dr. Gejmira Kreka.
Matica ima razmeroma zelo bogat arhiv, ki šteje danes 4262 del iz vseh panog glasbene literature. Poleg tega pa ima svoj poseben arhiv tako pevski zbor kakor tudi orkestralne društvo. Tajniško poročilo-omenja tudi podržavljenje Matičnega konservatorija ter se zahvaljuje vsem onim centralnim in lokalnim faktorjem, ki so podpirali vse Matično stremljenje, da pride zavod v roke države. Imenoma imenuje prosvetne ministre dr. Antona Korošca, Svetozarja Pri-bičeviča in Stjepana Radiča, dalje ministra Ivana Puclja in dr. Žerjava. Toplo se zahvaljuje poročevalec tudi predsedniku financijskega odbora Narodne skupščine prof. univ. Radoniču in pa vsem funkcionarjem tukajšnje pokrajinske uprave, ki‘ so -s svojim vplivom in strokovnimi poročili vedno priporočali podržavljenje.
Z novim letom stopa Matica v 55. leto svojega društvenega delovanja, ki je bilo za naš nared tako pomembno in za nas kulturni razvoj tudi silno vplivno.
Dnevne vesti
KAJ PA TO POMENI?
Včerajšnji »Slovenski Narod« je objavil grandiozen načrt mestnih geren-tov, kako nameravajo ti dvigniti Ljubljano.
Ne bomo se zaenkrat spuščali v presojo tega grandioznega načrta, tudi ne bomo razpravljali o pravicah in dolžnostih gerentov, temveč se za danes zadovoljimo z vprašanjem:
Zakaj vsa ta velika reklama?
Ali naj bo odhod kolikor mogoče lep?
Ali naj Ljubljana misli, da mora jokali, če bo izgubila gerente in prišla do svoje avtonomije?
— Novinarska uredba. Med zastopniki lastnikov listov in zastopniki poklicnih novinarjev so se vršila ltot znano te dni pogajanja glede deločb projektirane novinarske uredbe. Sedaj so pogajanja končana. Prišlo je do popolnega sporazuma. Minister, za izenačenje zakonov bo uredbo še ta mesec objavil v »Službenih novinah«, s čemer bo stopila v veljavo.
— Tudi hrvatski lastniki premogokopov bodo morali znižati ceno premogu. Prometno ministrstvo je zahtevalo tudi od lastnikov premogokopov na Hrvatskem, da znižajo ceno premogu za 15 odstotkov. Lastniki premogokopov so zahtevi ugodili.
— Zakonski načrt o izenačenju srednjih šol bo v kratkem predložen Narodni skupščini'. Razširil se bo na vso državo predvojni srbski zakon o srednjih šolah.
— Obisk inozemeev v Splitu. V prvi polovici septembra je dopotovalo v Split sledeče število inozemcev: 102 iz Nemčije, 78 iz Če-hoslovaške, 173 iz Avstrije, 32 iz Italije, 15 iz Anglije 14 iz Madjarske, 16 iz Rusije, 4 iz Amerike, 3 iz Španije, 3 iz Poljske, 2 iz Francije, 1 iz Grške in 1 iz Nizozemske. Htevno gostov iz na§e države znaša 1443. Vseh gostov je prispelo skupno 1887.
— Za komisarja za agrarne operacije v Mariborski oblasti je postavljen Ivan Pokoren, ki je že prevzel uradne posle. — Uradni sedež komisarja ostane začasno v, Ljubljani, Turjaški trg št. 3, obdržal pa bo počenši z oktobrom t. 1. uradne dneve v Mariboru, v palači Velikega župana, soba št. 9, pritličje desno, in sicer vsak prvi četrtek v mesecu od 10 do 13. ure. Stranke, ki imajo bližje v Ljubljano, se zamorejo zglasiti v navadnih uradnih urah ■tudi v Ljubljani.
— Streljačke družine. Z ozirom na poziv g. dr. LovrenCiča v Vašem cenj. listu za ustanovitev »Streljačke družine« opozarjamo, da je bila taka družina za Ljubljano že 4. septembra ustanovljena .in šteje že preko 120 rednih članov. Družina se je tudi že polnopravno prijavila, Savezu v Beogradu za sprejem. Dalje opozarjamo, da so družine organizacije strogo nacionalnega značaja in po štatutih nima vsakdo pristopa brez razlike narodnosti, kakor to poziv g. dr. Lovrenčiča pravi. Ker določa statut »Streljačkega savezac le eno družino v vsakem mestu, bi bilo umestno, da stopi sklicatelj sestanka v stik z novoizvoljenim odborom, predno prične z delom za osnovanje še ene družine v Ljubljani, kar bi vsekakor pomenilo cepitev sil. Za odbor Streljačke družine* v Ljubljani daje pojasnila: Joco Kostanjevec, uradnik zavarovalnice >Dunav , Ljubljana, Šelenburgova ulica.
— Slavonska banka. Kakor se nam poroča, je prišla Slavenska banka v težkoče. Neugodne gospodarske razmere v državi ter nepo-voljno (»oslovanje nekaterih industrijskih pod-podjetij njenega koncerna v zvezi z porastom tečaja dinarja so močno oslabile položaj banke. Ko je v zadnjem času eden veledelmcar-jev s forsirano oddajo, napram kateri umevno ni bilo primernega povpraševanja, močno oslabil tečaj delnic, se je vzbudilo nezaupanje v krogih vlagateljev ter povzročilo močno dviganje vlog. Ker banka tem velikim zahtevam ni mogla udovoljiti je uvedlo kr. sodišče v Zagrebu nad isto predstečaj. Kljub temu se nadaljujejo pogajanja v cilju sanacije banke ter so se interesenti kakor tudi upravni svetniki izjavili pripravljenim k znatnim žrtvam, da bi se po možnosti poskusilo doseči mirno likvidacijo banke, vpoštevajoč predvsem male
vlagatelje.	    r'
— Deficit mesta Subotice. 1 e dni je bil izdelan budget mesta Subotice. Prejemki znašajo 25,738.790 Din, izdatki pa 32,222-000 Din.
V svrho pokritja deficita v znesku M8-’-1' dinarjev nameravajo uvesti 125 odstotno občinsko doklado in 5 novih davkov.
— Mednarodni policijski kongres. Koncem tega meseca se vrši v Berlinu mednarodni policijski kongres. Kongresa se udeleže tud. zastopniki naše policije.
— Mednarodni kongresi proizvajalcev eleu trične energije. Ia Rima poročajo, da je bit te dni otvorien na Kapitolu kongres mednarodne unije proizvajalcev električne energije, na katerem je bilo zastopanih mnogo draav,
— Gostovanje beograjske m sofijske opere. Bolgarski list »Zora< prinaša sledečo vest. »Ko se je mudil v Beogradu P. S.c.jiev ravnatelj sofijske Nar r. dne opere se jo ra/govai-jal z ravnateljem beograjske opere o gost?v®‘ n j u sofijske opere v Beogradu in beograj^ne v Sofiji, l/gleda da se bo ta ideja tudi udej-stvila, ker je potoval P. Stojčev ponovno v Beograd, da se definitivno dogovori o podrobnostih lega gostovanja.«
  Spomenik v svetovni vojni padlim Židom v Beogradu. Beograjski Židje nameravajo postaviti svojim rojakom, ki so padli v svetovni vojni za Srbi jo, veličasten spomenik. Načrl tega spomenika je ze izdelan, tako da bo spomenik prihodnji mesec gotov Odkrili ga
bS	novembra-	Sponmnl	bod.	po-
sove vere.
— Konferenca zobotehnikov. Dne 3. oktobra se vrši v »Obrtnem zboru* v Zagrebu konferenca delegatov zobotehnikov iz cele države. Na konferenci bodo razpravljali o važ-tjih stanovskih zadevah zobotehnikov.
— Agrarna reforma na Madjarskem končana. Agrarna reforma na Madjarskem je bila te dni zaključena. Razdeljenih je vsega skupaj okrog 570.000 hektarov zemlje. Vsa posestva so že prepisana na nove koloniste.
— Naval na visoke šole v Rusiji. Na 13 leningrajskih in 14 moskovskih visokih šolah se je letos inskribiralo 28.000 dijakov. Samo v Moskvi se jih je vpiisalo 15.000, čeprav je prostora komaj za 5COO. Največji naval dijakov je na pridoslovnih in tehničnih fakultetah.
— Nov orjaški aeroplau. Te dni je bil dovršen v Friedritfhsliafen-u nov vojaški aero-plan, imenovan »Supervvak . Aeroplau ima motor s 1000 konjskimi silami. Opravljal bo redni promet med Špansko in Argentinijo. Aeroplau bo lahko nosil težo 4000 kg. Letel bo lahko 40 ur s .povprečno hitrostjo 250 km, ne da bi se spustil na zemljo.
— Dunajska »Volksopera« zaprta. Kakor poročajo iz Dunaja, bo ostala dunajska »Volks-oper Nje pr
namer,
tlieater pod upravo Karla Joahima. Pogajanja bodo baje v kratkem končana.
— Japonski vo.iaškošolski parniki. Te dni sta prispeli v Neapelj dve ladji z gojenci vojaške akademije. Ladjam so priredile italijanske oblasti svečan sprejem. ,
— Avtomobilska nesreča V Prnjavoru v Bosni se je pripetila te dni nenavadna auto-mofbilska nesreča. Avto prnjavorskega trgovca Todoroviča se je zaletel s tako silo v neko lipo, da jo je izruval s koreninami, nakar je drvel preko nje dalje. Poleg lipe je stal v usodepolnem trenutku duhovnik Školnik. ki ga je podrlo drevo na tla, nato ga je pa povozil še avto. Školnik je smrtnonevarno poškodovan.
— Katastrofalne poplave v Indiji. Po vesteh iz Indije so povzročile v Indiji silne poplave ogromno materijalno škodo. Več ljudi je mrtvih. Ker je porušen,ih mnogo mostov in so poplavljeni železniški liri. je ves železniški promet ustavljen.
— Katastrofa švedskega parnika, le dni se je potopil pri Rigi švedski parnik »Dagmar«". Kapetan ladje in 8 mož posadke so se rešili, dočim je strojno osobje poginilo.
— Atentat na Mussolinija in delo zarote. Preiskovalni sodnik atentatorja Luccettia je izjavil, da ni nikakršnih dokazov za to, da bi bil atentat na Mussolinija v zvezi s kako zaroto. Zato je bilo te dni izpuščenih okrog 350 oseb, ki so bile aretirane prilikom preiskave atentata na Mussolinija.
