Št. 188. V Ljubljani, torek dne 20, avgusta 1918 Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42’—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10’50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Ho jugoslovanske socialno demokratične sfranke. Inserati: Bnostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor Ki’—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Ogrska fronta. Na ogrski meji streljajo bolj in bolj na uboge pare, ki hočejo »vtihotapiti« par kilogramov krompirja. Ogi-ska ima svojo mejo pravtako zastraženo kakor Anglija. Zaveznik kaznuje enako kakor sovražnik prelom blokade s smrtjo. Razlika je kvečjemu v tem, da je ogrska blokada, neenaka angleški, ker je umerjena po razredih. Pripoveduje se, da se ljudje, ki imajo v Budimpešti dobre »zveze«, odtegnejo pazljivosti ogrskih oblasti in morejo na ta način cele vagone moke brez izvoznega dovoljenja izvažati v Avstrijo. Ve se, da se za ljudi, ki se vozijo v prvem razredu po železnici, preveč ne brigajo. Toda revež, ki hoče vt.hotapiti dva kilograma krompirja v Avstrijo, ne riskira le, da mu ga na meji vzamejo, kar je kupil za drag denar, temveč poleg še življenje. Pravzaprav je zelo čudno, da smatra ogrska vlada tihotapsko trgovino na meji za smrten slučaj. Predvsem seveda še bolj čudno je, ker je meja med Avstrijo in Ogrsko vendar odprta. To ie v velikem nasprotju z na-godbo, ki določa prost izvoz in uvoz med obema držav-n.ina polovicama. Ogrska vlada bi se seveda mogla sklicevati na to, da je Avstrija sama prva prepovedala izvoz. To je namreč res. Ko so v začetku vojne cene živine na Ogrskem izdatno bolj poskočile kakor v Avstriji, in so avstrijski živinski mešetarji pričeli izvažati živino na Ogrsko, da bi jo na ogrskih semnjih prodajali armadni upravi, je Stiirgkhova vlada prepovedala izvoz živine na Ogrsko. Ta osamela izvozna prepoved je bila ogrski vladi dobro došla pretveza, da je prekinila celo nagod-bo, zaprla ves izvoz živil v Avstrijo, in izrekla nad Avstrijo nekako lakotno blokado. To ima na vesti Stiirg-khova vlada. Danes se bo naravno težko posrečilo, da bi Ogrska odstopila od svoje zapore. Toda ali naj bi se* Ogrska proti nam zapirala, kakor da bi bila sovražnica in to celo potrjevala s streljanjem na mejah? Da ogrska obmejna straža tihotapcu, ki ga zasači, odvzame plen, glede tega sc ne da ničesar izpreininjati. Mora pa li streljati nanj, da ji ne uide? Kakšno razpoloženje provzročajo ti streli v Avstriji? Tudi ta drugi vzrok težko opravičuje. Strogost ogrske vlade napram lej tihotapski trgovini. Ravno na Ogrskem je postala tihotapska trgovina takorekoč navaden obrt, da, celo nekak neprecenljiv vir bogastva v deželi. Ogrska vlada je pustila navijati blagovne cene še bolj neovirano kakor avstrijska. Vsaj je na Ogrskem trajalo j precej dolgo, preden so zastavili pot profitarski strasti ; »proste trgovine«. I uko je bila dolgo časa dobičkonosna kupčija, če si vtihotapljal blago iz Avstrije na Ogrsko. Naše blago se je vozdo kar po vagonih, kakor n. pr. sladkor, sukanec, tkanina, obleka, perilo, da, celo živina in žito iz Galicije je romalo v velikanskih množinah na Ogrsko in od tam potem za silno zvišane cene zopet nazaj v Avstrijo. Proti temu vtihotapi jetiju ogrska vlada ni imela nikoli nikakršnih pomislekov. Avstrija se je seveda postavila v bran s prepovedmi in nadzorovalnimi predpisi. Toda ali se je kdaj slišalo, da bi bil kak ogrski tihotapec ustreljen od avstrijske finančne straže? Seveda to j so tihotapci popolnoma druge vrse. Avsrijski delavci, j katere žene lakota, da gredo z nahrbtnikom na Ogrsko iskat živeža, tvegajo življenje. Avstrijski in ogrski kapitalisti, ki so spravili cele vozove tekstilnega blaga na Ogrsko, da bi ga odtegnili zaplembi; teh ne streljajo. Male tihotapce streljajo, velike pa puste utekati! Svetovali bi avstriski vladi, naj že vendar enkrat naroči, da ji poročajo obmejna okrajna glavarstva, kako vpliva ta mala vojna ob ogrski fronti na razpoloženje prebivalstva. Vsekakor ne gre, da bi Ogrska vsako noč pošiljala cele vojne čete v zasledovanje par ubogih ljudi in vsak dan streljala na par bornih nahrbtnikov. Najskrajnejši čas je pač, da se gospod Musarek resno upre ogrski vladi. Ruska socialistična republika. Mlada republika je v nevarnosti. To je danes splošno mnenje, ne le onih krogov, ki namenoma razširjajo za sovjetsko vlado neugodne vesti, in katerim je pravi socializem in resna demokracija trn v peti, ampak tudi socialisti vseh dežel s skrbnostjo gledamo na ono stran meje. kjer je zaplapolal socialistični prapor, ki blagodejno počiva na dušah ruskih delavcev in ntužikov. V imenu svobode je začela ruska republika svoje delo, in kar je ukrenila je padlo na ruska tla kot blagoslovljeno seme, iz katerega poganjajo prvi listi in lističi novih družabnih uredeb. Razdelitev zemlje je naenkrat osvobodila trpljenja na tisoče brezpravnih in zasužnjenih kmetov, podržavljenje tovaren in obratov je oprostilo delavce železne izkoriščevalne pesti, skrčilo jim delavni čas, povišalo mezdo in jih šele storilo človeka, vsaj prej so o.li le stroj, podobni tovarniškemu stroju, ki dela noč in dan in ki ga mažejo le toliko in le zato, da teče. Socialistična republika je odpravila vojaštvo, v svobodni, napredni in po trajnem miru hrepeneči državi je militarizem anahronizem, stvar, ki je odveč, nenaravna, sme-šna. »Ako hočeš mir, se pripravljaj na boj«, je postala rečenica, ki spada v minulost. Ker pa je nova doba, bo- . dočnost čisto drugi svet, zalo je treba bodbčnosti dru- : gih, njenemu značaju primernih stremljenj. »Ako hočeš mir, uniči orožje in sovraži vojno«, to je parola novega časa. i Sovjetska vlada