«ülfoo ftkoti ratun St.  24.   —   Conto corrente   con   la  post a).                                                                                                                                                                Posamezna stevi/Jia 20   Stotink.
hhaja vsak pondeljek
i" tetrtek ob 8. uri
-— Predpoldne.   —
ynezace/o/etolSL.,
<*polleta 8 L., za četrt
w« * I». Za inozemstvo
ee/o leto 30 L.
ft* narcčila  brez
9*Poslane naročnine se
n    fle  oziramo.
Wgovorni urednik:
mmmwA
števiika 56:        V Gorki v potiedeljek 16. julija 1923.           utnuciv/.
O svobodi tiska
fi. *da je, izdala odredbo o časopi-
J » ki jo vzbudila veliko pozornost
jj> VBoj državi. Odločila so jo, da na-
°Pl proli  vsem •časopisom,  o kate-
iiiL^1' da ^° državi Skodljivi. Skle-
v ^ J°, da bodo glavni urodniki ali
J^j važnej&i uralniki llsta odgovor-
On.^rctfektu zm  pisavo svojih   glasil.
1 iSo novi odgovorni uredniki, ki  sto-
IJ° na mcsto doscdanjih.
0   ^ekt ima torej pravico, da sodi
pi&avi  lista in  kliCe  urednike  na
j      Prav,  pošlje uredništvu  opomin
» Ce so list no poboljša, prefokt opo-
\$V   ^*0110^'.  Ako Jc  D^° uredništvo
1)111 eaoga lota dvakrat opominja-
' ln3a prefokt pravico, da odgovor-
™ uredmika odstavi.
Prefekt lahko list ustavi.
^?aJ   pom en i   taka  odredba   profek-
jjj,"  ^°r no  smn  noben   list  izhajati
^. ^ °dgovornega   urodnika,     pome-
W      0<Hok presekta, <la    sr<    mora
jjj,   Ustaviti.  Prefokt    ima    torej   o-
W   (*a vri'^ vsc Cö-sopiae, ki so mu
bo ,^°dljivi. Z liovo vlad.no wired
so torej no omejuje le wvoboda pi
fe, )a. tfjinveč je izročen v roke pre-
pia\   (>1>'stoi  vscga obstojeCega Laso-
iiisf1' **(s ^° sicer' ^a se smo urod-
j,   v° Pritožiti proti odloku prosekta
\r, llry*-rai;jo,^a ministra in proli no-
t  ''JaüUi  minislru na  Državni   svet,
Vr ^al<a  l>r'tozh'a J°  ^rez  ve^Javc-
Hi prefekt ravna paL po navodilili
V(J(jr'ailJeffa    mini.stra in ta bo skoro
Qn? odlok ]>refokta ime potrdil. I)r-
«tv ll« SV<>^  l)a  n° razsoJa u'kdar    o
]j ^ 8ami% temve<S sodi le o tem? jc-
Vat     profokt pristojen izdat.i  odlok,
¦j^^a izpodbijaS.
He ^ l(-"i  oasom ]>a list nc sine  in
^^e iziti.
KaJ je zakrivil ?
|irof /ta^^neSa vzroka sine iz<lati
^'(ll °l>oni'n Jia urednistvo ? Od-
IV/*1 :^°vori jasno in razumljivo.
liSi °^^ na^topi vsoloj, ko priol>Cujo
katcn.Grc»nieno ali pretirano vesti, s
Tliö 'rim^ ov'ra diplomati&no delova-
viirn            v "^110«11]'11 s tujim.i drza-
Ž^v ' R lvatcriini Skodujr. uglodii dr-
j^ ^ xnotraj in na znniaj, razbur-
\ k^ n-opotrebnem probivalstvo ali
Pj(lf^^ni koli načiii nioti javmi red.
*lai,b- iz/da odlok proti. listn, ako s
Vi ,xy> z H'0i.icann, razlagaini, naslo-
^V K^'^ami navaja bra\xe k raz-
H;i](Jirnu sovraštvu, k nepokor.ščini
^ko n<ym. vn oblastvonim nkazom,
^J11^ disciplino javn.ih name-
\ n Q\> Pospo.šnje korist tnjo drža-
iio L K^odo Italije, sramoti domovi-
>40 rf Ja' kraljevo družino, pajvcža.
» ^rfcavne najvrave in oblastnije.
^ako se očuvaS krivde ?
Unj ^ Jo zclo, zelo tožka. Kajt.i kdf1
^U|> ' ^r- dolo-Ti, kedaj jv\ ena ali
Jßst njVftÄt P'etirana ? Recimo, da
(! Vor-' ^P^lnoma gotov^i, temvo?
\\ BJetna, ali je zato že preüraiia ?
voj^Pr*yi Skodovati ugledu drža-
^^in <rd'ln° n- Pr- d'a j© pri na?
J^hlj^*' ^ jo v državi slabo pre-
^Ui'l0 Za osonno varnost, ali no
^kljo Žo u^edu državo? Kaj so
^°tn u ^ravi razburjati po nepotrrl)
ltir^a 1stvo ? Ko !)o Straža protc-
>ftllflki So otl«^vili po krivici slo-
*^ ^j^? ^upfljna, da je ravnal 1>a ali
^^nik surovo z ljudstvoni, ali
ne poreče morda prefekt, da razbur-
jamo pö Tiepotrebnem prcibivalstvo ?
Kaj s.e pravi nišiti discipline) javnib
naineščoncev ? Če trdiš n, pr., da so
pismonoše slabo plaöami, ali ne na-
stiane s tem nevarnost, da bodo v ne-
volji slabo opravljali službo in rušiš!
tako njih disciplino ? Kaj se pravi
nadalje sramotiü drzaviu'i naprave ?
Ako piše Goriška Straza, da je ob-
.stojcvCa občinska samouprava in so
defcelni sveti slabi, to ne bodo prijoli,
da sramotiš državme naprave ? Kaj
se pravi nadalje sramotiti obsto-
jcča oblastva ? Če boš trdil, da je ta
ali oni orožnik krivičen in nesposo-
l)on, t© labko primejo, da sramoti A
javno oblastvo.
In tako bi lahko nadaljcvali, koli-
kor bi boteli, pa naj zadostuje.
Najhuj&e pride.
Vladia je dala prefektu orozje, s ka-
teriin udari labko vsaki list, ki mu
ni  j)o volji. Dosloj jo sodmija    sodila
o j)restopkih urednikov in fe so bill
krivi, jib je kaznovala, a mikdar ni
list kratko malo ustaviia. Razen \e-
ga je imel urednik pravico, da se
pred sodnikom brani    in    zagovarja.
Danes je list odtrgan    od    svojega
pristojntiga    sodnikia in izročen    pre-
fektu, ki jga sodi, kakor se    mu    zdi
prav, ii« da bi so mogel zagovarjati.
Vse je odvisno od volje presekta.
Rnzumljivo, da je ta odredba zbu-
dila odpor v vsem časopisju države
razen v vladnem. Pomislite, v kakšrn
položaj pride list, ki je v opoziciji in
mora vsUxi tega kritizirati vlado ! Ali
se ne bo bal vsak trenutek zia svoje
življenje ?
Kako se vodejo listi in urfdniki v
takih razmerah ?
«Corriore della S©ra» izjavlja, da
misli v bodoče potajiti vsako lastno
mnenje in s© omojiti na suho poro-
čanjo dojstev.
Kajti možja neodvisnoga mišljeujd
branijo svoje nazore raje za ^:ase
svobode, ko da bi se izpostavljali
protiustavnim grožnjam, ki Ploveka
lo ponižujejo.
Kaf se godt po svetu ?
Med Italijo in Jugoslavijo se vr.šijo
važna i>ogaja/nja. I "soda JU'ke se iz-
nova pretresa nied. z-astopniki obeli
držav. Ž9 »voječasno suao razložili
naSini bravcean, kakSnega velikega
pom ena je reško pristani&C« za go-
s])odarsko življeinje Jugoslavije. To
je (»dini izbod Hrvatov na jadramsko
morjei, razon Soluna je to sploh odi-
na luka, ki veže jugoslovansko trgo-
vino z velikim avetom. Zato so Jugo-
slovani zahtevali z veliko trdovratno-
stjo, da jim prepusti Italija del ros-
kega pristaniSfca, po imenu J3aroš v
popolno last, Le fc imajo Jugoslova-
ni v Barošu lasten izibod na morjr,
je njibova trgovima nocKlvisna. ])ru-
gače bi morala iti skozi tujo drfci-
vo in bi bila podvrže,na stain emu
nadzorstvu. To je bilo stali&če Juigo-
slavijo pri pogajanjih v Opatiji. Raz-
govori, ki so se v Opatiji pretrgali,
se sodaj nadaljujejo v ITmiu.