— Usodepolna vojaška šala. Dva vojaka v [Stuttgartu sia bila zaposlena na nekem vojaškem vrtu. Med delom je položil eden od njiju svojemu tovarišu, da ga boli zob. Ta je naplavil neslano opanko, da naj si da zofo izstreliti, šel po puško in mu nameril .proti ustom. Nenadoma je počil s^rel. Krogla je šla vojaku skozi usta v hrbet ter obtičala v hrbtenici. Vojak je kmalu nato umrl.
— Tankovesten natakar. Peter Verner, natakar v Beogradu je izpil te dni v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec ter ga ohranili pri življenju. Zaslišan je izpovedal policijskemu uradniku da je napravil ta korak vsled tega, ker je potrosil 200 dinarjev, last nekega njegovega znanca.
— Mostarski veliki župan teieu radi razža-ljenja časti. Te dni se bo vršila v Mostaru zoper tamkajšnjega velikega župana Krasojevi-ča kazenska obravnava radi razžaljenja časa. Tožitelj je bivši tajnik radikalne stranke I ■ Ilič. Veliki župan je Iliča dejansko razžalil.
Trgovina z mlado deklico. Te dni so pri- 1 peljali iz Petrinje v Banjaluko nekega Gju-ragja Laziča, ki ga je bilo aretiralo orožništvo v Sunji, ker je bil osumljen trgovanja z belim blagom. Kakor je sam izpovedal, je prišel iz Nemčije, kjer je bil uslužben pri nekem cirkusu, da poišče ženo za svojega bližnjega sorodnika Mitra Laziča. S tem namenom je šel v Slatino k svojemu znancu Vasilkoviču, ki je imel brhko hčerko. Laziču se je hčerka izredno dopadla. Jel je Vasilkoviča nagovarjali, da bi mu jo prodal. Vasilkovič je pristal na to, ne da bi svojo hčerko sploh kaj vprašal, pod pogojeni, da mu izplača Lazič 8000 dinarjev. Lazič mu je denar izplačal ter z mlado deklico odpotoval. V Sunji pa je deklici ihte tožila nekemu železničarju, da jo je oče prodal v neznano deželo, kamor jo i>elje sedaj njen spremljevalec. Železničar je stvar ovadil orožnikom, ki so Laziča takoj aretirali bi ga oddali sodnemu stolu v Petrinji, deklico pa poslali domov. Zaenkrat še ni ugotovljeno, kakšen namen je imel Lazič z deklico, ali j° je hotel res oddati svojemu sorodniku za ženo, ali pa jo je nameraval prodati v kako javno hišo v Nemčiji.
— Poizkusen rop otroka. Dr. de Bella v Beogradu, o katerem smo poročali, da je bil te dni obsojen, ker je razžalil v listih svojega tasta, na zapor, je povzročil zopet škandal, radi katerega bo^ imel opraviti s sodiščem. Počakal je v družbi enega od svojih prijateljev na ulici svojo soprogo, s katero živi, kot znano, ločen, ustavil njen avtomobil ter ji hotel iztrgati štiriletnega sina. Gospe je priskočil na pomoč šofer, ki je dobil tekom ruvanja z zdravnikom krepak sunek s pestjo v čeljust. Svoji ženi je razpraskal dr. de Bella ves vrat; kljub vsemu pa se je posrečilo gospe in šoferju, da sta / otrokom v avtomobilu oddrvela. Gospa de Bella je vložila zoper svojega moža takoj ovadbo.
— Strašen pokolj bančnega ravnatelja. Ed-mund Stanicijevič bančni ravnatelj v Varšavi je te dni ustrelil svojo ženo, 1(i letno hčerko iu 13 letnega sina. Po izvršenem groznem zlo-
| trganih oblek morilca in njegovih žrtev se da sklepati, da se je vršila med njimi obupna borba. Domnevajo, da se je Stanicijevieu omračil um in da je v takem stanju izvršil zločin.
— Knez-falzifikator AVindiscligraetz ostane v zaporu. Včeraj je razpravljala madjarska kraljevska kurija o prizivu princa VVindisch-graetza in Nadossyja proti odloki kraljevskega stola, da se pridrže v zaporu. Kraljevska kurija je odlok kraljevskega stola potrdila. VVindischgraetz in Nadossy bosta »pihala torej še dalje ričet«.
Avantura mladeniča s češkim slikarjem v Beogradu. Te dni je sedel na obtožili klopi mestnega sodišča v Beogradu šoferski pomočnik Mijodrag Popovič. Zagovarjal se je ra ;i tatvine. Nekega julijskega dne se je sprehajal Popovič, ki je bil ravno brez posla, pred Kazino ter premišljal, kako bi prišel do denarja. Tedaj se mu.je približal neki gospod, ga nagovoril v slabi srbščini ter ga povabil v svoje stanovanje v hotel »London . kjer naj bi mu bil za model. Obljubil mu je bil tudi izdaten honorar. Popovič je ponudbo takoj sprejel ter odšel s slikarjem v hotel. Tu ga je slikar pozval naj 'se sleče, nakar mu je dal razumeti, da ne gre za slikanje, nego /.'i isvetne perverzne namene. Popovič je ugodil slikarjevim željam, za kar je dobil 10 dolarjev r in 50 dinarjev. Ko se je Popovič že oblačil, je opazil na obešalniku slikarjev suknjič. Pre-
mladeničev. Slikar, doma iz Cehoslovaske, pa pripoveduje čisto drugače. Pravi, da je povabil Popoviča v svoje stanovanje, da bi mu izročil nekaj svojih slik, katere naj bi Popovič prodal. Pri tej priliki, da ga je Popovič okradel in mu odnesel 340 dolarjev in 2000 dinarjev. Sodišče je obsodilo Popoviča na mesec dni zapora.
— Zverinski napad na deklico. Ruski listi .prinašajo poročila o grozovitem zverinstvu, ki ga je izvršilo v Ljeningradu 40 ljudi nad 20-letue deklico Bjelikovo. Okrog 10. zvečer je napadla skupina 40 ljudi Bjeiikovo na Predtečenski ulici. Napadalci so bili delavci iz tovarne »Kooperatorc, z nikolajevske železnice ter iz tovarne »Crveni trokut . Zločinci so zvezali deklici roke ter jo pozvali, da mera oditi ž njimi, zagrozivši ji, dwjo bodo ubili čim začne kričati. Prestrašena deklica je odšla ž njimi. Zavezali so ji z neko umazano cunjo oči ter jo odvedli v park tovarne »Kooperatorc'. Tu so ji razvezali cunjo raz oči. Deklica je mislila, da ima opraviti z razbojniki in da jo hočejo oropati. Zato je slekla svoj plašč ter.jim ga ponudila. Divjaki so se ji začeli posmehovati. Eden od njih ji je povedal, da niso razbojniki, pač pa jo je pozval, da naj se vleže na tla. Ker se je Bjelikova branila, so jo s silo podrli na tla. Deklica je padla od strahu v nezavest. Ko se je zopet -zavedla je slišala besede: »Ne diha vet, oživeti jo moramo.« Nato so jo začeli suvati, nekateri so jo pograbili za lase ter jo vlačili po tleh. Ko so zveri v človeški podobi opazile,
] ,da se je deklica zavedla, so jo skoraj vsi posilili. Deklica se je zastonj branila. Obraze nekaterih, ki so prižigali žigice, da vidijo, če je še živa. si je deklica zapomnila. Predno so jo izpustili, jim je morala priseči, da bo o vsem molčala. Na potu proti domu je sreči
nika lo
oseb .... . ~
žence. Preiskava je poverjena vrhovnemu sodniku gubernijskega sodišča. Sodni zdravnik je izjavil, da takega zločina ne beleži nje-gova sodno-zdravniška praksa. Zločin je v’zbu-dil splošno zanimanje ne samo v policijskih in sodnijskih krogih, temveč med celim lje-ningrajskim prebivalstvom. V ljeningrajskih delavnicah in tovarnah so se vršile burne demonstracije, pri katerih je zahtevalo delavstvo da se vseh 40 zverinskih tipov obsodi na smrt. Tudi mornarji so se izjavili na svojih zborovanjih za smrtno kazen vseh 40 zločin
C6!l Stavka mornarjev v Marseille-u Agen-ce Havas poroča iz Marseille^: Predvčerajšnjim je imel odpluti nek. osebni parnik v vzhodno Azijo. Ker sta bila dva mornarja od vožnje izključena, je* stopila vsa ostala posadka v stavko, tako da parnik ni mogel odpluti.
— Nenadna sreča siromašne perice. Pred dvajsetimi leti je izginil iz mesta Szolnoka na Madjarskem delavec Ivan Ternek, zapustil svojo ženo in otroke ter pobegnil v Ameriko. Dvajset let ni dobila njegova družina od njega ni kakega glasu niti podpore. Te dni pa je obvestil ameriški konzulat v Budimpešti Ternekovo ženo, da je njen moz umrl in da jo je določil v oporoki dedičem svojega imetja. Siromašna žena, ki .'je preživljala svojo družino s pranjem, bo v kratkem prevzela 7-apuščino, ki znaša 30 milijonov dinarjev.
— Zavarovalne družbe v Ameriki, so morale do sedaj izplačati vsled katastrofe na Floridi okrog 108 milijonov dolarjev. ^
— Za [mus j e prijateljice. Baronesa Carnap-Bornheim v Berlinu je imela že dalje časa krasnega ruskega hrta. Žival je bila .stara tri leta ter. izredno hudobna. Nedavno je ogrizel cucek na cesti nekega otroka in nekega policaja. Kljub temu ga je imela baronesa silno rada. Te dni pa se je zakadil pes brije brez vsakega povoda — v baronico, v > je ležala v postelji 'ter jo strašno ro*™!LjUo na nogah iu obrazu. Na njene obupn ^ 1>° je prihitela v sobo sobarica, ki i • rVn ni policijskega stražnika. Strnil« k .	.	I(>0.
znal pomagati: pred	Ko	pa je
padal hrt baroneeo ve^o hlage<i je podpomeni končno tudi	Baronesa,	ki
tegnil revolver 'poškodbam najbrže pod-šteje šele 25 let, o>’ t
legla. . .	lin,»redek bodočega rodu je
— Zdravje od pravilne vzgoje otrok.
svojih ljubljenčkov. Ta se doseže razen s pravilno hrano, svežim zrakom, solncem, kopelmi itd. najbolje s sistematskim vežbanjem telesa. Da se telo lepo razvija in se preprečuje skrivljenje hrbtenice itd., da vsi organi pra-' v*hio delujejo in se onemogoča zbiranje škodljivih snovi telesu, da je duh bister in vesel, neobhodno i>otrebno, da se redno po določenem načrtu vsestransko predelavajo vse mišice, sklepi in organi človeškega telesa. V ta ircineu ima društvo Atena- specijalne telovadne tečaje, ki jih vodi priznano izborna strokovna učiteljica zi švedsko gimnastiko. Tečaj za otroške telovadbe se bo otvoril v dveh oddelkih, in sicer za otroke od 3. do 6. leta in za šolsko deco. — Iz istih razlogov kakor za otroke je tudi za odrasle potrebna telovadba, ki daje elastičen korak, graeijo7.no ponašanje, pravo linijo, veselje, zdravje m večno mladost«. Zato ima “Atena tudi telovadni tečaj za dame, o katerem so lanske obiskovalke polne hvale in z veseljem pričakujejo Tapetnega pričetka. Vpisovanje v vse tečaje se vrši v pritličju ženske realne gimnazije na Bleivveisovi cesti v ponedeljek, torek in sredo, to je dne 27., 28., in 29. t. m. od 5. do 7. popoldne.
