J \ n i.i< 5 d,s! n»* O I? srrr —=------ Nsilar — Addrt*« i nova doba •117 1st, Clair Ay*. Clev«Und, Ohi*. (Tei. Henderson 3S89) (NEW ERA) Število članov J. S. K. Jednote že presejta 2!,000. Ali ,|ih bo konei tesa let.a 22,000? E'), če hočereo! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION - Entered As Second Class Matter April loth. 1926. at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at upecial rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th. 1925. ■ - - — —— lmm I NO. 13 — ŠTEV. 13 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, APRIL 1ST 1931 — SREDA, 1. APRILA 1931 VOL. VII. — LETNIK VII. St! ,n9'. društvene in druge SLOVENSKE VESTI IH y. Novoustanovljeno angles ko Poslujoče društvo “Pathfinder,” st- 222 JSKJ v Gowandi,' N. Y., Priredi na večer 11. aprila svojo Prv6 plesno veselico. ^ Aurcri, III., se bo na večer • aprila vršila v Slovenskem “ u “bunco party,” katero Priredi žensko društvo št. 119 JSKJ. # b0! 'esn° veselico priredi v so-št* ° o1' apr^a zvečer društvo j i JSKJ, v Slovenskem 0eh!'^rSkem domu, Kenmore, # Skupno veselico prirede vsa v *pS0Venska podporna društva numclawu, Wash.r, v soboto j ’ aPrila zvečer. Eno teh je lis vo “Bratje svobode,” št ~ JSKJ. !]. ^balnica S. N. Doma v Wau-=^alrfaxTU’ 'le Poslala Sloven- ilanrt ^^alnici v Cleve- . i 'SVot° $5.00 v sklad za jka ne^a p*satelja Rado Murni S Ni * K N Jkon<>Va ^*aK*)c‘na šola je bila niarc'a otvorjena v Slo-OlQS iGlTI Narodnem Domu v loD1J imeV|fandu’ poc^ vo(istvom Ir- cu ie a'anove- Na klavir pou-viol SS ^rma Kalanova, na 1110 Pa Mr. Adolph Perdan. S “i * * g! sko 'i'*". Vido” vprizori dram- )A I^a o/UŠtVo “Anton Verovšek” N-lfia T)'11 Slovenskega Delavske-' Clev,i°ma na Waterloo Rd. v c cl,Klu v nedeljo 12. aprila. A ninirez,>0se^niRi in res potreb- Ciev ,H*0Venskim družinam v ilPril°Undu se bodo z dnem 2. Za Za^C:le izdajati nakaznice Hak^1VC'^' i'a podpora se bo do z°Vala, dokler in kakor bo- f javne dopuščala. Ideja - -Blairr,- inje se je opustila. 4z% te dobrodelne akcije —Tltok.,,.°ZPOSelne je Mr. John Po- pjt iiica ’ ®t. Clair Ave., taj- 6207 i11! Mrs> Anica Rogelj, kehade Ave. Ca' • * I^italiv^ Slovenske Narodne vrši). 'Ue V Clevelandu, ki se je je 2o p! Pečeno nedeljo zvečer, Ustano*6 p°kazala, da ima ta teljev°Va mno£o dobrih prija-tr&ovc’V naselbim. Slovenski li tej;0/ ln obrtniki so prispeva-Ijive t° dar^’ °*a jib Potom sani jj-, ()rn°t>le enega večera niti ervir° mogoče vseh oddati. S šy *njen» zakuske ile na-tlslužn Sli°- 10 gosPodične zelo frtalnič ljubeznjive, mnogi >riiei;CaiJ1 Pa so rade volje •e 13n! ff en° ali drugo delo, ki VeljkolC710 -)ri prireditvi. sta )v Ves®lje vsem navzočim &elie apravila tudi Mr. Louis Ham ’H Ir' *van Norman: prvi Pih ,J-.,kraSno zaPel nekaj le-PG snv,M i • P,opevk’ drugi pa ga le 0n -,ai na piano, kot zna Prav i Set. prireditve je bil P°lož,,tU 0y0!jiv in splošno raz-tu H' 6 r najboljše. In kar Pitanj* VaŽno,: bhigajna S. N. kližrm \ ‘S1 Je opomogla za pri- r no sto dolarjev! Belo zlato F8'kaLZlat0’ bodisi 10’ 14 ali Host ]! J10’ lma Prav tako vred-'jarvi '° rumeno- Razliko v itiu zl apravi Primes. Vsake-^akšn^T1,.'^6 treba primešati «t0 5,1 j )0:1 trdo kovino, ker či-drujre • °,,le za denar ali razne lzdelke premehko. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA |atl k« M *' PREISKAVO razmer v pre-mogarskih naselbinah osrednje Pennsylvanije zahtevajo unij-ski uradniki 2. distrikta, ter so se tozadevno obrnili na gover-nerja G. Pinchota. Premogar-ske družbe, ki ne pripoznajo unije, glasom obtožb silijo pre-mogarje, da morajo kupovati svoje potrebščine v njihovih trgovinah, kjer jim računajo poljubne cene, goljufajo pre-mogarje pri tehtanju premoga in so sploh odgovorne za razne druge nevzdržne razmere v tistih krajih. PET OTROK JE ZMRZNILO, osemnajst pa jih je dobilo hujše ali lažje osebline pretečeni četrtek, ko je šolski bus, v katerem so se vozili otroci iz šole, zavozil v silnem blizardu s potu in ostal v snegu, blizu mesta Lamar, Colorado. Voznik, ki se .je napotil iskat pomoči, je zmrznil v snegu. Otroke so našli in rešili letalci. NEVAREN KRIMINALEC Fred Burke je bil pretečeni teden ujet. v mestu St. Joseph, Missouri. Temu chicaškemu gangsterju pripisujejo 13 ubojev in celo vrsto bančnih in drugih ropov. Za njegovo aretacijo je bilo razpisanih nagrad za skupno svoto $101,000. Državni pravdniki osemnajstih držav, kjer je Burke uganjal svoje zločine, bi ga radi dobili v roke. PREDSEDNIK HOOVER, ki je pretečeni teden obiskal Vir-ginsko otočje, katero je ameriška vlada kupila od Danske leta 1917 za 25 milijonov dolarjev, je dejal, da je bila to prav slaba kupčija. Po njegovem mnenju je otočje prava sirotišnica, vštevši 90% prebivalstva. PRISELJEVANJE v Zedinjene države je bilo tekom zadnjih petih mesecev zmanjšano za 86 procentov. To se je zgodilo na ta način, da so ameriški konzuli v inozemstvu odrekli vizeje osebam, ki bi mogle postati “breme javne oskrbe.” Izdanih je bilo le 10,277 vize jev, medtem ko bi jih bilo v normalnih razmerah izdanih 74,233. wk jO*1' «■!! pal)c Pl* cjsr»j! jlcov^ ej a inov; ,tareS idi ZARADI NIZKIH CEN pšenice >je letošnja posetev tega žita v Zedinjenih državah okrog 20% procentov manjša kot druga leta. Posetev ovsa, ječmena, krompirja in sladkega krompirja pa je letos večja kot običajno. BRIVCI V DRŽAVI OHIO bodo glasom postave sprejete v državni legislaturi morali imeti licence. Vsaka licenca bo stala $3.00. NAJVIŠJE zvezno sodišče je odločilo, da je legalna deportacija mornarjev, ki so v ameriških pristaniščih dezertirali z inozemskih ladij. Zvezni delavski department sodi, da je teh nepostavno došlih inozem-cev v Zedinjenih državah nad sto tisoč. Vseh inozemcev, ki so nepostavno prišli v to deželo, se računa na 400,000. V JUŽNOAMERIŠKI republiki Venezueli je vzplamtela revolucija. Ustaše vodi general Arevalo Cedeno. VELIKONOČNE LILIJE Najbolj izraziti cvetlični simbol velikonočne sezone je bela lilija. Pri vseh kinčanjih te sezone imajo lilije glavno “besedo.” Kar so poinsettije za Božič in krizanteme za Zahvalni dan, to so lilije za Veliko noč. Na prostem pa cveto v teh krajih bele in tudi večina drugih lilij šele v maju ali juniju. Da imamo cveteče lilije o Veliki noči, se moramo zahvaliti vrtnarjem, ki jih k cvetju prisilijo v gorkih rastlinjakih. Bela lilija naših vrtov in rastlinjakov je daljna sorodnica plebejskega divjega česna. Lilije je mogoče vzgojiti iz semena, toda take lilije ne cveto prvo leto. Kdor hoče vzgojiti cveteče lilije, mora posaditi že dobro razvite čebulice. Velike čebulice producirajo poleg cveta in včasi semena navadno tudi nekaj malih čebulic, ki so porabile za razmnoževanje. Trgovski vrtnarji posadijo čebule lilij v lončke še pozimi. V to svrho navadno rabijo čisto suho zemljo in lončke postavijo v kakšen hladen kraj. Kadar hočejo, da prično čebulice poganjati, jih premestijo v gorak in navadno napol teman prostor, kjer jih obilno zalijejo. V tednu ali dveh poženejo močna stebla, nakar je treba rastline v lončkih postaviti na svetlobo, navadno v srednje gorki del rastlinjaka. V tem prostoru se rastline radi nizke temperature razvijajo le počasi. Kakšen teden prej kot .hočejo vrtnarji imeti cveteče lilije, jih pa premestijo v svetel in zelo gorak del rastlinjaka. Z gorkoto jih regulirajo tako, da dobe cvetje natančno takrat, kadar ga vrtnarji hočejo. Najbolj znane lilije v Zedinjenih državah so z otočja Bermuda, to se pravi, čebulice lilij so od tam. Gojenje lilijinih čebulic spada med glavne industrije omenjenega otočja; teh čebulic eksportirajo vsako leto velike množine in mnogo ljudi si s tem služi kruh. Na otočju Bermuda sta klima in zemlja naravnost idealni za gojenje čebulastih rastlin in raznih gomoljik. Največ pa goje čebulice lilij, kot že omenjeno. Otočje Bermuda se nahaja samo 530 milj vzhodno od naše North Caroline. Sestoji iz 360 malih otokov, ki skupaj merijo kakšnih 19 kvadratnih milj. Otočje Bermuda je angleška kolonija in šteje okrog 30 tisoč prebivalcev. M,nogi bogati Američani se vozijo tja na poletne in zimske počitnice, kajti klima je naravnost idealna, kraji so romantični in tudi naše ljube prohibicije tam ne poznajo. -------o------ STRUPENA MEGLA Znano je, da je pred tedni v Belgiji umrlo večje število ljudi v času, ko je gotov del pokrajine pokrivala gosta in dolgotrajna megla. Znanstveniki, ki so nenavaden pojav preiskovali, so mnenja, da so žvepleni plini, združeni z nenavadno gosto meglo, povzročili neko kislino, ki je bila za mnoge osebe smrtonosna. Sodijo, da so ti plini prišli iz dimnikov tovarn v Meuse dolini. Tudi v Ameriki dimniki velikih tovarn izpuhtevajo take nevarne pline, toda k sreči tu ni takih prilik za močne in dalje časa trajajoče meglene plasti. PLAČA PREDSEDNIKA Predsednik Zedinjenih držav prejema $75,000 letne plače. Vsakega pol meseca dobi ček za svoto $3,125.00. HIBE GOVORJENJA Piše dr. F. J. Arfch, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote Hibe ali napatce v govorjenju moremo razdelili v dve glavni vrsti, namreč v liapačno govorjenje in jecljanji. Napačno izgovarjanje je l olj razširjeno kot jecljanje in se pri otrocih večkrat smatra za zanimivo, dasi ni otročje. Tako napačno izgovarjanje več krat ostane tudi ko že otrok o iraste. Zaradi tega je treba zj četi s poprav ljanjem, kakor hitro opazimo napako. Povprečni sta riši morda izgovarjajo bese«; e pravilno in tudi povedo otrc cu, da on dela napake v govoilenju, toda se ne zavedajo mehanizma, ki je k pravilni izgovarjavi potreben. Mnogi sploh ne vedo, kaj so pogoji za dob^o izgovarjavo. Ti niso toliko odvisni od dobrega spomina kqt od gotovih zmožnosti, ki se J-azvijajo iz tega, kar otrok vi|i, sliši in čuti. Da otrok iz go v eri besedo pravilno, je odvisni) od pravilne rabe sape, glasuln zlogovanja. To je mehanizlm govora in bolj možnost govorilnega stroja kot inteligenc^. Ko otrok vidi kakšen predmet, mu skuša dati ime. če imitacija tega kar je slišal povzrojjh pravo rabo govorilnega mehanizma, otrok misli, da izgovama pravilno, in ostaja pri tem. J&tem se začne slaba razvada. Nekateri oti’qpi imajo zelo razvito zmožnoat imitacije ali posnemanja in yffFO popravijo napake v govorjenju. Največ napak v izgovorjavi pa izhaja iz otrokove podvzetnosti, ne iz posnemanja, zato trdovratno ostajajo. Večina te vrste otrok je inteligentna in prihaja iz dobrih domov, kar kaže, da je napačno izgovarjanje plod otroške iniciative in ne posnemanja. Taki otroci potrebujejo posebne pozornosti, da se jih navadi pravilno rabiti govorilni mehanizem. Marsikaj, kar velja za napačno izgovarjanje, velja tudi za neodločnost ali jecljanje v govorjenju. Stariši jecljajočega otroka postanejo večkrat nervozni in mu ukažejo molčati. To povzroči, da se ptrok začne zavedati svoje napake in sebe, kar ga napravi boječega. Otroke s to napako I)i se moralo učiti prave zveze med mislijo in besedo z lepim in pravilnim izgovarjanjem. Oseba, katero je slabo izgovarjanje napravilo boječo, ne bo nikoli korajžna, zadovoljna in v sebe zaupajoča. Njene misli bodo vedno osredotočene na mehanizem govorjenja in ne na reči, katere hoče povedati. Iz tega vzroka je tako potrebno, da se napake v izgovarjanju skušajo odpraviti ali vsaj zmanjšati pri otroku, kakor hitro je mogoče. Odpraviti naj se skušajo vsi fizični in duševni vzroki napačnega izgovarjanja, brž ko se take hibe opazijo. --------o------- PIRHI ALI PISANKE Velikonočni pirhi so v navadi povsod, kjer se ta praznik obhaja. Kar mi Slovenci imenujemo pirhe ali pisanke, imenujejo Američani Easter-eggs. Originalni ali pravi pirhi so pobarvana kokošja jajca. Ponekod rabijo v to svrho tudi račja ali gosja jajca in radi večje raznoličnosti tudi golobja. V nekaterih krajih so pirhi enakomerno pobarvana jajca s to ali ono barvo, drugod pa jim s kupljenimi vzorci vtisnejo se razne sličice. Severni Slovani posebno ljubijo “opisane” pirhe, namreč, da se na enakomerno pobarvan pirh z nožičem narišejo različni okraski in napisi. Taki okrašeni pirhi so tudi v navadi v mnogih krajih bivšega Spodnjega štajerja, zato je tam bolj razširjeno ime pisanka kot piruh. Sladčičarne izdelujejo tudi raznih vrst pirhe iz sladkorja ali iz sladkih zmesi. To seveda je le ponaredba pravih pirhov. Otroci na Slovenskem štejejo med pirhe tudi oranže in jabolka. Vsekakor pa morajo za “podlago” pravih pirhov služiti jajca različne perutnine, in tu pridejo vpoštev seveda najprej kurja jajca. Lahko bi se pa rabila v to svrho tudi jajca želv, kuščarjev in drugih plazilcev. Vse plazilke pa so ljudem v splošnem odvratne, zato, kolikor je znano, se nikjer ne poslužujejo njihovih jajec za pirhe. Nedavno so raziskovalci nekje v Južni Ameriki našli zelo velike polže, ki ležejo jajca debela kot golobja. Za silo bi se torej tudi taka polžja jajca dala porabiti za pirhe; pa je skrajno dvomljivo, da jih bo kdaj ta čast doletela. Jajca ali pirhi predstavljajo simbol vstajenja, ker iz navidezno mrtve stvari pride živo bitje. Jajce je veljalo za tak simbol že pri davnih paganskih narodih ter je bilo vpoštevano pri njihovih pomladanskih svečanostih kot pri nas pirhi v velikonočni sezoni. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Jugoslavije v Buenos Airesu, Argentina, je bil dne 14. marca imenovan Slovenec dr. Ivan Shve-gel, sedanji minister na razpoloženju. Pred tedni je bilo napačno poročano, da pride dr. Shvegel kot poslanik v Washington, D. C. Dosedanji izredni poslanik in pooblaščeni minister Jugoslavije v Buenos Airesu, dr. Milan Stražnicky, je premeščen v istem svojstvu v Haag. Newyorki list Times z dne 25. marca poroča, da je bil bivši ljubljanski zdaj upokojeni škof dr. Anton B. Jeglič, potujoč iz Jugoslavijo v Gorico, na italijanski meji zavrnjen, dasi je imel vse potne dokumente v redu. Škof Jeglič je bil namenjen v Gorico na obisk k škofu Sedeju, ki je praznoval 25-let-nico mašništva. Italijanske oblasti so se na ta način znesle nad škofom Jegličem, ker je zagrebški nadškof Bauer priporočil molitve za zatirane Slovence in Hrvate v Julijski Krajini. VSAK PO SVOJE PREMALO DEŽJA Vremenski urad naznanja, da je ta dežela dobila lani le 49 odstotkov normalnih padavin. Vsekakor se bo to izravnalo, če prej ne, v petindvajsetih letih. Tako pravijo eksperti. o------------ ' NAJVIŠJA DRŽAVA Država Colorado je povprečno najvišje nad morjem. Njena povprečna nadmorska višina znaša namreč 6800 čevljev. Druga naj višja je država Wyoming, katere povprečna nadmorska višina znaša 6700 čevljev. OKOSTJE MASTADONA Blizu mesta Cromwell, Indiana, je nedavno lOletni deček farmer j a Donovana našel nekakemu zobu podobno kost, ki je tehtala osem funtov. Pobral je čudno reč in jo nesel domov. Njegov oče je menil, da utegne to res biti zob kake prazgodovinske živali, zato se je obrnil na avtoritete državnega muzeja, ki so se za nenavadno najdbo zanimali. Ko so tozadevni eksperti s pomožnimi delavci dospeli na mesto najdbe, so najprej dali zgraditi veliko lopo nad do-tičnim prostorom, da ga zavarujejo bred radovedneži in iskalci suvenirjev. Nato so polagoma začeli odkopavati zemljo z malimi ročnimi lopaticami. Odkopavanje je spravilo na površje skoro popolno okostje enega največjih mastadonov. Eden čekan tega davnega velikana je nad 12 čevljev dolg. Mastadoni, kot znano, so bili sorodniki današnjih slonov, toda mnogo večji od njih. ------o------ Narodni dolg Ameriški narodni dolg znaša zdaj okrog 16 tisoč milijonov dolarjev, ali $130 na vsako osebo. Koncem svetovne vojne je znašal dolg nad 30 tisoč milijonov dolarjev. Ves ta denar so posodili vladi prebivalci Zedinjenih držav, ki prejemajo obresti od tozadevnih bondov. Zedinjene države nimajo nika-kih zunanjih dolgov. Vsled poplav, o katerih je bilo že poročano, je bilo najbolj prizadeto hrvatsko Posavje, posebno okolica Sremske Mitroviče, Nove Gradiške, Koši-nja in Ogulina. Tudi nekateri črnogorski kraji so bili prizadeti. Potres, ki je v prvi polovici marca zadel Južno Srbijo, je povzročil mnogo materijalne škode, človeških žrtev pa k sreči ni bilo veliko. Minister socialne politike je izjavil, da je 659 hiš podrtih, 829 poškodovanih in nad 6000 ljudi brez strehe. Vlada je za prvo pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu nakazala svoto pet milijonov dinarjev, kar se v prvi vrsti rabi za prehrano in začasno zavetišče potresnih žrtev. „ Glasom poročil v ameriških listih so na večer 24. marca zopet čutili potresne sunke v okolici mesta Rudnik v Jugoslaviji. Potres je povzročil mnogo strahu med prebivalci, faktična škoda pa je le majhna. Z industrijalizacijo Slovenije rastejo tudi obolenja prebivalcev na jetiki. Delo v tovarnah je nezdravo in prehranjevanje je zaradi nizkih mezd nezadostno, kar odpira prosto pot jetiki. Sodi se, da boleha v Dravski banovini okoli 70,000 oseb za jetiko. Odprto tuberkulozo ima do 20,000 bolnikov, ki stalno ogrožajo svoje sostanovalce. Umrje jih do tri tisoč letno. Voščim vam vsem skupaj srečno in veselo pomlad! To je sicer precej neobičajno voščilo, pa je na mestu, kajti pomlad je najlepši praznik v letu. Da me ne boste vpraševali, kar naprej povem: cvetnone-deljske butare nisem nosil. Imam dovolj butar, katere mi je naložilo življenje, da jih nosim vsak dan. Kogar je enkrat do krvavega opikala*trnjeva butara, se bo izogibal tudi take, ki je navidezno vsa iz cvetja in pisanih trakov. * Ragljanja v Velikem tednu se ne mislim aktivno udeležiti. Naj se da prilika tistim, ki imajo prirojene talente, saj jih, hvalabo-gu, ne manjka. Isto velja za klepetce. s!* Za Veliko noč so v modi nove obleke. Jaz ne dam dosti na modo, zato si bom nabavil samo nove nogavice. Sploh pa je dobra podlaga pri vsaki reči velike važnosti. * Nekaj velikonočnih pirhov mi je že obljubljenih. Da-li jih bom tudi dobil, je pa seveda drugo vprašanje. * Sicer pa pirhi itak niso namenjeni za jed, ampak za gledanje. In vidimo jih dosti, hvalabogu, take z naravno rudečico in umetno pobarvane. * Za hren in pelin, ki tudi spadata med velikonočne delikatese, ni treba skrbeti. Tega ne manjka niti meni niti cenjenim čitateljem. Za dobro mero dobimo večkrat še popra pod nos. * Za oficijelne velikonočne cvetlice veljajo bele lilije, toda te lepotice so vzgojene v toplih rastlinjakih in pomehkužene do skrajnosti. Meni sta kot velikonočni simbol regrat in pomladna nunka mnogo ljubša, ker se lastnoročno upreta zimski diktaturi in se iz svojih moči postavita na noge. Posebno reg-grat je pravi selfmade man. Vedno je mož na svojem mestu, pa če ga srečaš v parku, ali v i-e-stavraciji. ■s Restavracije so čudovite institucije. Mnogi čitatelji imajo o restavracijah le medle pojme, jaz pa imam mnogo opravka z njimi že nekako dve desetletji, zato si domišljam, da jih poznam, in jih ljubim. Mislim namreč priproste in srednjih vrst restavracije. Te povprečne restavracije so dobre in poštene, kot so dobri in pošteni povprečni ljudje. Samo spoznati jih je treba. ❖ V vasi Kurincu blizu Krive Palanke je umrl eden najstarejših državljanov Jugoslavije, 110-letni Dode Milenkovič. Že pred leti mu je neka ciganka prerokovala, da bo umrl ta in ta dan v letu 1931. Starček je v to trdno verjel in se vestno pripravljal na smrt. Napovedanega dne je starček vstal zarana. Bil je prav čil. Opravil je molitev, nakar je oblekel novo srajco. Pozval k sebi vse člane družinske zadruge, ki jih je okrog 40, in je vse po vrsti poljubil in se od njih poslovil. Sinovi in snahe so se sicer smejali starčkovi bojazni pred smrtjo, toda stvar je postala kmalu prav resna. Starček se je vsedel v svoji stari naslanjač in—mirno izdihnil. Dobra kuhinja in snažnost je seveda prvo priporočilo za vsako restavracijo. Nič manj važna pa ni prijazna postrežba. Ni vseeno če se vrže kosilo pred tebe nekako tako kot se vrže krma kravi ali prešiču, ali če sc postavi pred tebe z neko dostojnostjo, ki je vredna človeka. Ni vseeno če te pri tem pozdravi prijazen obraz, ali če te strežajka pogleda kot “hudič iz krugie.” * Dobra strežajka v restavraciji je umetnica in se jo lahko postavi v eno vrsto z dobro igralko ali pevko na odru. * Obdržati pozo dostojnosti in prijaznosti obenem za strežajke v restavraciji ni majhna reč, posebno pri dolgih delovnih (Nadaljevanje na 6. strani) *‘JVox>a Doba" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VII. NO. 13 Prebujenje in vstajenje narave Narava ima neštete milijone otrok vseh mogočih oblik in velikosti. Mnogo teh njenih otrok prespi zimske mesece. Orjaški hrast spi prav tako kot koreninica drobne marjetice, medved v brlogu prav tako kot žaba v blatu ali pikapolonica pod suhim listjem. Sneg in zimske megle tvorijo odejo za tisočere zaspance v naravi; snežni viharji jim žvižgajo uspavanke. Pa pride mlado solnce in pol objestno pol samozavestno odgrne to odejo, nakar začne poljubljati mamico zemljo in tisočera speča očesca njenih otrok. Na nebu zavihrajo svetlo višnjeve z belimi čipkami preprežene zastave. Od juga pridrvijo na nevidnih belcih razposajeni gorki vetrovi, prinašajoči prve pozdrave bližajoče se pomladi in svirajoči veselo zmagoslavno koračnico. » Takrat se začnejo odpirati zaspana očesca in mežikajoče zro v svet, ki se koplje v prelestnem solnčnem siju. Neštete milijone je teh oči; saj tvori očesce vsak popek drevja, grmovja, poija in travnatih livad. Zvončki zazvonijo pesem pomladi, pomladni žafran nazdravlja z biserno roso v pestrobarvnih kelihih, bele mačice splezajo na vrbi-nje, kjer se zadovoljno solnčijo, regrat in dafodili prižgejo svoje žarnice. To so otroci narave, ki zgodaj vstajajo. Mnogo je pa zaspancev, katerim je treba kopelji, da se prav predramijo in začnejo vršiti po materi naravi predpisane posle. Tudi za to je poskrbljeno. In zlatih nebeških škropilnic se vsuje svež in življenja poln pomladni dež, katerega peket sliči veselemu taktu plesa gozdnih vil. Kalne pomladne vode odnesejo vso zimsko nesnago in zaspanost, in temu sledi pravo vstajenje. Po zlati solnčni preprogi se prismeje božanska Vesna, najlepša deklica vseh vekov. Kamor stopi njena noga, požene bujna zelenjad, kamor pade njen pogled, zakipi duh-teče cvetje, kamorkoli doseže njen srebrni smeh, ji odgovori petje vzradoščenih otrok narave. Čmrlji in čebele po cvetlicah zapojo po svoje, žabe v mlakužah po svoje, robini in tisočeri drugi ptiči po ozelenelem drevju po svoje. Tako se obhaja veličastni praznik vstajenja v naravi. In kogar ta najlepši praznik leta ne vzdigne in ne navduši, ni več živo bitje v pravem pomenu besede, ampak nekaka mumija. Takoj za tem praznikom pa se začne delo. Nobenega oklevanja ni več, vse v naravi hiti po svoje delati za bodočnost. Vsaka rastlina, vsaka živalica od najmanjše do največje dela in se trudi po svojih močeh, da njena vrsta ne za-mrje, ampak, da se razmnoži in razširi. V tem oziru skušajmo posnemati oživljeno naravo tudi mi člani J. S. K. Jednote pri delu za rast in napredek naše vzorne podporne organizacije. RAZMIŠLJAJMO VCASI... V mnogih slovenskih naselbinah te dežele imamo slovenske trgovce in obrtnike. Poleg drugih gospodarskih ustanov radi tudi nanje kažemo, kadar se hočemo izkazali kot vpoštevanja vreden narod pred Američani. Stotera podporna in kulturna društva in rožne naše dobrodelne organizacije, stalne ali, začasne, nikoli ne. prezrejo naših trgovcev in obrtnikov, kadar se kolekta takozvani narodni davek. Skoro vsi naši trgovci in obrtniki se takim pozivom navadne po najboljši možnosti odzovejo, pokažejo sc gentlemene. Iz tega sledi, da bi se morali izkazati gentlemene tudi mi, kadar se gre za nabavo potrebščin te ali one vrste, ktere dobimo pri naših ljudeh po isti ceni ali ceneje kot drugod. To velja tudi glede hranjenja denarja in i ut šili slovenskih denarnih za vodov. Težke tisočake imajo slovenski trgovci kreditirane mišim ljudem, ki vsled industrijelne in splošne gospodarske depresij<. ne morejo poravnati svojih računov. Iz urada gl. predsednika Kakor pri vseh velikih podjetjih, tako imamo tudi pri naših jednotah različne probleme, kateri so v gotovih slučajih jako kočljivi. Tako imamo pri naši Jednoti, razen afere društva št. 37, v Clevelandu, O.. velik problem glede sklada onemoglih. Posebno preglavico nam dela člen 39., točka 5. Razne pritožbe, prošnje, protesti in celo pretnje prihajajo zadnjp čase na glavni urad. Očitalo se nam je od gotovih strani, da smo preradodarni, ter očita se nam zopet, da smo pristranski. Glavnega vzroka pa nam nikdo ne navede, to je, da imamo v skladu onemoglih okrog $15,000, kar znači, da moramo silno paziti v tej delavski depresiji, da se nam ta sklad ne izčrpa. Posledica temu bi bili zopet protesti, pritožbe ter pretnje. Iz mojih izkušenj mi je znano, da prosijo za podporo taki, ki niso v nika-ki potrebi, le opirajoč se na pravila. — Naveden primero: “Clan N. N., zavarovan za $1000 ter za dva dolarja bolniške podpore, star 70 let, ima štiri odrasle otroke, kateri so dediči po njegovi smrti, prosi da bi se plačal asesment iz sklada onemoglih.” Naša Jednota je bratska podporna organizacija, toda v takih slučajih mi ne podpiramo samo svojih bratov, pač pa njih dediče. To omenjam le mimogrede, da članstvo lahko razvidi, kakšne prošnje prihajajo v glavni urad. Letos je “kampanjsko leto” za našo Jednoto, ter upam, da bo rezultat povoljen koncem leta, ker znano mi je. da imamo med članstvom vrle agitatorje. Posebno pa pričakujemo od naše mladine nekoliko več agilnosti. posebno sedaj, ko naša Jednota nudi mladini največje ugodnosti. Na zadnjem “basketball tournamentu” v Chicagu se mi je obljubilo,'da denar porabljen v ta namen, je najbolj obrestonosno naložen. Obljubljena nam je bila vsestranska agitacija od strani angleško poslujočih društev. To ni nič več kot prav, saj vendar naša Jednota nudi najboljše ugodnosti za mladino. Edina moja želja, katero gojim do JSKJ je, da naša Jednota raste ter napreduje v korist njenega članstva. Moje največje veselje že izza mladih let mi je delo pri bratskih organizacijah. Kako prijetno je delati v organizaciji, kjer vlada sloga ter bratska vzajemnost. Priznati moram, da pri društvih naše Jednote vlada red, ako se pa kje pripeti kak nesporazum, skušajmo ga mirnim potom poravnati naj prvo pri svojem lokalnem društvu. Kreg in prepir ne koristi nikomur, najmanj pa pristoja bratskim organizacijam. Veselje imam do dela v glavnem odboru, ker vsi odborniki mi gredo na roke ter mi pomagajo v vseh zadevah, Jako me pa žalosti, ko vidim malenkostne prepire pri lokalnih društvih. Iz golega osebnega sovraštva se zaneti prepir, in zato naj trpi cela Jednota. Ravnajmo se po pravilih ter po zaključkih glavnega odbora, pa vam jamčim, da nam je napredek zagotovljen. Paul Bartel, glavni predsednik. --------o------- NAŠI POŠTNI LETALCI Trije poštni letalci, Fred A. J. Terbovec: CVETJE BRESKEV IN VIJOLIC Koliko časa bodo mogli trgovci tako kreditiranje vzdržati, je v veliki meri odvisno od tistih odjemalcev, ki morejo plačati v gotovini. Če se rojaki obračajo do naših trgovcev, kadar potrebujejo kredit, morali bi jih poznati tudi takrat, kadar plačujejo v gotovini. To bi morali imeti vedno v spominu, posebej pa še zdaj v času velikonočnega in sploh pomladnega nakupovanja. Nova Doba ne “živi” od oglasov slovenskih trgovcev, torej urednik ni napisal gornjih vrstic kot kakšno protiuslugo za oglase, ampak, ker smatra, da je tako prav in pošteno! Kelly, Jimmy Carson in Jimmy James, so preleteli že nad 8,000 milj vsaki, torej toliko kot znaša pot okoli zemlje. Možaki prevažajo pošto med Los Angelesom in Salt Lake City od meseca aprila 1926. ----------o--------- POLJUB VESNE Poljub tvoj, Vesna, tvoj šepet-in ptičev zbor pojoč v zelenje, cvet ovil je svet, prizval Veliko noč. A. J. T. Arkansas se ne more šteti med izrazito južne države, vendar je pomaknjena dovolj daleč na jug, da navadno odpravi zimo z nekaterimi močnimi slanami in k več jem s poldnevnim snegom. Izmed sadnega drevja tam najbolj uspevajo breskve. Ponekod je najti tudi lepe vinograde. Država Arkansas je marsikje gričasta in kamenita, in taki kraji so deloma porabni za vinsko trto. Ar-kansaški vinogradi so me zanimali posebno zato, ker imajo, vsaj ponekod, mesto lesenih kolov kamenite stebre, na katere je navita žica za oporo vinske trte. Tudi vina arkan-saških vinogradov so posebne vrste: slajša in močnejša kot vzhodna vina, toda lažja kot californijska. Kolikor je meni znano, so se z vinogradništvom v tistih krajih svoječasno največ bavili Švicarji, dobre, do-štene in gostoljubne duše, ki so imeli med tamkaj naseljenimi Slovenci mnogo prijateljev. Slovenske naselbine v Ar-kansasu niso nikoli Mie številne in velike, in grupirale so se večinoma okoli premogovnikov. Ponekod je bivalo v kakšni pre-mogarski naselbini le par slovanskih družin in nekaj samcev. Kljub temu me je včasi zanesla trgovska pot tja, posebno pozimi ali v zgodnji pomladi, ko je bilo višje na severu še hladno. Zima namreč še nikdar ni bila po mojem okusu. Nekoč, bilo je nekako začetkom marca, me je zaneslo v eno teh malih premogarskih naselbin Arkansasa. Oglasil sem se pri rojaku N., ki je bil eden mojih večletnih prijateljev, in, kot samoumevno, me je družina sprejela “za Svojega” za nekaj dni. Dnevi so bili lepi in solnčni, regrat je bil v svojem najboljšem in tudi vijolice so že cvetele po vrtovih. V tistih krajih ljudstvo posebno ljubi duhteče vijolice in videti jih je skoro na vsakem vrtu. To so bili dovoljni vzroki, da se mi ni nič posebno mudilo z mojimi trgovskimi opravki. Prijatelj, pri katerem sem sc začasno nastanil, si je bil baš malo prej postavil novo hišico štirih ali petih