Reka naj se prikiopi Italiji.
V tenn r^asu so se razmere bistvono
spremenile. Kakor porooajo •Casopi-
s.i, je Mussolini pristal na to, da do-
bijo Jugoslovani lastno pristanižCe
Baroš in se ne upira več tej ju.goslo-
vanhski zahtevi. Zato pa predlaga
naj s© inesto Reka priključi Italiji.
To se pravi: Reka, ki je bila doslcj
samostojna država, z.gubi samostoj-
nost in postane del italijanske drža-
ve. S tcan bi bila rapalska pogodba.
spremenjena in med obema drJtava-
inia bi se sklotnil nov dogovor. Kakor
Citamo, se tudi s to rešitvijo no stri-
nja jugoslovanska javnost. Danes bi
so sicer no sprenuinilo mnogo, kajti
Reka je samo na papirju samostoj-
na drzava, v rosnici pa je d©l Ttalijo.
Zakaj ? Zato ker je vlada na Reki po
svojem mišljenju zastopnica Rima in
so jo izrcikla za aneksijo k Italiji.
ReSki politiki, kakor GrossiotH so
Clani rimskjega sonata, italijanski
tvoslainci, posebno sažistovski so na
Reki doma in fašistovska stranka jo
iiazsirjo'na tudi na Reko. Ni je važ-
nejše politisine zad*ve, ki bi je ne
razpravljalj ReCani skupno z rimsko
vlado. Reka igra ˇ italijanskein živ-
Ije-nju tako vlogo, kakor bi bila del
Italije. Dejansko razinore so šle pre-
ko miroviiK'i pogodbe.
Zakaj so v Jujjoslaviji nasprotni ?
Danes bi se torej malo spremwii-
lo, ako bi Italija anektirala Reko.
In vendor so jugoslovansska javnost
temu upira. Čemu ? Zato ker rnislijo
v Jugoslaviji na bodoCnofit. Oni ra-
¦cumajo, da se s casom na Reki vlada
sprftmeni, da nastopijo drugi ljudjo.
ki bodo vodilj politiko vsestransko
neodvisnosti. Reka postane labko
država, ki no bo hot«!a voč biti po-
stojainka Rima, temveč dežela zase:
naklonjena ravnotako Italiji kakor
Jugoslaviji. Preko mcje u])ajo še vcč.
Oni rnislijo, da bo hrvaško- sloven-
ska trgovina pritegnila Reko s ca-
som celö bolj k Jugoslaviji kakor k
Italiji. Gospodiarski interesi bodo ]>o
njibovem mnenju aiavezali Reko po-
polnoma na Jugoslovane in to je vo-
likainskc važnosti za držaA7o Srbov,
Hrvatov in Slovsincev. Jugoslavija
bo ime.la v Reki zaveznika in za.</)
se bo vsa jugoslovanska trgovina
lahko mirno razvijala preko Reke.
Knr jo danes Reka za Italijo, to n«j
postane v bodočnosti za Juposlavijo.
To j© misol, ki je sicpr nikjer javno
ne povejo, a jo razumejo dobro v
Belgradu kakor tudi v Rimu. Ako
prido Roka pod Italijo. splavajo
seveda npi Jugoslovanov po vodi
Reka postane d©l Italijei, Jugoslavija
ne bo imel a vet opravka z nialo
državico, temvec z -40 miljonsko vole,
silo. Mussolini skuša miriti Jugoslo-
vane v razli-T:nimi ugodnostmi in
jim ponuja svobodmo luko na Reki.
Kakor v Rolunu tako naj imajo tu-
di Tia Roki Jugoslovani prost dohod
za svoje blago.
Belgrad se pc^a s tcmi predlogi ?><
teden dni in ne v«mo če. kakšnj bo-
do njegovi sklepi. Ko nam pridejo
porojiila, bomo o tem obvestili maSc
brave©.
Vedna pegajanja.
Koliko -časa j© žo j)rešlo, odkar smo
pisali o konferenci v Lozatni, kjor so
pogajajo Turki, Grki in antanta ! Do
daiios s© gosjK)dje se vedno f
Turki so s<e skor uklonili in
li k zfJeni  mizi, toda izrabljati zna-
jo   sploöno   zme&njavo   v   Evropi   na
mojstei"ski ita&in. Oni vedo dobro, da
.se pulijo gosp<xlje zavezniki  za lase
JTi da «so rursko homatije Turkoni  v
veliko korist, Zato nastopajo v I^oza-
ni  z©lo oAabno in stavijo na  antan-
tx> hude zahteve.
ZaveÄTiiki ne more jo na noben na-
čim. krotiti Turkov in že vidimo, da
postajajo mebki in s Turki prijazjii.
I*o dolgeru barantanju in vecnom
prepiranju s<e vemlar bliža mirovna
pogodiba. Turki bodo po trdovratnjh
bojih zroa-gali. V glavni h to^kotfi. so
zavezniki že popustili in, kakor po-
ročajo, se roir v kratkein ' '
šilo &¦('< bo v  Lozctjii  sla               ,    -
rovanje, na katorem so )x>dpj»e po-
godba s Turki. Nato pride fce slav-
noistna jK>jedJna s fiampanjeem, na
katero so val>lj€mi tudi  Rusi.
Turki nas učijo, kaj proinore vz-
trajnost in trdovratnost maliJ». Tudi
šibki Tiarodi imajo u«jm')i«, Co se bo-
rijo za svojo stvar » pogiunom in
rioustrašemo   odlo^npstjo.
Boj je na vrhnncu.
Vsa italija zre z napotostjo na
borbo fašistovske stränke z opozici-
jo. Brez dvoma stoji Mussolini na
vrlikem križpotju svoje politike.
Njegova stranka iA^e pot, y>r> knt<jri
naj   pride   do   n<
državi.  Ako «e  i,;   ^                ...„_,^    a
sprejmojo voliJno re form o, se polasti
faSizem obJasti v okviru zakona, ako
SPi upre,   potem   pojde     safiiz^m     <\o
svojega ciljia   ftpz  tnipl?1
kov. V tob beso<la}i je izi
nji   položaj države.
Zo .se vidijo znaki najo
fašistovskega naskoka proti
nim strankam. Listi poroCajo, da otl-
stavljajo fašJsti občin-ske «vete libe-
ral cov in ljudovci pišejo o novih na-
silstvih pri volitvah. Duhovniki so
nekaterih krajib izpostavljenJ dijan-
skim napadom in tisk ljudske strari-
ke pripoveduje, da ručijo faftisti ka-
toliška izobraževalma društva. Tudi
tiskarne Ijudovcev baje niso veC var-
ne. Tako /»oro-čajo, da jo vdrlo f*'-o-
tekli tcden vefjo stevilo fasisf'
tiskarno ljudske stranke v M
kjer tiskajo list >I1 Cittadino«.
ji so bili poruAeni. f)fonyJva fa ši /.ina
povzroPa Ijudovcem resine skrbi in
nokateri mislijo, da so bodo nai>adi
§e poostrili, ako jrropade voLilni za-
kon. Zato ß« je vzdignil med Ijudov-
skimi vodiUilji Filippo Moda in zab-
toval, naj strank<a glasuje raje za
vladni predlog, kakor da pridojo nad
stranko in državo dirievi nesreče. Mi
nirnamo poroCila o izidu <?lasovanja
v parlamentu in čakaino napcto na
vesti iz Rim,a, Zavodamo se, da je to
glasovanje najvažnejši dogodek da-
nns'njo   jinlifirru«   '/..fiwlov.iiir.   Tf.;ilij©.
„Goriška Straia"
v vsako
slovensko hišo.
Stran 2
r.OHISKA STRAŽA
DNEVNE   VESTI
Naie narodno Ime.
