MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniitvo In uprava) Maribor, Alakaandrova cesta it. 13 , Talafon 2440 In 2456 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. url < Valja mesečno prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din « Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani < Peitnl čekovni račun iL 11.400
»ii isasii i IIMB1—MlUlil' 1 'M—
JUTRA”
Igra velesil na Daljnem vzhodu
ma
m
Pakt med Tokiom, Parizom in Moskvo
Polagoma, silno počasi, se pričenja na Daljne— vzhodu dv^ati zastor pred pravim ozadjem krvavega japonsko-kitaj-staga spora. Slika sicer še ni popolna, vendar je že sedaj jasno, da Japonci niso zasedli Mandžurije in napadli Šanghaja samo zato, da bi ugnali »kitajske razbojnike« in jih prisilili spoštovati njihove privilegije. Njihovi nameni so dosti holj dalekosežni. Prava resnica bo le to, da so Japonci izkoristili sedanji občesve-tovni položaj, ki nikomur ne dovoljuje n°ve vojne niti oborožene intervencije v to, da na razmeroma lahek način zasedlo veliko in plodno Mandžurijo ter tako razširijo svojo gospodarsko in politič oblast na azijski celini. Njihovo snovale nove mandžursko-mongolske države, hi bi bila v resnici le nekakšna avtonomna japonska provinca, po vzorcu veliko-hritanskih doininijonov. to domnevo precej vidno in v celoti potrjuje. •
Prav tako gotovo je pa tudi, da si Japonci ne bi. bili upali započeti te silno dalekosežne akcije brez poprejšnjega dogovora z onimi državami, ki bi jim ui,o lahko najbolj nevarne, če se z njo ne bi strinjale. Pred vsem sta to sedanja Rusija in danes najmočnejša evropska velesila, Francija. O tajnem japonskem sporazumu s poslednjo je že pred dnevi poročalo vse svetovno časopisje, o enakem Paktu s prvo pa objavlja prav sedaj naravnost senzacijonalne podrobnosti. Kljub vsem demantijem zatrjuje londonski >>Daily Express«, da so sovjeti priznali Japonski pravico do popolnoma svobodne akcije v vsej Mandžuriji in južni Mongoliji, dočim so nasprotno zagotovi'i Japonci Rusom posest severne in zapade Mongolije. Obenem je pa bil med Moskvo in Tokiom dosežen sporazum tudi glede na delnice vzhodnokitajske
železnice Mančuli—Vladivostok, in sicer tako, da jih od Kitajcev prevzamejo Japonci in postanejo poleg Rusov druga soodločujoča stranka.
»Daily Express« zatrjuje, da sta se japonska in ruska diplomacija že od oktobra lanskega leta pogajali glede dokončne rešitve mandžurskega in mongolskega vprašanja. Rusi se dolgo niso mogli odločiti, pa tudi Japoncem ni šlo od srca priznanje tako dalekosežnih koncesij sov jetom. Ruski strah je vzbudil nezaupanje do Japoncev, združeno z možnostjo, da bi ti izrabili novo neodvisno Mandžurijo za vojaško akcijo belogardistov proti sovjetskemu gospodarstvu v ruskem Po-amurju in Primorju. Toda Japonci so pozneje pokazali, da mislijo resno in pošteno, zato je bil dejanski sporazum sklenjen že za časa bivanja japonskega zunanjega ministra JoŠizave v Moskvi. Xa sporazum sedaj vestno izvajajo tudi eni kakor drugi.
Med tem, ko je torej Japonska potrebo vala rusko pomoč za dejansko teritori-jalno razširjenje svoje oblasti na Daljnem vzhodu, je potrebovala Francijo za svoje diplomatične akcije. Francija naj bi namreč prevzela nalogo skrbeti za to, da Društvo narodov ne bi storilo nobenih prenagljenih korakov proti Japonski, tudi ne za to, da se Ang.'ija in Amerika ne zapleteta v ororoženo intervencijo. Pri sporazumevanju med Tokiom in Parizom je sodelovala baje tudi Moskva. Obe velesili, Japonska in Rusija, sta zagotovili Franciji velike gospodarske koncesije v Mandžuriji, na Kitajskem in v sami Rusiji. Samo na ta način nam pa postane razumljivo tudi stališče Anglije, ki je bilo prvotno Japonski precej naklonjeno. je pa sedaj vedno bolj sovražno-
Francoska vladna kriza
LAV4L0VA DEMISIJA. PAUL BONČO UR NAJRESNEJŠI KANDIDAT., ODMEV
KRIZE V ŽENEVI*
PARIZ, 17. februarja. Zaradi preglasovanja v senatu je ministrski predsednik Lavai podal sinoči ostavko celokupne vlade.
