UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj ia ornznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • : :	.	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K o’40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo c3loletno K 26'40; za :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: ;
Posamezne številke po 8 vin*
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	*•
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
———	Reklamacije lista so poštnine proste. .........
Stev. 380.
V Ljubljani, v soboto dne 13. julija 1912
Leto II.
Pravica in milost.
_ kjer nc cvete klerikalna hinavščina tako ciljno, kakor v ljubljanskem občinskem svetu; sleparska demagogija si je tukaj nadela »socialno« krinko in s to maškarado misli voditi za »os ljudi, ki sodijo bolj po površni sliki, nego da bi posegali v globočino. Kadarkoli 7;ne klerikalec v občinskem svetu, bi človek lahko stavil, da sc bo v njegovem govoru parkrat ponovila beseda »socialno«. Pri tem pa ni kmalu klike, ki bi bila v resnici bolj nesocialna. kakor ta koinpanija. ki bi izpremenila v sedanjem družabnem redu le to. kar bi mogla nadomestiti z institucijami iz srednjega veka.
Posebno radi delujejo klerikalni deklama-torji z dobrodelnostjo. Vsak trenutek imajo kakšen predlog »za reveže«, vsak čas bi kaj reformirali miloščine, blebetanj,'! o usmiljenju ie toliko, da sc Človeku že gabi. in vse to prodajajo svojim ovčicam za »socialno delo«; če pa kdo misli, da izhaja vse to le iz nevednosti m hoče pokazati, iz česa izvira socialno vprašanje. tedaj se njihovi kričači zadero. kakor da se je naselila meiiažeriia v zbornico. Mila jagnjeta se hipoma izpremene v hijene.
Razume se. da se ne bomo s klerikalci nikdar sporazumeli o socialnem vprašanju; zakaj nasprotja med nami in njimi se ne tičejo posa-^^vilPOiaV?Y- ,netode 'n taktike. Razlike so iimn .. ..Ta?	11	.s?	temelji,	na	katerih sto-
jmo različni so cilji, za katere se bojujemo, ivieriualci hočejo ohraniti podlago sedanjega re.da> hočemo ustvariti novo tlruzbo. Zfcnje je večno veljaven zakon, da morajo biti na svetu reveži in hogatini; mi hočemo doseči razmere, iz katerih izgine revščina. Za nas je socializem znanost, ki mora preiskavati vzroke, dognati posledice in nam pokazati nova pota; zanje je vse dogma. Mi hočemo izvedeti resnico, oni pa vprašujejo, kaj pravi Papež.
No. zadnji papež. Lev XIII.. je v svoji encikliki »Rerum novarum«. povedal, kako ima cerkev presojati socialno vprašanje: »Delavec naj se zadovolji s tem. da ie delavec, poslušen naj bo svojemu gospodarju in naj bolj misli na drugi svet. kakor na to solzno dolino, gospodar pa naj ne pozabi* da ie navsezadnje tudi delavec človek pa nai bo usmiljen z njim. In zdaj 1 nam pojo to pesem usmiljenja, da nas že bole ušesa od te zlagane melodije.
Zavedno delavstvo sc jim bo za vse to • usmiljenje prav lepo zahvalilo; njegov cilj je namreč družba, v kateri sploh ni treba tega bajeslovnega usmiljenja, tega bolehnega, pod steklom vzgojenega cveta in izkoriščanju in odiranju zgrajene kapitalistične družbe. Vse to slavljeno in opevano usmiljenje ne obstoja toliko za ljudstvo, kolikor za ljudi, ki potrebujejo revščino in reveže, zato da bi z drobtinami. katere jim dajejo, odvrnili fjudstvo od spoznanja, da je opeharjeno ne za drobtine, ampak za bogastva.
Izkoriščanje in dobrodelnost sta dvojčka, ki ju pozna zavedno delavstvo že predobro. Največji zatiralci so navadno veliki prijatelji »svojih« delavcev. Tekom leta izprešajo mili-lone iz njih kosti in krvi; enkrat na leto pa Prirede slavnost, plačajo za par sto kron piva in za par sto krori klobasic, se dajo še slaviti od ljudstva - - vse skupaj pa vendar le zato,
    --------------------------
EMILE ZOLA s
R.m.
(Dalje.)
Namigujoč na svoje dete, na ta živi dokaz njegovega moštva, se je smejal preglasno, pre-orutalno. Je li trpel, da se mu je napravila guba okrog ustnic in jih razmaknila, da so se pokazali beli zobje? Čutiti je bilo, da se je tresel, da se je bojeval s tajno, viharno strastjo, katere ni priznal niti sam sebi.
»Veste li tudi drugo novico, dragi abbe?« je živahno nadaljeval. »Ali so Vam povedali, Aa ima priti grofica?«
Tak° je imenoval Benedeto iz navade; pozabil je, da ni več njegova žena.
, , »Znano mi je; pravkar so mi povedali«, je odgovoril Pierre
Obotavlja, se Jv. nekaj časa, preden je do-presenečenje?treb0’ da prepreči vsako mučno ni nj(^t0V|	videli	tudi kneza Darija, ker
El' Sr' V NafoIi’ kakor sem Vam bil de-
kakšna zaprdfa « S* * Zadnii hip P°iavila
S?' 'e * -
»O tudi bratranec je poleg! No, torej ju bomo videli, kar oba!«
Med tem, ko sta se prijatelja <_elje razgo-varjala, je obmolknil, premagan od navala res-P*h misli, ki so ga silile na preudarjanje. Potem Je s kretnjo prosil za odpuščanje in se je umakni glc?b?keje v prezidek, vzel listnico iz žepa, iztrgal list, in zapisal le z nekoliko debelejšimi Potezami s svinčnikom sledečih par vrstic: »Legenda trdi, da raste Judeževa smokva, smrto-osna vsakomur, ki hoče danes ali jutri polip a.pape^’ zope* v Frascatiju. Ne jejte zastrup-kou *.srnokev’ n? da*te ne svojim ljudem ne Vložil je Ust, zalepil s poštno Pre^V °’ in naPisal naslov: »Njega prečastiti in to »n 1 eminenci kardinalu Boccaneri.« Ko je
-	Det vtaknil v žep, si Je globoko oddahnil
r a se bo dalo to delavstvo prihodnje leto zopet na enak način odirati.
To. kar, zahtevamo mi. je pravica, ne pa miloščina. V tem boju seveda ne bomo nikdar našli klerikalcev na svoji strani, zakaj v družbi. v kateri bi veljala enakopravnost, v kateri bi vsakdo s svoiim delom lahko prišel do blagostanja. v kateri ne bi bilo beračev in revežev — v taki družbi ne bi bilo prostora za klerikalni napuli, za klerikalno gospodoval-nost in za klerikalno »usmiljenje«. Vsa klerikalna blagodušnost. vsa njih* ljubezen do revežev'tudi ni nič drugega, kakor sredstvo, da si 01: .;*!*.jo in utrde vlado. Miloščina, odpadki od bogato obložene mize. od katere so odgnani prav tisti, ki s jo pogrnili, naj povečajo med ljudstvom čut odvisnosti od svojih »dobrotnikov«. čut lastne slabosti, naj uničijo volj0 do pravice in bojevitost, skratka naj pomagajo raztegniti sedanje razmere na večnost.
Na to vabo pa zavedno delavstvo ne pojde. Kar ima zahtevati od življenja, je vse kaj drugega kakor nekoliko »almožne« in par sladkih besed. In zato pojde zave.diio delavstvo ne oziraje sc na klerikalno hinavščino in na demagogične obljube svojo pot. da si pribori z lastno močjo popolno pravico, za katero ga hoče črna tolpa opehariti s sladkimi lažmi.
Delavsko gibanje v Bosni.
Pozdravi in volitev predsedništva._____
Kongres otvori predsednik glavnega odbora sodr. Kapo**, pozdravi došle tuje delegate: sodr. Skareta, za avstr, nemško soc. demokratično stranko, sodr. Korada, za socialno demokracijo Hrvaške, sodr. Tucovlča, za socialno demokracijo iz Srbije in sodr. Dugtnedžljeva za socialno demokratično stranko iz Bolgarije. Kakor na strokovnem kongresu je tudi na tem zboru policija v polni moči zastopana in nado-mestuje druge okraske in dekoracije pri vhodih in okolu delavskega doma.
Po izvolitvi sodr. Kaporja in Trifunoviča y predsedstvo, podeli predsednik besedo vnanjim gostom.
Sodr. Skaret: Izjavlja, da avstrijska socialna demokracija z najživahnejim interesom zasleduje delo edine politične stranke v Rosni, katera ima v svojem taboru bosansko ljudstvo, in obljubiije pripravljenost avstrijskih spdrugov-k nadaljni pomoči in eventualni intervenciji. Akoravno vladajo v Bosni še tako nazadnjaške politične razmere, vendar konštatira mal napredek. Pred tremi leti namreč, ko je došel v Sarajevo na kongres, je bil od policijo takoj pri izstopu na kolodvoru nadlegovali, medtem, ko ga je danes šele v zbornični dvorani nadlegovala. V nadaljnem govoru poživlja bosanske sodruge k vstrajnemu delu in izgraditvi politične organizacije, kar bode edino sredstvo, da se zlomi današnja policijsko in militaristično nazadnjaška vlada.
Sodr. Korač: Tudi ta konštatira sličen mal napredek, kakor sodrug Skaret, kajti pred tremi leti je bil v Sarajevu na kolodvoru prijet in s prvini vlakom zopet odgnan. Prinaša pozdrave iz dežele absolutizma, brezustavnosti, a konsta-tira, da socialni demokratje Hrvaške tudi v tem brezustavnem času žive in prosto dihajo, ker
in tedaj se je zopet lahko smejal.
Nekakšen nepremagljiv, neprijeten občutek se ga je bil polotil, od nekakšne daljne groze je bil otrpnil. Ne da bi bil prišel do kakšnega določenega sklepa, je čutil potrebo, da se zavaruje zoper izkušnjavo kakšne podlosti, kakšne možne strahote. Ali nikakor si ne bi bil mogel razložiti idejne zveze, ki ga je silila, da je napisal one štiri vrstice takoj, brez odlašanja, pod kaznijo največje nesreče. Le eno gotovo misel je imel; Ko zapusti ples, vrže pisemce v nabiralnik palače Boccanera. Zdaj je bil miren.