— Javimo Vam, da so našli zlatnike v »Gazela« milu sledeči: g. Marija Kočevar, Nesto-pla vas št. 12 pri Semiču, kupila milo pri Prvem delavskem konzumnem društvu, podružnica Semič;	g.	Ivana	Sovenc,	Ljubljana,
Duuajska cesta	19,	kup. milo pri	Prvem de-
lavskem konzumnem društvu, Ljubljana; g-Marija Bider, Suha p. Rečica ob Savinji, kupila milo pri tvrdki Anton Tiršek, Rečica ob Savinji ; g. Marija	Anžlovar,	Petrušna vas, kup-
milo pri tvrdki	V.	Avsec,	Št. Vid	pri Stični;
g. Nežika Kapus, Koroška Uela, kup. milo pri tvrdki J. Dežman, Slovenski Javornik; g. Katarina Jazbec, Krškavas, kup. milo pri tvrdki Josip Rudman, Krškavas; g. Uršula Rotar, Ljubljana, Ulica stare pravde št. 5,_kup. m,10 pri tvrdki Nabavljalna zadruga	"ih na-
meščencev, Ljubljana; g- E1lizabeta Kr;an . Lipa št. 25 p. štore. kup. milo pr. twdk Bl.iz
Godec, Teharje p. Store; g. Ferenčak, Laško, kup. milo pri tvrdki And. Elsbache , LaAo,
g. Ivana Bokavšek, Brezovica st. 4, kup^ n pri tvrdki Franc Velkavrh, Brezovica, g- • ta Jakirčevič, Davor kup. milo pri tv	-la
ton Riedl. Davor; K- Štibric, Zagone gP.i;
lili iu Ul l iviun.1 ouaiu ui iivjv, — ^	■	|Vrn-
g. Evica Ungaro, Šibenik, kup. nu	P
ki V. Inchiostro & Figlio, Šibenik, a. c |. Split, Bilanova ulica, kupila nulo pn
ki V. Inchiostro & Figlio,
Prkič. Split, Bilanova ulic	.
tvrdki P. & M. Bonačič, Split; g. Marija Kumer Slatine, kup. milo pri tvrdki Anton 1 . Bizjak, Rečica ob Paki; g. Milan Vuga, Ptuj, kup. milo pri tvrdki Snoj & Urbančič, Ptuj, er. Nikola Katušin, Netretič pri Karlovcu, kup-milo pri tvrdki - Promet , Karlovac; g. Ana Kumer, Slatine, kup. milo pri Kmetijski nabavni in prodajni zadrugi, Šmartno ob Iaki, g. Bara Vinožganjec, Šestine pri Zagrebu, kup. milo pri tvrdki Vilim Šenauer, Šestine pri /-J-erebu; R. Marica Perlain, Split Ban Mladenova 7. kup. milo pri tvrdki P. & M. Bonačič, Split"; g. Josip Šalamon, Brod na Savi, kup. milo pri tvrdki Vilko KOnig i drug, Brod na Savi; g. Tereza Doberšek, Dolgi potok, kup. milo'pri tvrdki Florijan Gajšek, Loka pri Zu-smu; g. Katica Leopold. Veliki Zdenn. kup-milo pri tvrdki Viktor IIrešič,.Veliki Zdenc , g. Ferdinand Sušeč. Tostovrh p. Misbnje,^-Anton Eržen, Gorenja vas, kup. milo Pr‘1 ki F. Ks. Jelovčan, Gorenja vas nad Škotjo Loko; g. Jera Jpma, Kozarje, kupila milo pn tvrdki Franc Kušar, Vič, Dolgi most; g. Martin Kodalič, Gjurgjevac, kup. milo pri tvrdki Kovačevič, Gjurgjevac; g. Marija Furst.
d Florečica Spodnje Pobreže kup. milo ^•V tSvTi Rečica ob Savinji; g. Ma-pri Kmet.	ku„. milo pri tvrd-
rija Šandor, Nova cerke . ^ Frauca Marinič, ki Anton Fazannc, Celje, g wranc Senčar, Berkovci. kup. milo pri tvrdki Franc
Mala nedelja.	,r
— Vsled posilstva — zblaznela. .. na Donu se je vršil te dni proces pioti mladeničem in trem deklicam, članom komunistične omladine. Tri deklice so izvabile svojo prijateljico v neko klet, kjer so jo upijanile. Nato so jo izročile svojim trem prijateljem, ki so jo vsi po vrsti -posilili, -pri čemur je nesrečna deklica zblaznela. Vseh 6 komunistov je bilo obsojenih na l do 5 letno jeeo.
- Znan komunističen agitator ubit n« be-Nedavno so zaprli v lUikareštu znai -,-
tičnega agitatorja Pavla Tkacen : Te dni so ga prepeljali v svrho zaslišanj.
gu .'Nedavno so «ipm	,	Ti..,xPnk i
komunističnega agitatorja Pavla Ikačen . dni so tja prepeljali v svrho zaslisanj Kišiniev "Na postaji pre<l Kišinjevem je poskušal pobegni ti, Orožniki, ki so -ga zgledovali. so ga bežečega ^^rpSn u New-Kapetan l'a» P Fon(,k ki je hotel yorka porocato. Kape	oplanom	Atlant-
preleteti s svojim novi n m ,	d0se-
ski ocean, je ponesi r0,,ian po zemlji z gel morje. Ko je drvel <	..	k0i0	.\ero-
brzino 60 milj, se mu je ■ Jemur se ,mu je
olan je padel na stran, pr-	,k.
zlomilo še krmilo. Vsi napori po- ^ bi nhrlržnln aeronlan v ravnotežju.
činu se je obesil. Iz nereda v sobi in iz raz-
J« ,GCt‘v«»ke' matere da r«ve» « Slevnl razvoj Jkrlii Mb »a Mn Hn*» I "
da
obdržala aeroplau v ravmotezju, bili
zaman; »eroplan se je končno^ ^ Fon(,ku tem se je vnel bencin. očasno z aeropla-posrečilo, da je	'	močnika živa zgorela,
na, sta njegova dva I> ^ -iahodni Iiuliji. Na _ Vrtinčasti	Turks-Ieland	so	di.v:
vzhodnoiindijske	viharji, ki so nov/.roči1'
jali te dni v.r l0 ,»Daily M-aik poroča- f*. velikansko okoii \ in pol milijona lm'u> znaša sko<i Meri i-ivg°v-
LlubUana-
i zveza Ljubljane s predkraji. Ljubljan-kL' mestna občina se pogaja z lastnico električne cestne železnice glede odkupa cestne železnice. V slučaju neugodnega uspeha namerava uvesti mestna občina v mestu in okolici redne vožnje z avtobusi. V poštev pridejo zveze z Ježico, št. Vidom, Vičem in pokopališčem. Projekt je vreden pohvale. _
1— Zgradba nove mestne stanovanjske hi še. Na praznem stavbišču na vogalu Br^K’ in Turjaškega trga bo zgradila mestna o im novo trinadstropno stanovanjsko luso. 1 ičju v fronti proti Turjaškemu trgu se bodo
nahajali trgovski lokali, v fronti proti Ljubljanici pa ljudska kuhinja. Poslopje bo zidano v okolici odgovarjajočem slogu. Z zgradbo novega poslopja bc vsa okolica v estetičnem °ziru mnogo pridobila, kar je prav potrebno. 1— Ljubljanski gledališka abonma. Priglasi za abonma za 6ezono 1926-27 se še vedno sprejemajo in sicer v pisarni gledališke uprave, vhod v Gradišču, dnevno od 9. do 12. in od 3. do o. popoldne.
Maribor.
m— Konferenca za ureditev obmejnega prometa v Mariboru. Zastopniki naše in avstrijske vlade so imeli v petek konferenco, radi ureditve obmejnega prometa. Govorilo se je tudi o obmejnem kolodvoru v Mariboru. Sklepi se niso znani.
Občinski in mestni svetnik g. L U. SoBtan«, pristaš SDS, ki je bil tudi v od-Mestne hranilnice, je odložil svoje funk-
oi,|e.
Umestna strogost. Šoferji in drugi vozniki se za cestni red, kljub opozorilu po-. ljskegg komisarijata in kljub temu, da jih Je bilo par radi prestopkov kaznovanih, ni-
so prav 'nič zmenili. Kazni so bile premile. Zato je bil policijski komisar prisiljen, da je nastopil bolj enegično. V pondeljek je bil neki lastnik avta kaznovan radi prestopka cestnega reda s trimesečni ziabrano vožnje. Obenem ga je oblast opozorila, da se mu odvzame v prihodnjem slučaju šoferska karta. Upati je, da bo ta kazen zalegla tudi glede drugih brezbrižnih voznikov.
m— Poschinger, trgovec in večkratni milijonar v Mariboru, ki se je bavil z inipor-tom orožja na veliko, je bil v torak aretiran. Osumljen je,' da je utihotapil v našo državo veliko množino orožja, ne da bi plačal carino dn si poskrbel potebno dovoljenje od vojaške oblasti. Govori se, da je aretacija v zvezi z leta 1925 utihotapljenimi samokresi (832 po številu), katerih lastnik se ni našel.
m— Neprijetno presenečen je bil te dni, ko se je vrnil z orožne vaje, dr. Emil Stefanovič, odvetniški koncipijent v Mariboru. Ko je odprl vrata svoje sobe, je opazil, da ga je obiskal za časa njegove odsotnosti tat. Lopov mu je odnesel vso obleko, vse perilo in vse ostale stvari, ki jih je bil pustil doma. Tat je že pod ključem.
Zadeva Slavenske banke.
