Leto fTI., štev. 297 Poštnina pavšallrarm. V Lfublfanf, sobota dne 16. decembra 1922 Posamezna Stev. stane 1 Oln lyha|» ob 4 z jutra f, Stane mesečno 10*— Din ta inozemstvo 20*— a Oglasi po tarifo Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. mmm ■.-V.--. MS fSvM.f mM A . (Li, m/-*®! BemgmM gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernove uL št 64 Telet št 3& Podružnice: Maribor. Barvarska ali ca št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekot-zavodu štev. 11.842, Ljubljana, 15. decembra. S frazo o režimu notranjega sporazuma se je pričelo in z režimom srbskega radikalizma se končuje. Tako izgleda po vosteh, ki smo jih prejeli Eocoj iz Beograda, politična situacija. S ponovnim sklepom so danes radikalci odklonili vsako kooperacijo z demokrati ter obnovili svojo grožnjo, da gredo v opozicijo. S tem se je situacija tako poostrila, da krona ni videla nobenega izhoda več za dosego poslovne vlade, ki naj bi bila izvedla znani parlamentarni delovni program. Zato je vladar odklonil predlog predsednika narodne skupščine, da se poskusi s kombinacijo pod vodstvom druge naj-jačje parlamentarne 6kupine, demokratskega kluba. Zvečer je bil gosp. Pašič ponovno poklican v dvor ter je dobil mandat za sestavo samoradikalske volilne vlade. Na drugem mestu prinašamo listo novih ministrov, ki se je zvečer kolportirala v podučenih radikal-ekih krogih. Z imenovanjem eamoradikalskega kabineta nastopa v celem našem notranjem državnem življenju nova faza razvoja. Politika države prehaja v roke stranke, ki je predstaviteljica konservativnih tradicij iz nekdanje male Srbije in ki v celem 6vojem naziranju in delovanju kaže, da se še ni povzpela do pravega razumevanja jugoslovanskega bistva naše države in novih gospodarskih in socijalnih problemov in interesov ujedinjenega naroda. Več kot dovolj govori dejstvo, da radikalna strajika ni mogla med Hrvati in Slovenci pridobiti niti najmanjše pozicije (politični špekulanti so izjema, ki le potrjujejo pravilo) in da so v novih krajih naše domovine njeni privrženci izključno velesrbski elementi, in pre-pričevalnejša nego dolgovezna dokazovanja je vsa dosedanja praksa in politika radikalcev v vseh vprašanjih, ki se tičejo harmoničnega gospodarskega in socijalnega napredka celokupnega naroda. Le vztrajno in do eam o zatajevan ja Požrtvovalno sodelovanje demokratske stranke na vladi je omogočilo, da ni smagovala reakcija na vseh poljih našega mladega državnega življenja. Demokratska 6tranka je prevzemala na sebe najtežje odgovornosti in jih je_ nosila, zavedajoč ee svojega najvišjega ideala, ki nad vse strankarske interese postavlja interes naroda in države. Ravnala se je po edinem predpisu, ki je edino spasonosen za narod, kateri ši šele snuje podlage svoje bodočnosti: dejanje in delo je vse, beseda malo ali nič. To svoje delo .je morala demokratska stranka braniti na dve fronti: na »ni strani proti navalom reakcije, ki hoče iz naše domovine napraviti ali te-riiorijalno razširjeno oblastno področje enega samega plemena, Veliko Srbijo, ali pa umetno konstrukcijo treh plemenskih državic, na drugi strani proti silam nezadovoljstva, ki ga vzbuja počasni in okorni narodni, gospodarski in socijalni razvoj. In na obe fronti ji je nedostajalo tistega argumenta, ki danes na množice naijačje deluje, argumente demagogije in fraze . . . Tragično je za tisto politiko, ki je v zadnjem času s takim aparatom taktičnih manevrov, zakulisnih* spletk in za-vratnih mahinacij skušala oslabiti demo kratsko stranko, č°š, da bo s tem pospešila razvoj v pravcu krepkejšega ju-sroslovanstva in odločnejšega napredka. pa je pripomogla le reakciji do tri-umfa. Pot iz kongresa »jugoslovanskih javnih delavcev* je vodila in pripeljala Jugoslovane naravnost v velesrbski kabinet. Na žalost demokratska stranka ni pokazala dovolj odporne sile proti intrigam in trenutek neodločnosti je dal reakciji priliko, da — zmaga. Gospod Pašič sestavlja svoj kabinet, ja okrasek hoče imeti tudi slovenskega ministra. Pašič scsfavlfa radikalno volilno vlado -Uspela radikalska intriga. — PaSiieve 8vdijence. Gospod Mihalovič, nekdanji hrvatski fcan, pa je pomideno mesto odklonil. Ne, ker ne mara biti minister, temveč ker ne more biti minister v kabinetu, katerega edina strast je, da preko uradniške in invalidske bede in brez obzira na dejstvo, da bo že sama njegova eksistenca poostrila plemenske Odnošaje, zasigura svoji stranki in velesrbski misli odločilen vpliv v novem parlamentu. Demokratska stranka stoji pred novo težko borbo. Z radostjo konsta-tiramo, da so v tem trenutku vse taktične razlike v njej izrinile in da je odločena zbrati vse svoje sile, da častno in zmagovito izvojuje boj za jugoslovansko idejo. PRAKTIČEN PRINC. Pariz, 15. decembra. 1. Princ Krištof grški je poročil bogato Amerikanko in se preselil v Ameriko v New York Beograd, 15. decembra, r. Kralj je danes ob 6. zvečer poveril Pašiču mandat za sestavo volilne vlade. Po vesteh iz radikalnega kluba je vladar glede sestave kabineta prepustil Pašiču slobod-ne roke. Zvečer ob 8. je bil Pašič ponovno v avdijenci. Beograd, 15. decembra, g. Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je g. Pašič poročal o Intervenciji g. Lukiniča in da želi krona koalicijo z demokratsko stranko, da se sprejmejo v parlamentu najnujnejši zakoni, to je uradniški, invalidski in agrarni zakon. Pašič je predložil, da klub odkloni vsako nadaljnjo kooperacijo z demokratsko stranko, češ da je Davidovičeva politika taka, da se ni mogoče zanašati na demokratski klub, četudi njegovi eksponenti stopijo v vlado. Klub se je pridružil Pa-šičevemu mnenju in sklenil vztrajati na včeraj zavzetem stališču. Ob 12.30 je bil g. Pašič sprejet pri kralju, kateremu je Izjavil, da njegov klub noče zaradi uradniškega in invalidskega zakona stopiti v novo koalicijo z demokratsko stranko. Ob 5. uri je kralj sprejel predsednika narodne skupščine dr. Lukiniča, s katerim je imel daljši informativni razgovor. Dr. Lukinič je naglašal, da je demokratski klub za izvedbo nujnega parlamentarnega programa, opozoril pa je, da je radikalna stranka odločno proti temu. V političnih krogih se sodi, da je radikalna stranica sporočila kralju že v naprej, da odklanja kooperacijo z demokra-ti tudi v slučaju, če bi bil ministrski predsednik demokrat in če bi jamčil, da bodo vsi člani ves čas podpirali vlado pri sprejemu uradniškega in invalidskega zakona. Ob 6. uri zvečer je kralj ponovno sprejel g. Pašiča ter mu je poveril mandat za sestavo volilne vlade. Še v večernih urah je Pašič vprašal posL Magljajiča in Karamehmedovlča, ali bi muslimani vstopili v volilno vlado, vendar to vprašanje očividno datira iz časa pred avdljenco pri kralju. Zastopniki Magijajičeve skupine in nekateri člani samostojne kmetijske stranke, so imeli sestanek, na katerem so se posvetovali, ali bi vstopili v radikalni volilni kabinet Sklenili so počakati na seje svojih klubov. Popoldne je v demokratskem klubu prodrlo prepričanje, da bo krona poverila sestavo volilne vlade radikalni stranki, ki bo morda poskušala dobiti demokratsko stranko za sodelovanje v vladi, vendar bo stavila take pogoje, ki bodo za demokratsko stranko nesprejemljivi. V klubu je zavladalo energično borbeno razpoloženje. Stranka hoče iti enotne na volitve. Uspeh radikalne stranke je pripisovati pred vsem taktičnim diferencam, ki so nastale v dem. klubu vsled zagrebškega kongresa. Čim so radikalci videli možnost razdvojenosti v demokratski stranki, so se odločili, razbiti skupščino tudi na škodo uradnikov, invalidov ln kmetov, ld željno pričakujejo pozitivnih za- konov v svojo korist Razpust skupščine se pričakuje že za prihodnjo sredo, volitve pa bodo meseca marca. RAZBURJENJE V SRBSKI OPOZICIJI. Beograd, 15. decembra, gr. Vest, da je Pašič prejel mandat za Bestavo volilne vlade, se je bliskovito razširila po mestu in je povzročila živahno komentiranje in veliko senzacijo. Silno poparjeni so zlasti srbski opozicionalci, ki napovedujejo nasilne volit »e. Radikalci trdijo, da so takoj po brzojavki Hrvatskega bloka in odgovoru g. Davidoviča sestavili listo ministrov, češ da so takrat do-znali, da bo Pašiču poverjen volilni mandat. ' PAšIČ IŠČE MINISTRE IZ HRVATSKE IN SLOVENIJE. Beograd, 15. decembra, r. Pašič je nocoj poslal v Zagreb bivšemu hrvatskemu banu Mihaloviču in bivšemu radikalskemu vel. županu Supllu brzojavno ponudbo, da vstopita v njegov kabinet. Brzojavka z isto vsebino je bila odposlana tudi dr. Tavčarju v Ljubljano. Kakor doznava naš dopisnik iz krogov radikalnih poslancev, ti še nimajo pravega kandidata za ministra iz Slovenije. Računa se, da bi bil imenovan namestnik Hribar. Mlajši radikalski krogi forsirajo imenovanje drja. Zupaniča. Dr. Mihalovič je