PARIZ, 17. februarja. Tukajšnji listi obsežno komentirajo položaj, ki je nastal po ostavki Lavalovega kabineta. V ospredju kombinacij je P a u 1 B o n c o u r, o katerem se zatrjuje, da je edini sposoben sestaviti trdno in za delo sposobno vlado. Vendar bi bila Boticourjeva vlada le kratkotrajna; sprejela bi dvanajstine
in nekaj drugih predlogov, nato bi pa takoj razpisala volitve. Če bo Boncour mandat sprejel, še ni znano. Mogoče je tudi, da bo kriza trajala več dni.
ŽENEVA, 17. februarja. Demisija Lava-love vlade je napravila tu zelo mučen utis. Francoska akcija, ki je bila na raz-orožitveni konferenci v polnem toku, počiva- Tardieu se je že davi odnehal v Pariz, dočim je Boncour še ostal tu. Francoska delegacija se resno boji, da bi utegnili nasprotniki francoskega predloga izrabiti vladno krizo v svoje namene.
Zaisdanie banovinskega sveta
VAJENIŠKI DOM V MARIBORU. — POTREBE PREKMURJA. — PRORAČUN ZA NAŠE BOLNIŠNICE.
LJUBLJANA, 17. febr. Banovinski ’ storila glede vseh teli vprašanj vse, svet je včeraj nadaljeval razpravo o, kar bo mogla.
proračunskem osnutku. Pri splošni raz pravi o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje, je mariborski župan dr. Lip o ld ponovno opozoril na važnost ustanovitve vajeniškega doma v Mariboru in zahteval, da se v ta namen določi primerna vsota.
Murskosoboški svetovalec Anton Koder je govoril o težavah Prekmurja. Nemčija in Madžarska sta zaprli meje za sezonske delavce, Avstrija je pa prepovedala uvoz bikov, ki so
Novi krvavi nemiri v Španiji
generalna STAVKA.
IZGREDI IN NEMIRI. BOJI Z MONARHISTI IN KOMUNISTI.
MADRID, 17. februarja. Tu je bila oro-klašena generalna stavka. Razni ekstrem ni elementi so izrabili to priliko za svoje teroristične nakane, ki se jim pa niso po-srečile. Policija je glavne voditelje aretirala in zaprla. Središče mesta je ohranilo docela vsakdanje lice; tudi tramvaj Vozi nemoteno. V predmestju Viktorija Pa so se razvili večji spopadi med stav-kujočimi in policijo. V Cadixu in Malag' ie stavka le delna, v Medini stavkajo tudi kmetje, v Saragozi pa so stavkujoči delavci vrgli bombo v električno centralo.
Najtežje posledice je povzročila stavka v Kataloniji- V Tarsasi so anarhisti in komunisti zasedli magistrat ter obesili na zKradbi črno in rdečo zastavo. Obenem
so prijeli tudi župana in več občinskih svetnikov ter jih kot talce odvedli s seboj. Mestna policija se je morala udati. Šele ko so prišla iz Barcelone ojačenja, so se anarhisti in komunisti odstranili in izpustili tudi talce. Pri tem je prišlo do ostrih borb, pri katerih je sodeloval 31. pehotni polk Iz Barcelone. Ustaši so na vojake streljali in metali nanje ročne bombe. Boji so trajali dve uri. Število žrtev še ni znano. Do večjih ali manjših spopadov je prišlo tudi drugod v Kataloniji.
Guverner Barcelone je izdal davi komunike, v katerem zatrjuje, da je stavka zrušena.
Pri podrobni razpravi je bila odobrena postavka 360.440 Din za banovinski dečji dom v Mariboru.