nove ruske republike je uvedla v svoji državi mnogo reform, ki jih je moderna socialistična veda desetletja in desetletja teoretično preiskovala in pripravljala za čas, ki bo ugoden in ki gotovo pride, da jih tudi praktično izvede. Tak ugoden čas je prišel za Rusijo, rodila ga je božanska mati nove dobe; Revolucija in pripravila ruski zemlji in njenemu ljudstvu ter narodom ugodna tla za te socialistične preuredbe. Ena i zadnjih darčkoseznih reform v svoji posledici je odprava ; dedno zasebne lastnine. Vsa lastnina pripade po smrti : državi. Življenje brez dela in postopanje bo s tem odpravljeno.. Kolika korist za človeško družbo! Koliko več bo storjenega dela, vsaj brez njega ne bo jela: Pregovor »Kdor ne dela, naj tudi ne jel«, postane resnica. Za vse, ki so sposobni ali pa nesposobni za delo, bo skrbela država, skrbela tako, da bo vsakomur omogočeno neskrbno življenje, da bo vsakomur odmerjen bogat kos kruha in da bodo izginile iz družin in iz obrazov očetov in mater vse skrbi' za vsakdanji kruh. Ker ljudstvo ne bodo mozgale vsakdanje gmotne skrbi, se bo posvečalo tembolj kulturi, duševni hrani. Tudi temu je mlada republika posvetila svoje sile in napravila že obilo koristnih načrtov, ki jih je deloma tudi že izvedla. Delo postane sveto in bo kot tako tudi upoštevano; brezdelje pa se bo smatralo za greh, ki zasluži kazen. In ta greh se kaznuje sam po sebi, zato ne bo treba Sibirije in ne ječ; brezdeinemu človeku je odvzeta pravica do sadov, ki jih ustvarja delo. Zato v socialistični državi ne more biti ne kapitalistov in ne beračev. Kapital bo smo-treno razdeljen ined ljudstvo, saj je njegov, saj io delo njegovih rok, zato ima polno pravico do njega. Vzor nam bodi Rusija, mlada ruska, sovjetska republika. Kot daljnji, zaželjeni cilj nam sveti z vzhoda ta v bojih in trpljenju izkristalizovana, v odkritosrčni pravičnosti porojena sila ruske republike. V globočini svojih duš so ruski delavci in sveti zamislili srečo človeštva in. jo nadomestili za trpljenje, ki je bilo doslej usoda človeštva. Ali glej! 7x se kopičijo z vseh strani, s severa, za-pada in vzhoda pogubonosni oblaki sovražnih elementov, ki kakor črni, požrešni vrani hrepene in strme po živem mesu, da si nasitijo z njim svoje nenasitljivo po-željenje po tujem blagu. Grabežljivo segajo ničvredneži, nečistniki svoje krvave in oskrunjevalne roke po svetem iu pravičnem, kristalnočistem življenju ruskega socializma; uničiti hočejo stavbo svobode in sezidati na njenem mestu zopet kaznilnice in ječe. S strahom in skrbjo se obračajo danes oči socialistov na bojišče, ki čaka še rusko republiko, da se na njem odloči vsaj v doglednem času usoda njenega življenja. Ententa in posebno njeno nacionalistično časopisje zahteva na vzhodu obnovo ruske fronte. Ker nočejo boljševiki ničesar več slišati o vojni, ker vedo, da je vojna zanje usodepolna in bi bila tudi bolj ali manj neuspešna, zato je ententa sklenila, da intervenira v ruski državi. Namen pa je, če stvar natančneje in globlje premislimo, prozoren. Ne gre pri tej intervenciji v prvi vrsti za obnovo ruske fronte — saj ve ves svet, da Rusija danes ne zmore nobene vojne več — gre pa za to, da se zatre na Ruskem socializem in uvede zopet stari sistem monarhičnega, reakcionarnega, kapitalistično-za-vojevalnega ali ineščnskega vladanja. To je tista točka, ki žene entento v boj zoper Rusijo, in ki bi, če bi bilo to le mogoče, gnala tudi — druge interesirane oblastnike. Zupanio v moralno in vojaško silo ruske republike iu se nadejamo, da bo izšla iz tega socialnega boja proti svojim sovražnikom ,ki jo napadajo s severa iu juga, z vzhoda in zahoda, zmagonosna, močnejša. Njena zmaga bo obenem zmaga socializma, zmaga proletariata in poraz onih, ki danes tlačijo tudi tebe neruski delavec. Z zmago ruske republike zasije tudi tebi čas boljše bodočnosti. Socialisti smo z dušo in telesom na strani ruske socialistične republike in njeni sovražniki so tudi naši, njeni prijatelji tud, naši. K celjski konferenci. fzvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke sklicuje na nedeljo 25. avgusta deželno konferenco sodrugov in sodrugiuj iz Spodnje Štajerske, j Veselo znamenje je to. Ro strankinem, nad vse vspeleni zborovanju ob Božiču leta 1917. smo se 28. julija 1918. zbrali zopet na vseslovenskem delavskem dnevu v Ljubljani — sedaj pridejo spodnje štajerski sodrugi skupaj, kmalu za njimi koroški in potem primorski. Živimo v važni dobi. Ni časa za lenarjenje. Dolžnost delavske stranke je, da napne vse moči, da nadomesti usodna tri leta od 1914. do 1917., ko je bila prisiljena počivati. Vse Vpije po organizaciji in vse kriči po razjasnjenju! Naše žalostne gospodarske, predvsem prežalostne aprovizačne razmere obtožujejo nas same, da smo doslej na gospodarskem, organizatorno-gospodarskem premalo delali. Ako bi delavci imeli v vsaki vasi svojo politično organizacijo, ako bi te prepotrebne politične organizacije bile vzgojile povsod nekol.ko delavcev, da bi bili zmožni za kontrolo javnega dela — bi seve ne bilo tako kot je! Kjer so organizacije, tam bramjo delavce pred izkoriščanjem — kjer jih ni, tam je delavec brez obrambe in brez opore. Na Spodnje štajerskem pogrešamo v premnogih krajih političnih organizacij jugoslovanske socialno demokratične stranke. Zaupniki, ki se snidejo 25. avgusta v Celju, morejo pregledati dosedanje delo in dosedanje uspehe. Sklep mora biti: čvrsto na delo, da ne bo sela, ne vasi, ne trga in mesta na slovenskem Spodnjem Štajerskem, kjer bi ne delala strankina politična organizacija. Ni dovolj, da se posamezniki prištevajo za socialne demokrate — delati morajo, da sc utrdi ideja, da se razširi strankin okvir in