»Kaj pa Vam je, ljubi abbč?« je vprašal, vpletaje se zopet v razgovor. »Saj ste se popolnoma zmračili.«
Ko mu je Pierre povedal slabo vest, da je njegova knjiga obsojena in da ima le še edini jutršnji dan za delo, če noče, da bo njegovo potovanje v Rim poraz, je vzkliknil, kakor da mu je treba razburjenosti in omotice, da more kljub vsemu še upati in živeti.
»Kaj to, nikar ne izgubite poguma. Človek izgubi pri tem vso svojo moč. Dan je dolg, v enem dnevu se lahko veliko stori. Ena ura, ena minuta zadostuje usodi za delo, da izpremeni poraze v zmage.«
In ves mrzličen je dodal;
»Pridite z mano, pojdiva v plesno dvorano. Kakor je videti, je tam prekrasno.«
Pierre in Narcisse sta mu sledila, on pa je izmenjal še zadnji nežni pogled z Lizbeto; vsi rije so si z velikim naporom izkrčili pot in so ftransko galerijo z naglim valovenjem zensKin kril, z množino tilnikov in ramen, iz katere se je dvigala življenje porajajoča strast, vonjava ljubezni in smrti.
Deset metrov široka in dvajset metrov dolga galerija se je razvijala v brezprimerni krasoti. Njenih osem golih oken brez zastorov m brez zagrinjal je gledalo na korzo in obža-revalo nasprotne hiše. Vladala Je bleščeča svet-loba; sedem parov ogromnih marmornih lesten-cev so celi snopiči električnih žarnic izpremi-njali v velikanske solnčne baklje, gori ob kar-
čuti vlada njih moč, ljudsko silo, katere ne more in ne bode mogla nikdar streti.
Sodr. Dmaedž-jiv: izjavlja, kako'potrebno je socializmu, da je internacionalen, kako potrebna je internacionalna vzajemnost vseh socialističnih strank proti zjedinjenemu kapitalizmu.
V	Bolgariji imajo, ker je vsa buržvazija v enem taboru, h enega protiijudskega vraga, a v Bosni in Hercegovini kar tri vrage, srbsko, lir-vatsko in muselmansko buržvazijo. Zaradi tega bode pa tudi bosenski in hercegovinski prole-tariiat trikrat jačji v svojem boju, ko je bolgarski ir pozdravlja v tem upanju sobojevnike.
Sodr. Tucovič: Kal pomaga našim sovražnikom orožje, sabije m topovi, ko jim socializem jemlje s svojo notranjo silo brez brahialne sile srca in glave vsega ljudstva? Ne borimo se z nožem in puško v roki. temveč s silo socialistične ideje. Ta nova hiša bosenskega proleta-rijata- kjer prvič zboruje pravi bosanski parlament, naj bo sokol, ki bo zletel med vse bosensko ljudstvo in privedel vso dosedaj tlačeno maso v tabor socializma.
Sodr. Hrisafovlč prečita nato došie brzojavne in pismene pozdrave: internacionalnega biroja, nemške socialne demokracije, ogrske socialne demokracije, iz Splita itd.
Proti razmeram na Ogrskem in Hrvatskem se sklene najostreji resoluciji, kateri sta bili po predlogu sodr. Hedžija in Jnkšiča soglasno sprejeti.
Omeniti je treba, da je bil na tem zborovanju drug. bolj evropski komisar, čemur je pripisovati, da so bile te resolucije pripuščene, ne da bi policija prepovedala debato o njih.
Blagajniško in tajniško poročilo.
Poroča tajnik sodr. Hrisafovič.
-	V svojem stvarnem poročilu navaja, da se ic imela politična organizacija v pretečenem ponovnem letu boriti proti najreakdonarnejšim sredstvom policije in vlade. Zabranjevalo se je javne shode brez vsakega vzroka, tudi shode po 8 2. in delalo največje ovire hišni agitaciji. In kar ni zmogla policija in vlada, sta pomagala nazadnjaštvo drugih političnih strank in domača buržvazija, katera ie ena najžalostnejših priveskov svetovne buržvazije. In dokler ne bodeta ležala ta dva činitelja nazadnjaštva kot mrtveca pred nami, ne poneha boj, ne zgubi proletariat Rosne in Hercegovine poguma.
Ne samo vlada in policija "kompromitirata in ovirata vse ustavno življenje, največ škode prinaša deželi tudi sedanji sabor.Ta sabor je naj-večje zlo v Bosni in glavni boj bosensko-herce-govskega proletarijata je boj proti današnjemu saboru, ki je največji klečeplazec vlade in ob enem ponižen lakaj Dunaja, Pošte in domače fevdalne gospode.
Kljub vsej tej servilnosti ne more sabor delovati, ker nima v sebi nobene življenjske moči, ker nima za seboj prebivalstva Bosne in Hercegovine. Tudi poset Bilinskega ni temu brezde-delju pomagal. Ako se hoče, da pride za življenje sposoben sabor na površje, ako se hoče, da pride narodna volja do izraza, potem je revidirati vso ustavo, uvesti nov volilni red, po katerem bo izvoljen sabor, ki bode samostojno odločeval v vprašanjih, tikajočih se Bosne in Hercegovine.
Politična reorganizacija se zaradi krize na
gospodarskem polju ni mogla tako razviti, kakor bi bilo želeti. Dvignilo se je število politično organiziranih v tekočem letu od 2077 na 2445 in ustanovile so se 4 nove podružnice. V prihodnjem letu bode glavna skrb politične stranke, da po možnosti tudi politično organizira vse člane strokovnih organizacij.
Sodr. Glumač apelira na delegate, da z vso močjo delujejo na izgraditvi politične organizacije. da na ta način pomorejo stranki do denarja, brez katerega se stranka ne more lotiti večje agitacije.
Sodr. Rezač je mnenja, da naj pokaže politična organizacija v svojem delovanju malo več eneržije in malo manj potrpežljivosti s sedaniim policijskim režimom.
Sodr. Delič stvarno kritizira tajnikovo ». ročilo in očita glavnemu odboru, da ni uporabil vse svoje moči za i/.graditev političnih organizacij. Stranka napravlja premalo shodov in predavanj in se premalo briga za provinco.
V	zaključni besedi odgovarja sodr. Hrisafo-vič na očitanja, da ne leži glavna krivda nezadostnemu napredku politične organizacije v glavnem odboru. Da niso vsi strokovno organizirani tudi politično organizirani, je umevno, ker ni vseh strokovno organiziranih prištevati med socialiste. Treba bo najpreje pridobiti strokovno organizirane za socialistične ideje in potem se bode vsakdo tudi politično organiziral. Da politične organizacije niso same napravljale več shodov, je razlagati na ta način, da imajo strokovne organizacije svoje redne skupščine in predavanja, kamor prihajajo vsi politično organizirani.
Ko izjavi kontrolna komisija, da je našla vse poslovanje blagajništva v popolnem redu, se pri nato sledečem glasovanju sprejme blagajniško in tajniško poročilo z odobravanjem na znanje.
O »akciji za promjenu izbornog reda i po-litičke slobode« referira sodr. Jak&ič.
Prevlast Avstrije in Ogrske v upravi Bosne in Hercegovine ne dopušča, da pride narod do samouprave, temveč uzakonjena je prava brezpravnost. Ustava je odvzela saborski kompetenci vsa najvažnejša vprašanja in na ta način vzela saboru vso možnost, da bi razpravljali o življenskih vprašanjih naroda Bosne in Hercegovine. Kar sabor zaključi še ni zakon, ampak odobriti morajo to. še vse tri vlade, skupno finančno ministrstvo in vladar. Taka ustava je iluzorna in se je v praksi tudi kot taka pokazala.
Današnji volilni red, ki sloni na konfesionalnem in kurialnem sistemu, deli ves narod v
tri verske tabore in je vzrok, da ne pride na površje tak sabor, ki bi bil zmožen plodnega delovanja. Ta volilni red ima pa tudi to posebnost, da hoče reprezentirati neko univerzalno rešitev volilnopravnega vprašanja. Volilni red za sabor Bosne in Hercegovine je tajen in javen, ima cenzus in splošno volilno pravico, direktno in indirektno, enako in neenako volilno pravico. Kaj se hoče še več!
Narod Bosne in Hercegovine pa tudi ne uživa najmanjše politične svobode. Zabranjena je vsaka svobodna beseda in razvijanje časopisja je z največjimi šikanami otežkočeno.
Zaradi tega zahteva tozadevna resolucija najenergičnejši boj za revizijo ustave, uvedbo
nišah pa so se pletli iz drugih, od svetlobarvnih cvetlic obdanih svetilk čudoviti venci iz ognjenih cvetlic, iz tulp, potonk in rož. Stari, z zlatimi trakovi obšiti baržun stenskih tapet se je žarel kakor v odsevu ognja. Ob vratih in oknih so visele stare čipke iz barvne svile, v katero so bile tudi uvezene cvetlice, krepke in žive. Ali zaklad brez primere, kakršnega ni nikjer drugod na svetu, je bila zbirka umetnin pod krasnim, z zlatimi rozetami okrašenim stropom. Noben muzej nima lepših. Tu so bile slike Raf-faela, Tiziana, Rembrandta, Rubensa, Velas-queza, Ribere — veleslavna dela, ki so se v tej nepričakovani razsvetljavi hipoma pokazala v zmagoslavni mladosti, kakor da so se zopet vrnile v nesmrtno življenje genija. Ker sta imela Priti Njiju veličanstvi šele opolnoči, so pravkar otvorili ples; valček je zibal pare, prosojne toalete so se vile skozi bleščečo množico, redovi in drago kamenje, z zlatom izvezene uniforme in z biseri obšite obleke so plavale po neprenehoma se razširjajočem valovju baržuna, svile in atlasa.