Pred uekaj dnevi je priobčil >Slovert-h d Narod« notico, da je fuzija Ljubljan-Sot krec^ue banke s Sla vensko banko I 0Va stvar. Ta novica je bila očividno , .®lI’ana s strani prizadetih esdeesai-na gov- Imajo pač jako velik interes ,?m’,da ne bi prišli na dan njihovi sli 1 ]Pr* ^Vavenski banki in da bi odne-j 0 k°žo pred kazenskim paragra-
•	ljubljanska kreditna banka je omejeno notico takoj v raznih listih deman-9rala z izjavo, da o kaki fuziji med njo Slavensko banko sploh ne more biti govora, nego da se vrše pogajanja med njo m večinskimi delničarji Slavenske banke *adi prevzema slednje po Ljubljanski ^editni banki. To prevzetje bi pomenilo plansko likvidacijo Slavenske banke. I f kv auieino seelaji so pogajanja med nik' 0 kre<litl10 banko ter zastop-1 Veeinske skupine delničarjev Sla-bske banke obtičala na mrtvi točki,
1	je Ljubljanska kreditna banka kot Previden in soliden zavod, ki se noče sPušcati v kake nevarne transakcije, zadevala potrebno trdno in močno garan-Cli° za gladko izvedbo likvidacije Slu-' enske banke.
I	Zastopniik*večinske skupine delničarjev Slavenske banke se pogajajo sedaj
1	glede likvidacije Slavenske banke s Kreditnim zavodom v Ljubljani, kjer upajo imeti več sreče. Vprašanje pa je, če bo Kreditni zavcd manj previden kot Ljubljanska kreditna banka in če se bo zadovoljil z manjšimi garancijami kot jih je zahtevala previdna Ljubljanska kreditna banka.
Kakor bi bilo želeti, da se slovensko gospcdarstvo obvaruje pred novim polomom in nedogledno škodo, tako bi bilo pa tudi prav, da se glavne krivce na tej novi gospodarski nesreči brez pardona izroči roki pravice. Upajmo, da topot sodno kazensko postopanje ne bo ustavljeno na brzojavni ukaz iz Beograda. Saj je že skrajni čas, da se Slovenija otrese gospodarskega avanturizma in raznih pijavk, ki se že celo vrsto let od prevrata sem nekaznovano zajedajo v njeno telo ter jo moralno in materijalno upropašča-jo pod pokroviteljstvom lažipatriotičnega strankarstva. Treba bo krivce utakniti pod ključ in oddahnila si bo vsa Slovenija.
Majcena proti našemu odgovornemu uredniku.
Dne 22. t. m. je bila pred Stolom sed-monce razprava vsled ničnostne, pritož-
Srw !e Vl0žil l'1'arM' Majcen, tajnik , .	. proti sodbi deželnega sodišča v
dubljani, s katero je bil naš urednik Prosečo tiskovnega delikta klevete.
.»Narodni Dnevnik« je bil namreč pri-esel notico, v kateri pravi, da hoče SDS Pod streho spraviti svojega tajnika, pripravno mesto za to bodi Mestna hranil-Uica; pa ne da bi Majcen v počet k u svoje nove karijere pričel kot praktikant kakor vsak drugi, ampak njemu hočejo ustvariti posebno mesto nekega podtajnika, da bo za kontrolo - mišljena je politična -hiamlmci, uradništvu in vsemu poslova-
miV^ *a na^n u^‘u' SDS na en mah dve I k Mestna hranilnica ji bo vzdrževa-p s"'9nkinega tajnika, le tega dolžnost sIrank’’ naPrav* hranilnico uslužno
Q/j L
san notice je g. Majcen inkriminiral ier 1:0 ^ru8i del, dočim trditve, da kari-// Ue‘ bo pričel kot praktikant, ampak 0( HfUl-U ^°aeil() ustvariti posebno mesto aJhika — da bi torej nekorektnim p' |)n' Prišel do tega mesta — ni stavil ”b*°žl)o. Zategadelj je že prvo sodi-kaz re, l^ega urednika ponudeni do-
Sva(> bot nepotreben zavrnilo, kot til Gostilno sodbo pa je deželno mivo 'Hll° sodišče utemeljilo z zani-
Oč.it.nfmeiltaaii<>'
polji,/	bo	imel	zasebni	tožite	j
trat; .v HIrolo nad zavodom, ni sma-žaljivim. Povojne razmere v pob-em kot družabnem pogledu so se s J Za slovenski teritorij v toliko izpre-■henile, oziroma mentalitet na tem delu hftŠe države živečega naroda, da se da-^ inkriminiranih besed ne more sma-kot nekaj, kar bi diralo v osebno Splošno je znano, da se pobriga gah 'Hh'anka, da se v važnejših pano-se mor^Vft nastavijo osebe, na katere formij,/ hesti in ki vsekakor tudi in-,sPloh (/° sb'anko o drugih osebah in Ta poj;/0*°biem položaju v organizaciji, trati kot V iavnen' življenju pa je sma-tve j^v Posledico demokratske uredi-vladuii, ^ržave, kjer vpliva menjava ii4-WadS?.,,,dl na imenovanje viš-s° Vs ‘, 'bkov na vplivnejših mestih, ki 'hkor svoji stranki uslužni s tem.
da kontrolirajo funkcije uradov ali organizacij, v katerih so nastavljeni, v smislu načel stranke, katere zaupniki so. Inkriminirane besede z ozirom na danes vladajoče pojmovanje v naši državi
o	posezanju strank v kontrolo uprave niso žaljive.
^ S to oprostilno sodbo je deželno sodišče docela sledilo zagovoru našega urednika, ki je< dejal, da je prav SDS tista stranka, ki propoveduje kot vrhovno maksimo stranke, da mora stranka skušati dobiti vpliv na javno življenje, da mora v to svrho postaviti svoje eksponente na vsa mesta javne uprave, ali uprave kake zasebne organizacije, dolžnost teh eksponentov je, da napravijo upravo uslužno stranki. SDS je v naši državni upravi uvedla načelo dveh garnitur uradništva, odstavljala velike župane odličnih uradniških kakovosti in upokojila je mlade uradnike zato, da je na vsa odločilna mesta postavila svoje pristaše. SDS javno propagira te metode, ona j,ih izpoveduje v svojem časopisju in na shodih. Te metode so del strankine morale in strankin zakon, ki se mu morajo pristaši brezpogojno pokoravati.
Ako se potem kateremukoli teh pristašev očita, da se ravna po teh načelih, tako očitanje zanj ne more biti žaljivo, ampak s stališča njegove stranke naravnost priznanje pravilnega njegovega postopanja.
Stol sedmorice je navedeno oprostilno razsodbo razveljavil ter našega urednika obsodil na 3 dni zapora, 300 Din odškodnine g. Majcemi in na plačilo sodnih stroškov.
Stol sedmorice izreka, da so take metode nemoralne in nepravične. Na nemorali in nepravičnosti pa ne more hiti grajeno naše javno življenje. Čeprav taka mentaliteta v resnici obstoji, sodišče je ne sme upoštevati, za sodišče velja samo zakonita pravica. Zato je očitanje takih metod žaljivo, ako se jih v konkretnem slučaju ne more dokazati, pa čeprav dotičnik, ki se čuti užaljenega pripada skupini, ki take metode zagovarja. Sodišče teh metod in kake specijelne namišljene morale ne more proglašati kot del javne morale, za ka-
tero mora sodišče uporabiti le objektivno merilo.
V	bistvu se tako glasi sodba Stola sedmorice. Naše vrhovno sodišče je s tem izreklo ostro sodbo nad partizanstvom. Značilna in važna je ta sodba, zakaj ne pove nič več in nič manje, kakor da je očitanje partizanstva nekaz-nivo, kadar moremo v konkretnem slučaju dokazati partizansko postopanje in njegove metode.
Vodniki.
Ne bilo bi nezanimivo, sestaviti primerjajočo tabelo političnih voditeljev po posameznih državah z označbo zaupanja in zlasti moči, ki z njo razpolagajo posamezni voditelji in skušati podati na tej podlagi mnenje o politični nadarjenosti in predvsem zrelosti posameznih narodov. Različne kombinacije so se v tem oziru že poskusile z več ali manj verjetnimi hipotezami, primerjajoče tabele pa se ni menda lotil še nihče, zlasti z zgodovinsko razvojnega stališča ne.
Lep in precej zamotan problem je v tem oziru Bismarck. On je vstvaril nemško cesarstvo, odredil mu zunanjo politiko in jo konsekventno izvajal. Ko pa je Bismarck odšel, oziroma bil odslovljen s svojega mesta, se ni mogel najti zanj noben naslednik, njegova zapuščina je bila prekomplicirana za epigone, začeli so povdarjati moč, začeli so se zbirati nasprotniki, in predno je poteklo petdeset let, je zginilo cesarstvo, ta grandiozna tvorba Bismarckovega duha. Ali se more tukaj še govoriti o voditelju, ali ni to že vodnik, ki vodi po nepoznanih potih tavajočo čredo?
Take in podobne misli se vsiljujejo človeku, ko bere vse možne in nemož-ne kombinacije ob Pašičevem povratku in gleda narvoznost, ki se polašča vseh od najvišjih do najnižjih.
BrezdVomno je, da ima Pasic’ za pred-
vojno Srbijo zasluge, kakor jih ima malokdo, ali nobeden. 'Nič manj dvomljivo pa ni, da gledajo ljudje na Pašiča predvsem s stališča zunanje politike in tukaj bo šele zgodovina nepristransko določila, kaj je zasluga Pašiča in kaj zasluga tuje diplomacije, predvesm ruske. V notranji politiki je bil Pašič, če ne glavni vsaj med prvimi borci proti absolutizmu, trpel je preganjanja in se v teh bojih postaral. Kakoršne zasluge je imel tudi Pašič za Srbijo, eno je vendar gotovo: Ko je prišlo do vstanovitve nove države, jo je gledal Pašič vedno z ozkega, šovinistično - j srbskega stališča in ni pokazal niti na mi- j rovnih konferencah niti pezneje kot ministrski predsednik, da se je vživel ali vsaj skušal vživeti v nove razmere.
To je tudi umljivo. Kajti človek pri osemdesetih letih ponavadi nima razumevanja za nove probleme, on ve, kaj je bilo, ne razume, kaj se dogaja in ne sluti, kaj bi lahko bilo.
Cernu torej ta nervoznost? Bila bi upravičena skrb, če bi imeli opraviti z vodnikom, česar epigoni ne morejo in ne znajo nadaljevati njegove politike, lastne pa nimajo. V tem slučaju je skoraj-šen polom neizogiben.
Mogoče pa je, dasi ni verjetno, da Pripravlja Pašič svoj politični testament in se zbirajo otroci v nadi za boljšim deležem. Kajti na vsak način ima Pašič danes še toliko avtoritete, da se nasledniku, ki ga bo designiral on, v najkrajšem času ni bati za politični stolee v stranki. Kakor rečeno, ta zadnja kombinacija pa ni verjetna, bržčas je res, da misli Pašič zopet vzeti vladne vajeti v svoje roke in zahtevati račun od začasnih voditeljev in nepokornežev, ki bi hoteli postati voditelji brez njegovega blagoslova. Začela se bo zopet politika tam, kjer se je končala, izmenile se bodo osebe, a ostal bo sistem in živel z rok v usta brez smisla za nujne potrebe cele države, ki je več kot osebe in partije.