strankino polje dela. V sedanjih žalostnih časih vidimo, kako kapitalistično časopisje laže in zavija resnico o stvareh, ki so njihovemu mandatarju-kapitalu neprijetne. Nikdar popreje ni bilo tako važno, da delavec zajema novosti in vesti iz lastnega delavskega časopisja. Sodrugi iz Spodnje Štajerske se bodo morali vprašati: ali smo storili za razširjenje »Napreja« dovolj? Ali so naše organizacije v Trbovlah, Hrastniku, Zidanem mostu, Celju, Velenju, v Brežicah, v Pragerskem, v Mariboru itd. itd. storile vse potrebno, da so delavcem razjasnile potrebo delavskega čtiva? Ali je »Naprej« v rokah vseh zavednih organiziranih delavcev? Važna točka konference v Celju je tedaj razprava o časopisju. Vprašanje strokovnih in gospodarskih organizacij bo treba tudi temeljito obdelati. Sedanja doba ne trpi več polovičarstva. — Razmere napram našim sosedom Nemcem bo treba tudi razjasniti. Smo mednarodni socialni demokratje, ali smo Slovenci-Jugoslovani, ki smo si že pred leti zapisali program, ki ga je treba izvršiti. Sedaj je prišel ves narod do tega spoznanja — zato veselo na delo, da nas ne najde doba nepripravljene. V. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 19. avgusta. Uradno se razglaša: Ob Plavi smo preprečili italijanske poizvedovalne poskuse. Ritka na zapadni ironti. Berlin, 19. avgusta. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Južnozapadno Baileuila so močni artiljerijski pripravi sledili sovražni napadi med Mete-ren in Morrisom. Bili so v naših sprednjih črtah zavrnjeni. Ob Lysi krajevni boji. Severno Ancre sino pomaknili naše črte naprej ter smo vjeli večje število Angležev. — Armadna skupina generala Boehna: Med Ancro in Oiso zjutraj ljut topniški ognj. Sovražnik je na nekaterih mestih napadel. Južno Somme se je ponesrečil napad Avstralcev Herlevilla. Pri Roye snio izvršili uspešen sunek. Močni francoski napadi ob obeh straneh ceste Amiens-Roye so bili odbiti deloma s protisunkom. Mno-go tankov je bilo razstreljenih. Sovražnik je vrdl v Bauvreignes; naše čete so se umaknile na rob vasi. Med Oiso in Aisno močan topniški ogenj. Proti večeru je sovražnik po silni topniški pripravi napadel med Charle-pontom in Nouvronom. Po večurnem besnem boju smo ustavili sovražni naval. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Ob Vesli manjši infanterijski spopadi. Berlin, 19. avgusta zvečer. Zapadno Chaulnesa in severno Roye so sc razbili sovražni napadi. Tudi med Avro in Oiso ljuti boji. Na široki fronti izvršeni francoski napadi so se zrušili s težkimi izgubami. Francoska ofenziva. London, 19. avgusta. Reuterjev urad poroča, da jo sinoči 10. francoska armada med Oiso in Aisno napadla na fronti 16 kilometrov. Francoz so pridobili približno tri kilonietro ozemlja. Amerikanci v Italiji. Luga no, 19. avgusta. Glasom italiauskih poročil se nahajata sedaj v Italiji dva ameriška brigadirja kot poveljnika ameriških pomožnih čet. Formirala se je ena ameriška divizija, kateri pa poveljuje ameriški divizionar. Pred novimi dogodki, Bern, 19. avgusta. Z italijanske meje se poroča, da je bil včeraj na italijanskih železnicah ustavljen ves blagovni in osebni promet. Vrše se veliki vojaški transporti. Vesti iz Rusije. Položaj sovjetske vlade se je glasom poročil, ki so došla ruskemu poslaništvu v Berlinu, v zadnjih dneh znatno izboljšal. Število prostovoljcev za boj proti Celio-Slovakom da dnevno narašča in novo ustanovljena armada, sestavljena iz proletarskih enot, bo kmalu prebolela svoje otroške bolezni. Vest, da je Ljenin pobegnil v Kronštat, je neresnična. Trockij pa se nahaja na češkoslovaški fronti, kjer podžiga čete za boj proti navalu protirevolucije. Mase so se začele zavedati nevarnosti, v kateri se nahajajo z njihovo krvjo priborjene pridobitve revolucije. In ta zavest je začetek zmage. Oklic ruskim vojakom v Francji. Ljudski komisar za vojne zadeve je izdal oklic ruskim vojakom v Franciji, ki zahteva, da se z ozirom na to, da je Rusija izstopila 17. vrste vojujočih se držav, na Francoskem se nahajajoče čete vrnejo v Rusijo ter protestira proti nadaljnjemu zadržavanju ruskih vojakov v francoski armadi, kakor tudi proti preganjanju tistih Rusov, ki niso hoteli vstopiti v tujsko legijo. Z ozirom na to, da francoske čete sedaj v resnici izvršujejo sovražna dejanja proti ruski republiki in revoluciji in se torej v francoski armadi nahajajoči vojaki indirektno udeležujejo vojne proti ruski republiki, naj se ruski državljani z vsemi sredstvi bore proti uvrstitvi v francosko armado. Tiste ruske državljane pa, ki tako uvrščanje podpirajo, proglaša sovjet ljudskih komisarjev za sovražnike republike in revolucije. Ljeninov svetovalec. Iz Berna poročajo: Ljenin je svojega intimnega prijatelja švicarskega socialista Karla Moora povabil v Moskvo kot častnega gosta sovjetske vlade. Moor je že odpotoval v Rusijo. Boljševiki so poklicali Moora, ki uživa v stranki največji ugled, v svrho posvetovanja o važnih taktičnih vprašanjih. Moor je baje določen za posredovalca med boljševiki in levičarskimi socialnimi revolucionarji. Zadnje imenovani smatrajo Moora istotako za ugledno avtoriteto, tako da se mu morda posreči posredovanje med obema strankama. Da smatrajo boljševiki svojo pozicijo v Rusiji za trdno, izhaja že iz dejstva, da so 70 let starega Moora pregovorili za vožnjo v Rusijo. »Vseruska vlada«. Iz Samare se brzojavno poroča, da se je tam iz članov konstituante ustanovil odbor, ki se smatra za »vserusko vlado«. Večina tega odbora sestoji iz socialnih revolucionarjev. Vojaško oblast imajo v rokah Ceho-Slovaki. Odboru je prideljen zastopnik entente. Češko-slovška armada v Sibiriji. Francoski listi poročajo, da se nahajajo