»To je resnično čudovito,« je dejal Prada s svojim nemirnim obrazom. »Pridite semkaj, postavimo se zopet k oknu. Ni ga boljšega prostora, če hoče človek dobro videti in se varovati sunkov.«
Izgubila sta Narcissa, in ko sta Pierre in grof naposled dosegla zaželjeni kotiček, sta bila sama. Na nizkem odru v ozadju nameščeni orkester je pravkar končal valček in plesalci so zopet počasi korakali z vzhičenimi in omamljenimi obrazi skozi naraščajoče valovje množice, ko se je pojavilo nekoliko oseb, ki so s svojim vstopom povzročile, da so se takoj vse glave obrnile tja. Donna Serafina v rdeči atlasni obleki, kakor da nosi barvo svojega brata kardinala, Je vstopila kakor kraljica. Vodil Jo Je konzistorijalni odvetnik Morano. Se nikdar ni bila bolj stegnila svojega tenkega, dekliškega pasu. še nikdar ni izražalo njeno trdo, z velikimi gubami premreženo in od belih las komaj oblaženo starodeviško lice tako trmaste in tako
zmagovite sile. Diskretno, pohvalno mrmranje se je razširilo; bilo je nekaj kakor splošna razbremenitev, zakaj rimska družba je brezpogojno obsojala, da je Morano nedostojno prekinil tridesetletno razmerje, kateremu so se saloni privadili kakor pravoveljavnemu zakonu. Govorili so o nemogoči muhasti zaljubljenosti,
o	neki mali meščanski dami, o slabi pretvezi za prelom, ki naj bi jo bila podala takrat še dvomljiva Benedetina razporoka. Razdor je trajal skoraj dva meseca, in jezil se je ves Rim, ki še vedno goji kult dolge, nežnočutne ljubezni. Zato je genila sprava vsa srca kot srečna posledica ta dan pri koncilski kongregaciji dobljenega procesa. Skesani Morano, donna Serafina ob njegovi strani —* to je bilo prelepo, to je bila zmaga ljubezni; zdaj je bila dobra šega rešena in vse zopet v redu.
Ali še večja je bila senzacija, ko se je izza svoje tete prikazala Benedeta, vstopajoča na strani Darija. Ta mirna ravnodušnost napram običajnim pojmom spodobnosti, ta zmaga njene priznane, vpričo vseh ljudi slavljene ljubezni tisti dan, ko se je razveljavil njen zakon, je bila videti kakor lepa drznost, kakor junaško kljubovanje mladosti in nade, tako da Ji je bilo ob mrmranju splošnega občudovanja takoj odpuščeno. Kakor Celiji in Atiliju so se jima odpirala vsa srca zaradi sijaja lepote, v kateri sta žarela, zaradi izredne sreče, ki se jima je bleščala na obrazih. Dario, še bled izza dolge bolezni, Je imel ob svoji nekoliko slabotni nežnosti, s svojimi lepimi, čistimi, otroškimi očmi, s svojo rjavo brado mladega boga. nekaj prostega in ponosnega na sebi, v čemer se je izražala vsa stara kneževska kri Boccanerovih. Benedeta, zelo bela izpod svoje krone iz črnih las, zelo mirna in premišljena, se je prijetno smejala. Ta njen smeh je bil jako redek, ali njega dražest je bila neodoljiva in zapeljiva; izpremenil jo je in Je dal njenim nekoliko prekrepkim ustnicam cvetličen Čar, neskončnost njenih velikih, temnih. nepredornih oči Je pa napolni! z nebeško jasnostjo.
narodne samouprave v občini, mestih in deželi in upeljavo obče, enake, tajne in direktne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. Resolucija zahteva dalje, da se uvede modern tiskovni zakon in da se odpravi polaganje časnikarske kavcije, da se v modernem duhu premene zakoni o shodih in sestajanju in da se da saboru pravica imenovati uradništvo in poklicati vlado na odgovor pri kršenju ustave.
Edino, kar nam na tej resoluciji ne ugaja, je točka, ki zasleduje skupno postopanje socialno demokratične stranke z drugimi buržvaz-nimi strankami v dosego gori označenih ciljev. Dovolj dokazov imamo v Avstriji da je vsako paktiranje le v prid buržvaziji in da je stremljenje vseh buržvazriih strank: skupen nastop proti interesom socialne demokracije. Da se išče in prosi buržvazne stranke na skupen nastop ni v socialističnem duhu in prej ali slej se pokaže, da je vsak tak nastop le v kvar socialistične misli.
Po kratki debati je bila resolucicija nato soglasno sprejeta.
(Dalje prih.)
Ljubljana in Kranjsko.
—	Charlty-sport, šport dobrodelnosti imenujejo Angleži tisto, kjer se ustavi socialna politika naših klerikalcev. Siromaku, ki je v bedo zabredel, hočejo vžgati v čelo neizbrisen pečat beraštva, njegovi pravici do družabne pomoči hočejo podeliti značaj ponižujoče miloščine, ubožnico, kjer občina izvršuje košček svojega socialnega poklica, bi radi izpremenili v torišče dobrodelnosti in potisnili reveže, ki so navezani na občinsko pomoč, v dobrodelno tlačanstvo visokorodnih dam. Privatna dobrodelnost izvira časih iz blagega srca in plemenitega mišljenja, pogosto iz potrebe po hrupnih pohvalah, vselej pa je nezadosten pogrešen in krivičen sistem socialne oskrbe, ker postavlja namesto pravice milodar, ker ubija v svojih žrtvah samozavest, ki ne gre nič manj siromaku v bedi, kakor bogatinu v razkošju. Značilno je za komediantstvo, za lažnjivost klerikalcev, ki se v besedah razglašajo kakor jesiharji za socialno in ljudsko stranko in ki pri vsaki priložnosti zataje socialno politična načela. S tem dokumentirajo, da ni v njih vrstah trohice resnobe, da jim je vse pusta igrača in gola komedija.
— Z nespodobnimi pobalinstvi, z brezobraz-nim sirovaštvom so hoteli na zadnji seji občinskega sveta klerikalci prikriti svojo nečedno nakano, da izmaknejo občini kontrolo nad ubožno oskrbo in izpremene socialno ustanovo v teater zasebne dobrodelnosti, ki ne nudi nobene garancije in ni nikomur odgovorna. Kakor paglavci se obnašajo: najprvo zaluča kamen, potem se skrije za plot in če ga za ušesa privlečeš izza plota, se ti jecljajoče izgovarja, da je mislil •— drugače. V snočnjem »Slovencu« že zasukavajo svoje besede in jim podtikajo drugačen zmisel, da izbrišejo sramoten vtisk, ki so ga s svojim pobalinskim nastopom napravili —■ po zgledu vseh demoraliziranih duš, ki so zrele za vsako podlost in ki so prestrahopetne, da bi svoje pobalinstvo priznale. Klerikalna stranka zares ne more biti ponosna na svoje zastopstvo v občinskem svetu, ki se je doslej izkazalo za popolnoma nesposobno za resno in plodovito delo in ki napravlja iz občinskega sveta oder za svoje sirovosti. Culi smo klerikalne može, ki so se z ogorčenjem zgražali nad prostaštvom treh, štirih klerikalnih paglavcev v občinskem svetu.
— Kranjski deželni zbor bo imel koncem tega meseca kratko zasedanje. Predmet zasedanja. ki utegne trajati 3 do 4 dni. bo poleg nekaterih izprememb zakonskega načrta o šolskem nadzorstvu (na podlagi državnega zakona z dne 3. maja 1912) in nekaterih cestnih ter drugih manjših zadev, izposlovanje nadaljnih pooblastil za zgradbo deželnih hidroelektričnih central. Deželni odbornik dr. Triller je glede na to. da se po krivdi deželne vlade še ni izvršila dopolnilna volitev dveh ljubljanskih poslancev. protestiral zoper sklicanje deželnega
OSKAR WILDE:
Duh na kentervilskem gradu.
Hilo-idealistična novela.
(Dalje.)
II.
Vihar je besnel vso noč, ampak zgodilo se ni nič posebnega, ko pa je gospoda prišla drugo Jutro na zajtrk, je bila zopet krvava lisa na tleh. »Kriv ni Paragonov odstranjevalec madežev,« Je dejal Washington, »nešteviln^krat sem ga že preizkusil; strah ima svoje prste vmes«. Vdru-gič je odstranil liso, ampak naslednjega dne se je zopet povrnila. Prav tako tudi tretje jutro, dasi je zvečer gospod Otis sam zaklenil knjižnico in vzel ključ s seboj. Vsa rodbina se je živahno zanimala. Gospod Otis je domneval, da je le preodločno zanikaval strahu. G. Otisova je izrazila namero, da se pridruži psihični družbi, in Washington je pripravil dolgo pisanje na gospoda Myers in Pedmore o krvavih lisah, če niso v zvezi z zločinom. Še tisto noč so odpadli vsi dvomi o objektivnem bivanju prikazni.
Dan jp bil topel in solnčen in v večernem hladu se je peljala vsa rodbina na sprehod. Vrnili se niso do devetih domov in po povratku so nekaj malega večerjali. Razgovor se ni prav nič 'dotikal strahov, da niso bili dani niti primarni pogoji dovzetnega pričakovanja, katerim navadno šele slede pojavi duhovnih prikazni. Kakor mi je Pozneje gospod Otis sam pravil, se je razpletal razgovor orečeh, ki so običajen predmet konverzacije med izobraženimi Amerikanci boljše sorte, na primer: da Miss Davenport ogromno nadkriljuje Saro Bernhardovo kot igralka, da celo v najboljših angleških hišah ni 'dobiti ajdovščaka in koruzne kaše, ali o pomenu Bostona za razvoj svetovne duše, o koristi prtliagnih listkov na potovanju, o finosti novo-
zbora pred tem kompletiranjem. Večina deželnega odbora pa se je izrekla za sklicanje nepopolnega zbora. •
— Sodrugl iz trnovsko-krakovskega okraja so vabljeni na važno diskuzijo, ki bo v soboto 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni Marije Erbež-nikove, Velika čolnarska ulica št. 17. Sodrugi udeležite se polnoštevilno.
Ljubljanska podružnica »Die Naturfreunde« priredi v nedeljo 14. t. m. poldnevni izlet k smledniški razvalini za Šmarno goro. Odhod z ljubljanskega državnega kolodvora ob enajstih 35 minut predpoldne. Z vlakom do Vižmar-jev, od tu peš k razvalini in v Medvode. Moje bo tri ure. Voznina 60 vin. Nekoliko proviarita naj prinese vsakdo s seboj. Vodnik: sodrug Wolfesberger.
— Viško - glinška podružnica »Vzajemnosti« bo priredila 11. avgusta veliko vrtno veselico v korist podružnice. Prosimo, naj se bratska društva ozirajo na to in ne prirejajo ta dan svojih veselic.