V soboto, 14. t. m., se je vršil v Trstu
občni zbor »Jadranske banke«, ki jo
položil v grob ta nckdaj tako mogočni
»naš« denarni zavod. Tržaške »Jadran-
ske banke« ni vef, temvec le še ncki
ftisto iialijanski zavod. v figar uprav-
nem svetu in nadzorni$tvu ni niti encga
primorskcga Slov.ina več, tcmvcč sanii
Italijani, rned njimi tudi tržaški zu pan
senator Pitaceo, ki bo predsodnik ban-
ke. Deli so vmos tudi dva beogradskn,
Srba, ker misli nova italijanska banka
delati tudi 7. Jugoslavijo, in pa tistega
generalnega ravnatelja. »Jadranske ban-
ke«. Kamenaroviča, ki je najver- delal
na to, da sc tisti niilijoni izplačajo ban-
ki, ne pa zadrugam.
Na občncm zboru se je pokazalo, da
je ta zavod popolnoma propadel. V bi-
lanci je bilo izkazano nad pot, milijonov
izgube v zadnjih dveh letih, ali v
resnici je bila ta izguba veliko verja,
dalcč nad 30 milijonov, tako da je
požrla poleg izmonjanih 13 milijonov
tudi ves rezervni zaklad banke, ki je
znašal nekaj nad f> milijopov, in vsc
delniško glavnioo 15 milijonov. Na
obe'nem zbom je bilo sklenjeno z laski-
mi glasovi, da se odobre te strahovitc
bilance, ki izkazujejo milijone in milijo-
ne dvomljivih terjatcv in z nicemur
kritih menic in da se briše vsa vrednost
delnio. ()d sobote dalje torej delnice
bivše tržaške »Jadranske banke«, ki so
imele nominalno vrednost 200 lir. ni-
majo vrednosti niti ene stotinke. Skleni-
lo pa se je, da se izdajo nove delnice po
200 lir in da ima vsak delničar pravico,
da za vsako staro denico vzame eno
novo, seveda proti plačilu 200 lir za vsa-
ko. Kot nekako mazilo na to hudo rano
— delnifarji so izgubili vsc svoje delni-
Sko imelje do zadnje stotinke — se je
«agotovilo delničarjem, da dobe — ke-
daj, So ni določeno — na vsako slaro
tržaško delnico po eno delnico beograd-
ske »Jadranske banke«. Slaba tolažba!
Te delnice namrec ne notirajo niti na
beogradski niti na zagrebški borzi, ker
so silno »medic« in lezejo tako navzdol.
da jih skoraj ni raogoče spraviti v de-
nar. Morda ima jo danes vrednost nekaj
nad 500 jugoslovenskih kron (fcakih
32 do 35 lir). To je vse, kar se je rešilo.
Kdor je imel doslej n. pr. 100.000 lir v
denicah tržaške »Jadranske banke«.
danes nima niti ene stotinke in bo imel,
če dobi za 500 tržaških delnic 500 beo-
gradskih, 10.000 do 17.500 lir. Izguba je
torej ogromna!
Tržaške »Jadranske banke« ni ve<j
pač pa je na njenem mestu ilalijanska
banka, v kateri gospodarijo fasisti, ki
so na obe'nem zbom nastopili z ogrom-
nim številom delnic — nad 40.000 (vseh
delnic je 75.000) — dočim pa je bilo
zastopanih    po    slovanskih   delničarjih
samo 2570 delnic Tako jc zavod prežel'
)opolnoma v italijanske roke.
Kaj porercjo sedaj o njem tisti tiv.as-
<.i gospodje, ki so ?;o pred kraikim vozali
y njim nn$e narodno imc?l
Okrožnica  vsem županstvom
Tolrninskega, Kobariskega, Cerkljan-
skega in Kanalskega sodncga okraja. -
Obveseato se, da se je sklical za sobolo
hie 21. t. m. ob 10. nri pred. v občin-
skern domu v Tolminu že napovedani
sestanek, na kojem se bo razpravljalo: •)
igrarnem uradu z ozirom na delitev
)bčinskih zemljišr. Dolžnost vseli pri-
<adetili obfin jc, da posljejo svoje urad-
ne zastopnike na ta scstanek. Gorica,
dne 13. julija 1923. - (Iz pisarne Zvcz.»
si oven skill  županstev v Goriri.)
Zanimiva   okrožnica.
Porofali smo, .la se je izvršil v Trstu
i ombni napad na delavsko zbornico in
la je prefekt prepovedal nadaljnje izda
jMiije Lavoratoni. La Voce Repubblica-
na pravi, da se jc to izvsilo najbrž na
odlagi neke tajne okrožnice, ki jo je
poslal fasistovski genera] Do Bono 1.
julija v Trst. Okrožnica se glasi:
<Ker se zopet oojavlja predrznosL v
vrstali prevratnilt .«trank in ker jo po-
t.rnbno, da jo že v pocetkib udušimo, sn
zdi podi)isanemu generalnemu povelj-
stvu priporočljivo, da se uporabijo od-
dolki Narodno brambe posebno ob praz-
nlčnili dnch, in vsclcj, ko se kažo revo-
lucionarna, propaganda najbolj ziva. To
propagando je treba uduisiti z največjo
energijo. Priporočarno, da sc zahtevajo
naglo potrebne mofi, da se vse odredi
pravofasno. General Do Bono.»
Uboj na Lokvah pred poroto.
V dnoh 10., 11. in 12. julija so sede.
li pred goriško poroto štirje nilade-
niči iz Lokvi pri Trnovem, Obtoženi
so bili, da so dne 25. aprila 1922 ubi-
li 27 letoiega Filipa Kolenca. Slučaj
je bil zolo zamotan in nejas^n. Pet-
najst mladciii-Cev, ki so fili na nabor,
je v pozni noči zapuščalo postilno.
Obdali so Filipa Kolenca, ki jc- frez
par mimit obložal sam tia -costi s
težkimi ran ami. v tro]>uih!u. Drugi dan
jo umrl. Pred smrtjo je materi in se-
stri povodal, da sta ga dva izmed ob-
toženih držala, tretji j)a da ga je
sunil z nožcim v trebnii. Na pod lag i
to iz-jave so orožniki odpeljali Atiri
ösumljence v goriške zapore. Nad \h
mesecpv so obtožPsnci cakiali na
ftodibo.
Razprava je trajala t.ri dini. OMo-
žene so zagovarjali dr. Podgornik,
dr. Tonkli in tržaSki odveinik Rob-
ba. V kratkem, a zolo stvarneni go-
voru jo dr. Podgornik prinesel doka-
ze, da obtoženi Alojzij Winkler ni
bil udftležen pri zločinu. Dr. Robba
si je na znani način skuSal pomagati
s trditvami, da je bil umorjeni Ko-
lonc .iredentist. No, navzoPe občinsLvo
je ta liačiiii obram])e napravil zelo
nmCen vtis. Državni pravdnik kav.
Dessy je govoril jasno, zmeruo^ z
dokazi.
Porotniki so zanikali \.-.«. .^iavljr-
na vprašanja glede dveli obtož>ncev.
Brata Leopold in Rudolf Kolcinc si a
bila obsojena na \\\ «nesccov in 10
dni je-öe. Na podlagi amnostijskrga
zakona se/ jima je kazen znižala na
C) mesecev. Ker pa sta obsojena že
presedela 14 inesocev v prciskoval-
nem zaporu, sta bila takoj izpnšče-
na   na   svobodo.
Moncada
vi*s1o s prošnjo
POPRAVEK.
Gospod   jjrefekt     CrLspo
nam jc poslal sledr
da jib -priobčimo:
»Goriška Straža« je v 48. številki
z dne 18. junija priobsiila popolno-
ina netočno verzijo o ]xripetljajih, ki
so so dogodili v inedeljo 17. junija
rned skupino vojakov brigade Sassa-
ri in med nokatei'iuii prostovoljnijni
.brambovei za Jiarodno varnost. Tv-
žafikemu prefektu se je zdelo nrnest-
no popraviti to vest in zato me je
pooblastil, da povabim uredniStvo,
naj priobri v smi.slu zakona sledeči
popravf'k:
Neres.ničn<i jc \i'Sl objavljena
v številki 48. z dne 18. juni"
nija »glede vzrokov m posledic do-^
godljaja, ki se je zgodil v nedoljo
17. junija v Trstu mod nekalerimi
prostovoljnimi brambovci za javn.o
varnost in mod skupino vojakov
brigade Sassari. To je, niti vzroka do-
godljaja, ki je bil navadna praska,
ni iskati v politiČnib nagibih ali v
zatvorenju faši.stov, niti ni bila te-
kom dogodka rainjena kaka oseba.