zvečer odgovoril, da ponudbe ne more sprejeti. Beograd, 15. decembra, r. V nekaterih radikalskih krogih se razmotriva, da bi se povabilo v radikalski volilni kabinet tudi samostojne kmete in Karamehmedo-vičevo skupino. Drugi so za to, da sprejme Pašič v svojo vlado nekatere izven parlamenta stoječe politike iz Hrvatske in Slovenije. Izgleda da se je Pašič odločil za poslednjo alternativo. KOMUNIKE DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 15. decembra, g. Demokratski klub }e izdal danes dopoldne sledeči komunike. *Povodom komunikeja radikalnega poslanskega kluba od 14. t. m. izjavlja de-mokratsik klub, da stoji na stališča, da ima narodna skupščina sprejeti invalidski zakon, zakon o uradnikih in potrebne agrarne zakone, ter da je pripravljen podpirati koalicijsko vlado v svrho sprejetja teh zakonov, o čemer je podpredsednik kluba obvestil mandatarja krone. To glasno in enodušno stališče demokratskega kluba dementira insinuacije gori omenjenega komunikeja o njegovem dvosmiselnem držanju.» Resolucija je bila sprejeta soglasno velikim odobravanjem in brez vsake razprave in je najboljši odgovor na očitek radikalov o dvolični politiki demokratov. Popoldne so se v klubu vršila posvetovanja o nadaljni taktiki stranke. Ker je računati s skorajšnim razpustom parlamenta, propadejo vsi na dnevnem redu se nahajajoči zakoni. Stranka bo skušala doseči vsaj pripravljeno provizorno ureditev uradniških doklad In povišanja Invalidnine. V najkrajšem času bo sklican kongres stranke. Klub izda manifest na volilce. Reparacijska debata v francoskem uarlamentu Peincarejev referat o londonski konferenci. Pariz, 15. decembra, u. Danes je v bourbonski palači (francoski parlament) vse svečano. Poslanci so prišli polnoštevilno; tribune so nabito polne. Par minut po tretji se otvori seja. Ministrski predsednik Poincarč, ki ie videti vsled zadnjih dolgotrajnih pogajanj v Londonu in Parizu precej izmučen, povzame takoj beseda Njegovi prijatelji mu glasno ploskajo, vendar pa ostane dvorana brez pravega odmeva. Poincare je v početku svojega govora ugotovil, da se je položaj v zadnjem mesecu znatno izboljšal. Priporočal je mirno kri v govoru in delu. Vlada se je držala smernic, ki so bile pred enim mesecem odobrene v zbornici. V Lausanni so vsi zavezniki edini v pogojih, ki so za Turke povsem častni. Storilo se je vse, da se preprečijo nevarne posledice morebitnega neuspeha. Nato je poročal Poincare o londonskih razgovorih in poudarjal, da je tudi tam vladalo splošno soglasje. Obrazložil je nato, kako je bil nemški predlog vsled svoje nepopolnosti odbit, ker Nemčija ni nudila dovolj garancij in se ne more nadaljevati z večnimi predujmi. Tudi o vprašanju medzavezniških dolgov so v Londonu razpravljali, vendar zadeve ni bilo mogoče definitivno urediti, ker je Bonar Law prezaposlen. Poleg tega so se morali tudi francoski ministri vrniti v Pariz radi budžetne debate. Poincare Je Izvajal nadalje, da mora Nemčija za ureditev svojih financ in stabilizacijo marke sama vse potrebno ukreniti in mobilizirati vse svoje moči, da to doseže. Glede moratorija je izjavil, da je treba zanj po francoskem mnenju poroštva, ki je določeno po versa.iski pogodbi. «Ne gre za vojaško akcijo ali za kake sankcije; treba pa je vzeti tam, kjer je!» Francija bi lako obžalovala, če bo morala te varnostne odredbe določiti brez zaveznikov. Ce bo Francija postavila na gotova mesta svoje inženjerje in carinike, bo pustila tudi prazna mesta za strokovnjake svojih zaveznikov. Napačna je trditev, da je uspeh londonske konference za Francijo popolnoma negativen. Detajlnih poročil o konferenci ne more dati, ker vendar ne gre, da se Nemčija že naprej obvesti o nameravanih korakih svojih upnikov. Svoj govor je končal Poincare s pozivom, naj zbornica, ako smatra drugo vlado boljšo za rešitev reparacijskega problema, to odkrito ln brez ovinkov pove. Poincareju so ob zaključku govora njegovi pristaši živahno aplavdirali, drugi pa — skoraj polovica zbornice — so ostali mirni. K besedi se Je Javil nato rojallst Dau-det, ki je ostro napadel Poincarejevo vlado, češ da ni nič boljša, kakor so bil; vse, kar Jih je imela Francija po vojr.i. Nobena ni napravila ničesar. Daudet ie zahteval naposled takojšno zasedbo Porenja in v zvezi s tem napadel Clemen-ceau-a, ki se je v svojih govorih v Ameriki izrazil proti temu. Ko ie imenoval tudi Brianda je ta vstal in ugotovil, da je takrat, ko je on izročil vlado Nemčija Imela poravnane vse obveznosti do Francije. Danes pa Je nezmožna plačevati Predlog naj se preloži interpelacljsks debata za štiri tedne, Je bil odklonjen Zanj je glasovalo 236 poslancev, proti pa 139. Govorila sta nato še dva komunistična poslanca, ki pa sta razpravljala le o osemurnem delavniku. Sinovfev aretiran v Italiji? Sinovjev v politični misiji v Italiji. Nasprotujoče vesti. Kako bo sestavljena Pašičeva vlada? Kombinacija radikalnih krogov. Beograd, 15. decembra, g. V parlamentu so kolportirali radikalci nocoj sledečo ministrsko listo: Ministrski predsednik Pašič, zunanje ministrstvo dr. Ninčič, notranje ministrstvo Ljuba Jovanovič, ministrstvo pravde dr. Laza Markovič, finančno ministrstvo Vellzar Jankovič, ministrstvo za social. politiko Ivkovič, minister za pošto in brzojav Žarko Mi-ladinovič, prometni minister Andra Stanič, poljedelski minister Tajsič, minister za vere dr. Janjič, minister za narodno zdravstvo dr. Sr-skič, minister za Javne zgradbe Velja Vuki-čevič, vojni minister Pešič, minister za agrarno reformo Grgin, minister za konstituanto Trifkovič, trgovinski minister Krsta Miletič, minister za šume in rude Čeda Kostič. Lausanne, 15. decembra, d. Proti večeru so se v Lausanni razširile vesti, da je bil v severni Italiji v milanskem brzovlaku aretiran znani boljševiški politik in voditelj Sinovjev, ki je baje prispel v Italijo, da v smislu sklepa zadnje seje tretje internacijonale posreduje med italijanskimi proletarskimi strankami v svrho sporazuma za enoten nastop proti Mussoliniju in njegovi fašistovski vladi. Novinarji eo hoteli izvedeti podrobnosti od Cičerina in od italijanske delegacije, a povsod so izjavili, da nimajo o dogodku nikakih poročil. Cičerin je še pristavil, da mu sploh ni znano, da. bi bil Sinovjev v Italiji. London, 15. decembra, s. «Daily Mai-ly» prinaša vest, da je bil znani vodja tretje internacijonale Sinovjev v Bo-logni na poti iz Trsta v Rim aretiran. Imel je baje nalog, da združi socijalisti in komuniste v Italiji in potem vrže fa-šistovsko vlado. Rim, 15. decembra u. Vest, da je bil v Bologni aretiran vodja tretje internacijonale, je vzbudila tukaj splošne vznemirjenje. Dognano pa je. da gre za drugega Rusa enakega imena, ki sc ga nato izpustili. Nacionalistično časopisje pa vztraja na trditvi, da gre za pravega voditelja boljševikov, ki jf prišel v Italijo, da ustvari enotno socialistično fronto proti faSstovskemC režimu. Hrmensko vpralanie Lausanne, 15. decembra, n. Danes se je sestala pod predsedstvom Montagne-a podkomisija za manjšinska vprašanja, da sestavi tudi s Turki enako pogodbo kakor obstoja z evropskimi državami glede varstva manjšin, ki jih nadzoruje Zveza narodov. Turkom so predložili načrt v desetih točkah. Pri večini točk so se stranke strinjale, le pri zadnji točki, da se omogoči Armencem samostojna domovina, so Turki energično ugovarjali. AVSTRIJSKA EMISIJSKA BANKA. Dunaj, 15. decembra, s. Danes je minul zadnji dan za nakup akcij nove emisijske banke. Ugotovljeno je, da je dosegla akcijska glavnica predvidenih 28 in pol milijona zlatih kron. ¥©ssiiskovo slovo od Prage Praga, 15. decembra u. Jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vošnjak se je poslovil včeraj od korporacij, ki so si nadele nalogo zbližanja odnošajev med obema državama, in od zastopstva praškega časopisja. V svojem govoru je dr. Vošnjak, ki odhaja za stalno v svojo domovino, omenjal prisrčnost zveze obeh narodov in pomen češko-jngoslo-vanske pogodbe, pri kateri je sam odlično sodeloval. Končal je z besedami: «Ta pogodba nam je podlaga za nadaljnjo mednarodno in državno življenje. Ponosem sem. da sem jo mo"el -'omagati ustvariti!* Komunist, obstrukciia v češkem parlamentu Praga, 15. decembra, n. Danes se je v poslaništvu zbornice razpravljalo o zakonskem predlogu za znižanje uradniških prejemkov. Kot poročevalec je bil določen agrarec Malik. Končno mu je klub izrazil zopet zaupnico. Ko je hotel poročevalec pričeti, so dvignili komunisti ropot in ga nadaljevali med vsem, nad eno uro trajajočim govorom Malika, Novi predsednik Švice Bem, 15. decembra. 