— Nova zvijača trboveljske premogo-kopne družbe. Trboveljski družbi ni prav nič všeč. da smo povedali javnosti, kakšne dobrote deli svojim delavcem. Ampak to nas malo briga: če gospodje izrabljajo svojo čakalnico za agitacijo svojih skladišč in konzumov pod neresnično pretvezo, da prodajajo po svoji lastni ceni. potem ie naša dolžnost, da jim dokažemo neresnico, četudi so gospoda zato razburjeni. Danes navajamo še nekaj podrobnosti o tisti dobroti. Rudniško konz. društvo prodaia jedilni kis po 18 vin. liter, olje fino K 1.60 liter, otrobe 20 vin. 1 kg, koruzni gris 36 vin. 1 kg. koruzo činkvantin 28 vin 1 kg, rozine 1< 2.20. Občno konzumno društvo: jedilni kis 16 vin. liter, olje fino K 1.52 liter, otrobe 16 vin 1 kg.kor uzni gris 32 vin. 1 kg, koruzo činkvantin 26 vin. 1 kg. rozine K 2.—
1	kg. 2e zadnjič smo omenili, da so vse druge stvari v rudniškem konzumu dražje in celo dražje kakor pri najmanjših trgovcih: ker pa smo slišali, da pripovedujejo rudniški agentje, da je naš dopisnik izpustil vse tiste stvari, ki so ceneje, se nam je zdelo potrebno še naknadno to navesti. Kdor prjmer.ia cene. ki so v delavskem konzumnem društvu z rudniškimi cenami, lahko takoj vidi, da ima konzu-ment v konzumnem društvu dobiček že brez dividende. Rudarjem na kličemo v spomin vse stavke, ki so bile od leta 1889. ko je trboveljska družba raje videla, da se je blago uničevalo v skladišču., kakor da bi ga oddajala delavcem ob času stavke. Svarimo danes še enkrat delavce, da jim ne gredo na limanice!
— Loke pri Zagor]u. Že lansko leto v mesecu novembru so se vršile y aržiški občini občinske volitve. Ker pa so pri volitvah dobili socialni demokratje v tretjem razredu vse mandate in v drugem polovico, skuša stara klerikalna klika ohraniti občino zase tako dolgo, kakor je mogoče. Na pritožbo socialno demokratičnih odbornikov se je razveljavil mandat izvoljenega klerikalca Prašnikarja, ker je občinski uslužbenec (tajnik) in na njegovo mesto je prišel kmet. ki je po volitvi ostal v manjšini. ki utegne glasovati za socialnega demokrata. tako da bi pri volitvi župana in starešinstva dobili večino v občinskem odboru. Ta strah iih je pripeljal do tega. da so se pritožili proti odločitvi c. kr. okrajnega glavarstva na deželno vlado ali tudi tam so pogoreli. Sedaj ie menda pritožba na ministrstvu. Klerikalci dobro vedo. da njihova pritožba ne more obveljati. Njihove pritožbe imajo pač ta namen, da ostane župan v aržiški občini, ki ne zna ne pisati in ne brati, še nekaj mesecev na krmilu.
Sestanek jugoslovanskih naprednih učiteljskih abiturijentov in abituriientk bo dne 16. julija 1912 v Ljubljani. Dnevni red: I. Zborovanje v veliki dvorani »Mestnega doma«, začetek ob pol 9. dopoldne. 1. Otvoritev. 2. Pozdravi. 3. Referati: Stanje in gibanje slov. učiteljiščnikov v zadnjih letih, a) Ellen Key — učiteljica, b) Stanje in gibanje hrv. učiteljiščnikov. c) Ljudska izobrazba izven šole. č) Današnje žensko gibanje in učiteljica, d) Bistvo in vzgoja volje, e) Šolska telovadba in Miil-
lerjev sistem. II. 1. Popoldne ogled mesta, »Učiteljske tiskarne« itd. 2. Zvečer ob 8. uri Vrtna veselica na vrtu in v areni »Narodnega doma«. Na sporedu so koncertne točke orkestra. pevskega zbora in solistov. Ples!
Pripravljalni odbor.
— Spremembe v poštnem prometu. Dne 16. julija 1912 otvorijo na Brezjah (politični okraj Radovljica) nov poštni urad z uradnim imenom »Brezje«, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter bo služil kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Ta poštni urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno enkratni. enovprežni poštni vožnji do poštnega urada v Radovljici. Istočasno opuste v Lešah poštni nabiralnik; vasi Leše in Paloviče izločijo iz dostavljalnega okrožja poštnega urada v Tržiču, vas Praproče pa iz dostavljalnega okrožja poštnega urada v Podnartu. Omenjene vasi priklopijo dostavljalnemu okrožju novega poštnega urada na Brezjah. Na poštnem uradu na Brezjah vpeljejo tudi službo selskega pismonoše. na poštnem uradu v Radovljici obstoječo .službo selskega pismonoše omeje.
— Ogenj v Spodnji Idriji. V torek popoldne se je pri nas nebo naenkrat stemnilo in začelo je neusmiljeno grometi in treskati. Strela je udarila v električno napeljavo, po kateri teče elektrika iz elektrarne v Idrijo, odskočila na Rupnikovo hišo, kjer jc pretaknila vse shrambe in užgala strop. Ko se je pokazal ogenj, so takoj prihiteli ljudje na pomoč, ki so kmalu zajezili ogenj; delo je olajšala tudi domača požarna bramba, ki je pogasila ponehavajoči ogenj. — Za klerikalno vzgojo je značilno, da so nekateri v nesreči videli takoj prst božji, češ da pri Rupnikovih premalo molijo. Sad te vzgoje je, da ljudje, ki klerikalcem verjamejo, mislijo, da je najboljša požarna bramba in najuspešneje zavarovanje proti ognju molitev in da je uspešnejši preganjalec strel od dobrega strelovoda — sv. Florijan!
— Ojieni v Šenčurju. 11. julija je udarila stjela v kozolec Jožefa Erzarja; pogorela so tri okna. Na rolju je Da ubila strela Ivano Ter-dan. 38 let staro kajžarico. ki zapušča moža in sedem otrok.
— Nevihta v poljanski dolini. V četrtek zvečer okrog 9. ie bila v poljanski dolini nevihta. kakršne najstarejši ljudje ne pomnijo. Med bliskom in .treskom je padala v Poljanah precej gosta sodra, ki pa vendar na polju ni napravila znatne škode. Strela ie udarila v Ču-detov hlev v Srednji vsi. ki je zgorel. Živino so rešili, človeških žrtev ni bilo. Poljanski gasilci. kakor tudi gasilci iz Gorenje vasi so bili takoj na licu mesta in gasili z vso požrtvovalnostjo ter obvarovali ognja zraven stoječe hiše. V Poljanah je treščilo v poštno poslopje. Strela je v zidu napravila velike vdolbine in razpoke, potem je šla po izolatorju v zemljo. Žice pri brzojavu so Da dveh mestih prežgane, da po zidu vise. Za silo so jih zvezali, da promet ni prekinjen. Ljudje so bili v groznem strahu. Strela ie udarila tudi v nekatera druga poslopja. toda k sreči ni vžgala.
•— Pazite na otroke! Ana Pavlin i7. Pol-hovce ie pustila dne 8. julija t. 1. svojega 18 mesecev starega sina Janezka samega, da je okolo hiše taval, sama Pa je pripravljala kosilo. Otrok je zašel v neko mlako ter utonil.
— S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 36 Slovencev in 14 Hrvatov.
— Izgubljeno In najdeno. Zasebnica Frida Reschke ie izgubila dva bela čipkasta ovratnika. vredna 0 K. — Neki poročnik je izgubil črno denarnico s srednjo vsoto denarja. — Delavčeva žena Barbara Gale je našla zavoj obleke. — Delavka Marija Pajk je našla zavitek telefonske žice.
— Koncert »Slovenske Filharmonije« bo danes na vrtu hotela »Zlata kaplja« (L. Tratnik). sv. Petra cesta št. 27. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. — V nedeljo bo koncert v hotelu »Južni kolodvor« (Avgust in Le-opoldina Stelzer). Kolodvorska ulica št. 43. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Kinematograf »Ideal, bpored za soDoto 13.. nedeljo 14. in ponedeljek 15. julija: 1. Pri bajerjih. (Lep naraven posnetek). 2. Stumper in koncertni pevec. (Komični prizor.) 3. Signal z dimom. (Drama.) Samo popoldne. 4. Posledice poselskega čina. (Krasna veseloigra.) 5. Kačja plesalka. (Senzacijska artistovska drama v treh dejanjih. Slika kakor »Leteči cirkus«. Isti igralci.) Samo zvečer. Glavni osebi: Ulu Kiri Maja in gospa Lili Beck (indijski kačji ples.) 6. Little Hans Nick Wintrov učenec. (Ve iekomično.) Torek: Senzacijska drama. Tujec Umetniški film..
Na podlagi znanstvenega preiskavanja
našel je profesor Loeb. da krožijo v človeškem organizmu električni toki. In tako ni življenje nič drugega kot elektriciteta in bolezen pojemanje te prirojene elektricitete. Vsled tega je mogoče z električnim tokom zdraviti take bolezni. ki se ne morejo zdraviti na drug način. Dolžnost vsakega je. da se seznani s temeljnimi principi električnega zdravljenja. Ravnokar je izšla o tem zelo zanimiva. 64 strani obsegajoča knjiga, ki opisuje blagodejni učinek elektrike pri različnih boleznih. To knjigo dobi vsakdo brezplačno in poštnine prosto od »Elektro Vitalizer-«. zdravniški zavod. Buda-pešta VI. Teresienring 7. Mezzanin 172.
Goriško.
—	Atentat na delavske žepe. (Iz Nabrežine.) Naši gostilničarji so zvišali ceno piva za 8 vinarjev pri litru, tako da stane liter piva v Na-brežni nič manj kot štiriinšestdeset vinarjev. To je tako nezaslišano izžemanje in odiranje kon-zumentov, da si hujšega ni mogoče misliti. V sosednjem Sv. Križu točijo gostilničarji pivo po 48 vinarjev, torej nerazmerno ceneje, dasi tudi ta cena laglje spravi pivca kot krčmarja na kant. Početje nabrežinskih gostilničarjev pa je navadna blaznost in svarimo gospode, da se premislijo, če jim ni do boja, katerega posledice naj si pripišejo sami!