Vendar kriza in s tem ozdravljenje se bliža. Kajti naslednikov ni, epigon-stvo je že sedaj nervozno in bo kratko, nastopili bodo ljrdje, ki ne bodo imeli mogoče niti take moči, niti avtoritete- pač pa širok pogled na novo državo. Moderno Nemčijo vodi Stresemann in le kot Vsenemec se tu in tam vstavi iz navade in pijetete pred spomenikom nekdanjega vodnika.	Arbiter.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, petek, dne 24. septembra 1926.
Vrednote:	Merkantilna	banka, Kočevje,
den. 92, bi. 94, zaklj. 92; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 104, bi. 104, zaklj. 104.
BORZE.
Zagreb, dne 24. septembra. Devize: Ne\v-york kabel 56.58—56.78, ček 56.454—56.654, London izplačilo 274.4—275.2, ček isto, Pariz izplačilo 156—158, Dunaj izplačilo 796.5 do 799.5, ček isto, Amsterdam izplačilo 2265.1 do 2275.1, Berlin Izplačilo 1347—1350, Italija izplačilo 206.42—<208.42, Švica izplačilo 1092.75 do 1095.75, Praga izplačilo 167.35—168.15, ček isto, Budimpešta 0.07925—0.07955.
Curih, dne 24. septembra. Beograd 9.1475, Newyork 517.50, Pariz 14.28, London 25.11 tri osminke, Berlin 123.25, Milan 18.98, Dunaj 73.025, Sofija 3.75, Varšava 57, Praga 15.325, Bukarešta 2.73, Budimpešta 0.007250,
X Podaljšanje lež&rinskega roka v pristaniščih, Prometni minister je izdal odredbo, s katero je dovoljeno v pristaniščih: Bakru' Dubrovniku, Matkoviču, Solinu, Splitu, Su-šaku in Šibeniku podaljšati brezplačni ležali nski rok za ves čas slabega vremena. Ta rok določajo pristaniška poglavarstva. Odredba bo stopila v veljavo sl. oktobrom t. 1.
Dr. Demeter Bleiweis-Tersteniški.
Moderno fizikalno zdravilifte. ■ Nova pridobitev no zdravstvenem polju.
Okrožju urad za zavarovanje delavcev otvori v svojem novem uradnem poslopju na Miklošičevi cesti št. 20 v kratkem moderno in kar najpopolneje opremljeno fizikalno zdravilišče, ki bo dostopno vsem krogom prebivalstva. S tem je v zdravstvenem pogledu storjen važen korak naprej.
Fizikalno zdravilstvo je ostro označeno po svojih sredstvih. Poslužuje se izključno fizikalnih sil in skuža z njih uporabo človeku omogočiti, da doseže, ohrani ali zopet pridobi višek svoje tvornosti. Prav tako se odlikuje po svojem namenu. Služiti hoče tudi zdravemu človeku in mu pripomoči, da kar najbolj razvije svoje naravne meči. Pri bolnikih daje telesnim močem zavestno prednost, skuša njih delovanje doumeti in jim s svojimi silami pripomoči.
Fizikalne zdravilne naprave slone na zamisli, da metodično in smetreno iz preminjamo, jačamo ali slabimo sile, ki učinkujejo na človeka v vsakdanjem življenju in da jih lahko prilagodimo njegovemu vsakokratnemu stanju, da dosežemo kar najpopolnejšo ekonomijo organizma. S tega vidika imajo fizikalne zdravilne naprave pomen, ki jih daleko dviga nad medikamentozno in kirurgič-no lečenje. Kajti v enaki meri omogoču-jejo zdravemu, da do najpopolnejše mere razvije, čuva in izkorišča svoje telesne in duševne zmožnosti, kakor služijo kot od-vračevaluo sredstvo v oduošajih, ki ogrožajo zdravje in kot zdravilo pri že obstoječih obolenjih.
Posamezni človek se lahko s prirojenimi svojstvi ali z napakami, ki jih je pridobil (n. pr. vsled prevelikega napora, vsled poškodb, infekcij itd.) tako razlikuje od pravila, da je ekonomija njegovega telesa motena in da je stalno ali začasno ogroženo njegovo zdravje. Ogrožen je pa tudi lahko povsem zdrav organizem, ker se poklic, socialni položaj, podnebje in druge okolnosti tako razlikujejo od pravila, da posamezni organski sistemi več ne delujejo, kakor bi odgovarjalo njih ustroju, ampak da so eni preobremenjeni, drugi pa zanemarjeni. V obeh slučajih trpi lahko posamezna funkcija telesa ali pa tudi ves organizem.
Iz notranjih vzrokov so zlasti ogrožene gotove življenske dobe, v prvi vrsti otroška leta, potem čas pubertete, nosečnosti in staranja. Zunanji vzroki obremenjuje-je zlasti srednja leta, ko stavlja poklic na človeka zahteve, ki gredo često preko njegovih moči.
Napram tem notranjim in zunanjim vzrokom raznih motenj imajo fizikalne zdravilne naprave nalogo, da urijo, vadijo, čuvajo in izravnajo posamezne organe in njih delovanje. Pii pra\il-nem izvajanju te naloge ima fizikalno zdravilstvo pred medikamentoznim prednost, da nam daje v roko sredstva, ki tudi zdravemu ne škodujejo, ampak mu koristijo, ga krepijo in vzbujajo, kav pri farmacevtičnih sredstvih večinoma pogrešamo. Bolnik še lahko že v zdravili dneh navadi na te naprave, jih spozna in preceni. Zdravniki pa imajo priliko opažati, kako se organizem posameznikov odziva na razne fizikalne učinke, kar mu je neprecenljive vrednosti v slučaju obolenja.
Število bolezni, proti katerim uporabljamo fizikalne naprave, je nešteto. Fizikalno zdravilstvo obsega prav vso medicino, vse organske in bolezenske skupine. Zaradi tega je največje važnosti, da vodi in nadzira fizikalno lečenje zdravnik. Do pred kratkim so se s poedinimi panogami fizikalnega zdravilstva, zlasti s hidroterapijo, ukvarjali lajiki (Pries-snitz, Rikli, Kneipp). To bo izginilo, kakor je povsod izginilo, kjer so se za do-tično disciplino začeli zanimati zdravniki sami. Saj še ne leži tako daleč za nami čas ko so zdravniki kirurgične in celo očesne operacije (n. pr. rezanje kamnov v mehurju, snemanje mrene z očesa) kot nekako mauj vredne prepuščali lajikom ali nižjemu zdravstvenemu osobju. Od tod nekdanji ranocelniki, ki jih je še marsikdo pri nas poznal, od tod feldšerji, ki jih še danes nahajamo v ruski in bolgarski vojski. Kakor so izginili prvi, bodo izginili drugi, kajti vsako udejstvovanje, čeear predmet je človeško zdravje in življenje, zahteva vsestransko poznanje človeškega telesa ter ustroja in delovanja njegovih organov, zahteva torej popolno
zdravniško naobrazbo. V kako mogočni stavbi medicinske vede sta se v kratkih desetletjih razvili kirurgija in okulistika, s katerima se je prej ukvarjalo nižje zdravstveno osobje! In prav tako zahteva fizikalna medicina vsestransko naobra-ženega zdravnika. Pred vsem mora biti izvrsten diagnostik, da takoj spozna značaj obolenja. Pri tem pa ne zadostuje morda, da ugotovi samo značaj in sedež bolezni, n. pr. pljučnice v desni spodnji pljučni krpi v tem ali onem stadiju. Največje važnosti je namreč, da dožene, kakšno je trenotno stanje bolnika in kako funcijonirajo njegovi poedini organski sistemi. Diagnoza ima za zdravnika pomen, da napravi načrt lečenja, to je, da ugotovi indikacije svojemu ravnanju. Vpoštevajoč stanje kože, mišičevja, živčevja, temperature in osega organizma, ozirajoč se na prehrano, na navade bolnika in na njegova prirojena svojstva bo potem fizikalni zdravnik uporabil milejše ali energične zdravilne naprave. Opazoval bo njih učinek in jih bo po menjajočih se potrebah izpreminjal in vedno iznova priravnavaT stanju bolnika. Nikjer ni torej šablonsko postopanje manj na mestu kakor v fizikalnem zdravilstvu. Vsakemu posameznemu bolniku je treba prikrojiti poseben zdravilni sistem in mu ga vedno iznova prilagoditi, kakor to pač zahteva menjajoči se potek bolezni in kakor to narekujejo zdravnikova opazovanja in izkustva. To dokazuje, da more biti fizikalno zdravilstvo uspešno samo v rokah izkušenega zdravnika. Zahteva pa tudi temeljito fizikalno in tehniško znanje. Zdravnik mora biti poučen o silah, ki jih uporablja in mora do pičice poznati zdravilne naprave in aparate, ki se jih poslužuje. Moderne naprave za fizikalno lečenje, n. pr. za obsevanje in za elektro-inedicino, so pravi tehniški umotvori. Ne katere teh naprav tudi niso indiferentne in bi mogle v neveščih rokah celo škodovati. Spominjamo naj se na razne uporabe toli upoStevaue diatermije, pri kateri uporabljamo visoko frekvenčne električne toke v svrho notranjega pregrevanja organov, n. pr. na nekrvave operacije v električnem svetlobnem loku, na električno skrknenje (elektrokoagulacijo) zlili tvorb, n. pr. papilomov v mehurju ali raka na maternici. Jasno je torej, da bo tudi fizikalno zdravilišče, ki ga otvori Okrožni urad, stalno pod strokovnim vodstvom zdravnika, ki je izvežban v vseli panogah medicine in specijalno izobražen v fizikalnem zdravilstvu.