1. Zvezni svet je s 175 glasovi izvolil za prihodnje leto za predsednika švicarske federativne republike zveznega svetnika Schleurerja. Protikandidati so dobili 172 glasov. Novi predsednik Schleurer pripada radikalno demokratski stranki. Demigiia poljske vlada Varšava, 15. decembra, s. Novi predsednik republike Narutowicz je danes prevzel svoje uradne posle. Eden prvih njegovih aktov je bil. da je sprejel demisijo Nowakove vlade, ki se je odločila k temu koraku vsled spremenjene politične situacije, povzročene po nepričakovani izvolitvi dr. Narutowicza za predsednika republike. Novo vlado bo poskusil sestaviti Witosz, ki bo vstopil v pogajanja z desnico, da prepreči potrebo, da se pritegnejo v vlado tudi narodne manjšine. Oemisila madžarskega zunanjega ministra Budimpešta, 15. decembra, s. Zunanji tako da se ga je le težko razumelo in je moral končno svoj referat narekovati minister grof Banffv je danes odstopil, stenografu na uho. K debati so se jav- Svojo demieijo je vsled bolezni napove-Ijali le govorniki opozicije. V kuloarjih dal že dalj časa. Začasno bo vodil zu-zbornice se govori, da bo vlada predlo- nanje ministrstvo justični minister Da- i de poneverbe zanikali (6:6). Stuhe ženi načrt umaknila in novem. , ruvarr Mariborska porota Maribor, 15. decembra BIVŠI PISATELJ IN OSKRBNIK NA ZATOŽNI KLOPI. Ze meseca julija se je vršila porotna razprava zoper Ivana Stuhca iz Muršča-ka pri Ljutomeru, ki pa se je radi pomanjkanja prič tedaj preložila. Ivan fctu-hec je bil pred vojno idealen mladenič, ki se je tudi aktivno udeleževal nacionalističnega pokreta in napisal tudi obširno knjigo o dolžnostih in delu slovenske narodne mladine. Po prevratu mu jc deželna vlada za Slovenijo zaupala sek-vester imovine Friderika Probsta v Kapeli in Ivana Veberja v Črešnjevcih. Te zaupanje vlade pa je Stuhec grdo izrabil Pri prevzemu sekvestra še ni imel nobenega premoženja, meseca maja L 1921 pa si je že kupil v Murščaku vinograd za 46.000 K in čez nekaj mesecev že drugo posestvo za 50.000 kron ter je vso kupnino izplačal. Tako se je moral Stuhec danes zagovarjati zaradi hudodelstva goljufije in uradne poneverbe. Obširna ovadba g?-dolži, da je izvabil od Rudolfa Horvati v Kapeli 45.000 K, od Franca Korošca v Gor. Radgoni 8000 K Karlu Furjovičr v Radencih 6000 K in dasi je kot oskrbnik imovine Friderika Probsta in Ivana Vebra prilastil od njemu zaupanega denarja znesek nad 120.000 K. Stuhec po-neverjenje priznava, goljufijo pa taji. Nasprotnega mnenja pa so bili porotniki ki so z 9 proti 3 glasovom potrdili krivdo glede goljufije, dočim so krivdo gle- je bil zato obsojen na poldrugo leto iečs. sanacsjs s&^dtflffKa« m življenja v J&vstriii Ditnaj, 14. decembra. Avstrija Stremi trenotno predvsem za teffl, da iinančnopoiitično izkoristi zaupa-gje prebivalstva v bodočnost države. Pr-.-jc od izbruha vojne se izvrši poskus z lotranjim posojilom. Denar se bo do izplačila kredita Zveze narodov porabil za Vzdrževanje državnega proračuna. Potrebno je skupno 130 milijonov kron v zlatu; 20 milijonov so že vplačale banke, ki so se svoječasno zavezale, da ustanove oovo notno banko, 30 milijonov je javno razpisanih, 80 milijonov pa je prepuščenih inozemstvu. Za interimistično inozemsko posojilo pa je seveda velikega src-mena, koliko bo podpisanega notranje-ca posojila; ako izpade to ugodno, bo rastlo tudi v inozemstvu zaupanje v zdrav razvoj države. Ravno zato pa nudi 30 milijonsko posojilo v zlatu velike ugodnosti. Zadolžnice se glase na dolarje, Čeprav bodo vplačane le avstrijske krone in se bodo obrestovale po 8 odst. Vrh tega se morejo do polovice porabiti za podpis akcij nove emisijske banke, ki so sicer dostopne le lastnikom zdrave inozemske valute. Rezultat podpisovanja notranjega posojila je sedaj jako ugoden. Stabilizacija krone je vzbudila k varčnosti, vloge v hranilnicah rastejo in denar ne sili več na blagovni In valutni trg. Nasprotno, inozemska plačilna sredstva se vedno linij odklanjajo, tako da so ponudbe že \ preobilju. Mnogo je pripomogla k temu stagnacija v industriji, ki se je za nabavo sirovin bogato preskrbela s tujimi hladilnimi sredstvi, in jih sedaj ne potrebuje več. Toda ta stagnacija ima tudi svojo slabi stran. Čeprav vpliva trenotno sicer usodno na denarni trg, vendar pa predstavlja istočasno izvor novih skrbi. Avstrijska industrija namreč ni več zmožna za konkurenco in jo nemška že povsod i:podriva. Industrijski krogi so se sicer je prešel župan na dnevni red, ki se je k';:nes občinskim svetnikom prvič naznanil pismeno že pred sejo. Možnosti za ipravo k seji pa župan s tem občinskim svetnikom ni dal. Dnevni red se je pričel z interpelacijo, ' ; so jo vložili klerikalci dosedanji za-vrsniki socialistov glede korupcije, ki se baje zgodila potom občinskega svetnika sodr. Kolbesena pri nakupu zemljišč Volt-Jelek, češ ca je dobil socialistični občinski svetnik Kolbesen veliko provizijo pri nakupu teh zemljišč. Zupan je sporočil, da so istočasno s to interpelacijo vložili tudi socialisti predlog, da se izvoli komisija, ki naj bi to stvar preiz-kala. Nato je župan kratko poročal, kako se je občina po svetniku Kolbesnu med županovo odsotnosjo v počitnicah pogajala za dotično posestvo (medklic dr. Vrstovška: Ne slikajte stvari prene-dolžno!) Zupan je po svojem poročilu izjavil. da v smislu § 12. pravilnika debata pri interpelacijah ni dopustna. Ta izjava je izzvala pri klerikalcih viharen odpor, češ, da se je doslej vedno debatiralo o interpelacijah. «Ne damo se terorizirati! Čemu hočete stvar zatušatl?* Načelnik socialističnega kluba Bahun je glasno ugovarjal klerikalcem, češ zakaj bi debatirali, mlatili prazno slamo ter govorili skozi okno. (Medklic klerikalca dr. Je-rovška: »Doslej smo to delali pri vsaki seji*.) Dr. Vrstovšek je nato v daljšem govoru vehemer.tno napadel koruptno gospodarstvo socialistov na magistratu in trdil konkretno, da je župan Orčar izplačal občinskemu svetniku Kolbesnu za nakup zemljišča Wolf-Jelek provizijo na ta način, da se je posestvo kupilo za 65 K na m5 mesto 60 kron, kakor je bila kupnina prvotno določena. Vrh tega da je dobil Kolbesen od posredovalca Scheil-bacha še 1 odst. provizije. Pred občinsko sejo so baje socialisti grozili klerikalcu dr. Leskovarju, da mu bodo odvzeli pravno zastopstvo mesta, če bodo klerikalci spravili zadevo na dnevni red občinske seje. Komunistični občinski svetniki so med debato z vzkliki ogorčenja zapustili občinsko dvorano. Dr. Vrstovšek je končno stavil predlog, da morata župan ln Kolbesen vrniti občini izplačano provizijo, županu pa naj se Izreče nezaupnica. Končal je z vzklikom, da Je treba mestno gospodarstvo dvigniti na ono višino, na kateri le bilo pod velezaslužnim nemškim županom dr. Schmidererlem. Sodrug Bahun zavrača Vrstovškove trditve kot neutemeljene, trdi da je bila kupčija sklenjena na korist občine in da se naj zato stvar v komisiji temeljito prouči. Končno očita klerikalnim občinskim svetnikom nekorektnost, zlasti dr. Leskovarju, ki baje celo kot zastopnik mestne občine zastopa stranke, katere hočejo občino oškodovati. Dr. Vrstovšek ponavlja svojo trditev, da Je posredovalec Scheilbach občinskemu svetniku Kolbesnu Izplačal 1 odst. provizije. Namigoval Je še na druge korupcije in obljubil daljne bombe o korupciji in gnilem mestnem gospodarstvu pri proračunski občinski seji. Po stvarnih pojasnilih župana ie predlagal tudi demokratski klub izvolitev komisije, na kar je dr. Vrstovšek v splošno presenečenje umaknil svoj predlog za nezaupnice. V preiskovalno komisijo so bili nato izvoljeni za SSJ Drsallč, namestnik Krajnik; za NSS dr. Rostohar, namestnik Selinšek; za JDS dr. Sernec, namestnik Kejžar; za SLS dr. Jerovšek, namestnik Zebot. Prani e tega umazanega perila ie trajalo ravno dve uri, nakar je občinski svet prešel na dnevni red. O nadaljnem poteku seje bomo poročali jutri. ljubljanske klerikalno - Rjmrcnistlčne fronte. Pridružili so se jI namreč še gospodje »Narodovci* in pa narodni so-cijalci, torej ravno tisti ljudje, ki so do včeraj trdili, da so nekaki patentirani borci proti klerikalcem in komunistom, ter so v dolgih člankih (pravilno) dokazovali. kako poguber. je vsak stik z zastopniki črne in rdeče internacijo-i.ale. Iz slepe strasti proti demokratom so se ti napredni bojevniki kot pomožna četa udinjali klerikalnim komandantom in tako se bližči v družbi komunistov iu narodnih socijalcev pole g imena odgovornega urednika, bivšega »Novega Casa»g. Kremžarja ime odgovornega urednika »Slov. Naroda* "g. Kopitarja! — Potem pa se ljubljanski stari gospodje čudijo, da vsa narodna in napredna javnost z ogorčenjem obsoja tako napredno politiko in »Slovenski Narod* še toži, da mu odpovedujejo naročbo naročniki, ki so mu cele decenije bili zvesti čitatelji! Politika strasti jo najslabša politika. V Ljubljani in pri nas na Slovenskem Bploh je pa ta ostudni, nobenega sredstva se no ogibajoči boj proti demokratski stranki, 6eveda boj za premoč klerikalizma na vseh poljih. -f Pašič - Narutowlczu. Gosp. Pašič je novoizvoljenemu ^jredsedniku poljske republike poslal nastopni brzojav: »Vzradošča me izvolitev Vaše eksce-lence za visoki položaj šefa poljske republike. Osebnost Vaše ekscelence je novo jamstvo za prisrčni razvoj odno-šajev med obema državama. Sprejmite v imenu kraljevske vlade in v mojem imenu najiskrenejše čestitke ter najlep še želje za Poljsko.