v Sibiriji tri češko-slovaške armade. Poveljuje jim francoski general Janin. Masaryk so nahaja pri četah v Uralu. Šesto zborovanje sovjetov. Moskva, 19. avgusta. Šesto zborovanje sovjetov iz Velike Rusije sc bo vršilo početkom septembra. Posvetovanja bodo zelo važna, ker nameravajo proglasiti vojno stanje med Rusijo in prejšnjimi zavezniki. Pozvani so zastopniki iz Poljske, Ukrajine, Finske, s Kairskega, Kavkaza, iz Turkeslana, Besarabije in Sibirijo. Rusija in Združene države. »Times« poročaj.:) iz \Ya-shingtona, da so Združene državo prekinile diplomat čno odnošajo z rusko sovjetsko vlado. Ameriško konzularno uraduištvo jo dno 5. avgusta zapustilo Moskvo. Politični pregled. — Davek na premog. Poslanec dr. Kuranda jc odlo- ' žil svoj referat o davku na premog, V pismu na načel-nika finančnega odseka utemeljuje Kuranda svoj sklep ■ jako obsežno s tem, da se nikakor ne more strinjati z | vodno večjim obremenjenjem meščanskega prebivalstva, dočim sc dovoljujejo agrarcem istočasno razne premije. — Tanki na zapadnein bojišču. Na francoskem bojišču igrajo sedaj tanki veliko vlogo, da nekateri true, da so v zadnjih velikih bojih igrali celo odločilno vlogo. Kaj je tank? Tank je mala premična trdnjava, ki nudi napredujoči pehoti močno zaščito. Ta trdnjava si povsod krči pot, ruši zapreke in daje pehoti odd.hljaje. Nemci imajo sicer tudi oklopne vozove, ali to niso tanki, to se pravi: služijo, v svrho komunikacije, dočim so tanki prirejeni za osvajanje in rušenje zaprek. ■ Nova ogrska politika giede zemljiške posesti. Ogrska vlada bo v jesenskem zasedanju predložila državnemu zboru zakonsko osnovo, tičočo se nove politike glede zemljiške posesti. Nova zakonska osnova obsega tudi določila glede razlastitvene pravice države. Vračajoči se vojaki naj bi dobili kot nagrado zemljiško posest; v to svrho naj dobi država pravico, da pridobi zemljiško posest potom razlastitve. V prvi vrsti velja to za ona posestva, ki so za časa vojne menjala svojega posestnika. — Nemško-ruski odnošaji. Nemški poslanik v Rusiji, dr. Helfferich, se je vrnil v nedeljo iz glavnega stana v Berlin. Istodobno se je vrnil v Berlin ruski poslanik Joffe iz Moskve, kamor je bil šel osebno poročat svoji vladi. Berlinski listi poročajo, da bota omenjena ustmeno razpravljala o raznih važnih vprašanjih, ki izvirajo iz preložitve nemškega poslaništva iz Moskve v Pskov. Joffe je baje prinesel poročila, da se je stališče boljševi-kov v zadnjem _£asu bistveno utrdilo. Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. K i -jev, 18. avgusta. Glede mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino so se pojavile znatne težkoče. V protislovju z načelom »Nobenih aneksij« zahteva Rusija skoraj celo severno Ukrajino in velik del donskega ozemlja za-se. Pogajanja vsled tega zastajajo. — Ukrajinski Narodni svet v Parizu. Listi poročajo iz Pariza, da se je osnoval tam ukrajinski Narodni svet, ki si je stavil nalogo, pobijati nemški vpliv v Ukrajini. — Pacifistična konferenca v Švici. Generalni tajnik holandske lige za dosego trajnega miru in zastopnik Narodnega sveta sta dospela v Luzern, kjer se bo vršila pacifistična konferenca, katere se udeleži tudi nemški poslanec Lrzberger. — Angleška vlada odklanja potne liste za kongres v Švici. Bern, 18. avgusta. Glede odklonitve angleške vlade, ki odklanja izdajo potnih listov angleškim delavcem v svrho sestanka s Troelstro, je izjavil Henderson v Cardiffu, da politika angleške vlade pač zasleduje tendenco, naj .se delavskim delegatom izdajajo potni listi le tedaj, če gre za misije v vladnem interesu. Z ozirom na to postopanje bo dalo delavstvo primeren odgovor na kongresu v Darby,- ki se vrši prihodnji mesec. — Nabor židovskih rekrutov v Palestini. Reuterjev urad poroča iz Jeruzalema, da se v Palestini vrše nabori med zidovskim prebivalstvom. = Mogočna manifestacija delavstva v Brnu. Predsedstvo čeških centralistov v Brnu iin nemške soc. idetmokracije v Pragi ista sklicala na dan 11. avg. 1918. protestom shod proti povišanju cein irnoki in kruhu na »Zelmy trg« v Brnu. Na shod je došlo delavstvo, fki je zapustilo vse tovarne že ob petih popoldne, iv mogočnih izpre-vodih. Govorom sodruigov Nadvomika (češko) in liaakonberga (nemško) je zbrano delavstvo bunnio pritrjevalo. Tabor se je 'končal ob po sedmih, a ob sedmih 'je biilo zopet i toliko ijuiai zbranih kot prej. Daneis 19. t. srn. se vrsi nov shod. Shod je bil sklican .prvotno na sedmo uro. = Raziio iz Rusije. Boljševiška vlada je sklenila, da maj sc tol e nunske naprave soeia-liizirauo im dajo 'ljudstvu na iralzpollaigo. Vsaka hiša bo imeti a lastni telefon iiin tel etan iralhi ibo mogoče zastoru. — Boljševiki so preimienili bivšo prestolieo ruskega carja »minsko palačo1« v na-noidno-iljiuidski kimomaitioigraf. ~ Drobne politične vesti. Založnik in izdajatelj lisita »Atheiisit«, organa zvezo proletarskih 'sviobodioimiselcev, Gonrad Belitzwaniger v No-riimlbergu, Nemčija, je bili obsojen 'radii veleizdaje na dve leti zapora. Dan za dnem imamo v Nemčiji veleizdajo ma veleizdajo ... Cuidmo 'je že to! — Tajna ruska monarhistična organizacija »Polmsta« (Maščevanje) je obsodila kadete Mi-ljulkloiva, Gučkova, Rodiziainfka in Šuigiina na smrt, češ, dal so kot vodje kadetov prisilili cartja NiikOiiaiia IL, da se je odpovedali prestolu, d'a. so zapeljali Rusijo v revolucijo in da so tudi oni krivi ustrelitve carja /in današnjih razmer v Rusiji. Mlljulkolvu so poslali list, v katerem mu naznanjajo ta siklep. To bo »maščevanje« -nuskih monarhistov, kii mislijo menda, da pridejo že kmalu na krmilo .. ? — Na drugem kongresu sovjetov raškega severnega ozemlja, ki ga je otvonil ipneidisediniik