S fizikalnim zdraviliščem postanemo neodvisni od raznih kopališč, v katere smo doslej pošiljali bolnike. Po navadi narekujejo zunanji momenti, da nasvetujemo kako kopališče, n. pr. potreba po miru, po popolnem živčnem odpočitim. Slovesa kopališč pa niso ustvarili tamoš-nji krajevni zdravilni faktorji, n. pr. le-kovite vede in topli vrelci, ampak zdravniki, ki tam poslujejo. Ne zdraviščo, ampak zdravnik, ki se zanj zavzame, je za bolnika važen.Kai lovim varim svetovnega slovesa niso prinesli tamošnji vrelci, ki jih v enaki sestavini nahajamo tudi drugod, ampak okolnost, da so se tam od nekdaj sem nastanjevali prvovrstni zdravniki, da je vse osredotočeno na skrb za kopališke goste in da je izvedena tako strumna organizacija, da ne dobi n. pr. bolnik, ki se je zaradi žolčnih kamnov ah tolščice pedal v Karlove vari, v nobeni restavraciji ali penziji druge hrane, kakor ono, ki mu jo je na običajnem dietnem listu predpisal zdravnik. Zanimiv je izrek enega prvih propagatorjev fizikalne medicine, Schweningerja. Ko ga je ne-_ koč nek bolnik vprašal, katero kopališče mu priporoča, mu je odgovoril: Ne pozabite da nesete svojo bolezen seboj, kamorkoli se tudi pedaste. Vsak kraj ' katerem posluje razumen zdravnik, je za bolnika zdravilišče. Sclnveninger je Bismarcka fizično lečil v Berlinu, Fried-richsruhu in Kissingenu. Lečil ga je in je imel zaradi tega tudi uspehe. In tako s« bo zaradi bogatih zdravilnih naprav, ki so na razpolago, marsikdo lahko posluževal fizikalnega zdravilišča, ki mu čas, poklic in druge razmere ne dopuščajo, da bi zapustil dom in se podal v kako kopališče.
Dr. Korošec, kmetski stan in okrajni ekonomi.
'Na moj Članek v 31. štev. »Kmetskega lista«, z dne 4. avgusta t. 1. pod napisom: »Dr. Korošec, kmetski stan in okrajni ekonomi«, v katerem sem na željo večih kolegov in v interesu okrajnih ekonomov energično zavrnil na domžalskem shodu g. dr. Korošca na splošno izrečeno krilatico, češ, da okrajni ekonomi za svoje delovanje nimamo programa, je v 197. štev. »Slovenca«, z dne 31. avgusta t. 1. reagiral neki pisec s precej dolgim člankom.
Gospodu anonimiku bi se pravzaprav niti ne izplačalo odgovarjati, ker je razvidno, da člankar ni iz naših, t. j. iz vrst okrajnih ekonomov. Da je lajik dokazuje tudi 'to, da so mu pojmi o stališču, nalogah in delovnem programu okrajnih ekonomov še silno primitivni. G. urednik »Slovenca« ga radi nas lahko uvodoma taksira kot »dobropouSeno in verodostojno stran,« ker so tudi njegovi pojmi o naši stroki take narave, da si lahko mirno podasta z anonimnim dopisnikom roke!
Ker rabi dopisnik, z ozirom na naš težki gmotni položaj tudi demagoške strune in ker reazuniira svoja, vse prej kakor duhovita, teoretska razglabljanja, s ponovno in popolnoma utemeljeno trditvijo, da smo okrajni ekonomi po- njegovem naziranju seveda res brez »pravega delovnega programa«, je v svrho razčiščenja pojmov nujno potrebno, da se take odločitve in teoretiziranja s strani nepoklicnih kritikov zavrnejo tako, kakor to zaslužijo!
Popolnoma neresnična in zavita je piščeva trditev, da smo okrajni ekonomi »preobremenjeni s pisarniškim poslom in z vsem mogočim delom.« Vsi od mojih kolegov, ki so vestni in sposobni, opravijo pisarniške posle v razmeroma kratkem času, tako, da jim preostaja še dovolj časa za njihovo pravo nalogo in gospodarski program, t. j. za pouk in vzgojo racijonelnega kmetovanja prebivalstva. Okrajni ekonomi se iz velike večine zavedajo, da jih je narod postavil zato na to ugledno mesto, da v prid prebivalstva —• delajo, ne pa, da bi morda kradli Bogu čas, a davkoplačevalcem pa denar iz žepa. Ako za naše delovanje še nismo tako nagrajeni, kakor si to želimo in kakor bi to bilo primerno, nič ne de. Dandanes je gospodarska kriza
Šport
Jack Dempsej’ — poražen po točkah. Gigantski boj med dosedanjim svetovnim prvakom Jack Deinpseyem in njegovim izzivalcem Gene Tunneyem, ki ga je s ioliiko nestrpnostjo pričakovala cela Amerika, je končal z zmago Tu.nneya. Borila sta se 10 rund, kakor je bilo v naprej določeno; v prvih petih rundah je bil Dempsey <v premoči, vendar ni mogel doseči odločitve ter se je pokazalo, kar so mu strokovnjaki že prej očitali, namreč ila je premalo treniral; tiste strahovite udarne sile, ki ga je odlikovala v prejšnjih bojih, ni bilo več oparili in je Tuuney udarce spretno prestregel ali pa se jim je pravočasno umaknil. V drugih petih rundah je bil mladi Tunney celo boljši od Dempseya ter se mu je priznala zmaga po točkah. Zmagal torej ni fcnock-oui. kakor je mogoče sam pričakoval, ampak samo po točkah, toda premagal je kralja vseh bokserjev, ki je od leta 1919 v 7 bojih uspešno branil svoj naslov. - Prvotno bi se dh moral boksmatch vršiti v Ne\vyorku. Ker je pa l)enipsey sknajfal pred črncem Will»om. ki ga smatrajo za njegovega najnevarnejšega nasprotnika, je newyorška bokserska oblasi prepovedala match in manager Dempseye\ Tex Richards ga je preložil v Filadelfijo. Zasigurul je Detnp6eyu 450.000 dolarjev in 50% vstopnine, Tunmeyu pa 150.000 dolarjev in 12 in pot odstotkov vstopnine in match se jo izvojeval v Filadelfiji. — Dempsey sam se menda lle ha preveč žalostil radi svojega poraza, saj je moral to pričakovati prej ali dei če 'ne od Tunneya, pa od zamorca ! \Villaa, kateremu se je ravno vsled lesut-n ie iako izogibal. Sedaj mu torej me bo i>e ba pfoti Willsu nastopili, pa« pa .bo to moral ,o ti ('.ene Tunney, ki bo moral zastopat! ,belo Ameriko proti črnemu Šampionu. In ta boi bo šele pokazal, kdo je — vsak za nekaj časa — usposobljen nositi častni, in kar v Ameriki še več velja, nadvse dobičkaiiosn.i naslov svetovnega bokserskega mojstra.
Končkov polet čez ocean ponesrečil. Francoski aviatik Fondi se je dvignil s svojim letalom dne 21. septembra ob pol 7. url Z ut raj na tamošljem letališču, da poleti čez Atlantski ocean. Komaj pa je bil aeroplan par metrov nam zemljo, je treščil ves v plamenu na tla. Na stotine ljudi je videlo ta prizor in vsi so bili prepričani, da je cela posadka mrtva. Na veliko začudenje in veselje pa sta se prikazala Fonch in anieri-kanski pilot iz gostega dima in sicer popolnoma nepoškodovana. Posrečilo se jima je, da sta še pravočasno skočila iz gorečega stroja. Radiotelegrafist in ruski mehanik pa ! sta mrtva. Kol vzrok nesreče se navaja, da
i	je 'bil aparat preobtežen:	letalo samo je
I	namreč tehtalo 12.100 kg.
26 ur v Kanalu. Plavačev, ki hočejo pre-! magati Rokavski preliv, je vediw več, in njih opetovani poskusi že resno ogrožajo promet. Mali motorni čolni namreč, ki . spremljajo plavači^, obveščajo mimoplavajoče •velik« ladje, da je plavač v njih okrilju in jih na-prošajo, da spremene svojo smer, ker sice ogrožajo »Kanalske plava če*. Ce	,ri
pozna natanko globino morja, ®’ . o prl-tujih ladjah lahkoi zgodi, se	(j«ch	je
peti velika nesreča. “ v “$daitov, ki so bilo v Kanalu zopet več *g™haU. Taiko so pa vsi morali pred cUj4Wn . jnjo miss Glei-potegnili londonsko	jjtošajega	po-
tze povodom nJe“®g®emraieno iz vode. be
nlrnao VUrt tPCl'0 'l® P • rwK«lli TIPlU 1
•Niravnaj^ r*iWnino!
vsepovsod, trdno pa smo prepričani in se ne varamo, da pridejo tudi za nas v doglednem easu boljši časi. Saj tudi drugih strok uradniki, ki morajo doprinesti dokaz, da razumejo vred: Nam je torej najmanj pomagano s pišče-vo demogogijo.
Člankarjev-o zatrjevanje, da okrajni ekonomi radi tega nimajo nikakega programa,
ker je njihov delokrog preveč pester in različen, ni le samo absurdna, temveč je vkljub resnim in težavnim časom tudi še naravnost — smešna! Saj je baš pestrost in raznoličnost našega delokroga ter zavest, da smo kmečki sinovi ona čarobna slika, katera nam vkljub naši naporni službe in nizki plači daje vedno in vedno nov pogum, da ne klonimo in da vstrajamo v službi slovenskega kmetskega naroda. Vsakega okrajnega ekonoma naravnost veseli in mu je v stanovski ponos, ako zamore na vsako vprašanje iz vseh strok kmetijskega gospodarstva dajati kmetovalcem strokovne odgovore, nauk in pojasnila. Zato pa tudi pazijo na to, zlasti zadnji čas, da pridejo na službena mesta okrajnih ekonomov res vsestransko verzirani in izobraženi uradniki, ki morajo pridonesti dokaz, da razumejo svojo stroko za današnje razmere v dovoljni meri. Je torej popolnoma neumestno člankar-jevo jadikovanje, da se zahteva od okrajnih ekonomov, noj bodo dobri sadjarji, živinorejci, poljedelci, vrtnarji itd. Ako okrajni ekonom ne obvladuje v dovoljni meri teh najpri-mitivnejših panog kmetijskega gospodarstva, potem enostavno ne spada na to odgovorno mesto. Mar misli pisec, da bi se naj za vsako panogo postavilo po enega ekonoma — Speci jalista?
V	Sloveniji imamo na tisoče navadnih kmetov. ki so pa brez vsake strokovne šole naravnost izvrstni ekonomi na svojih kmetijah. Ti so vešči vsega kmetijskega gospodarstva. A od šolanega okrajnega ekonoma, kateri je povrhu še mnogo prakticiral na različnih veleposestvih, ter si dnevno potom strokovne literature in praktičnih izkušenj širi svoje strokovno znanje, bi po piščevem naziranju ne smeli zahtevati vsaj onega znanja ve6»^ kmetijskih panog, ki ga obvladuje nava^en’ nešolan in dober kmečki gospodar? k'
Emeran Stoklas, Freva^e
takih poskusov za eehoj kor tudi šofer sia morata r~.	•	1
st iti nadafjno plavanje.	1	'	j	'j
junaško borila celih 26 ur, morala pa je ta-korekoč že na cilju - bila je od biega oddaljena samo še 400 metrov — odnehati vslefl prevelike utrujenosti.