* — V enakem smislu je poslal Narutoiviczu svoje brzojavne čestitke tudi gosp. Ninčič. L,JnMJan«!ut dr;m*. ffl-d!n«Tta pred-I da, Germani? pa s 15 to5S'amf na Sra~ '-f- Vedno zvesti naprednim načelom. Včeraj smo omenili oklic, ki ga razpošiljajo neki »združeni privatni nameščencih, ki hočejo menda postaviti skupno kandidatno listo za volitve v Pokojninski zavod. Izrazili smo svoje začudenje, da se rodi ta akcija, ako-ravno obstojajo prav čvrste strokovne organizacije privatnih nameščencev, katerih glavna naloga je med drugim, da se brigajo za primerno zastopstvo privatnih nameščencev pri zavodih in v korporaci.jah, kjer gre tudi za interese tega sloja. Na podlagi novih informacij moramo reči, da je omenjeno »združenje* naperjeno naravnost proti tem strokovnim organizacijam. Tudi vzroki so nam sedaj jasni. Ako nastopijo strokovne organizacije, potem ni izključeno, da bi se med njihovimi kandidati nahajal morda tudi eden ali dru-fri somišljenik demokratske stranka. Da se to prepreči, se je naenkrat izvršila naravnost groteskna razširitev Prosveta 50-LETNICA GLASBENE MATICE V LJUBLJANI. Danes zvečer ob 8. uri v »Unionu* slcfonlčni koncert izvirnih slovenskih skladb orkestralnega društva Glasbene- Matice združenega z orkestrom Narodnega gledališča, pod vodstvom kons. prof. Karla Jeraja. Prvi dan proslave 50!etnice Glasbene Matice. Sinoči je v dvorani Filharm. družbe predaval g. dvor. svetnik, kons. prof. dr. Jos. Mantuani o zgodovinskih koreninah in razvoju ter končni osamosvojitvi slovenske glasbe in Glasbene Matice. Glavne misli tega predavanja prinašamo v listku. Dvorana je bila prav dobro zasedena ter je žel predavatelj mnogo priznanja. Ljubljansko občinstvo opozarjamo, da se vrši" predprodaja vstopnic za jubilejna koncerta, in sicer za sinfonični koncert.. danes ob 8. url zvečer v Unionu in za vokalni koncert pev. zbora Glasbene Matice jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne v Unionu — danes cel dan in jutri v nedelio dopoldne od 8. do 12. ure v Matični knjisrarni na Kongresnem trgu, poslopje Filharmonične družbe. Za oba kon certa je še dovolj sedežev na razpolago. * Ljubljanska drama. Sobota, 16.: »Svatba Krečinskega*. A. Nedelja, 17.: ob 3. pop. »Krojaček-juna-ček», izv. Ob 8. zvečer »Kralj na Be-tajnovi*. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Izv. Ljubljanska opera. Sobota, 16.: Zaprto. Nedelia, 17.: »Jenufa*. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne NJ, Vel. kralja Aleksandra I. Izv. Šentiakobskl gledališki oder. Sobota, 16.: »Otroška tragedija.. Nedelja, 17.: »Otroška tragedija*. MarUonetno gledališče v Ljubljani. Nedelja, 17.: ob 15. in 18. »Tri želje* in »Začarani princ*. Mariborsko gledališče. Sprememba. V soboto: premijera Tuči-čeve Golgote za abonnement A in ne kot je bilo javljeno »Običan čovjek*. Nedelja: »Jalnuševčani*. Izv. stava po znižanih cenah. V nedeijo dne 17. decembra popoldne ob treh se vprizori v dramskem gledališču zadnjič v tej sezoni mladinska igra »Krojaček ju-naček*. Cene so znatno znižane. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo znano dramo »Otroška tragedija*. Drama, za mladino ni primerna. Celjsko gledališče. Mladinska. igTa »Kroja&ek-junaček*. ki je bila napovedana za soboto in nedeljo, je preložena na torek ln sredo, ob 8. uri zvečer. Ker je igra obakrat izven abonmana, ee opozarja celjsko občinstvo, da «1 pravočasno preskrbi vstopnice. Marijonetno gledališče v Ljubljani (Mestni dom) ima v nedeljo dne 17. decembra dve predstavi in sicer prvo ob 15., drugo ob 18. uri. Igrala se bo kot novost Poccijeva dvodejanka »Tri želje* in burka v treh dejanjih »Začarani princ*. Predprodaja vstopnic kakor po navadi v soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajni v Mestnem domu. Kvartet Zika se pripravlja na odhod na veliko turnejo po Severni Ameriki, katero mu na svoj riziko priredi neki ameriški impresario, ki je čul Zikovce igrati v Nemčiji. Ljudsko vseučilišče v Celju. Prihodnje redno predavanje se vrši v pondeljek dne 18. decembra. Predava voditeljica mestne dekliške osnovne šole ga Ivanka Zupančič »o mladinsko-skrbstve-ni vzgoji*. Snov bo obsegala sledeče točke: 1.) skrbstvo ubožne mladine, 2.) skrbstvo sirot. 3.) skrbstvo telesno bolne in umobolne mladine, 4.) skrbstvo zanemarjene ter varstva potrebne mladine in 5.) mladinsko-skrbstvene i aprave.1 Vilharjev večer v mariborskem gledališču je sinoči krasno uspel. Sklada-telj Vilhar je bil osebno navzoč. V navdušenem govoru ga je pozdravil dr. Medved. Pri drugi točki sporeda je prišel starček Vilhar na oder ter mu je občinstvo priredilo viharne ovacije. Poklonili so mu dva venca. Skladatelj Vilhar se je odzval z navdušenim jugoslovanskim govorom. Vse točke sporeda so bile izvedene sijajno ter sprejete z velikim aplavzom. Po sporedu se je vršila prijateljska zabava v Grajski kleti, kateri je prisostvoval tudi jubilant. Kurz iz zgodovine umetnosti. Naslednje predavanje dr. Vojeslava Moleta o svetovni umetnosti helenizma se vrši v soboto dne 16. decembra ob 6.20 v zbornični dvorani biv. deželnega dvorca 6 skioptičnimi slikami. Vstopnice za posamezna predavanja po 5 Din. za ves ciklus po 30 Din pri Tiskovni zadrugi Ln Novi založbi. Prodajna razstava slik. Jutri v nedeljo se pri tvrdki K. Till na Kongresnem trgu v Ljubljani otrori stalna prodajna razstava umotvorov naših umetnikov. Ogledovanje je brezplačno in brez obvezno. Ljubitelji umetnosti se posebno opozarjajo na to, da so umetniki za to otvoritveno prodajno razstavo določili za svoje proizvode najnižje cene, tako da je sedaj najugodnejša prilika za nakup umetnin. Tvrdka Till bo dobavljala vse potrebščine za umetnike in tehnike ter je vse blago že na potu, katero bo pa mogoče pri carinarnici prevzeti šele takrat, ko bo ukinjena prepoved uvoza. Pač pa. ima že sedaj v zalogi Mussinijeve in Schoenfeldove barve ter prvovrstne pastele. Umetniki, ki so udru ženi, dobe potrebščine z znatnim popustom. gem mestu. Kluba sta imela niedseboj dosedaj vedno hude boje. Lanske jeseni je zmagal Slovan z 2 : 1, dočim je zadnja prvenstvena tekma ostala neodločena z 2 : 2. Oba kluba sta v dosedanjih tekmah dokazala, da sta v dobri formi, vsled česar se z napetostjo pričakuje nedeljska tekma. Športno drsališče S. K. Ilirije v Liubljani pod Cekinovim gradom ob Celovški cesti se otvori danes popoldne. Otvor-jeno bo do 22. ure, za razsvetljavo ln garderobo je poskrbljeno. Drsališče Je dostopno tudi nečlanom. Drsališče pri Diehla v Celju je, kakor nam sporoča športni klub Celje, odprto. Velczanimiv smučarski film. — Po dolgem prizadevanju se je posrečilo, ka-kor smo že poročali, Jugoslov. zimsko, športnemu savezu doseči, da pride zna. meniti smučarski film «Na smučeh v švicarskih Alpah* tudi v Ljubljano. Film se bo predvajal v kinu »Ideal* in to v pondeljek, torek in sredo t J. 18., 19. in 20. t m. — Ker je film res nekaj izvanred-nega, — kaže v divnlh posnetkih veličastnost alpskih snežnikov in nastopajo v, njem mojstrski krmarji smučarji, — opozarjamo občinstvo, v prvi vrsti pa turiste in športnike, da ne zamude te prilike in si ta lilm ogledajo. Obla ve Glavna skupščina Ljublj. nogometnega poasaveza se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. Delegate klubov se naproša, da predložijo pooblastila že med pel 10. in 10. uro. Dostop na skupščino imajo le delegati in funkcijonarji po določilih podsaveznih pravil. — LNP. Interesantna prvenstvena tekma dunajskega II. razreda se vrši v nedeljo. Stojita si nasproti stara rivala Slovan in Germania. Slovan Je sedai s 16 točkami na prvem mestu južne skupine II. razre- • Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Zadnja pevska vaja se vrši danes, v soboto dne 16. decembra ob pol 5. ur! popoldne v dvorani hotela Union. Točno in vsi. — Odbor. • Češkoslovenskd obec v Lublani vy-zyv4 svč členstvo ke korporatlvni učasti pri všech oslavich 50. letčho jubilea tr-vani spolku »Glasbene matice* v Lublani. Program Slavnosti oznamen ve všech dennich llstech. • Podporni fond Obrtnega pomožnega društva v Ljubljani podaljšuje rok za vlaganje prošenj onemoglih obrtnikov do 20. t. m. Tozadevne prošnje naj se vlagajo na naslov »Obrtne banke* v Ljub-Ijani. • Šiška, Št. Vid i okolica, vzdramite se! Prejeli smo: Krajevna organizacija jugoslovanskih