Na popoldanski seji so se obravnavali proračuni bolnišnic in sličnih zavodov. Proračun mariborske bolnišnice izkazuje 7 milijonov dinarjev izdatkov, 3.8 lastnih dohodkov in 3.2 banovinske dotacije. Bolnišnica v Murski Soboti ima 1.9 milijona izdatkov, O.S dohodkov in 1.1 dotacije; slovenjgraška 1.520.000 Din izdatkov. 770.000 dohodkov in 750.000 dotacije:	ptujska
jih v glavnem dobavljali naši Prekmur bolnišnica pa 1 milijon izdatkov 500.000 ci. V Murski Soboti sta potrebna hi-1 Din dohodkov in istotoliko dotacije.
Hiralnica v Ptuju ima v proračunu 1,100.000 Din izdatkov, 800.000 Din do-
ralnica in delavski dom. Vprašanje ciganov naj se reši po zgledu Češkoslovaške. Bolnišnica se mora razširiti in urediti za pobijanje trahoma.
Obema je odgovoril ban dr. M a r u-š i č in obljubil, da bo banska uprava
hodkov in 300.000 Din dotacije.
Ob sklepu seje sta bila odobrena še proračuna za zdravilišči Dobrno in Rogaško Slatino.
ZAKON O TRGOVSKEM ŠOLSTVU SPREJET.
BEOGRAD, 17. februarja. Plenum skup ščine se je bavil danes s predlogom zakona trgovinskega ministra o reorganizaciji srednjih trgovskih šol. Večinsko poročilo je podal poslanec Stojič in naglasil potrebo, da se zakon v celoti sprejme in odobri.
Trgovinski minister dr. K r a m e r je obširno obrazložil namen zakonskega osnutka, ki hoče enotno urediti doslej neenotno srednje trgovsko šolstvo. Obenem je podal pregled vseh naših trgovskih šol, iz katerega je bilo razvidno, da je v Jugoslaviji okoli 600 takih šol, na katerih poučuje 4820 učiteljev, poseča pa jih 71.590 učencev.
Za ministrom so govorili še nekateri govorniki, nakar je bil novi zakon sprejet.
FRANCIJA NAJME POSOJILO.
PARIZ, 17. februarja. Bivši glavni pro-raČunski poročevalec Lamoure piše v Nournalu«. da je sedanji položaj France tak do bo prvič po 100 letih prisila najeti posojilo, in sicer vsaj v iz-Jj°su ene milijarde frankov, -e se položaj P* izboljša, pa tudi to ne bo zadostovalo 1,1 bodo potrebna še nadalina posojila.
BOLGARIJA NE MORE PLAČEVATI DOLGOV.
SOFIJA, 17. februarja. Na povratku Iz Ženeve je izjavil ministrski predsednik Mušanov, da Bolgarija zaradi nastale gospodarske krize ne br več mogla plače-Vfitl s volti inozemski obveznostL
USTAJA NA PORTORIKI ZADUŠENA.
NEWYORK, 17. februarja. Po poročilih iz San Josea so vladne čete popolnoma zadušile ustajo bivšega predsedniškega kandidata Manuela Castra Ouesade.
HITLER KANDIDIRA ZA DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA.
BERLIN, 17. februarja. Prosvetni minister države Braunschweig je imenoval Adolfa Hitlerja za profesorja pedagogije na tehnični visoki šoli v Braunschweigu. Na ta način je vodja nacionalnih socialistov postal nemški državljan in bo že te dni prijavil svojo kandidaturo za predsednika nemške republike. Kandidiral bo proti Hindenburgu, katerega bodo naj-brže podpirali tudi socialni demokrati.
Revizija trošarin.
Ministrski svet je pod predsedstvom predsednika Živkoviča sinoči sklenil revidirati dosedanji zakon o trošarinah na vino, žganje, špirit in kvas ter določil smernice za novo ureditev. Osnutek novega zakona bo že v kratkem predložen narodni skupščini.
Amerika odpravi zlato podlago.
Finančna kriza, ki postaja vedno večja, ie prisi ila sedaj tudi severnoameriške Združene države, da opuščajo zlato valutno podlago. Po novem tozadevnem zakonu se bodo uporabili za delno kritje tudi državni papirji. S tem se bo povečal obtok dolarja za 2.5 milijard, kar bo odpravilo sedanje neznosno pomanjkanje 1 plačilnih sredstev.