II	kolo nogometnih prvenstvenih tetfem-
V	nedeljo, dne 26. t. m., se odigra m Ljubljani II. kolo nogometnih prvenstvenih tekem. Ob tej priliki nastopi šest parov, m sicer- dopoldne mi igrišču SK Ilirije drugO~ razredni klubi ob 9.:	Rlavija : Reka, Ob
10.30 Svoboda : Panonija, dopoldne rfb 9. na igrišču ASK -Primorje: Slovan rez. : mes rez.; ob 10.30 ASK Primorje rez. '• Jadran rez. Popoldne se odigrajo na istem igrišču najbolj zanimive tekme tega dne, m sicer nastopi ob 14.30 SK Slovan : ŽSK Hermes, ob Ki. uri pa ASK Primorje : SK Jadran.
»teuia vso trxlo in Pren ratengkfi otoli neki
vetoi invalid, da-fSftK Conski šofer in zdravmea mtf-lJreJwLc Lemam, ki imajo vsa trije ze več
Prosveta.
repertoar narodnega gledališča
V	LJUBLJANI.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer
28. septembra, torek:	.. Red K.
30. septembra, četrtek:	wau> •
1* gledališke pisarne. Zavoljo -mr ul ega slučaja v rodbini gospe Calete ter zavoij, obolelosti gosipe fcaludove se 'za soboto &o-t. m napovedana predstava »Tosce« preloz) na torek 28. t. m. Predstava bo za abonente reda D. VWallv zia red E bo v četrtek 30-t m.
MLINAR IX NJEGOVA HČI.
Ljudska igra. Spisal Ernst Raupach. Za slovenske ljudske odre priredil Adolf Robi; da. Ljudski oder. VII. zvezek. V Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 18 dinarjev za izvod. — »Mlinar in njegova liči« jo igra iz onih časov, ko je bil namen odra še plemenit in poučen. Stara je sto let in vendar io še dandanes povsod igrajo. Zln-
'Ji“wTe
Nttjiu	i	v,	ce]0 oder, kot
dvorno” gledališče na l)unail?;tiki J^gralT
nas Slovencih je že par let v knjigotrttvu popolnoma pošla in zato bodo odri s g P lej sl ari znanki. Igra
značaje, zaninuvo in‘ "eP”turJeI1 dialog. Pri-se dejanje in ZIV!‘* ' 'o dft v uvodnih bese-reditelj igre una 1 ben’ vpliv alkohola, ker dah opozori li j<onrada na pokopališč®’
16 ' u duhove in s tem omogočilo nadalje ujer vidi u“ avoj dejanja. Igra je ns&l*V* /ap 1 slovenska tla, lokalizirana. Pr^eje®9 •** mko <>a j? ,udi najmanjši podezelfi^.
lahko uprizori, ker so v opombah pri-^ ilini vsi potrebni nasveti in upotki za upri-7<i ril v e z najmanjšimi sredstvi. Igra ima 4 ženske in 5 moških vlog. Prevod jo popolnoma nov in popolen. Vsa mesta, ki so zastarela ali predolga, so dana v oglat oklepaj, tako, da ima režiser delo znatno olajšano. Vsakemu prizoru je pridejan scenarij, kar praktično uporabo dela samo poveča. Dose-daj so si odri pomagali Že dalj časa z rokopisnim Mlinarjem. Sedaj imajo lično knjigo na razpolago, ki jim za malo denarja nu vzgojno pošteno in priljubljeno igro za turno delo med narodom.
Štev. 215.
 —r,	—</ • v
londonski zapori za dolžnike.
London ima še danes zapore za zanikrne dolžnike. Seveda so ti zapori v primeri s pe-Wom, kakor
ga opisuje Dickens v svojih jtnjigah, pravi paradiž. Proti plačilu fi šilingov 11 pence da lahko upnik še dandanes zapreti zamudnega dolžnika za daljši ali |.raJŠi čas. Ce izjavi dolžnik, da je pripravil611 plačati, ga takoj zopet izpuste. Pa tudi ^ tega ne more storiti, se mu ne godi ravno prehudo. Stanuje v svetli celiti gorenjega nadstropja. Leži na mehki žimnici. Nadzorujejo in strežejo mu samo prijazni in paketni pazniki. Čeprav hrana ni posebno obilna, je vendarle okusna in zadostna, ne glede na to, da si da prinesti jetnik lahkd tu-
nlJTtatS* « Želi iestl in r>iti. Obleko nosi	svojo,	na njegovo izrecno želio
popolnoma	rf’ .kakorsno nosijo zločinci,
uri izDreha i t •	Vsak	d:i11	^	sme dve
stanu Irf -P° vrtu' Zaposlijo ga samo s lahkn eril,m delom, če hoče, se bavi odhiio 1iJ1I'tVf*n*nl delom. Od zaslužka se mu npk L - el 23 hrano in stanovanje, osta-snjegova last. Enkrat na teden sme soMirt • obiske> njegova soproga, njegovi .la/ i‘n »jegov pravni zastopnik pa pri-in j ’° vsak trenutek k njemu. Briti in steli« • stri5i lase ni Primoran. Samo koso zaJ1 nrora PO^tii.jati sam. Med jetniki t0Pani vsi sloji. Po uradni statistiki
se je nahajalo lansko leto v londonskem zaporu za dolžnike 10.855 jetnikov.
KAKO JE OSTAL NEKI BEOGRAJSKI DOKTOR BREZ ŽENE IN DOLARJEV.
V	ameriškem »Srbobranu« in »Hrvatskem Glasniku« se je pojavil te dni sledeči oglas:
»Ženitev. Zdravnik, doktor medicine, ki je študiral v Franciji, Beograjčan, star 30 let, iz zelo dobre in ugledne rodbine, inteligenten, lepe zunanjosti, se želi v svrlio ženitve seznaniti z inteligentno, izobraženo in pošteno gospodično, ki ima dote 1 ali več milijonov dolarjev v gotovini. Vera in narodnost postranska stvar. Pismene ponudbe s fotografijo in naslovom naj se pošiljajo na: »Doktor medicine, poštni predal 352, Beograd, Jugoslavija.«
Beograjski zdravnik je nedvomno zelo praktičen človek. Toda z eno okoliščino vendarle ni računal, namreč z ameriškimi prilikami. V Ameriki se namreč najdejo doktorji medicine, ki životarijo kot pomočniki v salonih za rezanje kurjih očes in absolvirani pravniki, ki so natakarji. Ko so brali v Ameriki njegov oglas, so se mu posmehovali in mesto žene z. milijonom dolarjev je dobil preko ameriškega srbskega lista »Subobran« od neke ameriške Srbkinje sledeče pismo:
Doktor medicine in milijon dolarjev. — Gospod urednik, v ameriškem listu »Brboti ra n-: in »Hrvatskem Glasniku« sem čitala
oglas nekega »doktorja medicine« iz Beograda, ki išče tu nevesto z enim ali več milijoni dolarjev! Ko sem čitala ta oglas v »Srbobranu «, sem mislila, da gre za šalo, toda sedaj, ko ga čitam tudi v »Hrvatskem Glasniku , verujem, da eksistira v Beogradu doktor čudak, ki misli, da je v Ameriki vse polno Srb-kin in Hrvatic z milijonskimi dotami, ki komaj čakajo, da se poroče s takim tepcem. Jaz bi temu doktorju dejala:Tudi če si absolviral univerzo v Franciji, si se bore malo naučil. Kako si sploh upaš govoriti o inteligenci, ko dokazuje tvoj inserat, da so ti ameriške razmere španska vas. Mogoče si lep, toda škoda, da nisi dal natisniti v ameriških listih poleg inserata še svoje slike, da bi se videlo kako dolga ušesa imaš. Človek bi si nikdar ne mislil, kaki čudaki žive ni svetu. Vaša S.«
: Senzacija na kongresu nemških prirodosloven v. Na kongresu nemških prircdoslovcev v Diisseldorfu je predaval dunajski profesor Barenhardt o senzacijonalnem odkritju. Na temelju svojega znanstvenega preiskavanje je ugotovil in dokazal, da obstojajo še manjši električni elementi kot so elektroni, ki so se do sedaj smatrali za najmanjšo edinico električne energije.
: -Angleški prestolonaslednik se kaplje v modrem trikoju. Angleški prestolonaslednik se je mudil zadnje dni v francoskem kopališču Biarritzu, vsled česar se je število gostov hipoma pomnožilo. Še večjo senzacijo
pa je vzbudilo dejstvo, da se ni kopal princ v črnem trikoju, temveč v svetlo modrem. Vsi kopališki gostje so navalili na ondotne trgovine, da si nabavijo svetlo modri triko. Trgovci, ki niso bili s takimi kopalnimi kostimi ravno založeni, so poslali 'takoj aero-plane v Pariz, da so mogli svojim odjemalcem čini preje postreči s trikoji, kakršnega nosi angleški princ. Tako so ostali ti kostimi tudi po prinčevem odhodu v modi. To se je zgodilo v letu Gospodovem 1926!
. V brezalkoholni deželi. Te dni je izbruhnil v neki hiši v Newyorku velik požar. V tej “isi so bile nastanjene številne dresirane zve-ri vseh vrst Pri tej priliki je poginilo okrog 200 raznih četveronožnih umetnikov, ki so prirejali pod vodstvom nekega Collinsa interesantne cirkuške predstave. Med žrtvami je bilo mnogo medvedov, dresiranih psov, divjih mačk, jaguarjev, tigrov, leopardov ter gosk in golobov. Ko je dreseur Collins zvedel za ta požar, je planil v pogorišče, da reši vsaj svoje miljence jaguarje in panterje. Tudi lastnik dresiranih psov je planil v goreče poslopje, da bi rešil svoje pse. Tudi neki črnec, nadziratelj medvedov se je pognal v goreče prostore, da otme svoje medvede. Vse tri kakor tudi njihove ljubljene živali so našli pozneje zgorele. Med požarom je skočila neka mačka iz četrtega nadstropja ter ostala popolnoma nepoškodovana. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da je nastal požar vsled eksplozije kotla, v katerem se je kuhalo žganje.
Rudyar<l Kipiiag;
o džungli.