nacijonalistov Šiška, St. Vid i okolica naznanja vsem Interesentom, da sprejema stranke in vpisuje novo pristopajoče člane in članice, dnevno od pol 6. do pol 8. ure zvečer v SiškJ Maurerjeva ulica 277, I. nadstropje. —-Odbor. • Društvo slovenskih leposlovcev naznanja svojim članom, da se vrši redni letni društveni občni zbor dne 18. decembra ob 5. uri v posvetovalnici Slovenske Matice. Udeležba naj bo poinošteviln* in točna. • Triglavani! Odbor J. A. D. »Triglav* v Ljubljani poziva vse tovariše Trigla-vane, da se v čim častnejšem številu udeleže slavnostnih prireditev in predvsem izrednega občnega zbora Glasbene Matice v Ljubljani, ki se vrši ob priliki praznovanja njenega 501etnega delovanja v nedeljo, dne 17. decembra t. I. ob 10. uri dopoldne v dvorani Filharmonične družbe. Udeležba s trakovi: • Pozor čebelarji! Občni zbor čebelarske podružnice za Ljubljano in okolico se vrši dne 17. decembra ob 10. dopoldne v bralni dvorani Jugoslovanske tiskarn? z običajnim dnevnim redom. • Kvarilcem drsališča pod Tivolijem. Ker se zadnji čas opaža, da otroci kakor tudi odrasli spremljevalci mečejo kamenje, les ali druge predmete na led najlepšega zimskega športnega prostora, t j. mestnega drsališča, se ljubljansko občinstvo opozarja, naj to opusti In tudi pazi na svoje otroke, ko se sprehajajo ob mestnem drsališču, da ne kvarijo ledena ploskve. Škode od takega ravnanja nima le mestna občina, nego v prvi vrsti drsalni šport. Zasačeni, oziroma odgovorne osebe, se bodo r.e glede na vprašanje odškodnine kaznovali po § 70, III. odst., občinskega reda. • Opozarjam dotično znano osebo, koja si je pridržala psa, z znamkami št. 760 in 1034, črne In bele barve s črno piko na glavi, da ga nemudoma vrne lastniku V. Z. Sv, Petra cesta 22,1., da se stesn izogne nadalinim neprijetnostim. m 50 letnici @!ssbene Matice '11 predavanja dvor. svetnika in prof. dr. Jos. Mantuanija.) Glasbena Matica je plemenitega pokola ':ja ter ima zanimiv rodovnik, čigar ko-.;siine segajo v pradavnost. Tekom sto-k;ij se je razvila do špecialne organizacije in se izkristalizirala v strokovno metniško ter obenem slovensko narodno ;stojanko. V njenem razvoju ločimo štiri etape: ,-.)bo stvarnega interesa, leta narodnega -remtjenja, čas strokovne organizacije dneve po prevratu. Tuji ocenjevalci slovenskega dnševne- plesom. Plešoči Slovan je bil tipična prikazen tudi med Nemci že v 10 stoletju. Petle in ples sta bila na vrhuncu celo v 13. in 14. veku, ko so stali Slovenci pod jarmom sosedov, zlasti Nemcev, ki so reklamirali v novi dobi vse kulturne dobrine za svoj rod. Iz 12. stoletja imamo latinsko pesnitev, ki nam slika pisanost družbe. Ti stihi slovejo: »Družba naša sprejme vse: Dobre in hudobne, hromce in betežnike, bojevite in krotke, Cehe in Tevtonike, Slovane in Romane.* Tu so Cehi zastopniki sevemih, a Slovani južnih Slovanov. Jugoslovani so bili torej v 12. stoletju vpoštevan kulturni element. — Ulriha Lihtensteinca so leta su I. dvorni glasbeni zbor in ga je vodil 30 let. Tedanja humanistična struja pa le vdrla prvo vrzel v našo samorodnost in io izpodrinila s klasično kulturo. Čuvar naše samoniklosti pa je bil na literarnem in glasbenem polju priprosto slovensko ljudstvo. Reformacija je posegala zlasti med naše ljudstvo ter izkoristili slovenski jezik in slovensko cerkveno pesem. Trubarjeva zasluga Je, da nam je ohranil mnogo starih slovenskih ccrkve;..h in na božnih popevk, a Forster in drugi. Živo se je gojila slovenska pesem r.a Dunaju. Leta 1848. pa ie dobila ljubljanska iiiharmonija od dunajske »Slovenije* poziv, naj se pretvori v glasbeni zavod za Slovenijo. Snovale so se po vsej naši domovini čitalnice, ki so gojile petje in glasbo. Leta 1871. pa je nastopil Vojteh Valenta s predlogom, naj se ustanovi Glasbena Matica kot samostojno slovensko umetniško pevsko založniško in šolsko društvo. Njegova misel se je uresničila. O nadaljnem razvoju Glasbene Matic* smo že obširno poročal!. Glasbena Matica Je gojila vseh 50 let najvišjo umetnost ter je bila zaščitnica vsake dobre glasbe. Zapadla ni slepi strasti, dasi Je v prvi vrsti gojila slovenske in slovanske sklad- ---------- --------------- - - , ,er ,e D|.a vtvull ...........- be. V 50 letih svojega obstanka je Izvajanih kulturnih darov. Res, učili smo se j vami m slovenskimi napevi^ Bičarj^so | ^ipr^vojim stoletjem. ^ ^ j ^ ; g 2j0 te družbe je utrl ; la 328 skladateljev: 15!i Slovanov (48 Slo naj se pojo pesmi »na visho, koker en minuet*, ali »en star lashki marsh*, in »koker ta gmain teh salublenih pesem*. Posvetna, poljudna pesem se je držala stare ljudske tradicije. Bržčas so imeli tudi naši boljši glasbeniki svoj »convi-vium musicale*. Gotovo pa smo Imeli leta 1693 Akademijo delavnih učenjakov, li je leta 1702 pognala mladiko: Akademijo glasbo ljubečih mož (Academia philharmonicorum). Smoter Ji je bil gcv iiti tedanio moderno in umetno glasbo. Bohorič je nabral mno- j Nastopala je v cerkvah, pri koncertih, na . .1 -1------lit --'»tih. lin popevK, a doiiuhv .. ------------- , - - go sedobna glasbene literature med to slavnostlh m .zle tudi precej slovenskih popevk. Humanls Slovenske Jas-. " - Jakob Gallus-Petelin si je ustvaril svo, se na nizki stopnji .Od rta 1W« me^ Wnl sloc um-tre kontrapunktike ter hi- j muje družoa samo »Philbarmomscne ue .TI »JJ^ eLlTr ; svoiirai sklad- i selschaft*. Oklepala pa je vse domačine uii ocenjevalci s ovensKega ansevne- eiemeni. — uiruui i-iiiici.3k.ii".« '.!•",.".,«;, „„,. c evniimi sklad-1 "t emljenja očitajo, da živimo od nji- 1225. pozdravljali s slovenskimi pesnit-, h kot umetnik Slovenec s svojimi sklad ih kulturnlh darov. Res, učili smo se vami in slovenskimi napevi. Bičarj! so! bami pred svojim stoletjem ; i Nemcih in Italijanih ter pri raznih j prepevali pri nas v letih 1260 do 1349 v, Zelo razširjena le morala bi . sloven nanih kakor so drugI narodi dobili slovenskem jeziku. Tirolski vitez Volken- ska pesem reformacijske strine kajtl ^n kulturo pri Rirncih, BizantincihJ steinec (1367 do 1445) je vpletal v svoje j škof Hren, ta najizrazitejš prourefo.ma-k"'tU™. nH Rusih in nemške pesnitve slovenske reke in bese-; tor, Je dospel končno do sklepa, da tre- ; : ancozih in v novejši dobi pri Rusih in ugih. Korenine naše glasbene kulture i segajo globlje, kakor le v dobo nem-•3 in italijanske prevlade. Zgodovina vori o slovanskem petju in plesu med : . anki 430 do 480 po Kristu, na Atllovem aru so L 448. prepevale deklice slovan-e pesmi. Slovanska pesem in glasba is torej silno stan. Tudi Slovenci so :-branili vzlie vsem vplivom In borbam s tujstvom svojstva, s katerim so aadkrl-lievali sosede od zdavnaj: z srlasbo m nemške pesnitve slovenske de. Pod egido slovenske pesmi in glasbe so bili združeni naši godci in mestni piskači v bratovščini sv. Nikolaja (1288), in v znaku glasbe so bili združeni dečki, pevci, kurendlstl in kolednlkl. O u 14. veka dalje so Slovenci zastopani Jako častno na vseučlllšklh stolleah, »last' r.a Dunaju. Na slasbetif"« poprišču posebej ba sestaviti pr-o slovensko pesmarico, seveda katoliško. Pripravljal jo je 15 let, a končno se mu Je namera izjalovila. Odtlei se pojavljajo slovenske cerkvene I Glasbena in pevska umetno pesmarice: M Kastelic (1678 in 1682). la tedaj poglabljati in demokratiz.ratL Ahac Steržinar <172«). Mihael Paglavec, Anton Wider (1733), F. J. ReP«^ (177"), Redensklnl in drufi ter končno Blaž Potočnik. M-«l temi p.smlml In »apevi 1» ter je bila po večini članov nedvomno Movcnska. S pomočjo te družbe je utrl j baron Žiga Zois slovenščini pot na gleda- : vencev, 47 Cehov, 25 Rusov, 20 Hrvatov, liškl oder 1 11 P°!iakov !n 4 Srbe) ter 173 drugih na" Z Vodnikovo dobo se začenja narodno | rodnosti (97 Nemcev, 26 Francozov, 2! probuienie Leta 1780. se je rodila Zu-' Italijanov, 17 Skandinavcev, A Madžare. Panova opera »Belin*, a leta 1805. sc je * 2 Angleža, ' Španec). Leta 1882. Je otvo-ustanovila Glasbena šola v Ljubljani, i rila šolo, ki zavzema danes s svojimi — - -«— ------—st se je zače- • razredi že dve hiši ter je končno usta- novila najvišje izobraževališče za glasbe no umetnost, konservatorij. Delo Matice pa še ni dovršeno, ker kdor ne gre naprej, nazaduje. Na tekom stoletij polagoma zsrajenem temelju, M se ne da nikdar več uničiti, poide Matto« Hadkrt- j mo Jurja"siadkonjo, Ljubljančana (145« j Mo sevedj| ^ Anton"'Ned^. Anion i do vrhunca - .lo naivnega fifli* Bratje Cehi so nam poslali pionirje slovenske glasbene kulture. Leta 1820. Je prišel v Ljubljano Gašper MaSek In začel skladati slovciski skladbe. Za alim obogateli fiašo riasbeno literaturo Ce- do 15221, ki ie organiziral cesariu Mak-1 navlake. Takn svetuic Erpti, orjzanlsti Domača vesfi * Cenjenim naročnikom smo prilo-Sili izpolnjene položnice, ter jih prosi-fno. da poravnajo ž njimi zaostalo naročnino Se do konca leta, da nam tako olajšajo delo, ki ee bo ob Novem letu pomnožilo. Ako kateri naročnik, ki ima plačati naročnino še za tekoče leto, ne bi položnice prejel, naj jo reklamira r« upravi lista. — Upravništvo ,*J u t r a». Mariborskim naročnikom «Jutra» sporočamo, da je list v četrtek zaostal v Celju in došel šele s popoldanskim vlakom v Maribor. Neljube zakasnitve torej ni zakrivila uprava »Jutra*, temveč pošta. * Inozemske naročnike «Jutra» pro simo, da naročnino za tekoče in prih. leto čim prej obnove, ker bi sicer nastal zastoj v rednem dopošiljanju lista. Upravništvo »Jutra*. * Proslava rojstnega dne Njeg. Veličanstva kralja. Ministrstvo prosvete v Beogradu je odločilo, naj se rojstni tiau Njeg. Veličanstva kralja praznuje po vseh šolah dne 17. decembra t. i., četudi je ta dan nedelja. To velja namesto vsakega drugega obvestila. — Predsedstvo višjega šolskega sveta. 