sob na zelo obsežnem lotu. V takih naselbinah loti niso tako na ozko merjeni kot v velikih mestih. Pri hiši mora biti dovolj prostora za zelenjadni vrt, za nekaj senčnih dreves in morda celo za nekaj vrst vinske trte. Ograja okrog hiše in stav-bišča je bila že gotova, toda vrt je bilo treba šele urediti. Moj gostitelj, vedoč, da se nekaj razumem na vrtnarstvo in vinogradništvo, me je prosil, da bi mu pri tem šel nekoliko na roko, kar sem storil z veseljem. Na hladni sever se mi namreč ni prav nič mudilo. Pri bližnjem vinogradniku Švicarju sva dobila potaknencev vinske trte in zasadila tri vrste vinograda. Dobila sva tudi nekaj mladih breskev, ki sva jih posadila na prostorih, kjer naj bi tvorile senco, ko odrastejo. Dobrodušni Švicar nama je pri delu pomagal, likof pa smo zalili z rdečim arkansaškim vin-cem, kajti takrat v deželi še ni bilo prohibicije. Ko je bilo to gotovo, me je dvanajstletna domača hčerka Josie plaho vprašala, če bi ji hotel nekoliko pomagati pri ureditvi njenega vrteča, ki naj bi bil, po materini odločitvi, pred hišo ali na “frontu,” kot pravimo. Pa sva napravila dobre štiri čevlje široko gredo ob vsej prednji hišni dolgosti in jo obložila z gručastim kamenjem,-katerega sva dobila ob strugi bližnjega i>otoka. Pri sosedu je Josie dobila velik grm vijolic, katerega sva razdelila in posamezne dele posadila ob robu gredice. Na gredico sva posejala pet unij e, kalendule, turške naglje, ostrožnik, cinije, resedico, balzamine in druge poletne cvetlice, na obeh hišnih vogalih pa sem posadil sadike vinske trte, katerih prirezane mladike so se močno solzile. Ker so nam bile od prej ostale še tri šibicam podobne sadike breskev, sem še te v primerni razdalja posadil na gredico. Ko je bilo vse to opravljeno, je Josie kar žarela veselja, ploskala z rokama in se ni mogla dovolj nagledati svojega vrta. Proti večeru smo vsi štirje, namreč gospodar, gospodinja, Josie in jaz, sedeli na stopnicah in se pogovarjali o tem in onem. Mala Josie pa se ni mogla nagledati svojega vrta, vsake pol minute je vstala in ga občudovala. Hotela je tudi vedeti, zakaj se mladike posajene Svinske trte tako solzijo. Mati ji je razložila, da je to nekaj takega, kot če bi se ona urezala v prst: kri bi tekla in bolelo bi; tudi rastline čutijo bolečine po svoje. “Josie, kako pa boš plačala ‘stricu,’ ki ti je pomagal tako lepo urediti tvoj vrtič?” nenadoma vpraša mati. Dekletce malo pomisli, nakar odvrne: “Dala mu bom najlepši pirh, če počaka pri nas do Velike noči.” “Škoda, da bom monal poprej odpotovati,” pravim jaz, “do Velike noči je še skoro mesec dni.” “Pa bi mu dala vsaj en poljubček v zahvalo,” pripomni mati hudomušno. “Nak, tisto pa ne,” se odreže dekletce, zasuče se na peti, vrže name za hip svoje oči, ki so bile sinje in sladke kot cveti zgodnjih vijolic, nakar skrije svoj obraz v materinem naročju. “Kakor hočeš!” pravim jaz, in vsa družba se je glasno zasmejala. Sedem let je minilo, predno me je zopet zanesla pot v do-tično naselbino. Velika noč, ki je bila tisto leto koncem marca, je bila že minila, in arkan-saške breskve in vijolice so bile v najlepšem cvetju. Tekom sedmih let se v vsakem kraju lahko mnogo izpremeni, torej nisem mogel vedeti, koliko znancev bom še našel v omenjeni naselbini. Vsled tega sem pustil mojo prtljago v neki prodajalni blizu postaje, kjer je bil “oficijelni” in trgovski del naselbine. Prava premo-garska naselbina se .je nahajala nekako pol milje vstran na položnem gričku. Mehke, zgodnopomladne sapice so se igrale z rožnatim breskovim cvetjem, ki je mestoma že odpadalo. Skoro iz vsakega vrtiča, ki so obdajali skromne hišice premogarjev, so me pozdravljala sladka očesca duhtečih vijolic. Bilo je še zgodaj popoldne in tisoč pomladnih krasot sc mi je smejalo od vseh strani, torej sem prav zložno korakal po “glavni” cesti naselbine. Prav tam na koncu, kjer se že pričenjajo farme, bi morala biti hiša mojega prijatelja. Le na polovico se je videla izmed cvetečih breskev ,toda spoznal sem jo kljub temu. Odprem vrtna vratiča in obstanem pred stopnicami. Na oknih so beli, čipkasti zastori in vse okoli hiše čisto in v lepem redu. To me je uverilo, da še bivajo Slovenci v tej hiši. V tem opazim na zelenjadnem vrtu, ki se je razprostiral deloma na strani, deloma v ozadju hiše, mlado žensko, ki je nekaj sadila ali presajala. Stopim bližje, vljudno pozdravim in vprašam, če še tukaj stanuje Mr. N. Deklica se zravna in odvrne: “Seveda, toda on dela in bo doma šele ob petih.” Pri tem me radovedno ogleduje. “Kaj ne, da si ti, da ste vi Josie, nekdanja mala Josie,” Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Iakorporirana 1. 1001 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glaval odborniki: Predsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: JjR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 033 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, 111. Porot«! »dbor i Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th It., Calumst, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 3. porotnik: ANTON OKQLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. Jednotino uradno glastlo: NOVA DOBA, 0117 St. Clair Av*„ Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVBC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarna pošiljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na) se pošilja na prod* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n bolniški spričevala naj sc pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in Izpra-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clair Ava., Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj as zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi i S člani ali članicami. I 1 Ivan Albreht: VELIKONOČNI GOVOR Ne vem, kaj bi dejal za ta slovesni čas. Težko, težko je menda vsem med nami \ in bolj prijetno bi bilo nam v črni jami ko da vstajenje zdaj praznujemo pri nas. “Te deum” eni, “Miserere” drugi nam pojo. Komu verjame človek naj v tej obči zmedi? Je-li resnica zlata vedno v mirni sredi? Zaman razbrati pravo trudi se oko. Imam prijatelja in Stud mu je ime, srd vsemu, kar z lažjo nas plehko veže, strupeno nas v meso in mozeg reže— Prijatelji, pošteno, roko na srce: Zaman je trpel Krist, zaman je vstal! . . . Da stopil danes bi med nas, bi ga pobili in mu potem pogreb slovesen priredili in kamen še na grob, da bi bolj trdno spal. Pustimo to,! — Zavesa! — Saj ni res. Vse je lepo in blago, prav med nami in v slednjem srcu se zgolj Aleluja drami in delež naš je Jagnje iz nebes. In eno smo v ljubezni zvesti vsi: na petek veliki bi radi našli Pupta in strupa polna srca so, molitve usta, vse v božjo čast in blagor naših dni. (“Slovenski Narod.”) poizvedujem nadalje. “Kajpak, da sem,” se zasmeje, “in vi ste tisti potnik, ki mi je pred sedmimi leti poma- gal tako lepo urediti moj vrtič. Dobro se vas spominjam. Moj oče in mati sta dostikrat mislila na vas in govorila o vas, in jaz tudi.” Ponudim ji roko, toda deklica v zadregi ogleduje svojo desnico, češ, da je umazana od prsti; pri takem vrtnem delu se človek umaže. “Nič zato,” pripomnim, ko .ji stisnem desnico, “roka, ki dela, je posvečena, vsako pošteno delo je sveto in zemlja je sveta, ter posebno spomladi diha sam blagoslov.” “Zdaj morate pa takoj pogledati moj vrtič, ki je deloma tudi vaš,” hiti devojka in me povede v ospredje hiše. Tam so se košatile tri breskve in s svojimi cvetečimi vejami malone zakrivale polovico prednje hišne stene. Pod njimi so cvetele narcize, hiacinte in dafodili, rob gredice pa so kot višnjev trak ovijale cveteče vijolice. Pod najbolj košato breskvo, ki se je nahajala blizu hišnega vogala, je bila postavljena mala klopica. “Glejte,” mi razkazuje mlada vrtnarica navdušeno, “kako so zrastle breskve, ki so bile tako drobne šibice, ko sva jih posadila pred sedmimi leti, in kako so se razkošatile vijolice!” “Yes, in kako je zrastla in se razcvetela nekdanja mala Josie!” ji sežem v besedo. Deklica se nasmeje, nakar nadaljuje: “In ta klopica! Kolikokrat je na njej sedela moja ■ i • rfl *- mamica in občudovala moj vj j tič. Mnogokrat se je spoP'1 t njala tudi vas in ugibala, h f nas še kdaj obiščete, da bo^'j videli, kako je bilo vaše vrtn»1 ^ stvo uspešno.” “Pa kje je mati?” se v tel t hipu domislim jaz. “Mati, moja dobra mamiCil,J j vzdihne deklica, “že dobri H j, leti počiva tam-le pod tisti*11! j griči!” ; s Solze so zaigrale mladenk* očeh, ko sem iskal prime#’1] c besed sožalja, nakar se je °^j v nila na stran in hoteča sWj p žalost, ki jo je premagala* ‘J p je hudovala sama nad seb^j i “Jej, kakšna pozabljaj fc sem! Niti čaše vina vam j g nisem ponudila, in tako go,j c j dan je. To res ni po sloVej c ! sko. Oprostite, bom takoj 1,11 n Izaj.” . fv iJ ^ Kmalu je bil pred menoj P ' danj s steklenico rdečega viilC> ^ narezanim kolačem in par ^ * strobarvnimi pirhi. In kdo se branil čaše sladkega vil*i C iz.rok tako sladke deklice, sobno, kadar cvetejo breskv I’ duhte vijolice in v ozračju'tr‘ C peta veseli smeh mlade Ve9*1*! * Tudi en pirh sem moral vZe. ker je Josie insistirala in ti‘f IV |la, da mi ga je bila obljub 1 Ipred sedmimi leti, pa ga nig Hence the demand for such pipes. At the present time e Manufacture of such pipes keeps part of the steel industry moving. Oil and gasojine wjjj now carrie(j by many miles of pipe j, ^ ^he refineries to the users in the larger cities. Chicago among the first to accept gasoline direct from the refin-th|fS ‘oca^e(* hi Texas, and a project is under construction at present time whereby steel pipes will convey the finished Product. I ^ which is cutting down business for the railroads. Nel I th .1i^ng revenues have shown a substantial decrease during I C11^.year 1^30 over 1929. Consolidations of railroads has not I tho*lG me^ reyise(l form of transportation, and neither has 1 of ,C!!nlralization of forces scattered throughout the many miles I eft'"118 one general office. There is a general rumor to the I the U. S. government may be given the reigns. People I .'n lura^ towns not served by motor coaches depend upon I lYi-i ,lailroads entirely, and it is because of them that the rail-: must continue to exist. I de ra^roads can be blamed to a large extent for the I dis-GaSec* °Pei’ating revenue. In times of prosperity the rails \ c yarded entirely one important element necessary to the 1 i,U| ^Uance of any organization—to attract and to hold the TV.°n ac^van^a£es riding the trains. ! bGl, Ms sh°uld serve as a lesson to all. And especially to mem- i s °f SSCU. Perhaps your lodge is attractive and a number ^bers take great interest in its many movements. Great j C s^°uld be exercised, to see that the unit as a whole does not 1 aliv >nie SUc*denly dormant, expecting to keep the enthusiasm teroS(OU 1)HS* accomplishments« Keep the wheels of lodge in- I bodi- V^ving at all times. And should the present governing : to 0Vv an inclination to become lazy, it is but reasonable I ](e Pect replacements by other members who are anxious to P the interest at high pitch at all times. Don’t 1 , . 1 tie caught napping. COMMENTATOR Hear Ye! Hear Ye! have been masquerade) a fall and Valentine Cei' Wt “variety is the ^ 2v C ^e-” Therefore Lodge •> in*!'da> No- 170, SSCU, is add- P° j to' ? 16 a balloon dance a’ tj ®ar 6 e^>Ira*e the fifth anniver-founding. As an I113' wrj T attraction, a valuable Au'Vatc^ awarded. 1 ^ 1 tej,^ these who have ever at-ItjjJ C l-°dge Zvezda’s affairs nic!l! in Z What a delightful time is ' f: klrvt.0re* ^hat with “domače ist'1! i^j, ‘potica” and refresh- ai0 ,rin«s. an enjoyable occa-llki 13 fairly assured. ielI'j che- eryone knows Johnny Ko-3 °')'l 'vho ai< anc^ his Merrymakers, Pop. 1 aVe m®de themselves la, f| {jje J av by furnishing music to i Ai»i«, 11 °f ,lh* ">o„th, begin-I ** , 0 c^°ck, to last till the ij jSm& hours of the morning, vine*! be a{G?u t*°n fest>val will a- f 1921 u, Po!ish Falcons’ Hall, io *! ft 22d St* Da-p^R THIS IMPORTANT e' d^E snpc MIND AND WE esk'f IT to rH U WILL FIND U‘t>< OUTq-rf E OF THE MOST the ;£aanrding events of 1 tr| Mo?rW’ WE ask—what ljub« To f Di\AN BE EXPECTED nisc" u G°OD CHEER u happiNESS? H 1 O dV r E 1 G H B ° R 1 N G 1 S AND THEIR vaS1 A^E rno, AND RELATIVES reijK' HERp-^ ALLY ^vited. ala ^ou w.,Hoping that WILL be PRESENT! aGtei- greetings! Agnes Jurecic, No. 170, SSCU. 0- I Plan for Miss Perdan’s Concert May 9 A meeting of officers from all SSCU lodges in Chicago, 111., was held recently at the office of William B. Laurich, president of Chicago JSKJ Sport Club and member of Supreme Board of Trustees. Purpose of the gathering was to discuss the coming concert of Miss Jeanette Perdan, pianist-vocalist, to take place May 9. Miss Perdan, a very congenial young lady, was present and can depend upon our assistance in the forthcoming concert. The concert was originally scheduled to take place May 10, but has been changed to May 9, and will be held at the American-Bohemian Hall, located at 18th and Loomis St. As this concludes the concert tour of Miss Perdan in the States, it is sincerely hoped that it meets with great success. The co-operation of Chicago music lovers is earnestly solicited. A dance sponsored by the Chicago JSKJ Sport Club will fol low Miss Perdan’s concert. Dave Pintar, Vice Pres., Illini Stars, SSCU. vz( Now se tu W lA n)e I RUSSIA OF TODAY In Russia women enjoy more rights than in any other country. She may vote and hold of-fice with none of the discriminations found in other countries. Equal sex rights and priv-, ileges; she may marry and divorce at will; she has equal rights in her children, and all her children, born in wedlock or out, are legitimate. She may do anything a man may de without stigma. Nothing unusual to see a woman in charge of a construction gang; a factory manager, a doctor, officers in the army are some ,of the positions assumed by the supposedly weaker sex. What a land oi opportunity to the woman that despises the everyday conventions that force her to assume and carry out the duties befitting a lady. . People living outside of Russia would hardly be satisfied with the conditions prevalent in the average home. Both the husband and wife work. Their children are fed in school, while the parents eat at the factory. Evening finds them together to enjoy the only meal of the day. The theory of Russian government is to instruct all the subjects in the art of “running the government.” Husband and wife can attend evening schools. Food cards, clothing cards, cards for railway tickets, for sweets, soap cards, theater cards—in fact for almost all life’s necessities and luxuries the worker can obtain them for much less than the market price. The doctor at work takes care of the worker without fee. Work is the predominating factor in the Russian of today. Under the regime of the czai the average peasant was working entirely for his benefit, and very little was left for him. Hence the peasant became lazy. With the overthrow of the czar it became imperative that he must work, since he himself was to benefit. Whatever advantages the Russians may enjoy is offset by the utter lack of house room. It is common to have six families occupy three rooms. The kitchen is used jointly, in which all are permitted the use of the stove and the same utensils. Their only privacy is the bedroom, and these are miniature in size compared to the average bedroom. Yet the Russians seem to thrive on it. How long it will last is hard to foretell. Present conditions indicate that the new mode of standardized living in Russia may succeed. However, outside civilization looks upon Russia with a frown. -------0-------- News of Illini Stars ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vice chairman: j. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, 1{. I). 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 131G Elizabeth St., Joliet, III. Anton Vesel, 2089 Carter Avc., St. Paul, Minn. * * * Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. REFLECTIONS BUNCO PARTY Aurora, 111.—A bunco party is to be given by St. Ann’s Society, No. 119, SSCU, and will take place Thursday evening. April 9, at 8 o’clock, in the Slovenian Club. Prizes will be awarded to women and children. Admission for adults i? 25c, and for children 15c. Dancing will follow the games, music to be furnished by Mr. Joseph Kocjan. All members are urged.to attend and bring along their friends. The committee in charge promises an enjoyable evening to all guests in at tendance. Mary C. Verbic, Sec’y. Chicago, 111.—The next regular monthly meeting of the Illini Start?, No. 211, SSCU, will be held April 7, at Berger’s Hall, 2653 S. Lawndale Ave., and will commence promptly at 8 p. m. Each member is urgently requested to be present and to try and bring along at least one new member. All tickets and money received from the sale of dance tickets should be returned. John M. Zvezich, Sec’y. -----------o------- DO ANIMALS DREAM Jubileers, No. 215, Minnesota state and national SSCU basketball champion lodge of Chisholm, Minn., added another title recently by winning the Chisholm amateur cage tournament. Picture of the champs appears in this issue of New Era. Frank Okoren, Joe Malko-vich and Joe Ekar play on the Chisholm High School basketball team that has won honors in the district and regiomi 1 tournaments. Five children died from exposure. while 15 are being treated following the most severe blizzard in 40 years that-swept Colorado. The unfortunate children were held prisoners for 36 hours in a snow-filled bus near Towner, Colo., that also claimed the life of Carl Miller, driver. FAmkie Simms, Slovenian heavyweight bpxpr of npt(i; knocked out Pierre Charles, Belgian fighter, in the first of a ten-round schedule. The bell saved Charles, who came back and outpointed Simms. Gus Wilson, former trainer for Jack Dempsey and Georges Carpcn-tier, manages Charles, and it was he who saved him from losing the fight to Simms. ^ ' April 1 is all fools’ day. Bui the union barbers of Cleveland are not fooling when they announce a reduction from 60 to 50 cents for haircuts effective April 1. Probably are anxious to “spruce” up people for the Easter parade. National SSCU bowling tournament will take place April 18 and 19 in Cleveland, O. Pennsylvania, Ohio and Illinois SSCU state champion lodges will compete for sectional and national honors. Plans for the coming bowling festivities will be outlined at the meeting of Cleveland SSCU lodges to be held Friday, April 3, at the home of Frank Zorich, 6219 St. Clair Ave. A music studio has been opened in the Slovenian National Home of Cleveland, O. Mr. Adolph Perdan is instructor in violin and Miss Irma Kalan in piano. SPORTING BITS Chisholm, Minn.—Now that the basketball season is over and the Jubileers, No. 215, SSCU, of Chisholm have been crowned champs, it might be well for us to look back and see what we’ve accomplished. Considering this was our Union’s first venture into a unified schedule, we can certainly say it was a success, but can we feel satisfied? Can every lodge in cur Union say, “Well, we put this year’s program over”? I’m willing to say that those that did participate in our athletic program found a great deal of pleasure and some keen competition. A great many new friends were acquired. The Ju-bi3eer§ of Chisholm, the Arrowheads and the Sacred Hearts of Ely certainly deserve a great deal of credit for putting Minnesota in the front, and everybody in Minnesota can feel proud of the fact that the first national basketball championship goes to Minnesota, the birthplace of our Union. Right at this time is an opportune time to indict other lodges in our state, as my activity is centered here. The roster of lodges shews that there are other SSCU units in Gilbert, Eveleth, Duluth, Hib-bing and Virginia. To date none of these have participated in any athletic competition. While the Duluth Arrowheads have signified their intention of competing, they got off to a late start, but I feel that we can expect great things from them and that they will be a big factor in any league schedule from now cn. Come on, Duluth, make your presence felt! Not far from the home of the champs is Lodge St. John the Baptist of Gilbert. It is one of the first English-speaking lodges in Minnesota, but has never been in any SSCU competition. I’m sure there are great possibilities in this organization and that a livelier interest would gain a lot of recognition for it. The others mentioned are senior Slovenian lodges, but the younger element ought to band together and put up a team. Of course, it’s too late for basketball, but now is the time to think of baseball. Can these ledges come up to their potential possibilities? What is holding you back? Are you afraid to take the initial step? If so, why not call on the athletic board members to give you a helping hand? We afe ready at all times to help to the fullest extent. Direct your inquiries, stating exactly your desires, to the writer or to our athletic commissioner, Louis M. Kolar, address above (under heading of “Athletic Board SSCU”). Anton Vessel, National Athletic Board. SUBMIT YOUR IDEAS ON BASEBALL Again the lodges interested in baseball are reminded of the coming national athletic board meeting to be held April 19 at Cleveland, O. Plans whereby champions of various localities will be determined, to eventually participate for the national SSCU title, will be made. All members are requested to submit ideas to either Louis M. Kolai-, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O., or F. J. Kress, 204 57th St., Pittsburgh, Pa., before April 12. Baseball may be somewhat harder to plan than has been basketball and bowling, for additional transportation expenses must be dealt with, since both hardball and playground baseball require more players than basketball and bowling. Fifteen players for hardball and an equal number for playground baseball is the customary number for the traveling team to carry. However, only eight for basketball and six for bowling were provided for at the athletic conference held in Cleveland on Sept. 12 and 13, whereas ten for basketball and possibly seven for bowling is the customary roster of players seen on visiting basketball and bowling teams. It must be kept constantly in mind that the SPORT FUND CAN BE EXHAUSTED. Financial assistance to the extent of $100 to lodges maintaining athletic teams also must be considered. Hence all lodges interested in baseball must submit their ideas by April 12, for upon this information received will the athletic board build future plans. Managers and captains of teams, as well as athletic directors of lodges should get in immediate touch with the two members mentioned at the beginning of this article. What type of baseball do you think our Union should feature—hard baseball or playground? Or perhaps both? Where should the national title be decided, and how shall the champions of various states as well as sections be determined? These form but part of the problems to be solved by the athletic board. Submit your ideas immediately. SSCU Athletic Commissioner. There is good reason for supposition that dogs, horses and other animals dream. The question is closely linked with another, namely, whether animals can think and reason. Both questions are still the subject of controversy among naturalists. Japan is trying to launch the 1940 Olympic meet. Backers of hotels and other business interests as well as Tokio municipality are making a determined effort. One main obstacle is the long distance to be traveled by the foreign participants. Free transportation over government railways may be given them. LIBERTY bell The Liberty Bell was cracked on July 8, 1835, while being tolled as the remains of Chief Justice John Marshall were being taken from the city of Philadelphia. It is a common but erroneous belief that the famous bell was cracked July 4, 1776, while being tolled to proclaim the adoption of the Decleration of Independence. DANCE A GREAT SUCCESS Chicago Sport Club to Draft Set cf Rules Chicago, 111.—Plans whereby a set of by-laws to govern sport activities of local lodges were discussed at a special meeting, of the Chicago JSKJ Sport Club. These rules will be subordinate to those already in force, while others will be formed to be added to the national rules already in force, after they have been submitted to the national SSCU athletic board for approval. A committee of three has been selected to draft the rules for the Chicago Sport Club, and is as follows: John L. Zvezich, Albert Spolar and Dave Pintar. Purpose in drafting part of the rules is to goverr future tournaments. All SSCU lodges and members thereof of Chicago are given special notice here to the effect that the set of rules (bylaws) will be read at three Sport Club meetings, and if no obections are received will be given to William B. Laurich, attorney-at- law, for final ap proval. Dave Pintar, Sec’y, Chicago JSKJ Sport Club ---------o-------- Arrowhead Membership Campaign Ely, Minn.—Regular monthly meeting of the Arrowhead Lodge, No. 184, SSCU, was held Thursday evening, March 19, at the Slovenian National Home. Most of the evening was spent in discussing ways and means to increase our membership. We are now having a :ampaign that will last two nonths. Two teams are organized, with Mary Kovach and Jack Smrekar acting as captains. Below are the names of the two teams: Mary Kovach, Jack Smrekar Obptaln Captain Joe Koschak John Kovach Louis Zgonc Molly Zgonc John Smrekar Matt Zgonc Angela Champa Charles Buraglio Mary Kolenz Ann Mertel Jennie Kolenz Angela Molly Merhar Miklavcich Mary Berens Charles Merhar John Sayavitz Pauline Mrak Fred Banks' The losing team—the one one that gets the least number of new members—will give a “feed” to the winning team. Who’s going to win? WATCH OUR LODGE GROW! Illini Stars’ first anniversary dance, given March 28, was a jolly affair. We are proud to say that it was a great success. The music was “hotter than hot” and the hall filled to capacity. All absentees should regret missing a good time. Take my advice and come to all the activities sponsored by the Illini Stars in the future. You are sure to have a good time. Marion Tabor. No. 211, SSCU. ---------o--------- Chauffeur: “Mrs. La de Daleigh, the car won’t run. It must have a hoodoo on it.” Mrs. La de Daleigh: “Oh, dear! I thought it had every possible accessory. But I’ll have one put on.” Fistic Show Held April 9 in S. N. Home On April 9 Orels will hold a boxing show in the Slovenian National Home of Cleveland, Q„ with Heinie Martin, Cleveland Journal sports editor, acting as promoter. An attractive card has been arranged, with Jack Pallat, national heavyweight champion and twice winner of the Golden Gloves tournament, heading the list and opposing R'udy Gersin. The next main attraction will see Tony Skulley mixing it up with Ed Soukup, both are in the 160-pound class and both have participated in the Golden Gloves tournament. Incidentally, Tony Skulley eliminated Soukup and undoubtedly the latter will seek revenge. Other bouts include Frank Novak vs. John Persin, Johnny Mordus vs. Tom Komar in the featherweight class, Billy Gardner vs. Willie Ritchie and Stan Yeager vs. Steve Siker in the middleweight class, Johnny Woods vs. Babe Triscaro in the 112-pound class. Two young ladies in the persons of Vic and Olga Koporc will entertain with vocal selections, along with Brancel brothers, accordionists. Dr. Mally, Frankie and Eddie Simms, Billy Skully and Joe Spiegel will act as officials. Price of admission is 75c, $1.00 and $1.50. It is only on rare occasions that the Slovenian colony of Cleveland is treated to a fistic show, and for that reason should attract a large crowd. As much as serenity is desired, all mortals, and, yes, even Slo-venes resort to the primitive instinct of engaging in the gentle art of exchanging wallops. Convention decrees that we refrain from exhibiting internal forces fighting for freedom; but we can watch two battlers fighting for blood and put ourselves in their place (usually the winner) and go through the mental process of hitting him on the chin. Come to the boxing show April 9. Entertainment is promised for the next meeting. Let’s have more members attend. Mary Kolenz. . CHAMPION OF CHAMPIONS is the title earned by the Jubileers lodge, No. 215 SSCU, basketball team ol crowned ball chj Saying It With Comrades Sixteen Candidates Resume Baseball Training Waukegan, 111.