sovjetov (ljudski komisar Si-novjiev, je govoril Tiroicky o položaju ruske republike. Pinavi: J aisno nam mora biti, da Ceho-sliovaška vstaja ml le upor nekolikih Čeho-Lslo-valkov, ampak da ir popolna vojna francoskih in angleških imperialistov proti republiki. Trociky je reikeil, .da popolnoma zaupa na rdeči Petrio-girad ter da je ves upor Čebo-sfavaikov odvisen cd operacij izdajalske enitente na Munmainski obali. Ne dvomim, je končal Troclky, da zmagamo, ali mi nimamo pravice s to zmago odlašati ‘in puščati v lakoti svoje žene, matere in otroke. Zato vsi na vzhod. Domovina je v nevarnosti! Prisegamo io braniti do poslednje kaplje krvi! (Burno odobravanje). Po .govoru Trockega je bila sprejeta na Sorimrav predlog brez debate resolucija, ki jo ie predlagal moskovski kongres. Nato 'je pa naznanil G rekov v imenu levih reivo-hiaijonarjov, da pridružujejo levi socialni revolucionarji k revoluciji komunistov (boljše -viikov). Dnevne vesti. — Zoi>“t stroga naredfaa proti tihotapski kupčiji. Le škoda da številne inaredbe glede prehrane, i preplavljajo vsalk dan našo ljubo domovino, še niso talko preparirane, da bi jih uživali namesto rezancev iaili ipa imagari ikot okisano zelje. Prepoved za prepovedjo frfota pred našimi očmi, talko, da že res pozabljamo, .da imamo pregrešni in požrešni želodec v svojem telesu. Ta nepotrebni spak! Kdor bore vse lepe naredbe iiin načrte, pa sam sedi ob bogati miz: naravnost zavidia požrešne zemljane in ne more prehvaliti, birokratične skrbi v in baiige za prehrano nehvaležnega ljudstva. Čudili smo že večkrat talko zgražanje, zato se nam zdi primerno, da povemo, koliko dobi 'ljubijamicam 'glavnih živil. Prijatelj našega lisita nam sporoča: Namesto molke isem dobil [A Ikg fižola za 14 .dni, to je na dan 7 fižolov, kruha dobim na dan 125 gramov (in še tega ne vsalk dan); mesa dobim 14 gramov za vsak dan v tedrnu (toda :ne vedno), masti sem dobi pred tremi meseci 20 'dekagramov, to je za vsalk dan niti 1 igram, krompirja sem dobi'! 3 kg pred .petimi tedni, talko da smem pojesti, če ga zopet dobim pniholdniji teden, vsalk tieldeu dva cela k)ramo.:rja. Ne zdi se mi vredno, da bi Vaan te .stvari še dalje našteval, tolda pomislite, kakšno je moje življenje. Talko malo dobim vsega, da če bi se hotel zasitnulpiti s tem, kar dobim1, bi moral jemati ta strup najmanj deset let preden bi kaj zalegel. Veste tudi, da mi jajec, ni mleka, kvečjemu nekaj prazne zelenjave ise še dobi. Giospodje (izdajajo naredbe, prepovedujejo sa-moipreskrbo, a drugega ne store ničesar. Krompir kopljejo že domala dva meseca, pa ga nikjer ni; to ni prehrana, to je izstradavanje. Ce vpo-števiate, ikalko malo živili dobi delavstvo, pa jih kljub temu ni, potem mioraite biti prepričani, vlada v vsem sistemu prava neumnost ali pa mailomarmoslt. Povejte, recite ljudstvu kar naravnost: pokrepiljii. aiii pa^lizvedite aprlovizacijo dnuigalče; eno iaili drugo! Ce ne morete, 'tudi povejte, naj io oskrbuje ljudstvo saimo. — Strogi ukrepi proti tihotapstvu žita in moke. Z ozirom na to, da sc je v posameznih 'krionoVinah zelo 'razširilo (tihotapstvo žita in .moke, ki tudi v manjšam obsegu ogroža možnost skupnega preihmanjevanja, je izdali .urad zal 'ljudsko prehrano «ia i politične Oblasti stroge Ukrepe, s katerim opažanja, da .ruajstrožje nastopno .tako premi prodajalcem, kalkor tudi proti Kupcem žita im moke. Onimi, ki se preskrbujejo sami grozi -nevarnost, da se jii/m utegne isamiopreskirbovalna pravica. — Otvoritev vojaškega zdravilišča za bolne na pljučih. Včeraj ob pol 1. popoldne je Mo otvionicimo pnvo vojaško zdravilišče .za bolne na pljučih na Kranjskem, /ki ga je uredil polkovni zdravnik g. dr. Mialvrioij Rus, /komandant c. .in kr. rezervne bolimice št. 6 v šoli enoletnih pr/oisibo-volljce-v v Belgijski vojašnici v Ljubljani. .Otvoritve so se udeležili razen zdravnikov, častnikov, uradnikov, strežnikov in strežnic bolnice še: z-a vlado ekscelenca deželni predsednik grof Attc/mis s preidsedsitv/oim prezidijallme p-i/sarne, c-ikraijnii komisar dr. Žužek, za vojaške oblasti vojaški štacijski poveljnik gm. von Uhcirek s svojim pobočni/komi Hudovernikom., stotnik vitez Luschan in stotnik Terdima, v imenu zdravstvenih 'oblasti garnizijski šefzdraviniik gst. zdravnik dr. Geduldiiger z višjim štabnim zdravnikom dr. Lnsonbergerj-em, v imenu deželnega odbora deželni 'Odboraiik moms. dr. Lampe, za mestno občino ipoldžuipan dr. Triller, za Rdeči križ predsednik deželnega gospejnega pomožnega društva okrajni glaiv-ar v p. Del Gdtt. — Presojevalnice cen. Ustanovile so se presojavalimioe cen, iki naj* bi -uravnavale cene. Kako razumejo iposamezne presojevailnice ccin svoj posel, kaže n. pr. pre/s/ojeivdlmiioa cen v Ru-doilifovem. Ta ije izdala svoje mnenje glede cen piri nadrobni prodaji kiliobukeiv talko, da je dovolila prodajalcu .klobukov zaslužiti polleg sitrošikoiv vožnje .in -zapalkanija še 40 %! * Ako stane 'klobuk pino/dajalca 30 kron, sme ga prodati za 42 K 'in zaslužiti .pni enem Ikcmadu 12 kron!! Ce proda klobučarski trgcivec 100 klobukov na teden, lahko zasluži 1200 fcran. Ros: presojeval-nica cen!! Ljubljanska presoiievalinioa pa dovoljuje 20 — 25 reisjp. 30 %!! V Ljubljani so gospodje že bolj usmiljeni... V Novem mestu so pa »sami med .seboj...