— Iz Nabrežine. Delavstvo bi se moralo vse bolj zavedati in polagati važnost na delavsko časopisje. Posebno v Nabrežini bi se dalo v tem vprašanju mnogo storiti, ker je velika industrija in ker je tudi delavstvo dobro organizirano. Mnogokrat se je povdarjalo v našem časopisju, da mora delavstvo gledati, da se podpira delavsko časopisje povsod, kamor delavci nosijo svoje trdo zaslužene novce. Ampak pri nas se jako malo gleda nato; v Nabrežini imamo mnogo gostiln, kamor zahajajo večinoma delavci, in vendar sta samo dve gostilni naročeni na »Zarjo«. Imamo brivnice, v katere delavstvo zahaja. In vendar ti gospodje niso naročeni na »Zarjo«. Izgovarjajo se, da se med tednom ne čita itd. Ampak to nas nič ne briga; ako so naročeni na »Zarjo«, jo podpirajo, v drugem slučaju je ne podpirajo. Je krčma v vasi, kamor zahajajo samo delavci, in vendar se vodstvo ni spomnilo »Zarje«. V Nabrežini zahtevajo kramarji brez izjeme, da jih delavstvo podpira. Ampak za »Zarjo«, ki je delavsko glasilo, se ne brigajo. To je bilo treba pribiti.
— Kako se godi delavstvu v Nabrežini. V
klesarni gosp. Wildija (Cava Romana) v Nabrežini je za ravnatelja neki gosp. Heiller, ki je v izkoriščanju in šikaniranju delavstva nedosežen mojster. Z delavci je oduren do skrajnosti; če kdo izrazi svoje nezadovoljstvo s slabo plačo, ga nahruli: Ce hočete delati, delajte, če ne se pa izgubite! Inteligenco in izobrazbo tega gospoda snurimeli priliko dodobra spoznati 5. julija, ko je razdelil neko delo na dva klesarja. Cenik.ki ga je g. Heiller vzel za podlago. Je ne-zmiseln, brez repa in brez glave, in za delavce nesprejemljiv. Za komad, ki zahteva (brez »falca«) osemurno delo, plača 6 kron, za enako delo s »falcom« 6 K 50 vinarjev, dasi je za dve-inpol do tri ure bolj zamudno. Ampak Heiller-jeva metoda — najbrž odkar ne vživa več pmhu v klesarskih delavnicah — je: Molči in delaj! Zakaj ko se je delavec, ki mu je bilo dodeljeno delo s »falcom« po označeni smešni ceni, pritožil,- ga je kratko nadrl: Če hočete delati, de-
lastnimi kostmi. In po vsem tem ti preklicani Amerikanci, ki mu ponujajo Aurora kremo in mu mečejo blazine v glavo. To je neznosno, še nikdar se ni nobenemu strahu zgodilo kaj podobnega. Maščevanje je sklenil in do tutranje zore je ostal v pozi globokega premišljevanja.
III.
Naslednje jutro, ko se je Otisova rodbina sešla sešla pri zajtrku, so si pripovedovali na dolgo in na široko o prikazovanju (tah*. Mndf-ster Zedinjenih držav se je pač nekoliko jezil, ko je opazil, da je bilo njegovo darilo odklonjeno. »Nikakor nečem žaliti strahu«, je dejal, »in reči moram, da se mi v°čigled dejstvu, da Že toliko časa prebiva v tej hiši, ne zdi metanje blazine v glavo prav uljudno« — primerna opazka, ki je pa, z obžalovanjem priznavam, zbudila v dvojčkih glasen smeh — »nasprotno«, je nadaljeval, »pa bomo priseljeni, če v resnici odklanja Aurora kremo, da mu odvzamemo verige. Kdo bi spal, če uganja ravno pred spalnico tak spektakel.«
Ves teden jih ni nič motilo in edina stvar, ki je zbujala njih pozornost, je bilo povzračanje krvave lise na tleh v knjižnici. To je bilo gotovo prav čudno, ker je gospod Otis vsako noč zaklenil duri in skrbno zaprl okna. 1 udi kameleonska barva lise je, zbujala mnogo razlag; časih je bila temno, skoro indijsko rdeča, časih karminasta, potem škrlatna in ko so nekoč prišli, da po preprostem obredu svobodne amert-kanske reformirane cerkve opravijo svoje molitve, so ugledali smaragdno zeleno liso. Te kalejdoskopske premembe so rodbino seveda močno zabavale in vsak večer so sklepali stave. Edina, ki se ni udeleževala teh šal, je bila mala Virginija, ki je bila vselej ob pogledu na krvavo liso iz nepojasnenega vzroka nekoliko vznemirjena in se Je skoro zjokala, ko je bila nekega jutra smaragdno zelena.
Vdrugič se je prikazal duh v soboto zv®*
jorškega naglasa v primeri z londonskim zategovanjem zlogov. Nadnaturnega ni nihče omenjal niti z besedico in nikomur ni kanilo v glavo, da bi bil kakorsibodi namignil na Sir Simon de Canterville. Ob enajstih je familija vstala, o polnoči so ugasnile vse luči. Čez nekaj časa je zbudil gospoda Otisa čuden šum na hodniku pred njegovimi durmi. Kakor žvenket kovine se je razlegalo in zmerom bližje je prihajalo. Vstal je, uprasnil vžigalico in pogledal na uro. Ena. Miren je bil, štel utripe, ki so bili popolnoma normalni. Čuden šum ni pojenjal in hkrati je čisto razločno slišal odmev korakov. Zlezel je v svoje šolne, vzel dolgo sklenico z ozkim grlom iz omarice in odprl duri. Sebi nasproti je v bledi mesečini ugledal starega moža strašne vnanjo-sti. Njegove oči so bile kakor razbeljeno oglje, dolgi, sivi lasje so mu v spletenih štrenah padali po plečih, njegova obleka starodavnega kroja je bila zamazana in raztrgana. Z rok in z nog so visele težke, zarjavele verige.
»Dragi moj gospod«, je dejal gospod Otis, »prav resno Vas prosim, da namažete svoje verige in sem v to svrho prinesel s seboj sklenico Tammany’s Aurora kreme. Pravijo, d; učinkuje takoj, že ob enkratni uporabi; to sve doči cela vrsta atestov naših domačih korifej. Polagam Vam sklenico sem k sveči na omaro in Vam prav rad preskrbim še več blaga, če Vam bo po volji.« S temi besedami je položil minister Zedinjenih držav sklenico na mramor-no mizico, zaprl duri in odšel k počitku.
Za hip je kentervilski duh kar ostrmel, od upravičenega ogorčenja. Potem je treščil sklenico na gladka tla in stekel po koridorju: izvijali so se mu zamolkli vzdihljaji in čudna, jarka svetloba je žarela iz njega. V hipu, ko je dospel do hrastovih stopnic, so se nagloma odprle duri, dve mladi, belo opravljeni bitji sta se pokazali in velika blazina je prifrčala tik mimo njegove glave. Očividno ni bilo izgubljati časa, pa se je brž zatekel v četrto dimenzijo v pro-
storu in izginil skozi stene; v hišo se je vrnil popolen mir.
Dospevši v malo skrito izbo na levi strani se je naslonil na mesečni žarek, da se oddahne, in potem je razmišljal o svojem položaju. Še nikoli v sijajnem teku svojega tristoletnega bivanja ni bil tako globoko razžaljen. Spomnil se je vdovele vojvodinje, ki jo je tako strašno preplašil, ko je v špicah in diamantih stala pred zrcalom; na štiri hišne se je spomnil, ki so postale histerične, le če se jim je zarežal skozi zastor; župnika se je spomnil, kateremu je nekoč upihnil svečo, ko se je pozno ponoči vračal iz knjižnice in ki je odtedaj v rokah zdravnika Sir William Guli, zapuščena žrtev živčnih napadov; na madamo de Tremouillac je mislil, ki so se ji vneli možgani, da je šest tednov ležala v postelji, ko se je nekoč zjutraj zbudila in zagledala okostenjaka v naslanjaču, prebirajočega njen dnevnik — ko je okrevala se je spravila s-cerkvijo in razdrla zvezo z notoričnim skeptikom gospodom Voltairom. One strašne noči se je spomnil, ko so našli hudega lorda Canterville v njegovi sobi, hlastajočega po sapi in s karinim fantom v grlu. Preden je umrl, je izpovedal, da je prav s to karto v igri opeharil Charles James Foxa za petdeset tisoč funtov, in prisegel, da ga je duh prisilil, da jo pogoltne. Vseh velikih svojih činov se je spomnil, od strežaja, ki se je v jedilnici ustrelil, ker je videl zeleno roko, trkajočo na okno, do lepe ledi Stutfield, ki je nosila zmerom črn žametast trak okolo vratu, da je zakrila sledove petih prstov, vžanih v njeno belo kožo in ki se je nazadnje utopila v ribniku na koncu iKngs Walk. Z navdušenim samoljubjem resničnega umetnika je premislil vsa svoja slavna dela in se je grenko zasmejal, ko se je spomnil svojega poslednjega nastopa kot »Rdeči hudič ali zadavljeni dojenček« ali kot »Guant Gideon, krvoses z Bexley Moor« in ko se je domislil furore, ki jo je zbudil oneg čudovitega Junijskega večera, ko je na igrišču kegljal z
			 —-i			
Cementne cevf v vseh merah, barvaste ]>!ošče itd. 			—~_	Kranjska b«	sionska tvornica Tribuč & Kom Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296.	p., Ljubljana	Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
laite, če ne se pa odstranite! Ker je delo pod temi pogoji nemogoče, je delavec, ki je bil že pet let v delavnici, zapustil službo. Da je bila Heil-lerjeva zahteva nezaslišana, je priznal sam s tern, da je delo pozneje izročil — učencu. Delavci, odgovorite na brutalno izzivanje Heillerja z vstopom v organizacijo!
Trst.
»Socializem in ženslvo« je pre3me! sestanka, ki bo v nedeljo, 14. t. m., točno ob 4. popoldne v prostorih gostilne »International«, ulica Oiovanni Boccaccio št. 25. Sodrugi, sodružice! Bedna sedanjost in silni boji delavstva zahtevajo, da se tudi ženstvo pridruži vrstam zavednega, za lepšo bodočnost se bojujočega proletariata. Na sestanku se bo poročalo o kulturnem pomenu in o r.alogah ženskega gibanja. Sestanek je izredne važnosti in pomena. Vabimo vas zato, da se ga udeležite in da agitirate med svojimi družicami, znankami in prijateljicami, da bo udeležba čim lepša in pomembnejša. Sodrugi, sodružice! Pridite vsi na sestanek.