50
Pet
slonu 1^2 Sahib je dosPel na svojem razumnem kamor se ^llQ* S p P0 drugih taboriščih med brdi, som je	'zPlačevat	mezdo. Pod nekim dreve-
Vsalr m v za mizo Pisar domačin, da plača gonjače.
k -ie po	'Plačilu odšel k svojemu slo-
u m stopil v vrsto, ki je stala pripravljena za odhod gonjači, lovci in možaki, ki so pripadali redni kedi ki letoni ostali v dž™gli, so sedeli na hrbtu slo-sla’ u pripadali trajni četi Petersena Sahiba ali pa gonia*-.0 ,ievJu 3 puško čez roko, ter se norčevali iz
ujeti sJ’	s®	ali	smejali, kedar so pravkar
v'razdrli vrsto in tekali okrog.
mali Torni	^šel	k pisarju, tik za njim pa
nik	r&dai	je dejal Macluia Appa, glavni izled-
pozna i	Ja ua tihe,m: »Sedaj pride eden, ki res dobro
skesa	na sl°Ile- Škoda za tistega mladega džungel-
°akubi ^e^e^na’	PaS1iei° v dolino, da se tam
Sahib je imel ušesa na vseh koncih, kakor
*	W 'Klora imeti možak, ki prisluškuje najbolj tihi iz-)[S6h živali ~ divjemu slonu. Ležeč na Pudminije-hrbtu se je okrenil in dejal: »Kaj si rekel? Veš, poznam možaka med gonjači iz doline, ki bi imel to->Ajrmatf	d.a bi povezal že mrtvega slona.«
pogonu	možak, temveč deček. Pri zadnjem
sknSni a l • V ked« in vrgel Barmau vrv, ko smo T. •	1 dobiti tistega mladiča z mozoljem na hrbtu od
njegove matere.«
Machua Appa je pokazal na malega Toomaia. Peterce« Sahib se je ozrl proti njemu in mali Toomai se je priklonil do tal.
»Ta-le je vrgel vrv? Saj je manjši kot cvek! Ti, mali, kako ti je ime?« je vprašal Petersen Sahib.
Mali Toomai je bil preveč preplašen, da bi moge4 govoriti — ali za njim je bil Kala Nag; Toomai je dal z roko neko znamenje in slon ga je oprijel z rilcem, ga vzdignil in držal v višini Pudminijeve glave tik pred velikim Petersenom Sehibom. .Mali Tooanai si tje zakril obraz z rokama; bil je namreč še cel otrok in boječ ket otrok v vseh rečeh razen v onih, kjer je šlo za slone.
»Oho!« je dejal Petersen Saliib in se nasmejal; »zakaj pa si naučil slona te umetnije? Pa vendar ne radi tega, da bi ti pomagal krasti zeleno žito s hišnih streh, kedar polagajo klasje tjekaj,.da se posuši?«
»Ne zeleno žito, zaščitnik ubogih, ampak melone,« je odgovoril mali Toomai in vsi, ki so sedeli naokrog, s(> za£>na^ bučen krohot. Večina njih je v mladih letih naučila svoje slone iste umetnije. Mali Toomai je visel osem čevljev v zraku, a je na moč želel, da bi 'bil osem čevljev pod zemljo.
»To je moj. sin Toomai, Sahib,« je dejal veliki To-omaj in se hudo držal. Jako hudoben fant, ki bo v ječi našel konec, Saliib. <
O tem pa dvomim,, je odvrnil Petersen Sahib. »Dečko, ki se v njegovih letih upa v polno kedo, ne konCa v ječi. Ti, mali, glej, na štiri ane (ana = */« rafije, približno z krajcarja predvojne vrednosti) da si
Sm i’ -"f ma,° gl3Ve P°d velikimi kuštri. »časoma postaneš se lovec.« Veliki Toomai je še bolj
UNDERWOOD
grdo gledal. »Ampak vedi, da v kedi ni kraj, kjer bi se otroci igrali,« je nadaljeval Petersen Sahib.
»Ali ne smem nikdar vanjo, Sahib?« je vprašal mali Toomai in globoko vzdihnil.
»Ej, pač!« Petersen Sahib se je vnovič nasmehnil. »Kadar boš videl slone plesati. Takrat je pravi čas. Kadar jih boš videl plesati, pridi k meni in takrat te bom pustil iti v vse kede.«
Iznova se je vzdignil silen krohot, kajti to je star dovtip pri lovcih na slone in pomeni o svetem nikoli. Daleč v gozdovih so veliki ravni odprti prostori, ki jim Pravijo »slonova plesišča«; najdejo jih prav po naključju in noben človek še ni videl slone plesati. Kadar se kak gonjač baha s svojo spretnostjo in srčnostjo, mu dru£ pravijo: »Kdaj si pa ti videl slone plesati?«
Kala Nag je postavil malega Toomaia zopet na tla; deček se je zopet priklonil do tal in odšel z očetom; >'i e brni šteiak je dal materi, ki je dojila malega bratca. Nato so položili celo družino na vrat Kala Naga in dolga vrsta krulečih, vreščečih slonov se je odzibala po brdu nizdol na planjavo. Pot je bila kaj živahna m to zaradi novih slonov, ki so pri vsakem brodu delali neprilike in jih je vsak hip bilo treba pregovarjati in pretepati.
Veli Toomai je srdito zbadal z drogom Kala Naga-bil je namreč silno razjarjen, mali Toomai pa je bil presrečen, da bi mogel govoriti. Petersen Sahib ga je počislal m mu dal denarja, in tako se je počutil kot prostak pri vojakih, ki ga je bil poveljnik poklical iz vrste m ga pohvalil.	F
______________________________________________ (Dalje	prih.)
pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi
Zastopnik LUD. BARAGA, tjublja„a
Selenburgova ul. 6. - Telefon 980.
Srajce,
promenadne, bele iA barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
tolizii Prešernovega spomenika ob vodi
krasno belo perilo
kteSči kakor snežne beli labodi n& zeleni gori,
bilo oprano s priznanim
^ilom „Gazela’
n r	'Qprovcaiieudež	Kemične zno-
vjied Izbornih snovi, Iz kaferin ;e sestavi eno, perilu prav nic ne Skodu;e.
Na llsoče In llsoče pamelnih gospodinj
ga de bro pozno in ve, koko lahko In
iemeiiiio se z nn'm pere vsako perilo.
Milo „Gazela“ pa vsebuje prave prisfne zlatnike,
Hvj§ ie se temboli priporočljivo, da go
Uprava »Narodnega Dnevnika"
prodafo
makulaturni papir
kff Din 4-50.
®:e (er pridno pereie z njim.
gAieia
MlIO
Iv. Brunčič & Fr. Rebernik
pUsfcarja in U£ar|a
Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 3
Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo solidno !	Cene	/meme	,
MALI OGLASI
Vsak« beseda 50 para, dcbelo tljsbano Din i —
Sprejmem
na hrano in stanovanje dijaka peto- ali Sesto-Ifefolfon 1/11. • Talaf. M. žolca.
Naslov pove uprava lista.
Trgovskega
vajenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Josip Kodrič, trgovec, Sr. Krii pri Kostanjevici.
Pouk jezikov
nemščine, francoščine, angleščine, italijanščine privatno in v skupinah po Berlitzovi metodi. Pouču-jejo usposobljene učne moči. Prijave od pol 0, do pol 7. zvečer v Beethovnovi ulici 7, pritličje — levo (zgradba čekovnega urada). — S. Jeras, prof.
Stekleno
»treino opeko Imajo »talno v lalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, ge jih »kuhate v nedosegljivih
kozarcih in aparatih.
Tvorniška zaloga: Fruetus — Ljubljana. Krekov Irg 10.
Tudi na obroke!
^innnil[llllllllllllllllll!llllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!iilllill!ll!!li!llllli!l!ll!ll!liliil!l!!!l!llllll^
J DR. J. HOGLER g
SE JE PRESELIL
=	in ordinira od torka 28. septembra naprej v Dal'	p
=	malinovi ul. Št. 9 (vhod Kralja petra trg št. 3)	f§
p	dopoldne od pol 10. do pol 11. in popoldne od 2. do	p
§§	pol 4.	p
lllllillllllll!lllllllllillllil!ll!llll!llllll!llllll!llllll!i:!!lllll!||||||||||||tllllllllillllilllllllllliillllllllllllllllllilttllil!!llill
Zajamčeno
pristni mošt
XI)
lastne preše, prvovrstne kakovosti, nudi v poljubni množini
Centralna vinarna
Ljubljana VIL, Spodnja Šiška.
d.
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinčevi
znamke
Gritener, Adler, Phonix
Od dobrega najboljše je švicarski
Sli zu Preše rnoveca za dom, obrt in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj spomenike za vodo. P*8čen, ugodni plačilni pogoji - Tudi ,PUB1ED< na obroke. • Veclelna garancija.
Josip Peteline, Ljubljana
aa
n
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najftinejSi in najokusnejši namizni Kis ias vinskega Kisa.
_m- ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično In hlgijenlčno najmoder-neje urejena KIsarna v Jugoslaviji.
PUnrnn: L|ubl)ana, Dunajska cesta II. la, II. nadstropje.
L.		J	
•	4 •	4			D
• A			
snazi vse v Vaši hiši
periio, zastore, preproge, case, kuhinjsko posodo in pohištvo.
TRI
je čudovit za namakanje perila, beli, pa ne razjeda!
Prepričajte se!
TRI
stane malo, nudi mnogo l
TVGRNICE
ZLATOROG
Vi A RTROF.
S
Novost za Ljubljano
so
MARA čevlji
Čevlji znamke	so	ročno trpežno delo najnovejše
oblike in iz najboljšega blaga se dobijo
na Sv. Petra cesti št. 30
T j Pisarniška moč.
Bivši vodja pisarne, vešč knjigovodstva, slovenske.
srbohrvatske, nemške, francoske in italijanske korespondence in strojepisja išče službe. Cenjene ponudbe pod »Marljiv« na upravo »Nar. Dnevnika*.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku"!
OIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIOIIO.IICDIIOIIOII«
proda se po ugodni ceni dal-uogled »Trider«
tvrdke Zoisa, kateri poveča šestkrat. Naslon pove uprava lista.
a v Sli in
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: P<ylnart 2.
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice.
Žeblji za ladje, črni ali pocinkani.
Žeblji za zgradbe, les itd.
Žeblji za čevlje.	Kljuke	za podobe, zid, cevi, I Zakovice za tenderje,^ >
Spojke za odre in prage.	žlebove	itd.	mostove,	sode, ploce\t ,
Spojke za ladje in splave.	Vijaki	z	maticami.	.kolesa	itd.
Železne brane.	Podložne	pločice.	Vijačni	čepi.
Zobje pa brane.	i	Matice.	, Verige.
Izdeluje lahke transmisije, popravlja strokovnjaško gospodarske stroje in opreme za vodne žage in mline.
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje.
Ilustrovani ceniki na razpolago.	Prodaja	se	samo na debelo trgovcem.
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
TISKARNA MERKUR
TRdOVSKO - INDUSTRIJSKA D. O.
Ust",kni"0VMn,“ LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
TELEFON ŠT. 552
Tiska časopis«, knjige, broSure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d.
TELEFON ŠT. 552
S* *	.
Izdajatelj ta odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani A »drej Sev«.