4 Kraljev rojstni dan. Ljubljanski mt«tni magistrat vabi vse hišne possst-nike in ostalo prebivalstvo, da okrase Jia rojstni dan našega kralja, dne 17. t. m svoje hiše in okna z državnimi ali narodnimi zastavami. * Velikodušen kraljev dar. Poročali f-mo že, da se je kralj na dan svoje krstne slave odločil pokloniti siromašnemu prebivalstvu onih krajev, kjer vlada pomanjkanje hrane, 30 vagonov koruze. Sedaj je izročil ministru za so-ujalno politiko 900.000 Din, s katero v-šoto bo vlada nakupila omenjeno množino koruze. * Naši oficirji v Franciji. Kakor poročajo iz Beograda., sta dne 14. decembra odpotovala v Francijo generalštab-na polkovnika Peter Kosid in Dušan •f-imovič ter generalštabni podpolkovnik Aleksander Dimitrijevič. V Franciji ostanejo eno leto, da prouče ustroj francoske armade po vojni. * Odlikovanja profesorjev. Na predlog ministrstva prosvete je kralj podpisal ukaz o odlikovanju številnih prosvetnih delavcev. Odlikovanih je veliko število ravnateljev in profesorjev vseh srednješolskih zavodov naše kraljevine. * Darujte knjige kot božični dar! Božič se bliža. Da obdarujejo mladino v slovenski Koroški, store Nemci vse. Ne rabimo naše mladine tudi mi. Dajmo ji mi, česar si najbolj želi in najbolj potrebuje — darujmo ji knjig. Spomnimo se naših slovenskih bratov! Darujmo, zbi-raimo knjige v prid njihovim knjižnicam. Napravimo jim še mi božičnieo Uslišan naj bo klic: »Darujte knjige za šolsko mladino!* Nabiralnik na Marijinem trgu v Ljubljani pozna skoro vsak! Ali pa oddajte, oziroma pošljite knjige, kolikor mogoče ohranjene, v pisarno »Gosposvefcskega Zvona*, hotel Štrukelj. — »Gosposvetski Zvon*. * Za predsednika Središujega zavoda za osiguranje delavcev je izvoljen industrijalec Pilepič, za podpredsednika pa s strani delojemalcev g. Pfeifer, tajnik Zveze privatnih nameščencev, te.r Marko Bauer, tajnik Saveza industrijalcev v Zagrebu. * Za generalnega ravnatelja Središ-njega zavoda za osiguranje delavcev ie imenovan dosedanji predsednik tega zavoda, bivši minister Viljem B u k -š e g, za ravnatelje poedinih oddelkov pa. dr. G1 a s e r, Milan Jaklič in I. M a t j a š i č . * Anton Goričar t- v Mozirju je rmrl v četrtek v visoki starosti 81 let gosp. Anton Goričar, poštar v pok. Pokojnik je bil 28 le župan Mozirja,, član okrajnega zastopa in ustanovitelj in načelnik gorr.jesavinjske posojilnice, načelnik okrajnega šolskega sveta in član upravnega odbora južnoštajerske hranilnice v Celju. Bil je tudi pni pod-".f ar os ta agilnega savinjskega Sokola. Rojen v Mozirju, je bil tekom svojega dolgega in dela polnega življenja duša narodnega življenja v gornji savinjski dolini in vedno odločen naprednjak. Živel je za blagor svojega rojstnega kraja in dobrobit svojega naroda, za katerega je gmotno in duševno mnc-go žrtvoval. Med vojno je bil pod strogim nadzorstvom avstrijskih vohunov. Svojo rodbino je vzgojil v strogo narodnem duhu in zavzemajo njegovi sinovi odlična mesta v slovenski javnosti. Kremenitemu narodnemu delavcu blacr spomin, preostalim pa naše iskreno so-žalje. * Volitev v Pokojninski zavod za nameščence. Volitev delegatov je razpisana na dan 5. februarja 1923. Tmeniki volilcev so razpoloženi od dne 19. dc-f -mbra 1922 do 2. januarja 1923; re-klamacijski rok je določen do vštevši 2. januarja 1923. Kandidatne liste, ki so pri volilni komisiji na raznotero, je treba vložiti do 2. januarja 1923 dopoldne 10 nre. Razglas je obavljen v 'Uradnem listu* za SI oveni io in v ^Dalmatinskem Glasniku*. Sicer pa opozarja na knjigo »Pokojninsko zavarovanje nameščencev*, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, ki prinaša »statut, pokojninski zakon in umesten komentar. * Kovani denar v premetu. Kakor tp uradno razglaša, se nikeljni in pak-fonasti kovani denar po 0-10 in 0-20 K izenačuio v vrednosti s kovanim denarje** po 0-10 ln 0-30 dinarjev kraljevi-« SHS. Avstro - ogrski železni kovani denar po 0-20 K s« izenačuje v vrednosti s kovanim denarjem m 0-05 Dia kraljevine SHS. Državne blagajne ka kor tudi posamezniki so dolžni sprejemati pri posameznih plačilih ta denar v oni količini, kakor se to predvideva za kovani drobiž kraljevine SHS. * Tolstojevi sorodniki v Jugoslaviji Ker ruska kolonija izpraznuje Carigrad, sta se zatekla v našo državo dva potomca slavnega ruskega pisatelja Leva Tolstega, grofa Peter ln Ciril Tolstoj, ki se nameravata začasno naseliti v Sarajevu. * Zastopniki sovjetske Rusije v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da so prošlo soboto prispeli v Beograd emi-sarji sovjetske Rusije. Delegacija je prispela preko Sofije. Vodi jo Korj?-skov. Razen vprašanja Rdečega križa bodo sovjetski odposlanci konferirali tudi z našimi oblastmi o repatriaciji ruskih beguncev. Kakor poročajo beograjski listi, se bo razpravljalo tudi o vprašanju ureditve trgovinskih odnošaje v med Jugoslavijo in Rusijo. * Iz državne službe. Višji agrarni zem-Ijemerec pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani Ferdinand Čermak je pomaknjen v šesti činovni razred. * Imenovanja pri Središnjem uradu za osiguranje delavcev. Za načelnike posameznih oddelkov pri Središnjem zavodu v Zagrebu so imenovani gg. dr. Holde-br, dr. Adžia, dr. Arselin, dr. Vizentin, dr. Ježič, inž. Hajnel, rač. svetnik Ko-rač in Mergelj. Za šofzdravnika zavoda je postavljen dr. Han. Za referente so imenovani gg. Velczek, Pavešič in dr. Rupert. * Revizija devizrega poslovanja bančnih zavodov. Nekaj časa sem vršijo posebne komisije finančnega ministrstva revizijo deviznega in valutnega poslovanja bančnih zavodov. Te revizije so se deloma že izvršile v Zagrebu, Beogradu in v Dalmaciji, te dni pa so se pričele tudi v Ljubljani. Semkaj je prispel inšpektor fin. ministrstva g. Acimovič, ka teremu so bili po nalogu ministra od tukajšnje fin. delegacije prideljeni kot člani komisije gg. Rozman, šef knjigovodstva čekovnega urada Burger, inšpektor fin. delegacije in Cirman, revizor fin. delegacije. Komisiji je prideljen po nalogu ministra, s strani pokrajinske uprave policijski nadzornik g. Habe. Komisija pregleduje po bančnih zavodih knjige, da ugotovi, ali se je njihov devizni in va lutni promet vršil po predpisih in da event, dožene profesionalne valutne špekulante. * Ljubljana, spomni se! Prejeli smo: Spominjam se let, ko je naš narod še tičal pod jarmom nenasitnih Germanov. Habsburžani so vladali našo slovensko zemljo, ukazovali in jemali, mi pa smo se jim morali klanjati in jih častiti po božje. Ne verujete?! Poglejte v preteklost, spomnite se samo rojstnih dni Habs buržana — cesarja. Predvečer in na dan njegovega rojstnega dne je biLa Ljublja na ovita v zastave, godlja, veselice, slavnostne predstave, vojaštvo, vrvenje po ulicah itd. Vse to je izražalo veliko navdušenost in ljubezen do habsburške hiše. Zakaj vam pripovedujem to? Poglejte, kako bo danes zvečer in jutri. Mnogo se jih bo celo vprašalo: Kaj je? — Rojstni dan kralja Aleksandra I., rojstni dan našega človeka. Navadno je bilo v šolah prosto ob takih prilikah. Ce je padel rojstni dan na nedeljo, so praznovale šole v soboto ali v pondeljek. Letos pa je pouk in se bere sv. maša v nedeljo. Meni se zdi to jako čudno. Ljubljana! Ti, ki si pozabila na Rapaflo, zaspano gledala na četrto obletnico ujedinjenja Jugoslove-nov, kako boš praznovala rojstni dan svojega kralja? — Glej, da ne zaspiš v svobodi, da ne boš sama sebi vpila v obraz: »Zaspana Ljubljana!