—To some l'olks Sunday morning, March 22 was just a beautiful and a warm spring day, but not so with the members of the Comrades Lodge. The boys took advantage of the marvelous spring weather and had their initial baseball practice for the ensuing season. Sixteen members appeared on the Wire Mill diamond, each one confident of landing a regular berth on the team. The management has decided to “clean house” during the next few weeks and a number of new faces will appear on the roster in the opening game, scheduled for the latter part of this month. Members of the baseball team will consists of members of the SSCU only. In other words, the Comrades will start from the “bottom up,” consisting of young material ranging from 16 to 20 years of age, among them will be Fritz and Bobby Bartel, sons of Mr. Paul Bartel, supreme president of our organization. Manager John Petrovič (submitter of this article) will appoint Earl McKinney as captain and coach of the reorganized baseball squad. May it be recalled that Earl McKinney piloted the Comrades’ championship basketball combine during the 1929-30 season, which brought the first championship of any kind to our Union. Complete descriptions and histories of each and every individual connected with the Comrades’ baseball team will appear in this medium in the coming issue. A schedule calling for 35 games, opening April 25 and closing on Sept. 26, will be adopted in the near future. Included among these will be tilts with SSCU lodges for state arid national championship. Managers desiring games with the local combine are asked to get in touch with the submitter of this article at 825 Wadsworth Ave., Waukegan, 111. In the Mother of God Church League the Comrade Girls bowling team won three games from the St. Ann’s squad. Frances Petrovič led the winners with 445. Jane Barle topped the losers with a splendid 470 series, with games of 167. 129 and 174. By virtue of the re-ccnt victory, the Comrade Girls cinched second place and have a fighting chance to cop first place honors. The Comrades’ weaker sex made a splendid showing in their first year of bowling under the capable leadership of Capt. Mary “Darling” Rode. Who knows, maybe the ladies will make it plenty “hot” for the“opposite sex” next season. Comrade Boosters, beware, tsk, tsk, tsk, John Petrovič, No. 193, SSCU Actors Study Hard to Make Play Success Denver, Colo.—Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, makes its appearance again, We want to tell you of the good time we had on St. Patrick’s Day. A party was given at the home of our vice president, Helen Pozelnik. All guests had a wonderful time and thanks are given to Mr. and Mrs. Pozelnik, Margaret Erjavec, Mil-ly Žgajnar and Frank Pusilac. Mention has already been made of the coming play to be sponsored by our lodge April 18 and 19 at 7:30 p. m. It will be given in the Slovenian language. Frank Smole, who has taken part in other productions, has the leading part, and, of course, is studying diligently to perfect the leading role. So are the other members having parts doing their very best to make our first play a huge success. The neighboring towns of Denver are invited to attend, with an evening of splendid entertainment virtually assured. Setting takes place in what is now Jugoslavia, formerly part of Austria-Hungary. Many of our parents will take special delight to view the spectacle, as it will remind them of the many incidents taking place in their youth. Towns of Longmont, Lafayette and Frederick should not miss seeing this play, as the chances of viewing another performance similar to ours do not present themselves at any time. It must be kept in mind that months of intensive preparations are required before the play or drama is perfected. A dance will be held following the play and will act as ap added attraction. Indians Entered A. A. U. Basketball Meet Chicago, 111.—Indians’ basketball team (No. 220, SSCU), holders of Illinois SSCU title, entered the Central American Amateur Union tournament, sponsored by the Chicago Herald and Examiner. Indians drew Austorians for their first opponents. In a fast and furious game that had to be carried to an overtime period the Indians emerged victors to the tune of 18 to 14. Most of the opponents’ players were members of the Austin High School quint. After a short rest of two hours the Indians played a team known as St. Agatha. At the half, which was around 12:30 a. m., the score was 9 to 8 in favor of the opponents. During the second half, St, Agatha managed to score a few more baskets, while the Indians’ scoring machine failed to click in the customary manner, and only one field goal was made. Game ended with an 18 to 10 score for the opponents. As one loss is all that is necessary to drop from the meet, the Indians were thereby eliminated. A. Spolar,,Pres. --------o-------- Friend: “Don’t you know that Spendalot is simply marrying you for your money so that he can pay iiis bills?” Goldie: “Nonsense! Why, he never thinks of paying his bills!” The drama might be presented in Pueblo, the home of Colorado Sun Lodge, No. 208, SSCU. No date has been set as yet. We would like to see an article from our brothers of Pueblo to appear in the New Era. Mary Modic, Sec’y. DROBNIČ HITS 289 Cleveland, O.—George Washington lodge (No. 180, SSCU) bowling team certainly believes in preparation for the coming national SSCU bowling tournament to be held in Cleveland April 18 and 19. All opposition in the Inter-Lodge League is being disposed of. On Sunday, March 29, Pioneers were "taken for a ride," losing two out of three. Prank “Samson” Drobnič, manager and captain of the Cherry Tree Choppers, led the trail with his brilliant scores of 199, 289 and 161, for a total 649. Until this game “Lindy" Kotnik was high man for the team with a score of 288, made in the never-to-be-forgotten 800 series. Evidently Samson felt that he must lead. (All managers and captains dream of making the highest score ol the entire team, but few—alas, few— ever make their dream come true). Now the Presidents can boast ol having two bowlers in the 290 class, namely, Kotnik and Drobnič. By the way, Kotnik hit scores of 190. 248 and 213, for a total of 651. But J. Kramer, otherwise known as Ox, must also be considered, for he hit acores of 181, 194 and 223, for a grand 598 series. Braidic and Peters of the Pioneers hit series of 629 and 679, respectively. GEORGE WASHINGTON F. Opalek............... 191 159 168 J. Arko................. 193 181 166 F. Drobnič.............. 199 289 161 L. Kotnik............... 190 248 213 J. Kramer............... 181 194 223 Totals.... 1071 93? Meehan Baresh Braidich PIONEERS 181 136 198 188 168 180 171 178 15ft Peters A. Braidich. 248 168 184 223 247 234 Totals.... 931 943 98C The Colinwood Boosters (No. 188 SSCU), backed by the Collinwood Dry Cleaners, did a little spring housecleaning themselves, and nipped the Sokols for two out three games. The significant thing about the Boosters was that no 200 games were made, the highest registered was 197, credited to F. Oberstar. Shuster of the Sokols was high with 258, while Bencina was consistent with 160, 16? and 160, for a grand total of 488 COLLINWOOD BOOSTERS J. Laurich................. 191 161 173 E. J. Elliott............. 168 • 190 148 T. Laurich..........:..... 158 189 16P M. Krall................... 183 172 161 Totals................ 571 909 831 SOKOLS Rupnik.................... 210 162 156 Shuster.................... 209 258 157 Bencina.................... 160 168 160 F. Jereb............1... 174 132 153 Pathfinders Open With Dance April 11 Gowanda, N. Y.—Here’s a bit of news from the Pathfinders, No. 222, SSCU, the latest English-conducted lodge added to the roster. We believe in getting started immediately, and hence have-made plans to hold a dance April 11, 1931, at the Slovenian Hall of Gowanda. All members of Gowanda lodges are invited to attend this entertainment and big dance, as well as members of neighboring cities Cleveland is also invited. A good time is promised to everyone in attendance. It is sincerely hoped that a number of out-of-town visitors will be on hand. Sometime in the future wTe expect to return the an ticipated visits. Come on, gang, let’s get busy and show the rest what we arn made of (ginger and spices). The Slovenian Orchestra will play for the dance, and we be' lieve that it will make a decided hith with both the young and old. A prize will be award ed at the dance. Come on now, brothers and sisters of Pathfinder Lodge, let us do our share for the opening dance on April 11. Mrs. Mary Becan. T. Jerebe............. 146 177 155 Totals............. 899 897 781 Betsy Ross lost all three games to the SDZ No. 9. With no titles at stake, the Flagmakers were content with hitting a total of 2398. SDZ NO. 9 Tomazin............... 193 215 206 F. Klaus.............. 205 176 147 A. Klaus.............. 126 211 146 A. Milavec............ 140 158 132 A. Cimperman.......... 205 174 197 Totals............. 869 934 878 BETSY ROSS G. Kovitch............ 188 171 183 A. Perdan............. 155 171 150 Mandel............. 127 155 139 F. Kovitch....... ...... 139 198 132 Riddle................ 180 152 169 Totals............. 778 848 772 JUBILEERS, NO. 215, NATIONAL SSCU BASKETBALL CHAMPIONS Indians, Attention! Chicago, 111.—All members of the Indian Lodge, No. 220, SSCU, are requested to be present at the biggest meeting of the year. Preparations are being made to sponsor parties, picnics, and what not. Do you know when our next meeting will be held? You don’t? I’ll tell you. Come around on Thursday, April 9, to 1615 Blue Island Ave., 7 :30 p. m., and get in on this party, etc., etc.. that we are planning. Remember that you can make plans for the same also. This meeting, and every one hereafter, will start as soon as a quorum is reached. Therefore, be on hand at 7:30 p. m. sharp, or else you might miss something. All members who are in arrears with their dues can make payments to me or Albert Spo-lar at 1615 Blue Island Ave. Leo W. Moore, Sec’y. Indians Win H. N. H. Title Chicago, 111.—Indians, N<\ 220, SSCU, basketball tea* won the championship of th® Howell Neighborhood Hous® when they defeated the Prof ress Lodge, CFU, which a Is® earned them the right to repre' sent the Howell Neighborhood House in the Inter-Settlemefl' Basketball League. Although the odds wer® against our Indians, they play^S one of their best games of the season, that turned the trick t°: beat the opponents by a scof®1 of 18 to 14. Indians lived up to the*1! name and ran wild during tW first half, scoring 11 points t® their opponents’ 3. The secoflfl half was mightily contested and saw the Progress tea*" creeping up, their size a^ weight beginning to tell. On( Indians could have gone wiWj with rage at the sight of oi>f; guard who weighed 220 pound* and towered 6 feet 4 inches. would pick the ball right out 4 the air before it reached tWj basket. However, the Indian*! living true to their name, kepi their heads up and drew tM huge guard away from the ba5'; ket and then followed wifi step-in shots. It was the only way to scof®1 as this massive guard picM all long shots right out of tl>e air. Near the end of the gaili this player was moved to tl>e Indians’ free throw line, whefe by his follow-up shots & brought his team within t^j points of the Indians’ seolfj The latter concentrated ^ their efforts on the massi'i giant, held him and gained P°s': session of the ball, swept dom the field to take advantage °*J this versatile guard’s absent and scored another basket jusI before the whistle blew, to gi'e the Indians their first HoW^ Neighborhood House chan1' pionship. Albert Spolar, President- o [ IN ME MO 111 AM Export, Pa.—It is with s<$\ ness that I report the untiM®j| passing of my beloved husbO^l Louis Nagoda, president of P} port Majesties, No. 218, SSd) and member of Evening StafS' No. 218, SSPZ. He took I active part in both lodges. Ev$ j one who knew him lilced h& This fact was clearly attest® by the many people that came"I his bier to pay their last respeC1 and to offer sympathy and cOH dolences to his grieved wn mother, sisters a)ul brothers. j He was devoted to his hom He was a respectable husbaM With diligence he made my hof comfortable and loved our children. Several days bef°]i\ his death he was real happy remarked that “things were fl ing to good and that somethin| teas bound to happen soon.” What a thought! Yet 1$ would have it so. My sincere thanks go to th lodges and to all who paid the'l last respect. The deceased sMI dwell in our memory forever. I Mrs. Frances NacjodI --------------------- MEMORY LINGERS Otf J With deepest ret/ret we ! I • • ,W]' aside this space for our deceds Brother Louis Nagoda wl,oi( untimely death teas a se»f\ blovj to the Export Majesty Urol her Nagoda was it’s acty president, and gained the 1 sped of every one he IcneiO . his admirable qualities of fri ship, kindness, honesty 11,1 loyalty. His deed for the advanced of the Majestic Lodge will be. forgotten, and we will al^°. o remember him for his unti^ , - efforts to malce the Majestic I- lodge to be proud of. :- “Louis, though you have 61 parted from us all, we will n6 t e: forget you; your memories e forever linger amongst menibers of the Export * 1- j jestics.” ' Raymond Gaidare*' bo še in hi m: ne Po po na še; sk bo na so in- ml sa vj. Ut go be sk mi ler na Po li če; ko mi jel on va m< lie i’e od “t lir vs ži' nc še kc (it st d\ m te d{ m se K če le le št st Vt bi la je m n sl sl lii n: i-( tu dj la dj ol Vi te g h P' '/, j 7, n Čl le o c p p Č s quintets participating in the Range Basketball League. On March 26, Jubileers took the Chisholm amateur cage league title by defeating all rivals in the tournament. During the SSCU basketball tournament in Chicago Jubileers defeated Indians, No. 220, SSCU, Illinois state champions, Beautiful Mountains a Work of Art i I f “Beautiful Mountains,” by 1 L F. S. Copeland, with illustra- j 1 tions by Edo Derzaj, has justL recently come off the press and x I is published by the Jugoslav!