Praska je izvirala iz vprašanj, ki so
so pojavila med nekaterimi vojaki in
dvema mcSCanoma, ki sta sprcinlja-
la neko igospodi-ii.no, katej'iniia so se
pridružili Inekateri prostovoljni
brambovci izven služl>e v javnem za-
havmeni prostoru. Ni bilo ne ranjenj
in ne iziatvorit^v. Podpisan tržaški
prnfekt:  Crispo  Moncada.
S/nola ponarejcvalcev bankovecv.
V Milanu so je te dni posrečilo '/-
vohati policiji zelo dobro urejeno ti-
skamo za stotake. NaŠli so čisto nove
stroje in 2000 lepih, novib bnnkovcov
po 100 lir »Ba>nca d1 Italia«. Bankov-
ci imajo St. 8751 in ser.ijo K — 201 ir
nadaljn«1. Pri neki drugi preiskav.
pa so dobili za 20.000 lir ponarejenil
bankovcev iste banke po 100 i'n 50 lit'
Stotaki kažejo serij<' S — 27G, št. 1719
^—218, St. 1448,   B _ 128,   St. 1B42;
petdeseUiki pa serijo 1J-—liO-i, St. ^64>
V Ameriko jo dajmo !
'J'a glas gre po naši slovenski zeIB'
ji. Tod a labko jc govoriti, a te>'k«
storiti. Pro&njo mortjiš" vlo/,iti n* ^"
litvoni komisarijat v Trst; odtoi &1'9
prošnja v Rim, ki sme dovoliti Pa^
dcsottisočom potovanje v Ameriko. ^
veste, koliko je bilo vloženib pro^||]
(to 5- julija? 452.000, skoro .pol ^!1!'
jana ! IVcj zadcne.š terno na lotci^J't
ko dobiš dovoljeinjc za v Arneriko.
Boj pioti nepisnu ncsti.
Tri vrstc prostovoljine ?ole se 1>01''
jo v dr/;avi proti nepismenosti: v''"
•Cerni tečaji za kniete v vaseb, n^ \.
ski tečaji v mestili in poleini te*^}
za j>asiirje v plani'inab.. Lctos J
otvorjemih v državi 3771 takib &>], K'
jib obisknjoj" r^cm nr^m^
osebo.
Kako je razširjen lclefon.
Novega Ida 1021    je    bilo    na   vse«1
svetu Ä0 ni« m«.nj kot 20,800.000 toi«'
fonskih govorilnic. Severna At»1^1*1^'
jib je imela sama 04 odstotkov. we.
sto N.eiw York jih je iinelo 892.10°. ;
Zedinjenih     državab     ameriškilt   J
vsak osnii    človek,    ml ad    ali   Mal»
mo.ški  ali   ženskm,  impil  svoj  telef()n'
v Kan ad i vsak deseti,    na DansKe1'
vsak dvanajsti,    na    Švedskeni v*0-
petnajsti, v Nemčiji  so prišli  na >
Ijiuli .'5 telefoni.
Bogasivo in revsiina.
T<v dni  so prinesli veliki listi &l*
neko gospft Krzsc'bet,    ki iania   ^0  ^
oblek. da jih je ziavarovala pri ^ .,
družbi ]>roti požaru in kraji za 5 ^
lijonov lir. So pa drugod revni 'Jl.
dje, ki niniajo, s čim bi se obleklJ. »^
ne jiretrese T-loveka groza i.n obc1'"
žalosi, re poinisli  na to strašno i>a'
liko ?
Slovensko sirotis5c
v Goriei so ziihvaljujo vseni    dob)°
nikoin, ki  so v inimilcm šolskei^
tu  1922/23 s  svoj im i   milodari  Pr^
niQgli, da se je v zavodu  jirohi1*^'
valo in  vzgajalo 72 gojencev »n $fi
jenk. Nad 2/3 jili je dovršilo So}0 ^
odliko,   trije   so   celo   napravili  i^P
za ]>rvi   giinnaz.ijski   i-azrcd.   Vods*1
l)i-ij)orora  velcvažni   zavod     tud1
bodoče  naklonijenosti   niilib   roja^.
kakor  tudi   slavn.im   županstvoi^
vodstvom naših  zadruig    in  dr^tst**'
da l)i  z njih pomočjo in  z mjib V°
porami  niogli  nadaljevati re.šilno
lo za našo zaiiiernai'jeno in osirot(!
deco.                                                   jj,
Vsem, ki  j>ričakujejo od 7iedo^>'x
otrok. inolitvc, javljamo,    da    n   .i(i
otroci   vsaki  dan  vax živc   i n    i'^ |t
dobrotnike in da je bilo nad 40 <>tr
skoraj  vsaki dam pri    sv.    obbJVJ' [
katero so darovali za svoje    podP°
n i kio.
Vcxkstvo  Slov.  siroii^*1
JULES VERNE:
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto poslovenil z. Z.
Prvi fizični vtis, ki ga. je mlada de-
klica občutila, je bila svežost zraka,
ki ga je mladenka hlastno vdiha-
vala.
»Le globoko diJiaj, Nell«, je rekel
James Starr, »le srkiaj ta zrak, ki ga
prepajajo \"si oživljajoči vonji te
okolice.«
»Kak dim je to, ki se vleče visoko
rwid narai ?« jc vprašala Nell.
»To tso oblaki«, je pojasnil Harry,
»pol zgoščene kopice- sopar, ki jih že-
ruei veter.«
»O,« je vzkliknila Nell, »kako rada
bi polctela z njimi vred. Toda kaj so
one svetlikojočo toöke, ki bleste tam
«kozi šj>ranje y obLakih ?«
»To so rve-edo. Nell, o katerih sem
ti   pripovodoval,  To    so    ravnotaka
solnca kot je ma.se in ravnotaki sve
tovi  kot naša zemlja«.
Zdaj so postajala ozvezdja vedno
vidnejäa in se čarovito odražala na
terrmomodrem nebesnem oboku, ki ga
je izčistil  no^ni veter.
Nell je opazovala br-ezštevilne zvez-
de, ki so krožile v brezm.ejmih visa-
vah nad njo.
»Toda«, je dejala, »če so to solnca,
kako da moje oči «i.sto lnlilco nrerna-
šajo njifhl blegčavoflt ?«
»Det(i moje«, je pripomml Jamec
Starr, »to so re« solnca, a krožijo sil-
no, silno daleč od nas, railijonci in
milijone milj pro« !«
Zdaj so krenili na ono cesto. Xames
Star je vodil mladenko za roko, Har-
ry je gel na nasprotni strani, Jack
Ryan pa je tekel gori in doli kot
mlad psiček, ki mu gre njegov gospo-
dar prepočasi-
Oista je bila prazna. Nell je opati-
la Tia 1loli  obrise  sen^  velikih    ob-
cestnih dreves, ki jih jo nekoliko oži-
vljal veter. Mislila je, da so to sto-
oki velikani. Seiest vetra v visokem
vejevju, globoko molCanje, ki je sle-
dilo brezvetriju, daljna «rta na ob-
zorju-------vse to jo je uapolmjeva-
lo z čisto novimi obeutji, ki so se ji
vtisriili neizbrisno v dušo. Medtcaii
ko je s-prva Nell o vsem sprašcvvila,
je zdaj umolknila, tudi nje,ni sprem-
ljevalci niso prekinjali toga molka.
Njene- občutljive domigjjijo niso lio-
tfli škodljivo motiti in so pustili, da se
deklici misli o vsem same po sebi
razvijajo. Ura je biJa pol dvanajstih
ko so dospeli n«a s-everni bre^ ob za-
livu.
Tam jih je «akala 2e prcj po James
Starrn, pripravljena ladjica, ki naj
bi malo družbo ˇ nekaj urah pripe-
ljala ˇ edinburghški pri.staai.
Nell jpi motrila trepotajo«o in r>b
bregu vsled plimo lahno p*:acičo .se
vodo, ki jo bila Tideti posejana z L>li-
šče«imi  arezdicami.