—	O hotelu »Balkan«, ki je last tržaške Posojilnice in hranilnice in ga ima v najemu neki Celi. po irnenu Blecha. smo dobili prav zanimive informacije. Kako je bilo mogoče, da veliko podjetje dobi v roke en mož. kateremu manjka, vsaka strokovna izobrazba, je se vedno uganka. Tržaški Slovenci so se že njegovih knifov naveličali in zategadelj zahajajo drugam. Nas. slovenske natakarje — sedem oseb po številu — je zadela neblaga usoda, da nas je vrgel na cesto in namesto nas naje! sedem mlecnozobih fantičev nekje iz Ce-
7	n.-,,! nilr s'?venski ne znajo in nas Slovence /»acVf	lrl, v kulturi zaostalim narodom«
d: njo. v jezikovem in strokovnem pogledu manjka tistim fantičem vsaka kvalifikacija. V Krumirstvu so ti fantiči ničvredni značaji. Podpisali so jako nemoralno pogodbo, da jih podjetnik sme brez odpovedi vsak trenotek odpustiti. da ne smejo pripadati nobeni strokovni organizaciji. Plače imajo 24 kron na mesec, dočim je prejšnji hotelir Kogi plačeval 35 kron. Se nekaj! V potovalnih knjigah, ki so namenjene za tujce. Je hotel »Balkan« naveden kot Prvorazredno podjetje in zategadelj prihajajo tia tudi gostj>; iz tujine; edino g. Blechi in hje-Kovemu nekvalificiranemu osobju je zahvaliti, da odhajajo gostje nezadovoljni. Seveda drugič se ne ustavljajo več v »Balkanu«, ako jih prav »Edinost« direktno ali indirektno poskribira. Glede odprave nereda je interveniral že dr. Gregorin in drugi. Intervenirala je že tvrdka, ki izdava gore omenjene potovalne knjige, se-veda je ostalo vse pri starem. Brezuspešna je ostala akcija nekaterih slovenskih gostov, naj se odpravi absurditeta. da mora slovenski gost v slovenskem hotelu govoriti nemški. Kakor postopa hotelir Blecha z ženskim v hotelu nastavljenim osobjem. je ožigosal že tukajšnji časopis »Coda di diavolo«. Da ne bo hotelir Blecha usiljeval pogodb, bomo pq(skrbeji na tukajšnjem obrtnem inšpektoratu.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad	„Zarje“	::
33. izkaz:
Bofenlk iz Skandreža po sodr. Dr. Drmoti 500 vin., na žel.
j ^ri ^n*°ku v Sp. Šiški nabrano po sodruginii M. Kole iphmi 80 ' £vJ50mac 462 vin*> Kovač k«zen zato ker
iong£?pnd 2T°,Yin" 2a do1*1 čas 20 vin*> Šeligo potnik 100 Vin., Marija Jedlovčnik 100 vin., pri rud. društvu 52 v Al Rainer 150 vin., Josip Repovš 50 vin., v Križfnčevi ^ nabralo 222 vin., vsi iz Zagorja, po sodni?u Učakiriti
V	Trbovljah : D Kokalj 20 vin., Alič ker je oj™ osm^Sk
I2.»!non i	Vin''	Tratnik ker ni gostil, pive pri-
nesel 20 vin, Alič zato ker jo res ni prinesel 20 vin. Ker se
Fon . ’ » tak° dol§° brez l>lve scdi 30 vi« .
Kod«. ^ ?0ViM- A)nlk 5vin., Kilar zato ker je graščino In i * M,°*etlc 10 vin-, neimen. 30 vin., A. Magole 1?,“^ .LaP‘ak 16 vin., J. Vizjak 20 vin., Skrjanc 20 vin.,
Vosank I?JVre$- doiIline 10 vln- Lesjak 20 vin., sodr, Vosank Leše KoroSko 120 vin., po sodr. J. Černe na se-
5er. Kmalu potem ko so legli, jih je zbudil strašen pok v veži. Vsi so stekli po stopnicah in zagledali, da se je težak, star oklep zvrnil s svojega prostora in padel na kamenito opločnico.
V	visokem naslanjaču pa je sedel strah kenter-vilski in si drgnil kolena z izrazom strašnih bolečin v obrazu. Dvojčka sta prinesla svojo pra-3 ? sPusti>a dve šibri vanj, s strelno DrarrT3°’r Ie sad dolge in skrbne vaje napa S naJfnJU.Plsanja- Minister Zedinjenih držav običaji! no7vliS^n0kres in ga po kalifornijskem kom je nlS i’	v?dlS>ie roke. Z divjim krite] skozi	'n	kakor megla spuh-
Washintrton n« ^im°srede je upihnil svečo
Dospev|t0vn^nf^in ,iih pustil v temi. Dosknvi c o st.?pn^če, je premislil in sklenil, da
Sasih mu S"" demonskim krohotom.
RakerS ,^a"v^nrnočin£raX;ii0’ da ie ]orda
francoske guvernante ledi clnterviUe^SeS' mle, preden je mesec potekel. Zakrohotarse ie" s svojim strašnim krohotom, da je odmevalo po starem zidovju, ampak komaj se je polegel strašni odmev, so se odprle duri in pokazala se je gospa Otisova v svetlomodri nočni halji. »Menija sem, da Vam je nemara slabo,« je dejala, vu i?en] •Vaii1 Pr*nesla sklenico doktor Dobello-^apijic. Ce Vas v trebuhu boli, Vam gotovo 130 3e besno Pogledal in se je že pri-stv i •da se ‘zPreineni v velikega črnega psa, jki'11-’ *,^a ^epo pravici delala slavnega. V tem tiei, 16 doma^ zdravnik vselej spoznal večno *ed‘ Canterville, plemenitega se k^Za. Mortona. Vsled odmevanja bližajočih bledn ov 3e opust^ svojo nakano in se je le Sinil\rZt3sve{U- S P°k°Pa|iškim vzdihom je iz-v hipu, ko sta ga dvojčka dosegla.
stanku v gostilni Krajnik v sv. Luciji 500 vin, nabrano na shodu pri mesarju 283 vin., Lovšek 20 vin, prvi obrok od ljudske veselice v Narodnem Domu 5000 vin., zato ker je na obč seji dr. Tavčar rekel Štefetu .poba" 20 vin. F. in S. Florjanovih 40 vin.
Skupaj 15268S + 7970 = 160653 vin.
Prispevke za iniljonski sklad sprejema, vlaga v „Dclavsko hranilnico" in izkazuje v ,,Zarji'1 sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje.
Zadnje vesti.
PULJSKI OBČINSKI ŠKANDALI PRfd SODIŠČEM.
Rovinj, 13. julija. Včeraj se je končala razprava proti bivšemu tajniku puljske občine dr. Palisci in proti uradniku Bigattu ter sta bila obsojena dr. Palisca na štirinajst mesecev, Bi-gatfo pa na osem mesecev ječe.
Razprava.
Rovinj, 13. julija. Na dopoldnevni razpravi sta bila zaslišana Izvedenca v knjigovodstvu svetnika Cerobatti in Favetti. Oba izjavljata, da je bil v knjigah največji nered. Med obema obtožencema je moral biti sporazum. Potem je govoril
državni pravdnik.
Zelo ostro je kritiziral brezupne razmere, ki so vladale v puljski občini, kjer so nekateri uradniki kradli kakor srake. Prvi tned njimi je bil Tommaso Oalante, ki ima poravnati velikanski račun z justico. Razprava je popolnoma dokazala upravičenost obtožbe. Najtežji očitek proti dr. Palisci je ta, da je sprejemal darila od lastnic bordelov. Ta fakt se karakterizira kot sprejemanje daril v uradnih zadevah, ne pa kot zloraba oblasti. To bi veljalo tedaj, če bi bilo res. kar je dr. Palisca spontano priznal, da je zahteval darila tudi takrat, kadar ni bilo nobene ovadbe proti omenjenim ženskam, češ da so ovadbe vložene. Ali za to ni podala razprava niti najmanjšega dokaza iii državni pravdnik je prepričan, da je izrekel dr. Palisca to obdol-žitev zoper samega sebe le iz procesualnih razlogov (da bi prišel pred poroto). Končno predlaga, da se oba obtoženca kaznujeta po zakonu.
Zagovornik dr. Depiera polemizira z državnim pravdnikom in pravi da sodišče na noben način ni kompetentno. Z zadovoljstvom jemlje na znanje, da državni pravdnik ne verjame lastni obdolžitvi njegovega klienta, da bi bil izsiljeval od lastnic tolerančnih hiš denar pod pretvezo, da so proti njim vložene ovadbe, katerih ni bilo. Kljub temu je sodišče nekompetentno; lastnice bordelov niso dajale denar spontano, temveč prisiljene, četudi le moralno. Nedvomno gre tukaj za zlorabo uradne oblasti. Prepričan je, da se bo sodišče pridružilo njegovim argumentom in da ne bo izvršilo procesa, ker bi to bilo nezakonito in nečloveško. Samo da izpolni svojo dolžnost, hoče torej izvesti dokaz, da krivda dr. Palisce v ostalih slučajih ne stoji. Dokazano je, da je Palisca imel stroške za uradne potrebščine; priznava, da njegovo postopanje ni bilo strogo pravilno, vendar pa ga ne zadene kazenska odgovornost. Prosi, da naj se njegov klient izroči poklicanim sodnikom, to je porotnikom, kjer se bo lahko razgrnila popolna slika vseh grehov v Pulju in bo imelo zagovorništvo v velikem procesu na razpolago material, ki ga sedaj ne pozna. Sodišče naj ne prezre dejstva, da je bil dr. Palisca samo lalikoumen, če bi bil hotel, 6i se bil pa v nerednih razmerah puljske občine lahko zelo okoristil na škodo občine.
Dr. Plncherle pobija kompetenco sodišča iz tistih razlogov, iz katerih je zahteval že začetkom razprave, da se Bigatto, čigar obtožba se ne more ločiti od Pa-liscove, izroči porotnikom. Ne glede na to, pravi zagovornik, da ni podala razprava nobenega nedvomnega dokaza za Bigattovo krivdo.
Sodišče je naposled izreklo sodbo,
po kateri se kaznujeta oba obtoženca v zmislu obtožbe, Palisca na 14 mesecev, Bigatto na
8	mesecev ječe. V razlogih izvaja sodišče, da je bilo v vsakem oziru kompetentno.
POŠTNI URADNIKI.
Pasivna resistenca?
Dunaj, 13. julija. Med poštnimi uradniki se opazuje veliko naraščanje nezadovoljnosti. Slišati je. da nastopijo v jeseni, ko se zopet snide parlament, s pasivno resistenco.