Grozen umor ženske na Dunaju.
Kakor smo včeraj poročali, so na Dunaju našli na Westbahnhofu v dveh zavojih odrezane noge ženske in pozneje v kovčegu tudi njeno truplo brez glave. Policiji se je kmalu posrečilo dognati identiteto umorjene. Je to 361etna kuharica Ana Puberl, rodom iz Čehoslovaške, ki je bila v zadnjem času brezposelna in je pred nekaj dnevi izjavila gospodinji, kjer je stanovala, da namerava odpotovati s svojim prijateljem na Madžarsko. Danes je policija prijela nekega 421etnega brezposelnega mehanika Lautenbacha, ki je po daljšem obotavljanju priznal, da je umoril Atio Puberl; njeno glavo pa da je vrgel v Dunav.
Avstrija odpovedala trgovinske pogodbe.
Zaradi vedno manjšega izvoza in kef ji z uvozom deviz, ni mogoče kriti niti lastnih potreb in poleg tega plačevati Še dolgove, je Avstrija odpovedala vse trgovinske pogodbe z vsemi državami. Kako se bodo uredili njeni novi trgovski odnošaji z zunanjim svetom, še ni znano, najbrže pa na podlagi kontingenti, ranja in preferenčnih carin.
VELIK VINSKI SEJEM NA SUŠAKU.
SUŠAK, 17, februarja. Na iniciativo Društva za tujski promet bo od 8. do 16. maja t. 1. na Sušaku velik vzorčni vinski sejem. Na sejmu bodo razstavljena vsa vina iz Dalmacije, otočja in hrvaškega nrimoria.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne)': Malo spremembe. Izgleda, da se bo temperatura dvignila.
MartBorskl »VE CER NI K« jutra
kM—cagaiaaa—aa ni	*.
Zborovanje mariborskih gostilničarjev
Občni zbor Zadruge gostilničarjev in ka - Težave in nadloge
Včeraj popoldne je imela Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru v lovski sobi pri »Orlu« svoj 47. občni »bor, katerega se je udeležilo nad sto članov in članic. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik zadruge g. Oset, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika banske uprave obrtnega nadzornika Z a-ložnika, zastopnika zveze za Tujski promet dr. Geržino in druge in se nato v toplih besedah spomnil v lanskem letu preminulih članov. V počastitev njihovega spomina so se zljprovalci dvignili s sedežev.
Načelnik je zatem podal poročila načelstva, ki si je v lanskem poslovnem letu mnogo prizadevalo za izboljšanje položaja gostilničarjev, ki težko dihajo v današnjih časih, ker jih tarejo razne nadloge in težave. Naglašal je, da je bilo lansko leto eno najhujših povojnih let. Splošna gospodarska kriza tudi gostilničarski obrti n; prizanesla. Gostilničarji se morajo pokoravati raznim naredbam in odlokom oblastev, ki so kakor javnost mnenja, da je oštirjem še danes »z rož-cami postlano«. Nad gostilničarjem visijo razne trošarinske dajatve, trošarinski registri, strogi pravilniki, druge davščine, nad gostilničarjem visi celo policijska ura. In za omiljenje vseh teh bremen se je brigala Zadruga v lanskem letu ter dosegla razveseljive uspehe. Po neštetih intervencijah je po Zvezi zadrug dosegla. da se odpravi v letošnjem letu trošarinski register, da se je ustanovil v Mariboru Obrtno pospeševalni urad, izposlovalo nižje zavarovanje služinčadi pri OUZD, in je imela tudi druge uspehe. Načelnik je omeni! dalje, da deluje Za-
varnarjev. — Živahen potek zborovanja, naših gostilničarjev.
druga vzajemno s Tujsko-prometno zvezo in da je v dobrih odnošajih z vsemi gospodarskimi organizacijami, zlasti z Gospodarskim predstavništvom, ki stremi za tem, da pride v Maribor čim več življenja, in ki dela na tem, da se. nadomestijo izgube Železniške kontrole, Okro žnega inšpektorata z drugim ustanovami, da se priključi Maribor mednarodnim zračnim zvezam, da' dobi Maribor divizijsko oblast, da postane Maribor klimatsko mesto, deležno ugodnosti ostalih klimatskih mest. Zadruga je v dobrih odnošajih s planinskimi in drugimi športnimi društvi. V lanskem letu je sodelovala pri akciji za znižanje najemnin, pomaga društvo k zigradnji poslopja Trgovske akademije in podpira vsak korak za podvig in procvit mesta Maribora. Načelnik je zaključil svoje poročilo z željo, naj bi zlasti mestna občina upoštevala glede dajatev težko stališče novih bremen.