( r Bureau, Split. It deals on the t ■ beautiful mountains in Slove- ] i nia, with poems, stories and ] legends remembered by the folks residing in this territory. . Miss Copeland adds an art- ( ■ istic touch to the volume by £ having illustrations sketched | and not merely photographed. ( 1 A natural view of the surround-'■ ing mountains can easily be ] imagined, although one has j ’ never traveled through Slove- ( ■ nia. Picture of Kot Valley oc- ) cupies one entire page and so ; realistic did the sketch appear < r to the writer that he could > 1 imagine people walking ] through, talking and perhaps ’ I admiring the scenery. A wind- j ing road writh snow-covered ■ trees leading to the snow- ■ ' peaked mountains makes one \ almost feel the actual snow ] falling upon the trespasser. Any person that wishes to 1 ■ have a volume for reference on ] the mountains of Slovenia has ' an excellent opportunity to en- t rich his library by securing a i copy of “Beautiful Mountains.” ; The book itself is 10 by 7 ^ inches, and is somewhat larger, , t although not bulkier, than the 1 ordinary book. The entire work is excellent and fine reference ^ to the beautiful mountains can ; be had. Something that the ! American-born Slovene is . rather ignorant of for want of ■ books like the “Beautiful 5 Mountains,” Mrs. Copeland is an instruc-> tor in English at the University * of Ljubljana, and is of Scotch j' origin. >) by a score of 38 to 28 to take i the Western title. The follow-: ing evening, March 15, Jubil-: eers, then Western champs, de-i feated Pittsburghers, No. 196 SSCU, Eastern champs, for the 1 national SSCU title by a score - of 38 to 24. Real champions, these Jubil-, eers. By defeating' all SSCU rivals . Jubileers have earned the fol- . lowing titles: Minnesota, SSCU 1 state champion, Western SSCU champions, anti National SSCU champions. What i« more the Jubileers won the Range championship during the month of February 1931 by defeating all I PIONS is the title earned by the Jubileers lodge, No. 215, i SSCU, basketball team of Chisholm, Minn., who were crowned national SSCU basket-1 ball champions at the first , tournament sponsored by our South Slavonic Catholic Union and held in Chicago, 111., March ' Ceuta, Manager, Mike Lagather, ■ Frank Gornick, Florio Gianni-mi, Richard Kelly. Seated, left * to right: Louis Valentini, Mello Lagather, Mike Enrico, 1‘aiO Parkovich, John Kolchevur. Standing, left to right: Frank CHAMPION OF CHAM- 14 and 15. CVETJE BRESKEV IN VIJOLIC (Nadaljevani« iz 2. stran!) olniški sobi so ji delale družno, na krsto smo jih natrosili 30 'n na grob nasadili. In kako e. itro nas je zapustila! Vsi smo ,d nnslili, da ni nič kaj posebno Dt kvarnega, pa me je nekega po-I Po dneva, ko sem sedela pri re Postelji in ji delala družbo, ne-J Radoma prijel^ za roko in za-ie; s®P®tala; ‘Bodi dobra očetu in f "J, * zanJ> kadar mene več ne r#J °- Nato ji je splaval pogled i na cveteče breskove veje, ki :it s° gledale skozi odprto okno, ln ni je bilo več!” spomini so prevzeli; adenko, utihnila je in iz oče-^ Ji Je spolzela solza, ki se je Je a na cvet vijolice ob klopici. gal sem cvet, ki je bil blagoslovljen s čisto otroško lju-j eznijo, in ga shranil v listnici. Sle - ŽHrki S0 Se kradli ^°zi breskove veje in se hudo-Usno igrali na lahno zarude-iv^i ^^^®kem licu, ki je sličilo aJlepšemu breskovemu cvetu Otti adi, solzni očesi pa sta bi-kot dve rosni vijolici, otolažite se,” povzamem z nekaj časa, “je pač tak za-m°n Narave. Sicer pa ne dvo-! I !m’ da vpoštevate in izpolnju-6 P°slednjo željo mamice, in a vas mora biti vesela, če mri daj njen duh gleda tu iz-bl'eskovega cvetja in vijo- Seveda storim vse, kar mo-0*’ da *nia oče dober dom,” “t n'16 ^0s*e m si obriše oči, lim H me’ kadar se domis-v ’ da morda nisem izpolnila Živa” njene ^Je» ko je bila še “Ei ” c no i nasmejem jaz pored-a bi jo spravil na veselej-ko^isli. “za eno željo vaše po-(j lne mamice pa še jaz vem, g^. Ic- niste izpolnili. Veste, ti-dy katerega ste mi kot "^tletna deklica pred sed-I tei ? odrekli! Kaj, £e bi ‘‘\y^ mamice zdaj ustregli?” * dahnil’ it>S up t0 y0U’” je »v,. , 0 Preko breskovih ustnic »em ".ke' <»■ prt bogovih, ni-v 'S1 Pustil dvakrat reči! četlfKCI^ *)0 tako uspešnem za-i lej,iU ®e vprašal, če lahko ko-let ani “obresti” za sedem 8te’ 'lG oclvrnila, da vsak po-! S(.j dolžnik plača tudi obre- ■ Veti^-.jd^u mt‘hkih spomladnih' ^i'esk SG 'le vs*Pal° rožno lase i°V0 CVe^je v kostanjeve joii^** Josie, na cveteče vi-; niyj ’ ®^°h vse povsod, celo v j rujjj° v*nsko čašo. In pil sem I skov^ arkansaško vince z bre-t I s'adkm CVe^em vred, pil sem | lic • ° VonJavo cvetečih vijo-ni kolektal “obresti.” Kdor i'e T USil ka-' takega, si ne mo-1 ^ihid °ClStavljati kakšna je po-dm- na *d*kl v Arkansasu, ka-eveto breskve in vijolice! I na^° se Je vrnil z de- I dar k' prijatel-)> hišni gospo-I oblini •eremu sem m°ral takoj | V8a: da ostanem na obisku j tek C6Z nede*j°- Bil je četr-I Sov’tn ^ek “i soboto premo-bo č!< lle obratoval, torej Po +f?iM ., če bo mogoče. J tV(>t,'-U me je spremila pod i PozahH ®skve Prod hišo: “Ne ' Pirhe' i 0Dljwbe in pridite po " drugo leto.” 1 čunuif0' mogel ra- 1 sti’» n.a Pirhe in na ‘obre-‘ ; PnPomnim jaz. " “hran'i r‘trht’” Prikima Josie, $ 5ih bom za vas!” I 5J’ Blrhe ali ‘obresti’,” ho- , se poizvedeti. Ip , Ubou« ” J ku in be zasmeje mladen- ki hud0mi1Ul)ul 7 zadregi, napol iz J vejo, (i.Sn0Sti P°trese breskovo 1 ^ožtieir.r ‘S° na olja vsuje ploha goM?tjaindase Jezad-CVytiiem , lzgubil v tem! ZJu kot lepa misel ... I i V dobi enega leta se lahko , pri kupčij skih poslih pozabi marsikaj, kar je bilo, toda jaz nisem pozabil arkansaških breskev in obljubljenih pirhov in “obresti.” Skoro točno po enem letu sem zopet prišel v omenjeno naselbino. Zopet so cvetele breskve in vijolice po vrtovih, zopet so vriskali robi-ni pozdrave vrnivši se mladi Vesni. Mojo prtljago sem, kakor po navadi, pustil v prodajalni blizu postaje in sem se prazen napotil proti premogarski naselbini. Trgovski del mesta, ki se je grupiral okoli postaje in poštnega urada, ni sicer nikoli imel posebno živahnega prometa, toda tistega dne se mi je pa zdel še posebno tih in žalosten. Pa sem si dejal, da v enem letu človek dosti pozabi in da se mi zdi mestece mrtvo le, ker sem baš prišel'iz večjih mest, kjer promet drvi vsenavzkriž, kot na razjarjenem mravljišču, V teh mislih sem dospel v premogarsko naselbino, ki pa je bila čisto izumrla. Nobenega človeka, nobenega psa, nobene kure ni bilo nikjer, po glavni cesti je mestoma cvetel regrat in poganjala trava, zapuščene hiše, brez oken in vrat, pa so zrle name kot strahovi. Pomel sem si oči, da se prepričam, da ne sanjam o kakšni pravljični zakleti deželi. Bila je žalostna resnica. V vsej naselbini ni bilo niti ene duše, le breskve so cvetele, kot da jim ni nič mar. Pridem do hiše, kjer je še pred letom bival moj prijatelj z lepo Josie, in tudi tam je vladala pušča. Okna in vrata so bila zaprta, toda na oknih ni bilo belih, čipkastih zagrinjal, stezico pri hiši je poraščala trava in plevel, toda breskve so bile v polnem cvetju in prav tako vijolice pod njimi. Vinska trta po brajdah in plezajoča po hiši pa je bila obrezana, kar mi je bilo dokaz, da j vendar nekdo lastuje in oskr-jbuje meni tako drag prostor. Sedem na klopico, ki je sa-motarila pod cvetočo breskvo, da zberem svoje misli in da pridem k sapi nad tem presenečenjem. Kdor je potoval po za-padu in po južnejših krajih ; srednjega zapada, je večkrat imel priliko videti kakšno tako zapuščeno naselbino ali “kem- * po.” Premogov rov ali kakšen drugačen rudnik je bil izčrpan ali morda razdejan od hude eksplozije, pa je družba usta-vila obrat, premestila svoje po- . rabne stroje kam drugam, tam zaposlenem delavcem pa ni ka- . zalo druzega, kot iti s trebu- ^ hom za kruhom v druge kraje.. Lesene hišice so včasi prepe- ^ ljali kam drugam, včasi pa sc to ni izplačalo, in v takem slu-čaju so ostale na mestu, da sq j porušijo, kadar so se naveličale ^ stati. Nekaj podobnega se je moralo zgoditi v tem slučaju. Po kratkem preudarjanju sem sklenil poiskati znanega švicarjskega farmerja, ki je bival tam v bližini. Dobim ga zaposlenega v vinogradu. Mož me je takoj spoznal in tudi takoj uganil, kaj sem prišel poizvedovat in kako se počutim. Povedal mi je v kratkem, da je že proti koncu preteklega poletja premogov rov, ki jc bi! - že star in precej izčrpan, razdejala huda eksplozija, tako, I da se čistiti in popravljati rov j ! ni več izplačalo. Eksplozija se i je k sreči pripetila ponoči in je vsled tega zahtevala le pai • človeških žrtev. Družba je ne- - kaj dobrih strojev in druzega materijala dala prepeljati dru-J , gam, delavci pa so se razpršili na vse štiri vetrove. Hišice, - ki so bile večinoma kompanij-ska last, so ostale na mestu in -jso že začele razpadati. Zgod-l ba je bila sicer žalostna, toda i meni lahko umljiva, i Vprašal sem še, kdo lastuje - hišo in vrt mojega prijatelja i|N., nakar je Švicar povedal, da J je dolično reč on kupil, ker se dotika njegovega posestva. Vrt je lep in dobro negovan, hišica pa tudi trdna in mu bo mogla služiti za kakšno shrambo ali pa za “kot,” če posestvo odda sinu. Ni mi pa vedel povedati, kam je odšel moj prijatelj N. s svojo hčerko. Gostoljubni Švicar mi je še postregel s par čašami vina, toda ni mi šlo tako v slast kot pred letom dni. Zahvalil sem se prijaznemu švicarskemu farmer ju za informacije in postrežbo in se poslovil. Gredoč sem še enkrat stopil na prijazni vrtiček in sedel na klopico pod cvetočimi breskvami. Vijolice so bile prav tako duhteče kot pred letom dni, breskovo cvetje prav tako nežno zarudelo, narcize, dafodili in hiacinte so prav tako veselo cvetele, le plevel jih je nekoliko dušil, toda to ni bil vep tisti košček raja, o katerem sem tolikokrat sanjal. S prirezane mladike vinske trte se je utrnila solza in padla na cvet vijolice spodaj. Utrgal sem vijolico in jo shranil v listnico. To sem dobil mesto pričakovanih pirhov in ’’obresti.” Stopajoč skozi zapuščeno naselbino proti postaji, da počakam vlaka in se odpeljem naprej, sem potihoma citiral tisto Kettejevo: “Sreča, ta je šla, ah, šla, in ne vrne se, kakor zvezda vrh neba, ko utrne se. Ti je v jasni visočini več ne pričakuj, tvoji, srce, so spomini, in* miruj, miruj . . . .!” o------------- Frank Troha: Velikonočni spomini Skoro nam ni mogoče, da bi tukaj praznovali velikonočne praznike na isti način, kakor v stari domovini. Tukaj smo pomešani med različnimi narodi celega sveta, vsakovrstnih ve: roizpovedi in različnih šeg in navad. To nas .pa ovira, da se jeni in drugi bojimo in skoro sramujemo s svojimi običaji na dan. V domovini smo se v dolgih postnih dneh veselili prihoda Velike noči, z Vfcliko nočjo je pa tudi združeno vstajenje pomladi, v kateri zopet vse oživi po dolgi zimski otrpelosti. Najbolj se pa velikonočnih praznikov veseli mladina, zlasti dečki šolskih let. Kdor hoče imeti vse potrebno za praznike, se mora že zgodaj pred Velikim tednom pripraviti, da zadosti vsem običajem: treba poiskati potrebne smole, s katero se zalije kurje jajce, ki se nato lepo pobarva. Take vrsti piruhi lahko dolgo kljubujejo ter se pri trkanju s piruhji mnogo pi-ruhov odvzame, samo ako slučajno kateri poprej ne odkrije sleparije, nakar nastane velika sramota trkaču s smolenim jajcem. Druga najbolj potrebna stvar za dečke je pa raglja ali klopotec. Kolikor mi je še v spominu, sem se regljanja v cerkvi na Veliki teden najbolj veselil. Regljanje in klepetanje se jc vršilo trikrat, namreč na Veliko sredo, četrtek in petek, tako je bila pri nas navada, kako so imeli to po drugih krajih, mi ni znano. čeprav sem se veselil tistegu časa, ko bom v cerkvi navzoč med drugimi dečki pričakova znamenja župnika, ki je udari j trikrat s palico po tleh pred ol tarjem, kar je imelo predstav l.jati Pilata, ki je vprašal ljud stvo, kaj naj naredi z Jezusom Raglje in klepetei dečkov s< ! bili pa odgovor Pilatu: križa, ga! križaj ga! Da smo pa na i tančno vedeli, kdaj nam b< , župnik dal znamenje s palico - smo pa nestrpno i)azili na sve i če, katere je cerkovnik ugaše • val med molitvami. Kaj je žup i ni k molil nam sploh ni bilo do sti mar, kajti pazili smo le m ; sveče, katerih je vedno man i brlelo. Med branjem molite i) se je tudi kateri spozabil in za t i čul se je ropot raglje: drrr, dri ali pa klepetca: pekete, pekete. En osoren pogled župnika je zadostoval in zopet je bil mir. Ko je pa prišel odlok z udarcem, se je pa začulo ropotanje, ki je glušeče vplivalo na druge navzoče v cerkvi, čeprav se je obhajal teden žalosti, vseeno se je marsikdo nasmejal otroškemu veselju in nagajivosti. Toda jaz pa tiste sreče nisem imel, da bi mogel le enkrat nastopiti zragljo ali klepetcem pri omenjenih ceremonijah. Sam si tega nisem znal napraviti in tudi potrebnega orodja nisem imel. Oče, ki bi mi bil morda napravil ragljo ali klepetec, je bil v Ameriki, starejši brat se pa ni maral ukvarjati s slično igračo. V starosti desetih let me je zadnjič prijela želja, ko bi mogel tudi jaz z drugimi dečki z ragljo v roki k tistemu obredu na Veliki teden. Na Veliko sredo popoldan se nas je zbralo precejšno število iz vseh koncev in krajev v vasi. Večina jih je imelo potrebne raglje in klepetce. Ko smo vstopili \ cerkev, sem žalostno opazoval druge dečke, ki so imeli potrebna ropotala. Ko je nastopil čas ropotanja, sem bil tako ganjen, da sem na vsak način skušal tudi jaz priti naslednji dan s potrebnim predmetom v cerkev, malo zaropotati in se veseliti z drugimi dečki. Končno mi je srečna misel šinila v glavo, vsa težkoča je bila odpravljena. Nisem več mislil na ragljo in tudi na klepetec ne. Podal sem se v vaško prodajalno in poprosil za prazno škatljo od cigaret. Ker so v prodajalni moji .želji ustregli, S sem se s smehljajem na ustih podal iz prodajalne. Nato sem stekel za hišo, nabral potrebnih kamenčkov in jih položil v škatljo in jo zopet zaprl. Nato i sem pa stekel v hlev, ker sem bil gotov, da me ne bo nihče slišal in opazoval; tam sem preizkusil svoje nove vrste ropotalo. škatljo sem tiščal trdo zaprto ter na vse načine majal ž i njo in ropotanje je bilo še boljše nego s pravo ragljo. Drugi dan popoldne, na Veliki četrtek, sem škatljo s ka-, menčki stisnil pod suknjo in se :, z drugimi dečki odpravil v cer-■ kev. Tam sem nestrpno pričakoval znamenja za regljanje. Ko je končno prišlo na vrsto, t sem pograbil za škatljo ter . vihtel ž njo in majal na vse na-, čine ter ves navdušen hotel povzročiti več ropotanja. Na-. enkrat pa doživim smolo, pra-_ vo velikonočno smolo! škatlja . se odpre in moji kamenčki se j | raztresejo po tleh! To je po-}jVzročilo mnogo smeha, jaz jo i1 pa urno odkurim domov ter se J skrijem pred ostalimi dečki, ki _ so mnogo smeha in šale zbijali . na moj račun. Tedaj me je pa B ! vse veselje minilo do vsega na-., daljnega regljanja in sem vse . misli opustil, da bi še kateri-krat nastopil pri ropotanju ha r Veliki teden, in besede res nisem snedel. " VELIKONOČNA BAJKA iis iti rc. e ce že razposlane, se ni dalo več 1 premeniti. Zato je naše društvo t Zvon, št. 70 JSKJ, sklenilo, da 1 odstopi sosestri Perdan dan 9. 1 maja za njen koncert. " t Koncert Miss Perdanove se 1 bo vršil torej 9. maja v Amer- 1 ican-Bohemian dvorani na 18.' 