MANDAT GOSPE VIK-KUNETICKE.
Praga, 13. julija. Gospa Kuneticka bo zahtevala od deželnega predsedništva, da se ji izroči poslaniški certifikat še pred sklicanjem deželnega zbora. Ako ga ne bo dobila, se pritoži na državno sodišče.
KOLERA?
Trst. 13. julija. Včerai je tukaj obolel neki šofer ob sumljivih znakih, ki kažejo, da gre nemara za kolero. Že v četrtek je ob enakih znakih obolela neka perica. Vsi. ki so bili z bolnikoma v dotiki, so v bolnišnici za kužne končanj Bakteriol6gična Preiskava bo danes
Budimpešta, 13. julija. V Beregszegu v
ljfvimTznaki'UPaniii iC nek' moški umrl za sum"
NESREČA NA VELIKEM KRALJU.
Sa,cburg. 13. julija. Ekspedicija, ki je šla na Hochkonig iskat sledove notarskega uradnika Lambergerja in gimnazijca Bargezija. ki se pogrešata od božiča, je našla trupli obeh na istem iriestu. kjer sta dva bavarska turista pred kratkim našla smuči in videla dve nogi pod snegom. Ekspedicija je dognaila, da sta
poginila oba od slabosti in lakote v popolni zavesti, da sta izgubljena. Lainbergerjevo truplo so pokopali v Miihlbachu. Bargezijevo so pa prepeljali v Saleburg in tam pokopali.
USTAVNE RAZMERE NA HRVAŠKEM.
Budimpešta, 13. julija. Minister za Hrvaško Josipovič je izjavil nekemu poročevalcu, da so vse vesti, da se kmalu uvedejo ustavne razmere na Hrvaškem, prenagljene.
PROCES PROTI DR. MAGDIČU.
Varaždin, 12. julija. V četrtek se je pričel
pri tukajšnjem sodišču proces proti bivšemu poslancu in županu dr. Magdiču. Obtožen je zlorabe uradne oblasti, lahke telesne poškodbe in obrekovanja. Magdiča so suspendirali kot župana in po odvetniškem redu tudi ni smel izvrševati advokature. Danes so zaslišali mnogo prič. Za proces je veliko zanimanje, ker je bil obtoženec voditelj koalicije in je bil svoj čas tudi podpredsednik sabora.
AFERA KAŠKEGA ZBORNEGA POVELJNIKA.
Budimpešta. 13. julija. Častni svet je imel včeraj razsoditi na zahtevo zbornega poveljnika Boroeviča v njegovi zadevi s hčerjo podpolkovnika Haertla. Predsednik častnega sveta je bil podmaršal Matuška. Častni svet je imel razsoditi o dveh vprašanjih: 1. Če je podmaršal Boroevtč grešil zoper častniško čast, ko je pozval podpolkovnika Haertla, da naj prosi zaradi svojega obiteljskega življenja za upokojitev? 2. Če je bila častniška čast podmaršala Boroeviča zadeta z insulto od strani gospodične Haertlove? Častni svet je v obeh slučajih razsodil ugodno za podmaršala Boroeviča. Izrekel je, da je bil zborni poveljnik upravičen pozvati podpolkovnika Haertla naj gre v pokoj; vsled klofute, ki mu jo je dala podpolkovnikova hči, pa ni trpela feldrnaršallajtnantova oficirska čast. Razsodba častnega sveta se predloži cesarju.
Budimpešta. 13. julija. Proti podpolkovniku Haertlu je uvedeno postopanje častnega sveta pod pretvezo, da je izdal uradno tajnost, ker je svoji ženi in svojim otrokom povedal, kaj je govoril 7. zbornim poveljnikom Boroevičem. (Milčinski pripoveduje v neki humoreski, kako bi si nekdo rad snel lobanjo, če bi bila kakor pokrov na loncu, pa bi si pobrizgal možgane z mrzlim sifonom. To bi si zaželel tudi človek, ki čita to famozno obtožbo. Boroevič je pozval oberstlajtnanta, naj gre v penzion, ker je hotel poročiti mater svojih otrok, katere prej ni mogel vzeti zaradi pomanjkanja kavcije. Mož pove to svoji ženi in s tem je kršil — vojaško tajnost!?! To naj gre v zdravo bučo! Dober tek!)
STAVKOVNO GIBANJE.
Stavka stražnikov v Maki.
Mako, 13. julija. Mestni stražniki, ki so pred tremi dnevi pričeli s stavko, so nastopili zopet službo. Magistratu so poslali prošnjo, naj jim poviša plače.
Generalna stavka v Curlhu.
Curih. 13. julija. Včeraj zjutraj se id pričela v Curihu generaina stavka. Strokovna unija je razglasila 24urno generalno stavko, ker so oblasti poostrile odredbe proti stavkovnim stražam pri stavki slikarjev in ključaničarjev, ki traia že tri mesece.. V delavnicah, tovarnah, na stavbiščih počiva delo. Promet na cestni železnici je ustavljen.
HRUPNI PRIZORI V BELGIJSKI ZBORNICI.
Bruselj. 12. julija. Ze od torka, ko se je
belgijska zbornica sešla. teče debata o taktiki vladne stranke pri zadnjih volitvah. Prišlo je v četrtek popoldne do tako hrupnih prizorov, da je moral predsednik prekiniti sejo za tri četrt ure. Vzrok hrupnih prizorov so bile besede novoizvoljenega poslanca katoliške stranke Britauda. ki je dejal v nedeljo na nekem shodu: »Ako niso vsi prT)tiklerikalci kanalje. so pa vendar vse kanalje protiklerikalci.« Za ta »lepi« izrek je zahteval liberalni poslanec Heimans pojasnila. V tem trenutku je nastal silen vriŠč, katoliški poslanci so vpili najlepše psovke proti nasprotnikom. Ob koncu seje se je hotel Bri-faud opravičevati, pri tem je prišlo do novih izgredov. Socialisti in liberalci so klicali Bri-1audu. da postopa netaktno in zahrbtno. Razburjenje ie bilo tako veliko, da je moral predsednik zaključiti sejo. Liberalni poslanec Del-vaux je pozval Brifauda na dvoboj.
Bruselj, 13. julija. Hrupni prizori so na dnevnem redu in prekašajo vse prejšnje. Prišlo je do pretepov med opozicijo in vladnimi strankami. Pretepov se je udeležilo tudi občinstvo na galeriji. Novi parlament ni zmožen za delo. Med poslanci bo več dvobojev.
PORTUGALSKI MONARHISTI.
Tuy. 12. julija. Guvernerja iz Valence so aretirali, garnizjski poveljnik je pobegnil. Oba sta podpirala monarhiste.
Oporto, 13. julija. 1200 monarhistov — kmetje, duhovniki in civilisti — je zavzelo Ca-beros. Umorili so guvernerja in njegovega tajnika. — Bitka pri Chavesn je trajala od solnč-nega vzhoda do treh popoldne. Monarhisti so bili poraženi, čeprav so bili močnejši in so imeli boljše orožje, kakor republikanci. Med ujetniki je tudi adjutant pretendenta Miguela Bragan-škega.
Lizbona, 13. julija. Republikanske čete so premagale monarhiste pri Cabaceiru. Monarhisti imajo velike izgube. Zbežali so na špansko ozemlje.
TURČIJA.
Carigrad. 12. julija. Portfelj vojnega ministra so ponudili inšpektorju 4. zbora v Erze-rumu Osman-paši. ki le baje sprejel portfelj.
Carigrad, 12. julija. Sultan bo pomilostil na dan obletnice, ko ie bila izpeljana konstitucija. vse one dostojanstvenike, ki so bili pregnani. ko je moral bivši sultan Abdul Hnmid zapustiti prestol.
VSTAJA V ALBANIJI.
Solun, 2. julija. Arnavtske čete so zasedle cesto med Verisovičein in Prizrenom. Poštni promet je med tema dvema krajema ustavljen, ker „iiti vojaštvo, niti orožništvo noče eskortirati pošte. Iz različnih krajev dohajajo poročila, da se zbirajo mnogoštevilne arnavtske čete. V Skoplje so se odpeljale vladne čete s posebnim vlakom. V okolici Dja-kovara so bile baie vladne čete poražene in izgubile mnogo vojaštva.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Rim, 12. julija. V četrtek zvečer je odpotovalo 800 grenadirjev v Tripolitanijd. Iz bojišča pa se vrne domov moštvo letnika 1889. Na potu h kolodvoru in pri odhodu vlaka se je zbrala velika množica, ki je prirejala odhajajočim navdušene ovacije. Klicali so: »Živela armada! Živel kralj!«
Mirovne vesti.
Dunaj, 13. julija. V inozemskem časopisju so močno razširjene vesti, da bosta Italija in Turčija pričeli mirovna pogajanja. Vesti so neresnične. ker Turčija, vsled kabinetne krize, ne more pričeti nobenih mirovnih pogajanj.
PARNIŠKA NEZGODA.
London, 12. julija. Parnik »Bello« se je razbil v Lovestoftu, ko je bil že v luki. Poročajo, da je veliko ljudi mrtvih.
PODMORSKI ČOLN SE JE IZGUBIL.
Toulon. 12. julija. Podmorski čoln »Sule.. je v torek zapustil pristanišče, da bi prevozil 800 metrov pod morjem. Spremljal ga je torpedni razdiralec »Travailleur«. ki pa čolna ni več videl, odkar je ta peljal mimo otoka Sangu-naire. Torpedni (razdiralec »Mosqueton« je danes šel iskat izgubljeni čoln.
RUSI V PERZIJI.
Tebrls. 13. julija. Pri vasi Kular blizu Ar-debra je prišlo med Rusi in vstaškimi Šahse-veni do boja. Šest šahsevenskih poglavarjev je ubitih. Rusi so imeli samo enega ranjenega.
▼ Pošljite naročnino, W « če je Se niste 1	\
Vestnik organizacij.
Sodrugi v šentjakobskem okraju v Ljubljani so vabljeni, da se v čim največjem številu udeleže sestanka, ki bo v soboto 13. t. in. ob pol 9. zvečer v salonu gostilne g. Leona v Florfjnnski ulid. Obenem bo izredni občni zbor podružnice Vzajemnosti, ki se ga lahko udeležijo tudi sodrugi iz drugih okrajev.