»Ali  je to jezero V« je  vpra^-^-.jy
»Ne«, je odvrnil Hany, »to jo ^^
z morsko vodo, zajemj z dlanjo ^'jj
vode in jo pokusi. Videla bos, ™ ^
da ima čisto drug ok us kot \od®
malcolmskega jezera«.                     ^
Mladenka so  je  pripognila,  ^
vodo in jo nastaviLa k ustnicam
»Ta voda je slana !« je rokla.     jrj
»Da«,  je  pritrdil    Harry,    »skoro
cctrtino zemeljskega površja   8° K.
krito s tako slanico, ki si jo ra**
kar pokusila.«
»Kako pa to, da ni rečna    vod»      (
na, saj  mi  prav  nip  drugačna ^
vprašala deklica.                            ^
»Ker je ta voda pri izhl>appt*^
izgubila vso «ol«, je pojasnil *q\«
Starr, »oblaki namreč TliaS^1'I\j)"
vsled morskih izhlaporvanj in ra>^]i
jajo s«iSčono morsko vodo po ^
v obliki  deževja «                                ii
»Harry, Harry«, jo vzklikmw* i ^
ne<nndo-ma,  »poglej   rdockast ^^*
obzorju ! Morda gori eel gozd ^#
OORISKA STRAŽA
Strnn 3
Odpadnik .. .
Fašistovski poslanec L. Albanese
*l zastopa Istro v državnfjn zboru,
|c poslal vodstvu fašistovsko stränke
pismo, v katerem nazna/nja, da izsto-
i*& iz fašistov.ske stranko. Kakšni so
jzroki >;a ta konik ? Albanese jo Ml
•; aprila t. 1. ostro nastopil proti fa-
«Jstovski vladi. ki nnco «LiSati o
•K'<li istrskegva ljudstva. Radi toga
ffovora je nastal spor mrd fašisti in
Allu'wiGsejcni. Veiidar l>o Albanese
otiranil  poslanski mandat.
Živ duh vzajeninosti.
Straboviti udarci padajo na itali-
janske Jjudovce. V uri nevarnosti jc
glavni dnevnik stra.nke »11 Popolo«
pozval somišljenike, n.aj prLspevajo v
tiskovni sklad, da J)o list mogol žive-
1i. V troli d.noh je bilo vposlainib
31.850 lir. — Koliko žive zavesti so
zrcali v tej številki ! Kaj bi odgovori-
li n.aši j)ivijatelji in Citatelji, ko bi
jii)! »Straža« v uri nevarnosti pozva-
la na pomoč ? Ali bi bil v njih živ
dull vzajemne ponioči ?
MESTNE NOVICE.
Slovenski dečki v gimnaziji.
^ prvi razred goriSke italijanski
&lmnazije se je vpijjalo .'H) sloyonskih
fookov. To bi moral biti aa pamot-
•te in pravifne vzgojitelje prepriče-
valen dokaz, kako potrcibna bi bil a
^ovenska igirmiazija v Gorici. Slo-
Vönsko ljudstvo spremlja to svoje
Sinovo na novi poti z željo, da bi
^e naužili sadov Halijanske kulturo
lTl se potem vrnil.i v svoj aarnvni in
Pfavi   dorn.
Dr. Rado Sfiligoj
le nenadonia o1h>1c1 in d<> n;• <inlnjo^n
11 sl sprpj<vmia bohiikov.
Spreincmbe na goriški vice,
prcfekturi.
Dosed-anji vicoproT-okt g. Pi om aria
jo pitenieščo']]. iz Gorieri v notranjo.st
državc; na njegovo mo-sto jo prišel &.
Nicolotti iz Tolmezza. — Havnotako
jo zapustil našo westo g. Paglioccbi-
ni, vodja uradia za jav.no vamost. Na-
domcistil pa je g. Diaz i/. Sassari na
Sardinij.i.
Gorica —- dolga vas.
»La Voce dell' Isonzo«, poroiia, da
so v kiiatkcm prose!i več najvažnešib
želozniSkib nradov iz Gorice v Vi-
dem. List toži, da bo inesto, !• je zp;u-
bilo žot prefektiM". ni> <:> "-'"'ni yp
holj obubožalo.
Sestdesetletnica „Čitalnice" v Dombergu
Včeraj je   praznoval   Dornberg   slavje
*&kor jih jc še malo doživel: šestdeset-
«otnico svoje »C:italnice.« Bllo je to sln-
v'°» ki ni velcpomenbTio saino za Dorn-
)ei"L>   tcmveč    za   celo    spodnjevipavsko
°lino. Dornbcržani dobro vedo, kaj po-
^eiii ?.a nje njihova »Citalnica.«    Zavc-
aaJo ho, du jo »Citalnica za<:ela pri ujili
rcznti colino na narodncm in kuliumem
Po'ju.    Zato so ob äestdesetlelnici hoteü
^kazati tudi svojo bvuležnost   napram
^riJStYij, ki jim   je bilo v tolikih   deset^
etJ'li  riajodličnejši  kažipot.   Sklenili so,
A  l>ro.sla.vijo    julnlej    svoje   prosvetne
l^tice najslovesnejse.    Vstrašili  se niso
^^akili naporov in poznali   niso   nobo-
l(1^"- truda, samo da bi    pokazali   prod
^JyirSo javnostjo, kako znajo c.cniti do-
)r»ne ki izvirajo   iz    v.strajnegn    kullur-
°R;i dela. In odkrito povedano: prizna-
1 ^ioramo, da se je uašim znvednim in
1 °^i'tvovalnim     Dornlicr/anom    njihova
ajn(»ra sjjujno posref.iln. Kakor    Dorn-
eržfinom   tako    bo   ostala     vcei-ujfinji
*r°«la\a. tudi mnogim    stotinam gostov
v«eh soscdnih vasi v lepem    in    po-
l0s>u> zavest vzbujajočem spominu. Na-
^> ki zna tako slavlti svoja zgodovin-
**a slavja kot   smo to   vidoli   včcraj    v
*& slavja,  kot  smo  to  videli včeraj  v
^oji rodni grudi, na) pride kar hočc.
Potek slavnosti.
*^ftkor smo    žo    omonili   niso    liotcli
°rnbf.»ržanj  obhajali    svojoga. pomenib-
^a jubileja sarni zase, temvef so pri-
U'H potom  »Prosvetne zveze«, pri ka-
<ri je    njihova    »Čitalnica«    vdanjona,
JaJen      prnznik     naSega     prosvetneg'i
u,. »lM'OHvetna. zveza«    v (lorici je <lo-
^ila,   da   bodi   Sestdesetletnica   Ȇital-,
Ce<<  tudi  glavna  skupna letofinja  pri-
Uev    vseh    nasih    spodnjevipuvskih
¦štev.  Sklenjono  je  bilo  zato,  da.  na.-
Pijo v Dombergu poleg pevskili zbo-
tudi  na  novo    oživljeni    telovadni
^ lSeJtf. In vspeh je presegel naša prita-
j    unja : drriätva so se odzvala  radevo-
^   Povabilu in privabila včeraj v Dorn-
8 toliko gostov, kakor jih ta prijazna
ftt.8 K°tovo še ni velikokrat videla. Zla-
ft   Pa nioramo podčrtati, da so prihiteli
j     slavJe vrli  telovadci in telovadkinj«
Lü]i** Idrije.
<[* avn°st Jc trajala pravzaprav ves
pr ' 'l de.seti ^naši je imel slovesno
X\\ '^ tajnik. »Prosvetne zvezo« g.
in ^clj. Potem so imeii vaje telovadri
r^tolovadkinje, ki so že prihiteli iz
l!l krajer.   Pri    popoldanski   službi
0
božji je dovršeno prepeval pcvski zbor
v/. I3ilj. Totem so začeli ])i*ihajati gosijo
iz vseb soscdnih in tudi razrneronia
xldaljenib vasi iz goriške okolice. Vidc-
li .smo goste —- požrtvovalnih Idrijčanov
lie omenjamo več — iz Sv. Križa, Črnič,
Kamenj, Rihemberka, Prvafine, dorico.
Bilj Rene, Vrtojbe, Vogrskega, Mirna,
stovfMjana in šc ruznib drugih krajev.
l*rostor na dvoriSču »Posojilnice«, kjer
.sc je slavnost vršila, se je zacel polniti
\v je bil kmab.i premajhen za ogromno
iiiiiozico, ki je vedno naragčala.
Kratek pozdravni nagovor je imol K-
Uric. Potem so nastopili zaporedoma
pevski zl)orj iz Rihemberga, Dornberga,
Črnir in Rilj in želi burno odroliavanjo.
Na' to se je razvila telovadba. Ker jc
bil 1o prvi nastop naših lelovudnii)
odsekdv v Aečjcm obsegn, ga je zbran:»
ob^instvo nestrpno pričakovalo in sle-
dilo vsern toc-kam z napeto pozornostjo.