« — Ljubljanska prcsojevalnica cen objavlja vse svoje razglase le nemško, kot da bi 'bili le Nemcem namenjeni. —Grozovit orkan je razsajal včeraj okcilo ;6. zvečer v kamniškem okraju im ljubljanski okolici. Piiš je razkrivaj hiše, podirali kozolce in drevje; ina Ježici im Črnučah je napravil mnogo škode tuidi na polju in sadju. —- Matija vitez Schoirvrjeva ustanova za vpokojene, ubožne železničarje. P-r-ešnjie je vlagati najkasneje do 10. septembra 1918. pri oddelku, kateremu je bil prosilec pred v/pidkojenjem dodeljen. Uboštvo mora župnik ali pa župan potrditi. Prednost imajo vsekakor v vojni /onemogli ati ranjeni železničarji. Ogenj v kleti. V lekarniški kleti poid Prešernovo kavarno v Ljubljani je opazil -sinoči ob pol 9. deček, ki je šel intimo, ogenj ter obvestil o tem domače im stražnika. Prišla je na mesto tudi požarna hramba. Ogenj so pogasili vendar še pravočasno domači. — Ceno sodavice se zapet zvišajo, tako .razglaša dež dima zadruga izdelovalcev sodavice v Ljubljani. V-zroik: Podražitev vseh izdelovalnih pouniačkav. — Zaplemba las. Kakor na Nemškem mame-ravaljo tudi pri nas uvesti zaplembo las. Izvoz las ie že sedaj prepovedan. Z zaplembo vred bodo določilii tudi maksimalne cene za lase. — O razmerah na južni železnici. Železnice so, kakor se čestokrat zatrjuje, za splošni blagor uistamovilijena prometna podjetju, ki somu za potujoče 'olbčiinistvo, me pa 'Občinstvo za železnice. Drugačnega pulziranja pa je menda gospod pnoiinetni ravnatelj južne železnice, btrasna gnječa pri vlakih; otroci vpijejo in jictajo, zemc zabavljajo, možje kolnejo nad brezobzinnnistjo južne železnice. Da se z dvema vozovnima za! civilne ljudi tretjega razreda ne morejo voziti vsi pppotnlki is svojimi listki tretjega razreda, je &a-moposebi .uimievno. Ljudje .si 'poiščejo pač prostorček, Ikjer je mogoče, in seveda tudi v višjih razredih. Pio obratnem pravilniku -avstrijskih železnic so železniške uprave dolžne, alko potujoči goSt nima primernega sedeža, da mu odlkažejo prostor v višjem razredu. To .pravico potujočih so kratkomalo /odpravili z ndredbo, da imiora doplačati neloiblioidno, kdior se pelje v .višjem -razredu. S tem prenapolnienjcm trpi seveda pravilnost vlakov, ker hiter vstop lin odhod nli imio/goč, ker so na) razpolago le štiri dud, a so te tako zastavljene ‘S potniki, da se vrata oidpiro /te z največjo težavo: Iz tako-preu/a/i>olnjemega voza moralo potniki 1'ZStopati im zopet vstopati. To prov-z roča precejšnjo zamudo časa. Radi vpisanih ne-dstatkov trpi seveda službujoče 'osebje pni vlaku Uradniki 'se zncLsijo nad njim. Tako je izdal Višji nadzornik Penki naredbo, visled katere maj bi se spremljevalce viaiko/v kaznovalo kar maj-strožje. i alka oureuba se glasi z drugimi besedama: i eni lusiiuzooiioam ise nastavi nož na vrat. Pravi se, ako ni prostora, naj ljudje zaoistanej/o. zakaj pa se preda toiliiko kart ? in zakaj se pusti ijinuii ik -viiakioim? Nnihoe noče zaostati, kor so ve-čunionia revmii ijuia-je, ki m/orauo vuin, da si preskrbe isv.oje borno žiivl/jenje. Noj/večji dal .od teli so -ljudje* katere žene sik-nb za vsakdanja živina. s> takiimi budmi službujoče osobje ne more biti sinovo /in brezsrčno, 'pa jih ne pustiti peljati .se ž njimi, ker se gre za življenje ubogih -otrok i/n žem. ; Ako iba .si merodajni krogli stavili pred oči vse te brezupne razmere, ne bi izdajali takih .odredb. . Ali žailiboig inc poznajo bedo svojih uslužbencev , in ljudstva ? Ce jo pa, kako naj se označi njlihcivo ; pcistopanje ? — Ljubljansko predilnico kupila Zadružna centrala. Predilnico, iki se nahaja tik 'ljubljanskega kolodvora je ..prešla sedaj v posest dri last Zadružne centrale. — Žrtve zračnega napada na Poreč. V petek, 16. t. m., so napadli laški 'letalci -Poreč in zmetali nanj precejšnje število bomb. Eina teh bomb je padi a na streho neke trgovine, sc razletela s slinim pokom, talko 'da je letelo na vise strani debelo kamenje in ko-si boimibe. Okoli dvajset ljudi se je zateklo v neko bližnjo trgovino, vendar jih i je doseglo 'kamenje drobci usodne bombe ter jih osem ubilo, druge pa več aili manj -nevarno 1 ranilo. — Vojna naklada k pristojbinam v telefonskem. prometu z Ogrsko lin Nemčijo se uvede glasom razglasa trgovinskega ministrstva s 1. septembnoim. Ta pri-stojhinsikii dloldatelk znaša zn vsako telefonsko enoto v prometu z Ogrsko 20 viin. in v prometu -z Nemčijo 40 vin.; za.-nujne pogovore se zaračuna trojni prist-ojbinslki dodatek. — Češkohrvatska banka na Reki. Na Reki se baje uistanoivii nio/va češlko-hrvatSka banka z glavmioo 10 miilijouioiv ikno/n. Namiem bainikc je, da financira hrvatska podjetja v Primorju. Dalije hoče podpirati ta banlka hrvatsko industrijo, obrt in trgovino-. Ustanovnikli banke so visi večji h-r-vatski in češki .denarni zavodi. — Času primerna dota. V Sarajevu pripovedujejo, da išče v Bosenskem Brddu neko dekle ženitna, ki mu želi dati kot svoje ne vestino darilo 30.000 zavojčkov bercegovinskiega 'tobaka. Ker stane zavojček tega, sedaj že zgodovinskega tobaka, v tajni trgovina naimanj 4 ikro/ne, znaša dekletova dota 120.000 Ikrom. — Za 1400 kilogramov cklicov -so zmetali na Dunaj italijanski letalci. V-sak-o 'letala je imelo s seboj 200 -kiicgiratmiotv teh oklica v iim ker jih /je bilo brez D’ Amuinzajevoga sedem je padlo mia dunajsko mesto 1400 kg papirnaitili »bomb«. — Perpetuum — mobile patentiran? Delavec iln 'iznajditelj V. Štastny (srečni?) iz Žižkova je zahteval pri patentnem uradu ma Dunaju patent za svoj izum perpetuum mobila. Ta izum je napravljen baje na podlagi expanisa velikega napetja električne energije in ta se sam izrablja vrteč se. Ta stroj ne bo potreboval niti premoga, niti bencina in je 'pripraven za gonit ev ladij, podmorskih čolnov, tovaren in železnic. Ce potnde to poročilo, -bo potrjen naj-sausacijski izum tega ča.sa. — Predebelo tihotapstvo. Teden dni je tega, kar so vozili iz Ka/iH-ovca proti Metliki nekaj voz polnih vinskih sodov. Ta transport pa se je zdel gospodom orožnilkioim -vse -einio imaiio ipneiveč sum-liiv, :i-n koso sode preiskali, jim ije