’ H kegljanju na dobitke v korist „Zarje“ vabi vse ljubljanske sodruge kolodvorska podružnica Vzalemnosti. Kegljanje se vrši ob vsakem času v restavraciji .International’, kjer se izve tudi vse podrobnosti.
NemSka podružnica Vzajemnosti v Ljubljani ima v soboto 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni .International* na Resljevi cesti št. 22 svoj toletni občni zbor, kateremu sledi zabaven družinski večer. Dobrodošli so tudi slovenski sodrugi.
Jeseniška podružnica Vzajemnosti. Podružnični odbor ima v nedeljo ob 7. zvečer važno sejo, h kateri vabimo tudi vse člane pevce.
Ceutralni odbor Vzajemnosti v Ljubljani bo odslej vodil natančno štatisUko o delovanju zveze in njenih posameznih delov; v ta namen je založil tiskovine, ki so bile te dni razposlane vsem odsekom in podružnicam. S tem se hoče doseči kolikor mogoče jasno sliko o stanju organizacije, ki naj omogoči pomoč tam, kjer je najbolj potrebna.
Tiskovina je razdeljena na 5 delov in obsega: A. Račun o dohodkih in izdatkih podružnice, B. Obračun potr-dilnih znamk, C. Pregled o gibanju števila članov, D. Pregled priredb in število obiska in splošne opazke. Kako je tiskovino uporabiti, je razvidno iz priloženega vzorca. Tabeli pod A In B se izpolni na podlagi blagajniške knjige; ono pod C na podlagi imenika članov, pod D in .Opazke* pa po zapisniku in drugih beležkah. Obraču:i mora biti do 20. v mesecu za pretekli mesec v rokah centrale. Podružnice, ki bodo to zanemarjale, se bo opominjalo v .Zarji* pod to
rubriko.	„.	.
Od vsakega obračuna je napraviti po 2 izvoda, enega obdrži podružnica. Vse obračune bo centralno nadzorstvo pregledalo in podružnici potrdilo, da so pravilni, v nasprot-nem slučaju pa pismeno opozorilo, da se napako popravi. Na podlagi obračunov bo centralno nadzorstvo od časa do časa reviairalo podružnice oz. odseke.
Obračun za julij 1912 bo vposlati do 20. avgusta. Ker sega doba posiovanja sedanjega centralnega odbora do 1. aprila 1912, je obenem z obračunom za julij napraviti in vposlati tudi obračun za čas od 1. aprila do 30. junija 1912. Podružnice, ki so bile ustanovljene po 1. aprilu, napravijo obračun od tistega dneva naprej, ko izkazuje njih blagajniška knjiga prve spise. Obračuu naj bo skupen, ne za vsak mesec posebej. Vsi dohodki in izdatki morajo biti vpisani natančno pod naslovom, pod katerim so bili sprejeti ali izdani Če število priredb ni mogoče navesti natančno, se naj vsaj približno. Kadar ne zadostuje prostir pri .Opazkah", se naj nadaljuje na posebni poli papltja.
V bodoče je pristopne izjave, nabiralne pole in druga nenujne stvari pošiljati le z obračunom, danske izkaznice in naročene potrdilne znamke, Izvzemši nujne slučaje, bo centrala razpošiljala obenem s potrdilom, da je obračun pravilen oziroma napačen.
Pred zaključkom leta se bodo razposlale še posebne statistične pole v svrho konstatiranja pripadnosti članov k strokovni, gospodarski i. dr organizacijam, kar bo odprto nove vidike za novo delo. Zato Je pa potrebno, da se vse knjige vodijo že med letom v redu, da bo omogočen hiter in točen letni zaključek. Daljna pojasnila daje centrala.
V Ljubljani, dne 12. julija 1912.
1. Kocmur,	AL	Slanovec,
t. č. predsednik.	*	tajnik.
Št. Lehpamer,	Pr*	Krašovec,
t. č. blagajnik.	na*-	na(lz-
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«,
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v LJttbllagL
B« Gotzl, Ljubljana
== Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.	z=.
Bm konkurence !
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega Izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
&ol idiia postrežba.	Sfajnižje cene.
Komisija strokovniJi organizacij
za Trst, Istro, Furlanijo in Dalmacijo
Razpis službe.
Razpisano je mesto tajnika strokovne komisije v Pulju.
Polec običajnih listin morajo 'dokazati konkurentje tudi:
a) da so poučeni o delavski strokovni organizaciji;
b) da so vešči italijanskega, hrvaškega in eventuelno tudi nemškega jezika.
Začetna mesečna plača znaša 200 kron. Razpis je odprt do inkluzivno 27. t. m. Službo je nastopiti najkasneje 10. avgusta t. 1. Ponudbe naj se pošljejo na naslovljeno komisijo — Trst. »Delavski dom«, ul. Madonnina št. IS. — Potrebna posebna pojasnila se dobe v uradu naslovljene komisije.
. Trst. 10. julija 1912.
Za strokovno komisijo
IVAN OLIVA
predsednik.
—. -■■■■■!■ i	■■■—■■■■■	i	,i	,	im«
Najboljše in naJtrpežnejSe
lodnasto blago,
športni in dežni plašči
lastni izdelek
dobavlja Prva izvozna hlSa specialno tirolskega iodna in dežnih plaičev Anton Innerebner Insbruk Abt. 30. Dobi se v vsaki boljši mnodni trgovini za gospode, kjer pa ne, se pošlje naravnost po povzetju.
Ivan Zorko
ključavničarski mojster
na
Glincah pri Ljubljani
izdeluje vrtne železne skladne stole, klopi in mize. Mize podolgaste na štiriogle ali okrogle, po poljubni barvi. Pripravne tudi za dvorane. Pripravne so pa tudi za spraviti, ker se zlagajo in vsled tega potrebujejo malo prostora. Izvršujem tudi vsakovrstna ključavničarska dela po naj* nižjih cenah. — Istotam je naprodaj še skoro nova železna blagajna. .
Samozavest in krepost
označuje zdravega človeka, dočim je bolni že od najmanjšega telesnega ali duševnega dela utrujen.
Če Imate občutek, da Vaše zdravje ni popolnoma zadovoljivo, če trpite na revmatizmu In na bolečinah v hrbtu, v glavi, če nimate spanja, če slabo prebavljate, rabite elektriko In dosegli boste presenetljive uspehe.
ENZian
k!
j
O električnem, zdravljenju izdali smo zelo zanimivo, znamenito 64 strani obsegajočo znanstveno knjigo, katero pošljemo vsakomur
MF* brezplačno in poštnine prosto
brez vsake obveznosti. (Za ženske posebno izdajo.
Elektro Vitalizer, zdravniško ordina-cijski zavod, Budapešta VI, There-sienriog 7, Mezzanin 172.
Ceno posteljno perje!
Najbol-fti češki nakupni vir!
Benisch
1 kg sivega, dobrega, miljenega 2 K; boljSega 2'40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puha-
stega 5 10 K; velefinega sneznobelega, puljenega, V40 K, 8 K; puha sivega
d K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko.
Zgotovljene postelje J goslonitegu
ali rumene
rdečega, modrega, belega
n enega nankinga, pernica 180 cm dolga,
120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi,
60 cm 6ir., polnjena z novim sivini, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 8 K, M'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga,
140 cm šir. 13 K, 14 70 K, 17 80 K, 21 K, zglavnica,
90 cm dolga, 70 cm Sir. 4'50 K 5'20 K, 5'70 K, spodnja
femica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga,
16 cm Sir. 12’80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnild gratis in franko.
S. Benisch, Defienice Stev. 758, Češko.
*   -	-	- >
Celo noč
Celo ^4 ^eOn noč odprro^s:	O
Naročajte se na Zarjo!
Samo K 4’90 krasna Remont Anker srebrna ura za gospode
s 3 močnimi krasno graviranimi pokrovi, skočnim pokrovom. Fino Anker kolesje na kamnih tekoče, natančno idoča, 3 letna garancija, proti povzetju za samo K 4'90. Eksportna tvrdka ur
L. Schaeehter
Wien XVl/2 Lerchenfeldergiirtel Nr. 5.
— Neugajajoče se vzame nazaj. ——
posojuje zasebnik reelnim osebam 5 odstotno. Vrača se v obrokih v :: 5 letih. Kukarki I. posterestante Berlin 47. ::
MOJA ŽENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta II.
Podružnica:
Marije Terezije cesta 14
(Pri Novem svetu).
Trgovina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike.
Izposojevanje koles.
Razglas.
Da se p. n. članom omogoči opravek poslov med opoldanskim odmorom brez izgube delovnega časa, se spremene pri podpisani blagajni
počenši s 15. julijem 1912
za poletni čas oziroma do preklica uradne ure tako, da se bo poslej uradovalo nepretrgano
od 8. zjutraj do 2. popoldne.
Za stranke bo blagajna odprta do 1. ure, bolniške zglasnice se bodo izdajale pa do zaključka. Bolniščnina se bo izplačevala slej kakor prej ob sobotah, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani
dne 8. julija 1912.
Načelnik: Fr. Bartl 1. r.
—i
®e
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Cenjeni lastniki gramofonov!
Ker različni ljudje havzirajo po deželi z obrabljenimi gramofonskimi ploščami, pa se izdajajo za moje zastopnike in tudi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in gramofone se dovoljujem slavno občinstvo vljudno opozarjati, da jaz nimam nobenih takih zastopnikov, in prodajam plošče edino v moji trgovini
Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
Na izrečno željo pošljem plošče tudi v izbiro, nikakor pa ne pustim havzirati z njimi. Kupec dobi v gorenjih slučajih obrabljene plošče; sploh je pa havziranje od hiše do hiše prepovedano, in prosim naj se mi vsak slučaj čim pride tak zastopnik s ploščami, in se izdaja za mojega zastopnika naznani, da se bom mogel obvarovati neprijetnosti, ki mi jih delajo kupci takih plošč, ko uvidijo, da so prevarani ker so kupili stare obrabljene plošče. Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po tovarniški ceni.
Obenem slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izidejo s 1. avgustom tl. nove plošče s slovenskimi napevi moških in mešanih zborov, novosti, ki doslej še niso bile za gramofon posnete. Blagovolite poslati naslov in Vam pošljem seznam teh gramofonskih plošč zastonj in poštnine prosto.
A. RASBERGER, Ljubljana.
Največja zaloga gramofonov in godbenih avtomatov
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. «’• Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
□
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj do™a.^® hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kope|j itd.
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
■— Kolodvorska ulica štev. 20.	■