1 cesti blizu Laflin ceste. Ta dvo- E rana je chicaškim Slovencem | ■ dobro znana, ker je ena največ-1' jih in najlepših na zapadni 1 strani in so se že večkrat vršile 1 v nji razne slovenske prireditve, ki so po navadi dobro izpadle. Sosestra Jeanette Perdan je hčerka predsednika : nadzornega odbora JSKJ, tipična ameriška Slovenka in izborna pevka. Dosegla je s svojimi nastopi odlične uspehe in laskavo pohvalo že drugod, zato lahko pričakujemo, da bo zadovoljila tudi chicaško slovensko publiko. Koncert Miss Perdanove bo prirejen pod pokroviteljstvom društev JSKJ v Chicagu, in naša želja je, da bi bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Člani in članice vseh društev JSKJ v Chicagu, ko prejmete obširnejša pojasnila in vstopnice, potrudite se za dober poset koncerta naše sosestre-umetni-i ce iz Clevelanda! Vstopnicam, ki bodo veljale za koncert in pozneje za ples, je nastavljena zelo zmerna cena, torej, bratje in sestre, skušajte jih razprodati kar največ mogoče. Uradniki društev JSKJ v Chicagu bodo že imeli vstopnice v rokah, prodno bo to poročilo pri-iobčeno. Glede praznovanja 25-letni-■ j ce društva Zvon bo šel priprav- ; > ljalni odbor naprej s svojim de- s i i lom in bo skušal vso stvar kar i i [ najboljše aranžirati za mesec 11 i! september. Upam, da se bodo|< l i splošne razmere v deželi do ta- : - krat vsaj nekoliko izboljšale, j ; Itako, da bo lahko prireditev - bolj uspešna v jeseni kot bi bila ; t pomladi. Z bratskim pozdravom, , John Zvezich, predsednik društva št. 70 JSKJ. Enumclaw, Wash. Tukajšna tri slovenska podporna društva bodo priredila skupno pomladansko plesno veselico na večer 11. aprila. Godba bo izvrstna in poskrbljeno bo tudi, da nikomur ne bo treba trpeti žeje in lakote. Po dolgem času se spodobi, da se zopet enkrat malo zasučemo in kaj prijateljskega pogovorimo. Vsi rojaki te okolice so vabljeni, da nas poselijo na naši prvi veselici te sezone, na večer 11. aprila. Za društvo “Bratje svobode,” št. 162 JSKJ: Chas. Krainick, tajnik. Chicago, 111. Tem potom obveščam člane in članice društva “Zvon,” št 70 JSKJ, da je bilo na naši redni mesečni seji 21. marca sklenjeno, da vsi člani in članice odraslega oddelka plačujejo po 10 centov mesečno v društveno ! | blagajno, iz katere se pokrivajo 1 društveni stroški. Ta društve- ni asesment se začne plačevati I. aprila in ostane v veljavi do preklica. Nadalje poživljam člane in članice našega društva, da bi se bolj številno udeleževali društvenih sej, ki se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu ob osmi uri zvečer. Cim večje število članstva se udeleži društvene seje, tem več koristnega se lahko ukrene za društvo in Jed-noto, kajti več glav vedno več ve. Torej pričakujem, da se prihodnje seje društva “Zvon,” katera se vrši 18. aprila ob osmi uri zvečer, člani in članice polnoštevilno udeleže. Pozdrav! Martin Jurkas, tajnik. Kenmore, O. Društvo št. 127 JSKJ v Kenmore, O., priredilo bo na večer; II. aprila plesno zabavo v Slovenskem delničarskem domu na 2166 S. Manchester Rd. Pričetek veselice ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta za vse Slovane, za drugorodce pa 50 centov, in sicer le za moške, člani in članice društva št. 127 JSKJ, ki se te prireditve ne udeleže, prispevajo po en dolar v društveno blagajno. Tako je bilo sklenjeno na seji. Torej, vse članstvo naj pride na prireditev in po možnosti pomaga tu-intam, da bo postrežba vsem v zadovoljstvo. Pri tej priliki so vabljeni na i poset sobrati in sploh vsi Jugoslovani iz Akrona in Barberto-na in vsi Slovani iz Kenmorea. Za poset bomo skušali o podobnih prilikah primerno povrniti. Za vso postrežbo bo poskrbel odbor. Lahko si bomo obrusili zarjavele pete in na razpolago bodo tudi drugi za veselje potrebni pripomočki. Na svidenje torej na večer 11. aprila v Slovenskem delničarskem domu 'na South Manchester Road! — Za odbor društva št. 127 JSKJ : Geo. Shaltz. | K' Strabane, Pa. I s( IZ URADA ZVEZE DRU-|n ŠTEV J. S. K. JEDNOTE V h FENNSYLVANIJI. — Cenje-in nim društvom JSKJ v Pennsyl- S1 vaniji sporočam tem potom, da ako katero društvo ni dobilo; obvestila ali povabila za pristop v Zvezo, da naj smatrajo to za uradno vabilo. Izvolijo naj si zastopnike ali vsaj opa-|s* zovalce za prihodnjo sejo, kot ^ je že sobrat zapisnikar pripo- z ročal v zadnji izdaji Nove Do- j ^ be. Društvene tajnike prosim,1 da na prihodnjih sejah obve-stijo člane o tej zadevi in po- 7' skrbijo, če mogoče, da društva g izvolijo za Zvezo svoje zastop-nike ali pa vsaj svoje opazoval- ' ;ce. S tem bodo društva poka- 1 zala, da se zanimajo za Jedno- ^ to in njene probleme. Prihodnja seja Zveze dru-ištev JSKJ za Pennsylvanijo se ,, vrši 3. maja v Center, Pa.; za- ^ četek seje ob 10. uri dopoldne. Društveni tajniki so ali bodo prejeli listke. Prošeni so, da J iste čim prej razprodajo. Na listkih je označeno za kaj se gre. Priporočljivo je, da se c članstvu to na sejah pojasni ali prečita. Kdo bo srečen, bomo j zvedeli na zvezinem pikniku, ki se bo vršil 14. junija. Sobrati tajniki so prošeni, da pošljejo1' denar za prodane listke na spo- ^ daj podpisanega tako zgodaj. ( da ga dobi vsaj do 13. junija; istočasno naj vrnejo tudi more- ■ ■ bitne neprodane listke. Vrnejo ( i naj se tudi pobotnice od proda-; j ■ nih listkov s polnimi naslovi tistih, ki so listke kupili. Glede - piknika bo poročano pozneje. Z bratskim pozdravom, John Žigman, tajnik Zveze, Box 221, Strabane, Pa. Chicago, 111. Tem potom se najlepše za- - hvaljujem sosestri Mary Pirc, j soprogi tajnika društva št. 66 j JSKJ v Jolietu, kjer sem se mu-j dila 25. marca s pevcema Ba-j j novcem in šubljem radi prire- - ditve koncerta. Koncert se bo vršil na Belo nedeljo, to je 12. aprila, v Slovenia dvorani, in sicer pod pokroviteljstvom društva št. 66 JSKJ. Priporočam rojakom, da se mnogoštevilno udeležijo omenjenega koncerta. Naj nvedem nekaj pesmi, ki bodo na programu: “Jaz bi rad rudečih rož,” “Gor čez jezero,” “Metuljček,” “Kje je moj mili dom,” “Ančica srček moj,” in še več drugih. Rojaki naj bi napolnili dvorano na dan koncerta, ker taka prilika se jim ne nudi vsak dan. Nadalje naj poročam, da se naše žensko društvo Zvezda, št. 1170 JSKJ, marljivo pripravlja : na svojo pomladno veselico, ki se bo vršila 2. maja. Posebno naše mlade članice so prav pridno na delu. Nekaj posebnega bo “ples z balončki.” Vabljen je tud^ sobrat urednik, j da nas poseti na omenjeni veselici; če pride, dobil bo največji j balon. (Ne bo nič, bi me lahko odnesel “v luft”,! Op. urednika.) Nadalje vabim članice našega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ker ! bo to zadnja seja pred veselico. Poročati imam tudi, da se bo 9. maja vršil v Chicagu koncert ! sosestre Jeanette Perdanove iz ; Clevelanda. Koncert se bo vršil : pod pokroviteljstvom društev JSKJ v Chicagu. Več o tem bo ■ poročano pozneje. K sklepu že-; lim vesele velikonočne praznike vsemu članstvu JSKJ, sobratu uredniku pa še posebej mno- ■ go lepih pirhov. — Pozdrav! Frances Laurich, . zapisnikarica dr. št. 170 JSKJ, Cleveland, O. 1 članicam društva Marije i Vnebovzete, št. 103 JSKJ, na-) znanjam, da bomo imele sku- - i pen sestanek veseličnega odbo-21 ra v sredo 8. aprila ob osmi uri - i zvečer v navadnih prostorih, .i; Ukreniti in dogovoriti se bomo - ' morale vse potrebno za prire-: ditev banketa v proslavo dvajsetletnice našega društva. Ban ket je določen za 19. aprila ir t Sse’bd vršil v Slovenskem Domi [. j na Holmes Ave. — K sklepu že \j lim vsem članicam društva Ma j rije Vnebovzete, št. 103 JSKJ [_ j srečne in vesele velikonočne a praznike! Atrnes Krall. nredsednica. Sklonil se je zvonček beli k sestrici trobentici: “Dober dan, soseda moja, pa kako se ti godi? Kakor vidim, vsa si nova in veselo se smehljaš. Kakšno pa že spet novico nam povedati imaš?” “Ei, nevedni gizdalinček. zdrami se iz svojih sanj! Kaj ne veš, da je napočil iopet nam vstajenja dan!” “Ah, saj res!” se je začudil zvonček, mali gizdalin, v rosno jutro pomladansko brž zazvonil je: cin, cin. In trobentica zapela sredi solnčnih je dobrav svetu, ki je vstal od §mrti, tih in topel svoj pozdrav. A vijolica pod grmom je odprla skromni cvet, vse je klilo, pozdravljalo dan vstajenja, solnce, svet! (“Mlado Jutro.”) m M ° i mA id iA d A ^i,m t Claridge, Pa. Tudi po manjših naselbinah se nam obetajo prijetnejši časi, ker so se začeli rojaki bolj zanimati za izobrazbo in kulturne prireditve. Tako nam je dramski klub “Nagelj” iz Exporta dne 22. marca priredil zanimivo igro “Andrej in njegov zločin.” Vsi igralci so moj-stersko izvršili svoje vloge, tako. da je bilo mnogo smeha, poleg tega so se pa tudi debele solze trkljale po obrazih tistim, ki imamo 'čustvene tipke bolj na rahlo pritrjene. S posebnim užitkom pa smo še opazovali tu rojene mlade igralce, ki so v tako dobri slovenščini izvajali svoje težke vloge. Tako je prav. Vsak narod spoštuje svoj lastni jezik, in tudi mi Slovenci nimamo vzroka, da bi se sramovali svoje slovenske govorice, j j Saj jo narod, iz katerega izhajamo. priden, pošten, napreden in kulturen, da se lahko meri z drugimi, večjimi narodi glede tega. Ko sem baš hotela zaključiti to pismo, sem dobila sporočilo, da je preminila članica št. 40 JSKJ, soproga Blaža Likarja. Naj ji bo lahka ameriška gruda. žalujoči družini pa mojo iskreno sožalje! Mrs. A. Pratshek. 1 Joliet, III. Danes imamo veselo poročilo, namreč, da bosta tudi v Jolietu priredila svoj pevski koncert dobro poznana in priljubljena pevca Banovec in šubelj. In sicer se bo ta koncert vršil tu na Belo nedeljo, to je 12. aprila, ob treh popoldne. To bo nekaj novega za jolietsko naselbino, ker bomo imeli priliko slišati med nami take izborne pevce, čilali smo mnogo (balje na U. strani). f, 0 ef> M i Lea Fatur 5 | VILEMIR S POVEST IZZA TURŠKIH BOJEV &!/ m VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) (Nadaljevanje) Ko je zagledala Romano, se je ustavila pred deklico, jo motrila . . . Modro je bilo oko, ali brezizrazno je strmelo v svet. ker je bila pretrgana vez, ki veže zunanjost z notranjostjo. Senca misli se je pojavila na licu, roka se je dvignila počasi do čela, oko je iskalo . . . Stresla je glavo . . . Nič . . . Sklonila se je k Romani in ji pogladila lase. Brezmejna žalost se je zrcalila zdaj v licu in očesu . . . Vsa žalost ljubeče matere je zvenela iz hripavega glasu, ko je vzkliknila z izrazom blazne: “Moj Vile-mir, kje si, moje dete?” . . . Uboga, nežna Romana! Toliko let je hrepenela po materi, glej, zdaj jo je našla—bledo, proti grobu hitečo, senco nekdanje Jelene . . . Romana ni kriknila v grozni bolesti tistega hipa-Ovila je roki krog vratu blazne in ji šepetala najslajše besede Ta jo je poslušala in strmela predse brezizrazno ... En spomin, ena predstava samo je živela v njeni duši . . . Zopet je zastokala: “Radivoj, reši Vilemirja!” “Ali me ne poznaš, mamica? Ne poznaš, zlata mamica, svoje Romanke?” Prisrčni hčerini glasi niso odzvali odmeva v odsotnem materinem duhu. Romana se je vrgla na tla in se razjokala kakor nikdar poprej—četudi je pretočila mnogo solza v svojem kratkem življenju. Pa tiste solze je sladil up . . . Izpolnil se je up, ali kako, o Bog! Deklici se je zdelo, da joče gora,'zemlja in nebo z njo . . . Tedaj se je domislila in skočila pokoncu: Stric bo lečil . . . strica spozna sestra, Romane ne more, ker je bila takrat še manjši . . . Brata in moža spozna, razum se ji vrne, zdravje se vrne, in Jelena se bo veselila še dolgo v krogu svojih vnukov . . . Močan si, Radivoj—prenesel si že mnogo. Iskal si sestro, zastavljal življenje za njo. A ona, nevajena kljubovati nevihtam življenja, je ovenela, se zlomila v pišu . . . Našel si dediča svojega imena, izpreobrnil se je Ivo, k popolni sreči si želel še sestre edinice. Pa ni je popolne sreče na svetu, Radivoj, junak! — In ti, Ivo? Klečati si hotel pri njenih nogah, prositi jo odpuščanja, tožiti o tako praznem, porušenem življenju . . . Tožiti, prositi, dokler bi se ne usmililo modro oko in porosilo odpuščanja ... Ne bo je, te tolažbe. — In ti Vilemir? V sijaju lepote je stala slika tvoje matere pred teboj. Kako si hrepenel nasloniti se še enkrat na njeno srce, ji potožiti, da si pogrešal slaboten njene roke ... In glej, zdaj jo zopet imaš—in je nimaš matere . . . Strta je, pogažena Jelena! Ko je izvedel Vejhum, da je sužnja pašinje dolgo iskana žena Ismajlova, je bil žalosten. Grozovit nasproti kristjanom, je imel mehko srce za svojce. Zato mu je bilo hudo, da je našel Ismail ženo, radi katere se je dvignil v Bosno, bolno na duši in telesu. Povedal je, kako je prišla Jelena v njegov harem. Abdul, Vejhumov brat, je potoval v Bosno. Naletel je na vojake, ki so hoteli privezati obupno se branečo žensko na konja. Smilila se mu' je, zato jo je otel vojakom in privedel v Jajce. Branila se je, jokala in klicala imeni, ki sta ji vedno v ustih. Pašinja jo je utolažila nekoliko. V.si so bili osupli nad njeno lepoto. Abdul jo je hotel vzeti s seboj—žena, ne sužnja naj mu bi bila. Pa ona je trepetala in besnela, če sc ji ,je le pokazal moški. Moral jo je pustiti. Večkrat je prišel pogledat lepo tujko. Bolezen ji je jemala čar lepote, Abdul je pozabil na njo, in tako životari tu. Igra se z otroci, veze, kadar se ji ljubi, večinoma pa hodi okrog in išče nečesa. Moškega ne sme videti, trepeče, beži. Ne je po cele dneve in je oslabela zadnje leto docela . . . Radivoj je hotel videti sestro, šel je na vrt, kjer so pustili Jeleno samo. Pretožno svidenje! Brat, ki je ljubil sestro veliko, sveto ljubeznijo, ki se je ločil od cvetoče, mlade—jo našel zdaj v poraženem telesu zmedenega duha. Ni bilo Jelene, solčne, krasne. Nagovoril jo je rahlo, kakor mati bolno dete. Zgenila se je ob njegovem glasu, strmela je vanj . . . Pa ni videla v njegovo naročje. Pogledala je po obleki, zatrepetala in klicala: “Radivoj, moj brat, pomagaj!” Radivoj ni poznal solz—sedaj je plakal kakor dete. Tisti, ki so to svidenje opazovali, skriti za cvetočimi grmi, si niso vedeli sveta. Prevelika žalost je zagrnila misli. Ljubomira, katera ni občutila tako zelo bolesti drugih, si je domislila: “Boji se vas, gospod, ker ste oblečeni po turško. Ko bi so oblekli, kakor vas je videla včasih, morda bi vas spoznala.” Modra misel. Radivoj je ubogal. Sklenil je odvesti Jeleno na rojstni dom, v bližnji Medved-dvor, kjer je stanovala poprej. Nihče ni prebival v njem. Ko je bil odšel Ivo v Carigrad, je zaklenil dvor in vzel ključe seboj. Pajki so predli mreže po dvoru, bršljan je preprezal zid in streho, veter je pobil šipe, se igral s polknicami. Po kleti je rastel mah, po dvorišču koprive. Po sobah je ležal na ped visoko prah, zid se je krušil. Na vrtu je podivjalo sadno drevje, slaki in trte so zagrinjale grme cvetočih rož. Dišalo je tako čudno, leblelo tako tiho po hiši in vrtu, kakor da se spominja še vse krasne mlade gotjpe, kakor da zveni še po zraku njen sladki smeh. Zapuščeni dvor je bil pribežališče hajdukov. Skriven vhod je vodil vanj. Kadar so iskali Turki hajduke po gorah, so našli oni tukaj varno zavetje. Odprla so se okna in vrata zapuščenega dvora. Urne noge so hitele po sobah—ljubeči pogled je objemal zaprašene stene. V okroglem stolpu je bilo vse kakor poprej, ko je bivala Jelena tako rada v njem. Na blazini pri oknu so ležale gosli, na stolu otročja suknjiča, na tleh par otročjih opančičev in igrače. Kaki spomini za Vilemirja in Romano! Sestra se je naslonila na brata in mu pravila, kako sta se igrala pri nogah lepe matere, ko je ona vezla ali prebirala strune in sta sedela oče in stric na divanu zraven nje. O, da bi se vrnila tista doba! Privedli so jo . . . Oblekli so jo v