* * Sodbo, ki vzbuja splošno pozornost, je izrekel te dni mariborski okrajni sodnik. Ob priliki sokolskega zleta je zahteval mariborski brivec Zahradnik od nekega češkega Sokola za striženje las 60 kron. z motivacijo, da je ta cena za dotični dan (sobota) predpisana K razpravi je bil poklican izvedenec, ki je potrdil, da je ob sobotah primerna dvojna cena za striženje las. Sodnik je proglasil to stališče za neutemeljeno, češ striženje las ne povzroča v sobotah prav nič več dela kakor druge dni ter je obsodil Zahradnika na 500 Din globe in 24 ur zapora Sodba je izzvala v brivskih krogih mnogo ogorčenja. Brivci opozarjajo, da je sobotna dvojna cena odrejena zato, da omogoči brivcem vršitev brivskega posla, ki bi sicer na škodo obrtnikov jako zastal. Vsakdo ima možnost si dati striči lase druge dni v tednu. Kdor hoče to opraviti v soboto, naj pla-ča več, ker striženje vzame brivcu mnogo zaslužka ki bi ga sicer imel s britjem. Zadeva se bo gotovo šo reševala v višji sodni instancL * Mestni magistrat celjski opozarja v posebnem razglasu celjsko prebivalstvo, da funkcionira vsled nekega defekta sa mo eden električni stroj. Ako se ta preveč obteži, preti nevarnost, da bo mesto več tednov brez električnega toka Naroča se največja štedljivost pri uporabi elektrike; zlasti je strogo prepovedano uporabljati električni tok med 16. in 18. uro za električna likala, samovare in električne peci. * Društvo Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani, ki je bilo v nemških rokah, že več let ni delovalo, ker so se njegovi odborniki deloma izselili, deloma pa so pomrli. Preostali odbornik, g. nadučitelj A. Likotar je »klleal ta »redo dn» 18. d»«embra na magistrat« »wtan*k, ki »• ga j« udeležilo zla« t i mnogo Slovenk. Volil 5c ie sačasni odbor »od »rsdsad- stvom primarija. g. drja. Ivana Jenka; odborniki so g. dr. Ivan Pintar, g. dr. Bogdan Derč in Fran Milčinski in gospe Vera Slajmerjcva Franja Tavčarjeva in Fernanda Majaronova. Tajnik je g. Pe-trovec. Ta odbor ima predelati zastarela pravila Potem se izvoli stalni odbor, ki prevzame društvene po6le. * Častni večer Sentpetersklli podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v proslavo odlikovanja postajenačelnika višj. nadzornika g. A. Ludvika z redom sv. Save HL vrste, dne 14. decembra v steklenem salonu na kolodvoru, je bil izredno prisrčen. Občinstvo iz vseh slojev je do zadnjega prostorčka napolnilo dvora no. Slavlja so se med drugimi udeležili pokr. namestnik g. minister Hribar s soprogo, pokr. podnamestnik g. dr. V. Bal-tič s soprogo ter zastopniki najrazličnejših ljubljanskih društev. Najmlajši Ciril-metodarji, trije malčki so v imenu šent-peterskih podružnic poklonili odlikovanemu g. Ludviku kito krasnega cvetja Poleg g. pokrajinskega namestnika gosp. Hribarja so pozdravili slavljenca in mu čestitali razni zastopniki in zastopnice ljubljanskih organizacij. Veselo razpoloženje eo dvigali godba Sokola L, zbor jugoslovanskih železničarjev in operni pevec g. L. Kovač. Večer je pokazal, koliko iskrenih prijateljev ima g. postaje-naSelnik Ludvik. * Novoletne odkupnica Kdor se hoče odkupiti cd novoletnih voščil in daril, ta kupi večje ali manjše število razglednic, «Oj kolokolo-koledo...», ki jih je izda lo Splošno žensko društvo v korist «Deč jemu domu* v Ljubljani. Koncert Od danes naprej vsako sredo, soboto in nedeljo koncert salonskega orkestra v kavami »Tratnik* na Sv. Petra cesti št. 23. Začetek ob pol 21. do pol 1. ure ponoči. Za obilen obisk se priporoča L. Tratnik. 443 * Nova tiskarna v Murski SobotL Iz Murske Sobote nam poročajo, da nameravajo tamkaj ustanoviti novo tiskarno, spojeno z knjigarno, knjigoveznico, trgovino s papirjem itd. Ob prvem razgovoru interesentov je bilo obljubljenih skoraj pol milijona kron. Upamo, da se projekt čim preje uresniči. * Kurjava za beograjske štipendiste. Na prošnjo rektorata beograjske univerze je ministrstvo šum in rud dovjlilo, da vsi dijaki beograjske univerze, Fate-rim je bila od države podeljena štipendija.. dobe brezplačno kurjavo iz skladi šča omenjenega ministrstva * Pastirica rešila potniški vlak. Ministrstvo notranjih zadev je podelilo znatno denarno nagrado pastirici Milici Mili-šičevi iz Gornje Glavske v Hercegovini, ker je na zvit in junaški način rešila pot niški vlak pred napadom razbojnikov. * Snežni meteži v južni SrbijL Beograjsko časopisje poroča, da je v okolici Prištine in Skoplja zapadel nad meter visok sneg. Sneži pa še neprestano in nastopil je tudi oster mraz. Kosovo polje je popolnoma zasneženo. * Velik požar v Tomaju. V noči od srede na. četrtek je v mlinu gg. Turka in Černeta v Tomaju na Krasu izbruhnil požar, ki je poslopje popolnoma uničil ter upepelil vse razon dveh strojev na nafto. Kako je požar nastal, ni znano tudi škoda še ni precenjena * Tovarna sulfida pogorela Iz Splita poročajo, da je v tamošnji okolici pogorela tovarna sulfida v Dugomratu. Požar je uničil glavno skladišče orodja ter zalogo karbida in cinamida. Delo v tovarni se je moralo ustaviti, škoda znaša več milijonov. * Samomor ruskega dijaka. Predvčerajšnjim zjutraj so našli v Beogradu na ulici mrtvo truplo mladega Rusa. ki se je ustrelil z revolverjem. V žepu je imel listek z napisom »Za moju smrt nikogar no krivim*. Dopnalo se je, da je samomorilec ruski dijak Georgije Jakovskij. Motiv samomora ni znan. * Tihotapstvo s smodnikom. Kakor smo poročali, se je v Mariboru nedavno pripetila velika eksplozija, k- rs žrtev je postal tamošnji puškar Cu.ič. Povodom te eksplozije je graška policija pri Cutičevem očetu, ki je puškar v Gradcu izvršila hišno preiskavo in našla 68 kg vojaškega in lovskega smodnika S tem se potrjujejo prvotne vesti, da je mariborski čutič iz Avstrije vtihotapljal smodnik. Stari čutič je baje iz Gradca pobegnil v Jugoslavijo. * Bivši konzul — goljuf. Marija Ka kovič iz Rajhenburga ter Antonija autej in Marija Wolf iz Črnomlja so zagrebški policiji prijavile, da so dne 12. ferem-bra prišle na ameriški kot zulat v Za grebu, d^ dobe vizum na polne listiui. V hišni veži jih je vprašal neki moški, ali potujejo v Ameriko. Zahtevat jo od njih potne liste ter od v-salj iet dola-jev za kolke. Vzel je 15 dolarjev ter odšel iz veže, češ da gn po kolke. Ni ga bilo več nazaj. Policiji se je posrečilo priti goljufu na sled. Izvrsd je baje že vor, podobnih goMafij. Goli-jf je dr. Ni-kola Manojlovii; tivši avstro-ogrski kon rul, sedaj bančni uradnik v Zagrebu, ki je dejanje tudi priznal. V njegov, miznki st- rs Sli še 17 d")'? rje v. Dr. Mano.lovič je bil izročen sodišču. * Drobne vesti V Streliški ulici v LJubljani je v shrambi I. nadstropja nastal požar, ki je napiavil 8000 kron škode. Mestna požarna bramba je ogenj hitro pogasila. — Iz ljubljanskega policijske ga okoliša je izgnan Josip Cvetko, ro poklicu zlatar, rodom iz Zagreba, ker je bil že večkrat kaznovan zaradi hudodelstva tatvine. — V ljubljanski okolici je v »adn-em fcm »»k! Jakob Trooee pregovarjal ljudi m iiseliter v Aanriiu, obljubljajo« ?.» flobra tlužbe, OroJinki so Trobea vtaknili v zaror, Gospodarstvo TRŽNA POROČILA. Zagrebška produktna borza (14. t m.). Malo ponudbe, še manj povpraševanja Številke značijo: povpraševanje in ponudbo. V dinarjih. Pšenica slavonska pariteta Zagreb 412.50, —; sremska parite-ko vagon Osijek 292.50, —; posušena franko vagon Novi Sad —, 820; moka sor-v Zagreb, 20 odst. kasa 615, 620: sremska franko vagon vtovorna posta ja baza »o* 602.50; fižol pisani franko Cakoveo —, 375. Novosadska produktna borza (14. t. m.) Pšenica baška 402.50 — 407.50, i ž 350, ječmen baški 290, oves baški 275.50 — 282.50, koruza suha 275, nova 192.50 — 218.75, v storžih 150, fižol beli 355, moka »00* 577.50, »0* 575, »2* 550, otrobi 162.50. Zagrebški žitni trg. Zagreb, 14. decembra. Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo v kronah: pšenica 1630 — 1650, koruza nova umetno posušena 1120 — 1140, koruza v storžih (Stokih) 600 — 620, rž 1350 — 1450, ječmen za pivovarne 1400 — 1500, za krmo 1250 — 1400, oves 1130 — 1150, fižol pisani 1475 — 1525. beli 1400 — 1500, moka »0* 2390 — 2440, »2* 2290 — 2340, »4* 2190 — 2240, za krmo 900 — 1050, otrobi drobni 750 — 800, debeli 950 — 1000. Tendenca nespremenjena = O vprašanju povišanja železniških tarif javljajo iz Beograda, da so vesti nekaterih listov, češ da se osebne tarife s 1. januarjem povišajo za 100 odst., ne-istinite. Povišanje tarife se je sicer obravnavalo, toda sklenilo se še ni nič določnega. Tozadevni predlog se je sicer v prometnem ministrstvu že izdelal, toda zaradi vladne krize se ne more odpra viti. = JugosloVansko-madžarska trgovinska pogajanja. Jugoslovanski poslanik g. Milojevič je izjavil novinarjem v Budimpešti, da so delegati, ki so določeni za pogajanja glede sklenitve jugoslovan-sko-madžarske trgovinske pogodbe za posleni sedaj s pripravami potrebnega gradiva Za enkrat ne more dati še nikakih pojasnil, kdaj se bodo pogajanja pričela, vsekakor pa se ne bodo pričela poprej, dokler se ne zaključijo pogajanja med Madžarsko in Češkoslovaško. =• Poštnim paketom, naslovljenim v Madžarsko, se morajo prilagati uvozna dovoljenja. Madžarska poštna