Pripeiile so se sempatja mojhnc nc-
tečnosti, loda vsi smo čutili, da jo s tc-
U-vadbo zaplalo v na.ših društvih novo
življenje in smo z radostjo in ponosorn
sjtrernljuli vse nastope naših fantov in
doklot. Vrstile so se proste vaje te-
lnvadcev, telovadkinj, naraščaja iz Sv.
Kri^.n. simboliriie vnje — sijajno izvaja-
n<; - - telovadkinj iz Idrije in vaje nft
orodju. Zastopani so bili telovadni
odseki iz Horico, Idrije, Črnič-Kamenj,
JVfirna, IJ«tuj-Sfila, Dornborga, Ribem
borga, Sv. KriŽa — Geste. rJ'clovad-
kinjo so bilo iz Idrije, Vrhpolja,
Sv. Kri/.a in Rihemberga.
I^o telovadbi sc je po kratkem odmoru
vprizorila. v dvornni Finžgarjeva »Na§a
kri.« Kcr smo se morali kmalu v
začetku odpeljati proti Trstu. kjer sedaj
pifemo to poročilo, ne moremo podati
o igri nobene kritike. Naj omenimo sa-
mo, da smo videli polno dvorano občin-
stvn, ki je z zanimanjem slcdilo prvirn
prizorom. Pred igro je imel alavnostni
govor g. Janko Kralj iz Gorice.
Časlitamo »flitalnici» k sijajnemu sla-
vju njene sestdesetletnice in ji želimo
da l)i njeno delovanje v bodofnosti bilo
Ae blagonosnejše kot dosedaj.
flastitamo    »Pro.svetni   zvezi« v Goric
k njeni okrožni prireditvi in zlasti naS
mladini    k njenemu   prvemti    nastopu.
To je bil dan,    ki    nam   je   vžgal   nove
upe in dal. nove nade! V zdravih telesih
živl zdrav, nenpopljlv   duh,   bljejo    ne-
vstraiena naia area.
Kaj je novega na deželi
VRTOJBA.
Ob sklepu  obrtno-nadaljevalne    sole
T Vrtojbi.
V Vrtojbi se je po prizadovanju žu-
panstva  in drugili   faktorjev  otvorii
anskega leta toliko potrebni prvi te-
6aj     obrtno-nadaljevalno     .solo    pod
vodstvom preizkuSenega g. Zorna, jd
)od i>ro(Lsedstvoni g. Vv. Gorkif-a, ki
ma VAi udejstvitev šolci    najve-č    /a-
ilug. — Solo je vzdrževala^.  deloma
država in dežola z dorieskom občino
n kar moramo pobvalno priznati,    tu-
li z zn.atninii podporami oliob  tnkaj-
injih stavbejiih  zadru^.
Učencev s& je priglasilo 93, k,i su
z vesoljoni in z vztrajinostjo1 obisko-
vali ik)lo, tako, da jili 7 izmed ujih
ni ni enkrat zamudilo ponka. Nap.e-
dek je bil lep; deset je dobilo odli-
ko in ii'agrado; najbolj.ši je bil Cuc'i-c
Peter iz Vrtojbe gor. Zastoparüh je
bilo enajst vrst rokodelstev, mizarji,
zidarji, čevljarji, kovaCi, sodarji ltd.
seveda tudi slikarji  niso maiijkali.
Razslava del je pokazala strok:>v-
no.st in vestnost u-čiteljstva, a obo-
neni tudi marljivost in napredk
učencev. Vse stone velike šolsko so-
be so bilo jiapolnjeno z ?*aziniuji
krasniini maf.rt.i vsob zastopaiiib
strok. Izbral si je glexlalDc čevlje za
ple=* in za ohcot, sode razno velikosti,
na-Črto (hriš in poslopij ter zunanjo
in notranjo oprcnio. Zlasti pa so iz-
bijala na dan slikarska dela mlade-
ga, nadarjenoga Maksa Vuka.
Vspeh obrtno-nadaljpvalne solo je
pokazal, da razpolaga Vrtojba z ze-
lo nadarjeno mladino. Naj bi ta mla-
dina res obrafala svoje talente sobi
i/n splošnosti  v korist.
Upamo, da. boino prihodiiije loto
iineli prvi in dniigi tetaj, ako »bodo
novaca«, ker se jci oglasilo obilo
urencov. Ne bi hilo r>a neuinestno,
ako bi. so zganila tudi ženska mladi-
na  za svoj  naprodek,
Obiskovalcev razstave je bilo m.no-
go, ki so vsi odšli z najlx)ljšinii vtisi.
Pripomniti moram še to'le: naš
vok polaga vso važnost na materijal-
ni napredek, ki se ga sicer vsi veso.
liino, a poti ska se v kot morala in
vorsko življcTijo. No bi bila uinest-
na v obrtno nadaljevalnih &olah tudi
verska predavanja ? Minuli so Lasi,
ko se je niislilo, da se jc preživol
verski moment ! Clovek brez d.uliov-
no kulturo jo lo na pol človek.
BOVEC.
I'o dolgem pre<lsle.dku st- y -jiet
lansko leito tudi pri nas otvorila
obrtno nadaljevalna sola. Kako po-
trebna je bila, sc razvidi iz tega, da
so jo takoj prvo Solsko leto prijavi-
lo nad GO vajoincev icr 20 vajonk. Ka-
di pomanjkamjfl, prostora in ucitelj-
skili mof-i sc vajenkei niso zamogle
sprejeti.
UspeiD šolskega leta nam je poka-
zala razstava 8. t. m. Na razstavi
smo imeli j>riložnost, seznaniti so,
kako so se gojenci vadili, v risanju
Otbrtnem račuiustvu, spisju itd.
Uspeh I. leta je bil nad vsako pri^a-
kovavnje zadovoljiv, zlasti so ako ae
pomisli s kctkšnini materijalorn je
učiteljfltvo pričelo poduk. Otroci, ki
so bili tekoiu vojno po vsem svetu
razmetani, niso bili dolgo let delez-
ni nobonega pravoga poduka. Pričeti
smo morali pri soli odrasli mladin
sole s prvi mi pojmi, Torej v en em le-
tu nadomestiti Jjudsko solo in zra-
vem »o podajati strokovni poduk. Ka,
to porneoi, ve samo tisti, ki j« imel
pril.iko se s tern peLati. Vztrajnost g
vmlitolja in uč. risanja je prfimagala
vso ovire. Zato bodi jima iznečon.'
na tcm mestu maSa najiskren^jsa aa-
hvala!
Gojeiicom pa klifiemo. Po za^rtari
poti naprej 1 Pridnost naj    j>remaga
vsa ovire,, da boste enkrat ma»topil«
samostojno  v  življenju.  Kolikor flo
.ok  zna,  lo toliko velja.
jOKVE nad Gorico.
Bralno društvo na Lokvah    je vprizo-
ilo v nedeljo 8. julija dr.   I.   Cesnikovo
iiirko «Pogodba» s petjeui in prosto za-
>avo, ki je prav dobro uspola. Vsa cast
lašnjim igralcem, ki so svoje uloge rešili
astno.  Tern  potom  se  zahvaljujerno za
zredno  požrlvovalnost   vsem    dekietom
n    fan torn,   ki    so s toliko     Ijubeznij'i
rij)omogli do   lepega    uspehu.    Upamo,
Ja se J>odo    sličrn1    vprizoritve    vefckrat
r?;ile.    Mladim    in    pridnjm    igralceni
climo mnogo nspeba na  poti, ki  so si
[o zacrtali ter jim kliferno. \'kh rn*t!
Sirite
»t
Naroialte
Berite
GoriSko StraioM.
RABLJI.
France Bevk je zbral dvaindvajset
črtic v knjigi, kal/ori jo postavil na
Čelo bosedo «Hablji». Temna kri je
osnovna barva večine tfih plik in
crtic. A vendar so «Rablji» hjx-v v
>lavo dobrim siUun, ki so s-krito v
:lufii Čl->
Spov    V   J                              ,                   .,. . r;,..    .:,,¦::;(¦-
ga, nemiriwga flovpka, ki iz grozot
in mrakov dviga izmu-Cemi obraz v
svetlo zarjo pra-vice. Gorka Jjube-
zon vro na dnu   W.  bridko knjige.