zadišala iz njih sama čista svinjska /mast... za celi vagon same masti je drdral/o po cesti proti Metliiki. To je1 prvo poglavje debelega tihotapstva. Vozniki so na vprašanje, odkod je mast, odgovornih, da je doma v 'Skladiščih karlovškega apnoviz-aoniega uradnika, gcisipoda Goililka, iki jo je hoteli preko meje utihotalpiti. la lepa afera ima pa tudi zanimivo ozadje. Mesto Karlovec je mamireč dobilo šest vagonov masti, -diasi jo jie po zatrdilih 'gospoda župana Modrušan-a naročilo le pet vagonov!! Kako je prišel šesti vagon masti v -roke Golii-boive. o tem župan nima niti pojma, je dejal. No, nekateri vibi pa vedo poročati, da je dal gospod župan šesti vagon miasti aproviizaonemu uradniku Goiku za -prvo polletje 1918., ki priča o zeilo razveseljive/mi napredku društva. Rrodal-o je iv prvih šestih mesecih leta 1918. blaga za /oigro-minio 'Vsoto K 5,893.214 aili -za 200.000 kron več kolt Hami v oelieim, letu. -Nia vsak način prc/dia »Vizaje/mimost« v letošnjem letu blaga za najmanj 1-2 imfillij. ikron. Člani so ilmieli do 30. 'jun. 1918. plačanih K 310.663.92 -zadružnih -deležev in K 612.059.99 hranilnih vlog; -oid tega i/ma društvo K 500.000 Vloženih pri »Velenolkupni družbi avstr, ikiouz. društev«, tako-da 'je -denar zadrugi 'takoj lahko na razj>oliagO' (v slučaju potrebe, seveda). Rezervni fond »Vzajemnosti« znaša K 190.063 iin od polletnega prebitka mu je oidlka-zani-h K 50.000. Cisti prebitek znaša za I. pollietj-e 1918. K 160.000, -torej 3V2% vse-ga blagovnega prometa. Naša delavska ikoinz. dr-uštiva »Vzajemnost« v Brn-u je dalnes eno ilznted najviečjih konzumnih društ-eiv Avstrije lin se -ob popolni fi-nanični brazmevanneistii irajpiidnio razvija«. K tom-u poiročilu -pnipo-miiinjamio, dia je »Vzajemmost«, ki j c slavila ravno- letos 'dvajsetletnico sv-ejega- 'Cib-stoj-a, oddajališče moravske »Vojne zveze«, kjer se je oib vsled -zavednioisti moravskih industrijskih delavcev p/niglasilo '-k ujej od ne celili 80.000 oseb te »Vojne zv-eze« -nad 75.000 oseb. Kje pa imuuno to zaved/most iprd ntas ma Sloven-sk-eari? Kje so ise -d/elaivci pri nas izjavili talko za delavska 'konzumna društva? Zadnje vesti. Kaj se je sklenilo v nemškem glavnem stanu. Duma j, 19. avgusta. Dunajski »Fremden-blatt«, ki velja za igliasšo vnanjega ministrstva, objavlja na uvodnem mestu obširno poročilo' o piotsive)torvainiiih in isMepih v meniškem glavnem sitarnu. List pravi, da so razgovorni iv nemškem glavnem stanu imeli malinen, prip/ravliitd razrešitev važnih vprašani. Radi oibširnioisitii materije, ki se ima Obravnavati in iradi zavioizllaine nafcige, iki jo je rešiti, v tem (kratkem času ntiso mogli obravnavati poisamezmioistii. Vendar pa so naizlkrti-vali svioje nazore o viseli ®laivnili točkah in so- do-setKili popoln sipeiraizum. Temeljne misli stoje trdno, a irniih raizvoii je pridržan podrobnim razgovorom. V Avstro-Ogrski sio se od nekdaj držali načela, da treba vise ireišitii v soigllasjiu z initeresi osrednjih držav, ki so Poljakom priborite svoibo-do. Seveda m se je pni tem; v kiolik otr možno odžirati na želje Potokov, y tem zmiislu so^ se zedinili v nemškem glavnem stanu. Zato se zdi žeto' umevno, dia bedo imeli Poljaki pni tem oidfačiillni glas. Istcitaikio pa je prii tesnih zvcizaih med osrednjimi državami in med Poljsko samo po sebi u-mljivo, da Poidiaki ne mlorejo izvajati svobodne pravice pni izvolitvi sviotjega knailja tako, da bi se to protivilo življenjskim 'interesom monarhije in Nemčije. Pa tudi vsa driuiga ivprašamiia, ki so nastala z vojno, bodeite razpravljali Avstiro-0grška lin Nemčija in ijiih potem v sporazumu s Pdljsko rešili. Minister za zunanje zadeve Krof Burton je znava prezecirail naše stališče v nro-•gramiu z dne IG. junija 1918. On našteva vojne smotre emtemte in povdairja, da sto čiliji entenite, kli streme po teritorialnih izprememalh, tisti, ki ločilo obe vojiujoči skupini. Onim šttinim točkam Wilsomovim se ne protivi, :pravi pa, da bi bili sovražniki lahko uplivali na sklep mlinu v B res to, če bi se bili udeležili posvetovanj. Izjavil je, da se lahko o vsem govori, samo ne o kršenju našega posestnega stanja. Osrednje države so- pripravljene zia vsprejemljiv miir, pripravljene so pa tudi, da se do skrajnosti branijo. Poljsko zahteve. Varšava, 19. avgusta. Včeraj se je vršila izredna seja poljskega ministrskega sveta, v kateri je poročal princ Radzivill o svojem potovanju v glavni stan. Poljaki stavljajo naslednje minimalne zahteve, ki so jih predložili Poljaki v nemškem glavnem stanu: garancije za sedanje zapadne meje, dovolitev meje ob Bugu na vzhodu; Poljska naj dobi za odškodnino gotove litavske pokrajine. Dalje mora doseči Poljska dohod do baltskega morja in naj se v ta na-ineu nevtralizira dolenja Visla in železnica vzdolž Visle. Gdansko naj postane prosta ; luka. Poljska naj dobi pristop k vsem razpravljanjem in naj bo upravičena upravljati samostojno svoje finance. Poljska armada se zviša na 20.000 mož. Poljsko vprašanje se baje ugodno rešuje v nemškem glavnem stanu in Nemci so zadovoljni s poljskimi zahtevami. Končno so Poljaki z nadvojvodo Štefanom kot svojim bodočim kraljem zelo zadovoljni in upajo, da ne bodo našle te zahteve odpora niti v Nemčiji niti v Avstriji. Policijski predsednik — okrožni glavar. Praga, \V. avgusta. Večerna izdaja češko-agrar-nega lista »Lidovv Dennik« poroč, da bo predsednik praškega policijskega ravnateljstva, dvorni svetnik Kurz, imenovan za okrožnega glavarja v okrožju praške okolice. Proces čeških mornarjev. Poslanec sodr. Soukup 'je v soboto odpotoval v Kotor, kjer bo nastopil kot zagovornik obtoženih mornarjev. Peta zimska vojna? Amsterdam, 19. avgusta. Angleško