uprava sporoča, da prihaja po pošti v Madžarsko mnogo blaga, čigar uvoz je vezan na posebno dovoljenje. Za paket, kateremu ni priloženo to dovoljenje, dovoljuje madžarska poštna uprava prejemniku rok 8 do 14 dni za nabavo tega dovoljenja. Če ga prejemnik v določenem roku ne predloži carinjatni pošti, se paket vrne pošiljatelju, ne da bi ga madžarska pošta prej odjavila. Zato je umestno, da pošiljatelji sami prilože takim poštnim paketom oziroma spremnicam potrebna uvozna dovoljenja. Točnejša navodil* v dobe pri vsaki pošti. = Cene soli v monopolni prodaji Za. kupniki soli morajo preprodajati preprodajalcem sol: drobno kuhinjsko sol iz Kreke po 250 Din (poleg tega za vrečo 11 Din), morsko sol kuhinjsko iz Senja po 240 Din (vreča 10 Din) za 100 kg točo zakupnikovo skladišče. = Sestanek vojvodinskih industrij cev. Prošlo nedeljo se je vršil v Subotici sestanek vojvodinskih industrijalcev. Sestanku je prisoetvoval tudi tajnik trgovinske zbornice v Osijeku, ki je izjavil, da bo nov devizni pravilnik stopil v veljavo s 1. januarjem 1923. Razpravljalo se je na zborovanju v glavnem o teiko-čah pri uvozu sirovin zaradi omejitve uvoza, kar bi moglo dovesti do ustavitve ali omejitve nekaterih obratov. = Produkcija olja pri nas znaša po podatkih poljedelskega ministrstva 1200 va gonov v vrednosti 12 milijonov Din. Borza dne 15. dee, Zagreb, devize: Dunaj 0.1375 — 0.1425 Berlin 1.10 — 130, Pešta 335 — 3.65, Bukarešta 49.25 — 50.75. Milan 375 — 379, London 346.50 — 351.50. Newyork 74.50 — 75.50, Pariz 537.50 — 542.50, Praga 228.50 — 231.50, Sofija 57, Švica 1525, valute: dolar 73.50 — 74.50, češke krone 225.50 —■ 228.50, madžarske 3.45 — 3.75, funti 341.50 — 346.50, leji 50, švic. franki 1515, lire 371 — 375, efekti: Jadranska banka 300, Ljublj. kreditna 200, Slavenska 103 — 104, Trbov. premogovna družba 280 — 315. Beograd, devize: Bukarešt 48, Berlin 1.10 — 1.20, Dunaj 0.1275 — C.1375, Pešta 3.75 — 3.85, Solun 105.50, Pariz 530, 2eneva 1415, Milan 374 — 378, Newyork 74.50, London 347, Praga 240. Praga, devize: Berlin 0.40S — 0.505, Curih 611.75 — 614.25, Milan 166.75 — 168.25, Newyork 32.175 — 32.575, Beograd 32 — 32.50. Curih: Berlin 0.07125, Newyork 526.87, London 24.49, Pariz 38.30, Milan 26.60, Praga 16.15, Budimpešta 0.2275, Zagreb 1.50, Bukarešta 3.19, Sofija 3.95, Varšava 0.0325, Dunai 0.0075, avstr. žit krone 0.0076. Dunai, devize: Zagreb 189.75 - 190.25, Beograd 759 — 761, Berlin 9.45 — 9.75. Budimpešta 29.75 - 29.85, London 328.400 — 329.000, Miten 3546 — 3554, Newyork 70.675 — 70.825. Pariz 5094 — 5106, Praga 2137 — 2143, Sofiia 544.50 — 545.50, Varšava 355 — 365, Curih 13.410 — 14.440, valute: dolarji 70300 — 70.600, lire 3512.50 — 3527.50, dinarji 747 — 751. Odgovorni urednik Fr. Brožovit Lastnik in Izdaiatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL Vremensko poročilo Ijjnbljana, 15 decembra 1922. Liubliana 3Qfi m nad mnrjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračua temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine mm Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . >>unaj ■ . Pra^a « . Inomost, . V LJubljani 7. 14. 21. 7 7. 7. 7. 7. barome 771-2 768-8 7«aa 771-5 774 5 770-9 769-9 775 4 ter neatan.. te -4-1 38 — 10 —20 — 7-0 -40 —3-0 —12-0 mper. nizka. 6 sever n » brezvetra n ti jug. rzh. brezvett* olnce vzhaja megla jasno n me?la jasno megla jasno megla >b 7 39. zahaja ob 16-13 Vreče, drobno so! in vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka Sž^C-RAMT, KRANJ ter kupuje najvišje poljske pridelke in siiiie gobe. 1351 ovono sob za takoj ali tudi pozneje se vzame v najem. Eventualno tudi dve sobi V poštev pride samo pohištvo. — Ponudbe se prosi na upravništvo »-Jutra* pod šifro »Osamljen*. Gonijesavinjska posojilnica v Mozirju naznanja tužno vest, da je nje ustanovnik in dolgoletni načelnik, gospod Anton Goričar poštar v pokoju v četrtek, dne 14. decembra ob 11. uri predpoldne po dolgi mučni bolezni, v starosti 81. let umrl. Pogreb blagopokojnika se vrši v soboto, dn® 16. decembra ob 11. uri predpoldne. Zaslužnemu možu blag spomin! V Moziriu, dne 14. decembra 1922. Nače^nišlvo. j Claude Farrtre: 16 Obsojenci Lastnik stanovanja je doma. Druga 3va možakarja sta le njegova gosta. Tajnika, nastavljena, plačana tajnika . . kajti ta mož, ki 6tanuje v tem stanovanju in ki je delavec, je le tudi sam neke vrste delodajalec, ki ima svoje nameščence. Ta mož živi in gori za svobodo, to je za samovoljo, in je prepričan pristaš jednakosti, torei bajke. Ta mož torej tudi kupuje svobodo drugih, ker je to potrebno za njegove ids-je in namene, in on greši proti jednakosti s tem, da brezobzirno vlada drugim ljudem, da jim sploh vlada, in še posebno, da jim brezobzirno vlada ka kor tiran nad sužnji Vse to pa v dobri veri in v zvišenem. visokem namenu. Ta mož ni niti varalica, niti nesposobnež. Nasprotno: mož ima visoko inteligenco in vroče srce, zares 6rce, ki se je vdalo domišljiji in nemogočim že-ijam, — pa čigavo srce še ni nikdar želelo nič nemogočega? —. mož ima voljo močno, brutalno, krepko. Vrhu tega je učen, je 2e slaven in je že bil slaven, predno je izpregledal in se podal v Damask in predno je iz vladajočega razreda preskočil v razred, ki misli. da je zasužnjen. Izkratka, ta delavec ie nekdaj bil inžener. Se pred tremi leti. Takrat se je pred nedavnim Kamenolom dva orala, za industrijo cementa in gradbenega kamenja, blizu kolodvora, se proda. Pojasnila daje pisarna dr. Flego, Kočevje. 4252 Takojšnje stanovaiije. Zaradi od potovanja prodam novo eno-nadstropno hlSo z vrtom v sredini mesta. Kupcu moderno stanovanje s štirimi sobami 8 Pletene ženske svltar Je, šale in drugo zimsko obleko iz domače in banaške volne po konkurenčni ceni se uobi ali naroči pri Alojziju bazarju, strojno pletenje. Žirovnica 3o, Gorenjska 4235 Svokolesa, 121 mali motorji, otročji vozički, šivalni stroji in pnevmatika najceneje. »TRIBUNA« Ljubljana, Karlovska cesta 4. Bukova drva i20 I na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga drva leeua družba »Ilirija«, Ljubljaua, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Torike srečke po 400 zlatih frankov, najboljši. pod mednarodnim jamstvom in mednarodno kon trolo stoječi papirji, igrajo do leta 1974. z vedno večjo gotovostjo, vsako leto Sest žrebanj z slavnimi dolt iki po 400 in 200 tisoč frankov v zlatu in mnogo drugih dobitkov (vsaka srvčka zadene), proda ali zamenja za b'aeo ali živež samo radi slabe plače državni uradnik. Pisma pod »Ugodno«, poštno-ležeče, Ljubljana. 4^48 Prodado se 4260 po ngodni ceni tri zrezki »Goldene Le er» in tri zvezki »Sang nn.l Klang«. Povprašati je v Novi založbi. Prodam tri lepe skoraj nove damske kosti e, in kopalno banjo za sedeti. Naslov pove upravništvo »Jutra«. 4247 Tri tisoč kil orehov imam naprodaj, cena po do- govorum, dobava takoj, istotako prodaja jabolka m kupuje vse deželne pridelke. Ivan Jereb, trgovec in posestnik, Dobrava, Gorenja vas. Prodam radi rodbinskih razmer tri- nadstropno hišo, skoraj novo, v bližini kolodvora v Ljubljani za 280 000 Din proti gototini. Pismenavprašanja pod »Ugodna prilika« na upravo »Jutra«, Ka brano ln stanovanje se sprej ne dijak nižje šole. Naslov pove uprava »Jutra«, Soba, 4260 čedno meblirana, z električno razsvetljavo, po možnosti v sredini mesta, išče b 1. januarjem ali takoj soliden, miren bančni unduik. Cenjene ponudbe pod »Soliden uradnik« na upravo »Jutra«. 5000 kron nagrade dobi, ki preskrbi mirni stranki s tremi diužiuskimi člani stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob s kuhinjo, pritiklinami in, če mogoče, s kopaluico, tudi v novi zgradbi. Cenjene pinudbe je poslati upravi »Jutra« pod »Mirna gtrauka« Dve mladi Gorenjkl, veselega značaja, želita raa-nja z dvema enakima gospodoma v svrho korespondence. Dopisi s sliko naj se pošljeja pod »Jela in Vida«, poštno-iežeče Kranj. 4253 Tri gorke Gorjanke iščejo korespondence z gospodi, ki se ne ustrašijo oguja. Dopisi naj se pošljejo pod »Ojstrica, Meniua in Einka« na upravo »Jutra«. 4251 Prijatelji vrtnarstva se vabijo k pristopu t društvo »Vrtnarska šola«. 4246 Klinika za punčke (lutke), Nunska ulica 19/11., spre.ema v popravilo vsakovrstne punčke vsak dan od 2. do 7. ure popoldne. 4267 Praktična darila za božič in novo leto Fino perilo za dame in gospode, žepne rute, namizne garniture, kompletne opreme za neveste, dobite najceneje pri tvrdki Hed- Sare v Ljubljani Selenburgova ulica štev. 5. 4092 etika pri!:ka! Prodaja se skoro nova i moderno gradjena kuča trokatna sa ulice 1 u dvorištu na najljepšem mjestu u Zagrebu u bližini državnog kolodvora, , Šenoina ulica. — Kupac može i stan dobiti. — Pismeni upiti Zagreb, i Fretinac 118, a usmeni Šonolna ulica 16/11. kat Josip Pavešid. 4264