Snov za prvib dvanajst črtic je pj
^atelju prožila vojna. Vendar Bevk
ni «vojni pisatclj». Vojni dogodki so
inu 1© sredstvo, da prikažo resnično
du.ševnx) vsebino človeka. Kor rav?
no vojni -fas, ko Jzgubi flovek vho
družabne oporo, ko se osamljenemu
začne* rnajati z-emlja po<l iiogami in
ko ga mplim'i žolezni mofrianiz^ro
oifraniziranoga T).asilja, jr doba, ko
so sprožijo v ^loveku nosJutene siJe
zla, pa tudi dobj-oto. Tu se pokaie
pristno lice ^loveka. Zato mori pisa-
tolj tako raxl globine in plitvin« člo-
voi5koga srea ravno srfdi vosoljnega
požara.
V uvodni črtici «Rablji» slika pi
satelj naturnj stud, ki se dvign^ v
Človpku, ko mil zapovo<16, ubiti člo-
veka — brata. Ta™ prod vrsto voja-
kov kleči flovok, bled in plab ko<
jagrijp, in zre im tovarifle z o^mi, \
katerib treppO za/nidonjo: »Kaj sera
vam «toril, bmtje ? Ali nisino v«i
od ene.ga mesa in dub a V« Tod a
p-na jK)etava jc zapisana v človo&kem
sreu, drugo postavlja nasilje. In ta
usodni, stalni razkol mod pravico
in masiJjom /K/raja \w\w\nu-\ in terri-
no  I»    ¦           v Jjudeb. Nožni,    glotoo-
ko i.          ,Mj(x"i ruož v »Hesedah« j©
dosleden do konca: on tip more poj-
roiti, da bi bil dol&ari kršiti jx»8ta-
vo ljubeamj. Kri zadavljenih ga poče
v du«i. Njogov dušev.ni svot ho je
zrušil: blaanemn objojua bčorka ko-
lena. — Drugi mi«lijo naxij. Toda
skoro vsem zdrobi orjaiški stroj voj-
no du«o. »Redki so j^Jtleni lju<Jjoi ki
bodo izšli nedotaknjerij.« Za to ve-
soljno sJo -so ljudjo Holidarno o<l^o-
vorni, edeon za druigega, v«i za vae.
Ta globoka resnlca «e probudi v iriA-
tori, ki plaka za mrtvim ninoni :
»Jaz nisem kriva... Jaz »em ga uLi-
la dobro. Kdo bo odgovoren zani v
voCnosti '¦'«
Toda v človeku, kj n,u uan *a
dnom teptajo «rce, ki mu luščjjo
tolo in du.šo, »«             ¦', v^asi plemic-
nito «il-e iin so <           ,jo do veličast-
ne misli: O da bi biii kot so otrocS,
bro/Z krivde in teme ! V sredo poii-
valjeniihi ljudi stopi petletno <3*klct-
ce in v zal>latenib okorolih sreih po-
stane toplo: Stona med ljudrni ]>«-
do,   Živa   Ijujjcaeji   razBvetli   druiino
St ran 4
GORIŠKA STRAŽA
-i
vsečlovcštva. To iioziiano revno de-
kletce, ki prinaša večno luč ljubezni,
je simbol čistcga in dobrega duha,
ki more edini združiti trpeče in so-
"vražno človeštvo v usovršeino enoto.
To so temeljine ideje ki plujejo fna
dnu Bevkovih crtic iz vojne. Na prvi
videz se zde te drobne črtice, z ne-
znatnimi prodmeti in s pičlim dcja-
nj>em} zgradba bujmih besed. A ni
takö. V to tenke okvirje je pisatelj
stismil gosto vsobino: iz teh strani
odmeva visok protest ponižanega
človeka proti nasilju, iz njih diha
pa tudi vera v neiznieirno dobroto, ki
počiva na dnu človeškega srca.
Drutg-i del knjige tvori z vojnimi
črticami organsko celoto. Tu je zgod-
ba Človeka, ki jo lepega daie zapazil
da je izgntoil življenje: njegovo žitje
je bilo veriga mehaničnih aktov.
On mi poznal visokega središča, ki bi
z magnetsko silo vezalo vsei življe-
nje v enoto in vlilo vanj vsebine, ra-
dosti, smisla. V črtici »Štirjo vinarji«
srečamo ponizaiieiga človeka, ki nm
vsak dar lomi dušo. In vsak tefo. ljudi
ima svojo posebno sveto zemljo, ki
jo veličastna in polna lepot, čeravno
so more drugim, ki so zuiuaj nje,
zdeti do sme&nosti nialemkostna. (»V
parku«). To svojo sveto zemljo bra-
ni človek pred napadi družbe in v
tem boju se poraja strasna tragika
aa one »ki so    poscbej«,    ki    nočejo
oblikovati svojega srca po zakoiül;
vladajoče družbe. (»Prepovedan
vfbJo-d«). Svoj posebni svct si jo zgra-
dil tudi »Gospod Golob«, -človek, ki
igrizo ma bomem sjiominu in je sme-
šen v dobrodušni odvažnosti. Ta čr-
tica jo svetla in živa barva v temno-
krvavi sliki knjige*. Dijalog je kre-
pak in naraven.
Niso vse črtico enako zrele. če bi
bil pisatelj trem štirim zgradil krep-
kejšo okostje, tako da bi prcdmet
sam govoril, bi bila knjiga rnnogo
pridobila. A tudi tako smo jo vese-
li. Kdor bo »Rablje« s srcem bral, bo
začutil, da leži pred njim knjiga Iju-
bezni in pristna Timetnina. Iz te tein.
ne, tožke bolesti polne knjigo dihii
upanje v nesmrtno Ijubezonskei silo
človeškega srca. Gojim upanje, da
bo Bevk to pozitiwie sile oblikoval \
svojem velikom tekstu, v zrelem sa-
du svojega življenja.
Lojze Špacapan je naslikal n*aslov-
no stran knjige in tri vinjete, ki de-
li jo knjigo. Nenavadni in izvirni način
podajainja bo marsikoiga presonetil.
Monimt da jo umcstnik dosegel svroj
'namen v zelo popolni meri: pogrez-
nil se jo v duha »Rabljev« in ga jo
verno upodobil. Kdor bo zajol knji-
go, bo doumel tudi sliko, ki podaja-
jo vefno in golo bistvo trpečega -Clo-
yeka,
Jainko K.
GOSPODMRSTVO.
Žetev v Jugoslaviji.
Naše kmete l>o gotovo zauimalo.
kakšna jo žetev je Jugoslaviji. Zato
prinašamo na tem mestu temeijito po-
ročilo o zadevi.
Pridelek pšenice je znažal lani v pri-
meri z 1. 1921.: v Severni Srbiji 187.290
ton (1. 1921. 272.495 ton), v Južni Sr-
biji 99.817 ton (116.668 ton), v Hrvatski
in Slavoniji 284.527 ton. (457.862 ton.) v
Bosni in Hercegovini 49.733 ton (88.193
ton), v Vojvodini 493.135 ton (358.23S
ton), v Sloveniji 37.857 ton (64.673 ton),
ˇ Dalmaciji 10.641 ton (14.135 ton) in
v črni gori 1788 ton (3391 ton). Celo-
kupni pridelck pšcnice v lanskem lctu
zraža torej 1,164.788 ton proti 1,375.664
tcnam v 1. 1921.
Iz gornjih ätevilk se vidi, da je bil
lanski pridelek pšenice za 210.876 ton
manjäi ncgo v 1. 1921. Istotako vidimo,
da je padel lani pridelek päenicc v vseh
pokrajinah razun v Vojvodini, kjer je
nap ram 1. 1921. narasel    za 134.897 ton.
Turšcice, ki je važnejši poljski pride-
lek za narodno prehrauo nego pšenica,
ßc je pridelalo: v Severni Srbiji 321.496
ton (v 1. 1921. 47G.860 ton), v Južni Sr-.
biji 73.312 ton (103.902 tone), v Hrvat-
aki in Slavoniji 580.047 ton (469.289 ton)
v Bosni in Hercegovini 140.759 ton
(157.437 ton) v Vojvodini 1,805.178 ton
(612.894 ton), v Sloveniji 41.615 ton
(25.800 ton), v Dalmaciji 15.516 ton
(19.211 ton) in v Crni gori 5263 ton (8915
ton). Celokupni pridelek turščice v na-
ši državi je znašal torej 2,264.173 ton
proti 1.874.311 tonam v 1. 1921.