njeno obleko, ki je ležala v Skrinji, v široko belo obleko. Hčerka je razčesala materi zmedene lase, jih mazilila z dragim oljem, močila s solzami. Tudi sama se je preoblekla v materino obleko. Bila ji je zelo dolga, ker je bila mati visoke postave, bujnega telesa. Potem je vedla mater na divan, ji dala gosli v roke in sedla k njenim nogam, kakor da je nekdanja majhna, drobna Romanica. široko so se bile odprle Jelenine oči, ko so jo pripeljali v dvor, v njeno ljubo sobico. Njen pogled je pozdravljal stene, kakor stare znance, hitel po predmetih, po Romaninih lased, kakor da je vse to tisto, kar je pogrešala duša. “Kje je Vilemir?” jo vprašala. (Dalje prihodnjič.) urah. Gostje včasih prihajajo s takimi obrazi, da je čudno, ker se voda v kozarcih ne izpremeni v jesih. Jaz sam imam včasi tak konjski obraz, da se bojim pogledati v zrcalo. In če sem kljub temu deležen prijaznega pogleda in na suho vprašanje prijaznega odgovora, pomeni to včasi nedvomno mnogo samoza-tajevanja. * Mnogo slavospevov je bilo že izrečenih in zapisanih na račun dobrih kuharic in gostoljubnih gospodinj, strežajk v restavracijah se pa nihče ne spomni s primernim priznanjem. Pa vendar to niso avtomati, ampak mnogokrat čuteča bitja, ki jih boli osorna beseda in pogled in ki hvaležno vpo'stevajo skromno priznanje. * Mi vsi delamo za plačo, ker smo, radi ali neradi, pač del sistema, katerega ne moremo preko noči spremeniti. Plačo potrebujemo za našo eksistenco, toda, če dobimo tuintam še nekoliko priznanja za naše delo, nas poživi kot požirek dobre raki je. (Upam, da mi prohibicij-ski bogovi ne bodo tega izraza zapisali za greh!) * Slovenska naselbina v Clevelandu ima lepo število dobrih slovenskih restavracij in spoštovanja vrednih slovenskih strežajk. Snažno in okusno oblečene, pri-azne, uslužne in — not hard to lock at. Baje tudi to pomaga k teku in dobri prebavi. Imen ne bom navajal nobenih, da ne bo nepotrebnih besed in zamere. V ostalem si pa domišljam, da govorim s precejšnjo avtoriteto, ker sem lastnoročno odpiral vrata tisočerih restavracij od Atlantika do Pacifika, od Rio Grande do canadske meje in še čez. * Pa kam sem prišel! Velikonočni regrat me je zapeljal. Regrat je sploh od vraga. To je menda tudi vzrok, da mnogi .državljani delajo iz njega opojno vino. Jaz za svojo osebo pa ne verjamem v regratovo vino. Edino vino, ki je vredno svojega imena, je tisto iz pravega grozdja. * Francoski zdravnik dr. Fies-singer, je te dni podal izjavo, da le tisti ljudje dosežejo visoko starost, ki pijejo vino. Jaz bi rad dolgo živel, zato se bom, kakor dozdaj, tudi v bodoče držal tega recepta. Pojdite in storite tudi vi tako! * K sklepu vam želim vesele velikonočne praznike in še enkrat veselo pomlad! A. J. T. novim letom davek na samce. Vsaka novost ima svoje sovražnike, tako tudi samski davek. Se razume, da‘ go najhujši sovražniki oni, ki jih najbolj zadene. Davek na samce ima posebnost v tem, da se ga človek vsaj lahko otrese, če mu ravno ni pogodu. Lahko rečemo, da je ta davek, kljub:parmesečnem obstoju, že. marsikomu pomagal v zakonski jarem. Pri nas v tem pogledu še ni tako hudo, ker imamo bolj malo samcev. Tudi v Cerknici je bil okrog novega leta pred cerkvijo klican ta davek. Večina ljudi je to že prej vedela iz; časopisnih vesti. Nekaj je bilo pa tudi takih, ki so sedaj prvič slišali to stvar, nekaj pa takih, ki dolgo sploh niso vedeli o tem. Tako živi v Cerknici neki posestnik, ki je šele pred kratkim zvedel za to stvar, čeprav je že oženjen, vendar je ponoči in podnevi premišljeval o tem davku. Neki njegov bližnji sosed mu je namreč bolj' slabo raztolmačil ta davek in tako je ta posestnik zašel v zmoto. Ta posestnik je namreč mislil, da velja davek za sanice za tiste kozolce, ki jim pravimo samci. (To so taki kozolci, ki imajo samo eno stran “štantov”). In tudi ta posestnik je' bil lastnik takega kozolca. Vedno je premišljeval, kako bi selmogel otresti tega davka., a nikakor ni mogel priti na rešilno misel. “Ja, nič drugače ne bo, kot podreti ga bo treba,” si je mislil prevarani posestnik. In res! Te dni je izginil skoro nov kozolec s površja. Gotovo ne bi to prišlo na dan, da ni sam potožil sosedom o teh težavah, ki se vrstijo iz dneva v dan. Sedaj se pa Cerkničani • prav radovedno muzajo okrog podrtega kozolca. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Blizu Zidanega mosta je smrtno ponesrečil savinjski splavar Franc Stopar, po domače Matjaž, posestnik in lesni trgovec iz Rečice v Savinjski dolini. Splav se je na neki skalni čeri razbil in Stopar, ki ni znal plavati, je utonil, njegov tovariš pa se je po hudih naporih rešil na suho. Smrt stare delavke. Pri svoji sorodnici v Zalogu je nedavno umrla bivša delavka papirnice v Vevčah Magdalena šumarje-va v visoki starosti 00 let. V papirnici je bila zaposlena celih 47 let in je izurila v delu večino tamkajšnjih delavk. Spet ima Cerknica majhno senzacijo, toda zaenkrat je še precej prikrita. Vsi tisti pa, ki vedo zanjo, so se že prav pošteno nasmejali na ta račun. Malokateri kraj ima menda tako preproste senzacije kot baš Cerknica. Cerkničani so zelo dov-tipni ljudje in tako jim pride vsaka najmanjša stvarica prav, tla se potem lahko smejejo. Kakor znano, je bil vpeljan z V vodstvu fašija v Prvačini so sami priseljenci iz starih provinc, domačin (je le Anton Tušar. Krajni tajnik je A. Pele-galli. V Kanalu je govoril goriški fašistični konzul AVenanti učiteljem vsega okoliša o nalogi, ki jo ima učiteljstvo v gorskem predelu goriške pokrajine. Naročil jim je zlasti izvenšolsko gibanje med “drugorodci,” katero treba -privaditi na fašizem in opazovati morajo, če tiči kje kaj sumljivega, kar treba takoj sporočiti oblasti. Kmetu Josipu Vončini blizu Idrije sta zgorela hiša in senik. Škode je okoli 25.000 lir. Požiga je osumljen neki Vončinov sorodnik, katerega so aretirali. Iz Bihača poročajo, kako bi skoro pokopali navidezno mrtvega upokojenega učitelja Ibrahimpašiča. Učitelj je doma pred dnevi pil ravno kavo, ko se je nenadoma zgrudil na tla. Bil je v globoki nezavesti, domačini so pa mislili, da je mrtev. Drugi dan so ga hoteli pokopati po vseh predpisih muslimanske vere. Ceremonije ob mrtvaškem odru so bile že opravljene in pogrebci so mrtvega odnesli na pokopališče. Ker je bil učitelj zelo poznan, se je njegovega pogreba udeležilo izredno mnogo ljudi. Ko so mrtveca položili v grob, je neki pogrebec slučajno opazil, da je truplo še toplo. Začeli so ugibati, ali možakar ni samo navidezno mrtev; potegnili so ga zopet iz groba in ga odpeljali v bolnico. V bolnici so zdravniki ugotovili, da je bil 70-letni učitelj samo navidezno mrtev. Posrečilo se jim je ga zopet obuditi, nakar je šel domov v veliko veselje domačih, ki so za njim že žalovali. Znani jugoslovenski umetnik goslar Zlatko Balokovič je imel nedavno v varšavski Filharmoniji znameniti koncert na gosli Čajkovskih del v spremstvu filharmonije. Balo-kovičevo izvajanje je zbudilo veliko zanimanje in se je moral večkrat pojaviti pred občinstvom. Koncerta se je udeležil tudi jugoslovenski poslanik v Varšavi Branko Lazarevič s celokupnim osobjem poslaništva. D. Vargazon: VELIKONOČNO JUTRO Zarjica za gričkom vstaja, kaj v grmovju tam šumi? Zajčki so pokoncu vsi— radost srca jim opaja. Pirhov nosijo v voziček: rdečih, modrih in rumenih, krasno pisanih, zelenih, da začuden kima striček. Veveinca skoči z veje, zajčku pravi: “Zdaj na pot. že zvonijo vsepovsod!” Očka srečen se nasmeje. Ljubka srnica po stezi ob potočku pohiti, zajčkov trop za njo drevi k cerkvici pri beli brezi. Pirhe zadovoljni striček v rosni mah zloži na tla— in z vozičkom družba vsa urno vrne se v gozdiček. Spet je v stolpu zazvonilo, ded na griček je dospel— vnuk zavriskal je vesel, ko zagledal je darilo. Jutro stopa čez poljane, ded priklical je vaščane: pirhe krasne jim deli, kroginkrog so srečni vsi. A v predramljeni dobravi, tam na jasi v mehki travi polno zajčkov poskakuje: log Vstajenja dan praznuje. (“Mlado Jutro.”) DOPISI i Nudalieviint« iz 5. stiani) o njih, ko so se rojaki po drugih naselbinah pohvalno izražali o njih koncertih, zato sem gotov, da bomo zadovoljni z njima, tudi v Jolietu. Kaj več o tem poročam pozneje. — Pozdrav! Frank Pirc, tajnik društva št. GG JSKJ. Export, Pa. Tem potom poživljam vse člane in članice društva št. 116 JSKJ, enakopravne in neenakopravne, da se vsi brez izjeme udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 19. aprila v Slovenski dvorani v White Valle/. Seja se prične točno OB DVEH POPOLDNE. Na tej seji bo treba rešiti več važnih zadev, posebno pa še zadevo razvitja društvene zastave, čim več nas bo na seji tem boljše in v vsestransko zadovoljstvo bomo rešili vse zadeve. Torej, bratje in sestre, 19. aprila pridite gotovo vsi na sejo! članstvo tudi obveščam, da je bilo sklenjeno, da se naše društvene seje vrše vsako tretjo nedelje v mesecu OB DVEH POPOLDNE. Dalje naj omenim, da je nekaj napak v imeniku našega društva, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 25. marca. Pravilno bi se moral glasiti imenik društva št. 116 JSKJ sledeče : Predsednik: Anton Kovačič, Box 574, Export, Pa.; tajnik: Alexander Skerly, P. O. Box 666, Export, Pa.; blagajnik: Frank Kern, P. O. Box 547, Export, Pa.; zdravnika: Dr. C. W. Djxon, Export, Pa., in dr. E. Earnest, Delmont, Pa. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Alex Skerly, tajnik. Pittsburgh, Pa. Članicam društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ, naznanjam, da se bo vršila naša redna seja v nedeljo 5. aprila ob, dveh popoldne v Slovenskem Domu na 57. cesti. Meseca decembra je bilo objavljeno v Novi Dobi, da bo društvo zborovalo v Domu Slovenskega Orla na Carnegie St., toda, je tam odpovedano in od zdaj zana-prej zborujemo v Slovenskem Domu na 57. cesti, blizu Butler St. Naše seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v sobi št. 11. Na svidenje torej v nedeljo 5. aprila! Bilo je tudi naznanjeno, da bomo praznovale obletnico našega društva s primerno veselico med 7. in 14. majem t. 1. Tem potom sporočam, da se je to za enkrat opustilo, oziroma se je preložilo na poznejši čas. V teh slabih časih ni umestno prirejati veselic, ker mnogo ljudi komaj toliko zasluži, da zadostuje za skromne vsakdanje izdatke, nekateri pa še toliko ne. Večkrat vidim v našem glasilu pozive, naj matere in očeti vpišejo svoje otroke v mladinski oddelek naše organizacije. Tudi jaz to toplo priporočam vsem. Asesment za člane mladinskega oddelka znaša le 15 centov mesečno, pristopnina je prosta in stroški zdravniškega pregleda so plačani, tako, da res nima nihče resnega izgovora, zakaj ne bi dal svojih otrok v mladinski oddelek JSKJ. Ko otrok doseže 16. leto, mu je lahak prestop v odrasli oddelek, poleg tega pa dobi še nekaj kredita za vplačani asesment na račun asesmenta v odraslem oddelku, kot je bilo svoječasno poročano v Novi Dobi. Društveni tajniki in tajnice ne dobe nikake provizije, kakor pri raznih tujih zavarovalnicah agenti. Ni lepo in ni pametno, da se otroke, ki dosežejo 16. leto, zapiše v tuje zavarovalne družbe, mesto v odrasli oddelek JSKJ. K sklepu še enkrat poživljam članice našega .društva, da se udeležijo seje prihodnjo nede- -------------------------- Ijo popoldne, četudi je velik nočna, kajti za rešiti imac več važnih zadev, katerih « odlagati za pozntf mogoče Končno za želim vesele ve^| nočne praznike vsem članom1: članicam JSKJ, vsem glaviuf uradnikom, posebno pa še i1! šemu uredniku, ki ima najvt| “trubla” z nami. Vesele veli-'-nočne praznike želim tudi sii| Wm. A. čadoniču, ki se naha| v šoli v Niagara Falls, Ont., kor tudi njegovim tovariš«’ L. Panijan, F. Golobič, J. StOT šinič in J. Lavrič. Mary Čadoniči] tajnica društva št. 182 donic.: 52 JSKl d i ISKOVINE T od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO f c .1 2 Š i i. j,wutvwvwwivvvwv,w\umuH\\w«muwwmvm\mv^ f Hranite in obrestujte S Vaše prihranke po Pri varni in zanesljivi Slovenski hranilnici The International Savings and Loan Co. 6235 St. Clair Ave. 819 East 185th St. CLEVELAND, OHIO Ustanovljena 191G. Premoženje preko dva milijona’ ! Sprejema vloge po pošti .lttunvHw\vwn«M«wvm\wmuHwV(VWHu^u\\vwv*♦,, tžr Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1931 je izšel CENA 50^ Po zanimivem čtivu presega vse dosedanje * BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 Cena 20 centov Naročila pošljite na: “GLAS NARODA” ;21G W. ISth St., New York, N.Y. Jr GLAS NARODA najstarejši neodvisni SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Je najbolj razširjen sloven list v Ameriki; donaša vsaktU , nje svetovne novosti, najboljši izvirna poročila iz stare domO' L vine; mnogo šale in prevod r< romanov najboljših pisateljev. 1]* Pošljite $1.00 • in pričeli ga bomo pošiljati. j Vsa pisma naslovite na: JS] GLAS NARODA b, 216 W. 18th St.. New York. N. h ki ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pittsburgh, P*< Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnica vsake vrata, aparoka I* vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amarika stari kraj. Pišite ali pridite osebno. SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN, PA. nudi rojaW, p„ zmorn!h cenah VENCE in CVETLICE za najra-.llčnejje prilik* Kf Istotam si lahko izposodite slovenske knjige. MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, P«. (Tel. 6211-B) °r kc ii< Vi jl)( N«Jv*«Ja 1» .aj.Uraji* slaranaka lUtaraka trgovU« T Amlrikl. Zlatarske predmete voeb vrst, gramofone, piana in radio vsah e»t it) Izdelkov dobite pri naa. FRANK ČERNE SOM Bt. Clair Ava. I• 93« B. T#th BI., Ciaral.iifl, O. Jo po FRANCOSKI PROGI priredimo s parnikom 1LE DE FRANCK dne 25. aprila (1:00 P. M.) IZREDNO NIZKE CENE za mesec marc in april. Samo $146.00 do Havre in nazaj s parnikom “Ile de France” in samo $177 00 do Ljubljane in nazaj. NAŠ NAJVEČJI ali PRVI SPOMLADANSKI IZLET z istim parni' «*u kom bo pa na 15. maja (4:30 P. M.) in tedaj bo potnike spremlja1 i ir, naš dolgoletni uradnik g. A. PESTOTNIK skozi do Ljubljane. j i di ik jse IM PRIHODNJI IZLET po COSULICH PROGI z ladjo "VULCANIA priredimo dne 15. aprila (0:15 A. M.) Samo $153.00 do Trsta in samo $157.72 do Ljubljane in nazaj. Nadaljm izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili na: 1!). MAJA_____________ so. JULIJA D. SEPTEMBRA - M 1C] <)( Poleg teh prog, zastopamo tudi vse druge proge kot na primer. , U. S. — CUNARD — WHITE STAR — RED STAR — NORTfl ®V GERMAN LLOYD — HAMBURG-AMERICAN — HOLLAND' AMERICAN LINE in druge. Kdor želi brezskrbno potovati v prijetni in veselo razpoloženi < družbi, je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih izletov; za 4 di vaa pojasnila in cene pišite na domačo tvrdko: SAKSER STATE BANK ju 82 Cortlandt St. New York, N. Y- is Tr*c