časopisje razpravlja o vojnem položaju. Dopisnik »Morning Post« javlja, da bodo Nemci v kratkem začeli izvajati svoj novi ofenzivni načrt, vsled česar nastaja možnost pete zimske vojne. >>Daily Telegraph« pripominja: Vse kaže, da sc bo sovražnik dalje boril na črti, im katero se je umaknil vsled naše ofenzive. Pametni Angleži. London, 19. avgusta. Uradno poročajo, da bo vbodoče vsak dominij zastopan v Londonu po svojem posebnem ministrskem predsedniku, ki bo tudi član kabineta. Zastopana bo tudi Italiia. Kongr.os italijanskih socialistov. Luga no , 19. avgusta. Vodstvo socialistične stranke je biilo za prve dni meseca septembra sklicalo v Rim strankin kongres; vlada pa je dovolila kongres le v obliki privatne, zaključene prireditve. Nemiri na Japonskem. Amsterdam, 19. avgusta. Glasom nekega poročila .z Osake so postali nemiri zaradi riža (to se pravi zaradi oderuštva z rižem) tako hudi, da so »morali« po- i staviti v varnost prebivalstva skoro v vsakem večjem j mestu vojaške čete. V Kobeju so požgali »nemirneži« j (to je stradajoči) poslopje meščanskega listi in neke Ir- I govske družbe. Policija ni mogla proti razburjeni množici ničesar ukreniti. V Najogi ie zažgala razburjena množica, broječa 30.000 oseb, trgovine drž. trgovcev. * Nemška vojna literatura. Lipsiko vodi v spomin na vojno celotni seznani nemške vodne l.terature od 1. 1913 počenši! Register je že o-gmmen in kaže, da jc ta vrsta literature do tretjega leta vedno rasla i:i začenja' šale v četrtem letu pojemati. Skupno je doslej izšlo 28.713 spisov, icd teh pripada na samostojna dela 18.490 zvezkov, na periodična in časnikarska dela skupno 5575, na knjižno izvršena uradna poročila, statistike, zakone in brošure 4648. Do konca vojne se to število gotovo še zelo pomnoži. K zbirki pripada še 40.000 izvodov ze-mljovidiav. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. S lovenske knjige ■s* (tudi cele knjižnice) Aprovizaeija. Oddaja n>esa. Jutri, v sredo, dne 21. t. m. bodo oddajali mesarji za vso Ljubljano po 10 dkg govejega mesa na osebo. Oddaja mesa na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, gne 21. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red- dopoldne od 9. do pol 10. štev. 1 do 200, od pol 10. do 10. štev. 201 dc. 400, od 10. do pol 11. štev. 401 do 600, od pol 11. do II. štev. 601 do 800, popoldne od 2. do pol 3. štev. 801 do 1000, od pol 3. do 3. štev. 1001 do 1200, od 3. do po! 4. štev. 1201 do 1400, od pol 4. do 4. štev. 1401 do 1600, od 4. do pol 5. štev. 1601 do 1800, od pol 5. do 5. štev. 1801 do 2000. od 5. do pol 6. štev. 2001 do 2200, od pol 6. do 6. štev. 2201 do konca. Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v četrtek, dne 22. t. m. od 7. do 9. ure zjutraj v ceikvi sv. Jožefa. Kilogram prvovrstnega mesa stane 20 kron, drugovrstnega 14 K. Slačkcr in kavina primes na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejme.}:) sladlkioir im kavimo ipniimes v sredo, dne 21. t. m. in v četrtek, dne 22. t. m. pri Mii lil etenu na Dunajski cesti. Dol'očein je taile red: v sredo, dne 21. it. m. dopoldne od 8 dio 9 štev. 1 do 200, od 9 do H) štev. 201 do 400, od 10 do 11 štev. 401 do 600, popoldne od pod 2 do pol 3 štev. 601 do 800, od po! 3 do poti 4 šte v. 801 do 1000, od pol 4 do pol 5 štev. 1001 do 1200, od pol 5 do pol 6 štev. 1201 do 1400, v četrtek, dne 22. t. m. dopoldne cd 8 do 9 štev. 1401 do 1600, od 9 do 10 štev. 1601 do 1800. od 10 do 11 štev. 1801 do 2000, popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 2001 do 2200, od peli 3 do pol 4 štev. 2201 do 2400, od pol 4 do i>oil 5 šteiv. 2401 do 2600, od pol 5 do1 pol 6 štev. 2601 do k cinca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kristalnega sladkorja in četrit kg kavlne primesi. kar stane skupaj K 1.50. Prinesite s seboj dovoli velike lonce za sladikor in pripravite drobiž. se kupi tako!. Ponudbe z navedbo knjig in cene je poslati na nasov : Anton Vavpotič, (Delavski dom1, Trst, ulic * Madonnina 15. SliMO fiaizaD0Sl‘iiveiSe sr8l!slvo w\\ temu jo tii« PARATOL domač® mazilo, Ne maže, je brez duha, torej tudi fez dan uporabno. Velik lončok K 5; rodbinski lonček K 9. PflRfiTOL-PRAŠEK varuje občutljvo kužo. datlja slane K 3. Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulster, BUDAPEŠTA VII—II., ROZSA UTCA 21. Liša HA Stolna ulica 2-4 F. Bat j e' -Lj Slari trg št. 28. Trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska dvokolesa Se s staro prevmatiko Razno. * Kovinski spomeniki na vrsti? V Nemčiji so zaičeli pridobivati na nov način vojne kovine: Rokvirirajo že kovinske spomenike velikih nemških mož. Ta način pridobivanja so začeli v Weiimiarju, kjer sio sneti s podstavca kip pesnika, Wielanda in ga raztopili za kanone. Pcvsodi torej se moira umikati kultura pred železnimi pestmi vse uničujoče vojne. * Ženo kot častniki. Angleško vojno ministrstvo išče za angleške letalske skupine ženske, ki bodo vršile častniško službo. šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve-Sl tilke. Najboljše baterije, Posebno nizka cena xa preprodajalce. ■■■■■■■■■■■■■■■■■B CIGORINI zatre čudo- ff"1 l#|i O vito naglo J | CNIVC Vzorčna stcklenica 4 K, velika steklenica 16 K, I brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga zn Avstro- Ogrsko : Lekarna ,pri upanju* (Apotheke tur Hoffnung): Pecs 46, Ogrsko. m — Delniška glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. v Ljubljani. Pošlo vnica c. kr. avstr, razredne loterije. Podrožnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. J. v Ljubljani) in Celja I fondi okroglo K 2,030.000. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje —— aprovizacilske kredite ——