Celokupni lanski pridelek koruze je
po teh gtevilkah /a 389.862 ton večji ne-
go predlanski. Največ so tpele radi su-
fic Srbija, Bosna, Dalmacija in Črna go-
ra, kjer je bil pridelek koruze manjši
nego v 1. 1921., a napram 1. 1920 cclo
za 50 odst. manjsi. Nasprotno pa je bil
tanski pridelek koruze v Vojvodini za
472.284 ton, v Hrvatski za 110.758 ton
in celo v Sloveniji za 17.815 ton vecji od
predlanskega.
Žitna letina sama na sebi potemta-
kem ne bi bila tako slaba in bi dovolje-
vala večji izvoz, kakor jc v resnici bil,
\ sta gotovo pumanjkanje krme in
zpad drugih poljskih pridelkov zahte-
rala večje količine žita v državi nego
abiCajno.
Za letos jo sicer uradni podatki o
letri ne more jo biti znani, a iz privat-
nih vesti se ve, da jc rozultat dosedanje
žetve zlasti v Vojvodini nepričakovano
dober. Vrh tega je letos v državi pose-
jano voč polja nego lani. Kakor je raz-
vidno iz podatkov poljedelskega ministr-
stva, meri letos posejano polje 6,376.193
ha proti 6,265.256 ha v lanskem letu.
Obilen pridelek ne bo samo pocenil pre-
hranc, temveč bo pomagal tudi dinarju
na nogc, ker bo fnogoö velik izvoz, zla-
sti ker je letos tudi pridelek krmo velik
in ne bo treba kakor lani krmiti živino
z žitom.
«Industrijsko-obrtno    vzorčna   izložba»
v   Mariborn,
združena z vrtnarsko, vinarsko. umet-
niško in gradbeno razstavo. (Od 15. do
26. avgusta 1923.)
Rok za prijave je podaljšan do 20
julija 1923. Onim, ki se še niso prijavili.
sporočamo, da se jo razstavncmu odbo-
ru posrečilo pridobiti še nekaj prostora,
tako da zamore v polni meri vpoštevatj
tudi še prijavc, ki dospcjo po prijav-
nem roku, toda najkasneje do 20. julija.
Po tem roku se prijave nc bodo več vpo
števale, razen ie bo na razpolago se kaj
prostora.
Gradbena razstava bo obsegala vsa v
gradbeno stroko spadajoča dela. Odbor
polaga važnost na to, da se te razstavr.
udeleže predvsem domača podjetja. Zn
ta oddelek vlada tudi v inozemstvu ve-
liko zanimanje in v slucaju nczadostnih
prijav jugoslovenskih podjetnikov sprej
me tudi inozemsko ponudbe.
Legitimacije za polovično vožnjo na
vseh železniških progah Jugoslavs je so
dobe pri vseh denarnih zavodih in po-
družnicah špedicije «Balkan», ter sta
nojo dinarjev 20.—. Te legitimacije ve-
ljajo za vso zunanje obiskovalce ol>
enem kot vstopnice in ni treba plačati
nobene vstopnino. Zato priporočamo, da
si vsakdo nabavi pravočasno, tako le-
gitim aeijo.
Oglase za razstavni katalog sprejema
pisarna razstavnega odbora in po-
oblaäceni oglasni zavod I. Sugnik v Ma-
riboru, Gosposka ulica 16. Katalog izide
v 100.000 izvodih in bodo imeli oglasi s
njem najvcčji uspob.
VALUTA.
Dne 15. julija ii dal ali dobtt:
7.» 100 dinarjov — «460 — 25-— 1.
la 100 avstr. krön — 3-2 — 3 4 st.
za 1 dolsr — 2535 — 23 46 1.
za 1 funt 107-30 — 10780 1.
Zato kupojfe Pekatete:
So naiceDßUe. ker se zelq naknhaio
DMROVI.
Za AlojzijevJSče: sl. hranilnica in
posojilnica v Oncku 100.— L. Srčna
hvala !
Za Slovensko siroliščo: Sodini svcH-
nik A. Kom-avec 25 L.
Družina Pi pan v Škrbini darujc v
zahvalo preci. du/hovš&ini, ki se je
udoležila pogreba vojn^ga kurata g.
Antona Pipana, 150 L. m sicer polo-
vico za Sirotiščc in polovico za Aloj-
zijeviščc. Sröna hvala in Bog stotero
poplacaj !
LEPA PRILIKA! Na p.iodaj j«, v
starrn motor »Nafta«. Pismone po-
nudbe pod: »Prilika« na agoneijo
Molesini — Gori ca.
Dr. Alojzij Delpin
mod. kirurg.
¦ambulatorij  Via Garibaldi    št.    Ki/I.
od 10-11 in od 15-16 nre.
Stanovanjo Via Vogel, 22. a. - Gorica.
JAVNA PISARNA
za davčne, pristojbinske, kolkovin.
sike in sploJi za vloge v vseh zade.
vah je otvorjcüia vsaki dan od 8. do
15. urc v ulici Nazario Sauro ([>rcj
Via Dogana) št. 3[l. — TJpoIc. <lav-
karja Obizzi & Sirk.
ZGUE1L vse jt^ pes ovčar, vol<rjo
pasme, tfimaiosiv, 1 leto .star. Kdor
bi kaj o njem. vndel je naproson,
naj ftporoči proti prim crni nagra-
di n,a naslov A. Simčič, Podgora
St. 247.
Promet na trgovina mode si/rejme ta-
koj družabnika (družabnico) z ma.
lo gararicijo. Naslov Via Carlo Fa-
ve-tti  (proj  Vctturini) St. 17.
Izkušeni civilni geometer
DOMENICO ROCCO
bivši  geometer  I. reda ua  zemlji^1
knjigi . Gorica, Corso ViU. Kni. U.
¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦*>¦¦•¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦••¦•'"
SEML deteljo inkarnatnice (Iia.ško dt-
teljo) in navadne podolgastc repo
iona na prodaj Sloveaisko kmetijsko
društvo v Gorici, ulica Contavallo ^
Pekovskega pomodnika sprej me tfir
koj Feliks Murnik Sv. Lucij* ob
Soči St. 52.
Ivan Cottf«
kamneseikl molster
SOVOONJE pri GORICI
se priporoča cenj. občinstvu z^
izdelavo nagrobnih spomenikov in
drugih v to stroko spadajočih del.
ADRIÄ [[nil
teitfefc „IwlBKlit adiiie v hbm"_
Lastne prodajalne:
GORICAt   Corso G. Verdi 22
TRST, Via dei Rettori 1.
POZORI
na staro slovensko tvrdJto
Razprtdajam pohistvo po Jake znižanih cecah in sidf
Omare.   .   .   od   200 lir naprej
posteljnjake.    ,      90   ,       ,
vzmeti(šušte)   ,       70   ,       m
blazine   .   .    „       60   „       ,
kompletne spalnice 800   „       ,
Velika Izbera navadnih in finejSih sob, kakor
tudi ieteznih posteljnjakov.
Priporoča so
Rnt. Breščak
najveöja zaloga pohlitva na GorlSkem z lastn«
tovarno v Gorloi, Via Carducci 14 (prej Gospo9kl
ulica) In   V. C Favettl St. 3
OBVESTILO.
Ravnateljstvo tovarne piva
„FORST
iz Merana naznanja svojim  cenjenim  odjemalcem,   da s prvim
julijem  je prevzelo   v  svojo   oskrb   zalogo   piva  ,,Forst"   na
Corso Verdi St. 34.
POHISTVO.
Poročne sobe kompletne, kuhinje, omare,   predalčnike,   poste-
ljnjake, ponočne omarice, mize, vzmeti (šušte), blazine, stolice i.t.d^
Prodaja po znižanih cenah
Produktivna zadruga  solkanskih   mizariev v Solkanu,   Sočebra-
nova 91. V Gorici:
Piazza De Amicis 7 (Trg na Kornu) — Piazza S. Antonio 9 (Na starem placu)
Kmetovalci!
Kdor žoll TOMAŽEVO ŽLINDRO, kalljevo sol all
druga untetna gnojila, naj |lh naroči prl domaClhra-
nilnlcl all zadrugi, v Gorlikl okolicl pa prl
Zadružni Zvezi v Gorici
Corso Giuseppe Verdi 37, I. nadstropje.