Nato je tajnik Zveze in Zadruge gosp. P e t e 1 n podal najprej zadružno, zatem pa zvezino poročilo, iz katerega je razvidno neumorno in vztrajno delo odbora za zbo!jšanje položaja gostilničarske o-brti. Raztolmačil je zborovalcem zadružne ukrepe o najbolj perečem vprašanju, to je, vinotočih pod vejo, katerih je na področju mariborskega okrožja nad 200. Navajal je, da je banska uprava u-poštevala predloge Zadruge in napravila v tem pogledu tudi red. Izreden uspeh pa je zabeležiti, da bo po intervencijah Tujsko-prometne in gostilničarske zveze z 9. marcem 1.1. konec toieracijam točilnih pravic finančne in politične oblasti. Tudi takozvana jožeflnska naredba, ki
datira že iz 18. stoletja in je namenjena predvsem siromašnim vinogradnikom, katere pa. so se posluževali kratkomalo vsi lastniki vinogradov, tudi oni, ki so vinogradniki iz tradicije, je zdaj izpre-menjena. Vinogradnik sme le tri mesece točiti vino lastnega pridelka v svoji kleti in to le v kraju, kjer ga pridela. Zadruga je imela v preteklem letu tuai uspehe pri mestni občini, ki je priznaa gostilničarjem pravico 1.5% kala, dosegla, da se je znižala cena plinu in bo dosegla, da se zniža cena električnemu toku za gostilničarje, na ceno, ki jo plačujejo privatniki. Posredovala je pri Obrtni oblasti občinske uprave, da je ta dosledno zatirala šušmarstvo po točilnicah. Zadruga je podpirala akcijo za znižanje najemnin, zlasti lokalov, ki tvorijo pri gostilničarski obrti najvišjo režijsko postavko. Po večkratnih intervencijah pri banski upravi je izposlovala omiljenje rigoroznega postopanja policijske oblasti glede na. policijsko uro. Priredila je v lanskem letu servirni tečaj pri »Orlu«.
Zvezna uprava si je mnogo prizadevala za odpravo trošarinskega registra, ki je prava nadloga tako za finančno oblast kakor za krčmarja. V to svrho je povabila Zveza načelnika trošarinskega oddelka pri finančnem ministrstvu v Maribor, da je proučil ta trošarinski register sam in ugotovil krivične posledice. Mesto registra se uvedejo s 1. aprilom t. 1. revizijske knjige in se bo pobirala trošarina le od soda, ki je na pipi. Tudi je zasluga zadruge, da se je pavšaliral davek na poslovni promet od nakupne cene po 10 pare od litra. Nadalje je tajnik sporočil, da točilna taksa ne bo odpravljena, ampak se bo modificirala že pred 1. aprilom t. 1. na sedem grup, ki jih je akceptiralo finančno ministrstvo. Pri Avtorski centrali je dosegla zveza podaljšanje dosedanjih pogodb in po istih re-
guliraj takse. Zveza je pokrenila korake tudi glede na policijsko uro, ki se nikjer tako strogo ne izvaja kot pri nas in pričakuje, da bo banska uprava upoštevala njene želje in predloge.
Dalje je tajnik obrazloži! novi obrtni zakon in naglašal, da se ustanovi pri TOI avtonomni gostilničarski in hotelirski odsek, čim izide naredba o zbornicah. Opozarjal je na zakon o vinu, ki na aga kršiteljem stroge kazni.
Ob zaključku svojega obsežnega poročila je navedel tajnik g. Peteln o konzu« mu alkoholnih pijač nekaj statističnih številk, ki govorijo, da se je konzuni vina v lanskem letu približal razmerju vi. 1929. Lansko leto so iztočili mariborski gostilničarji 360 hi manj kakor leta 1930. Tudi piva so iztočili veliko manje, kakor prejšnja leta. čemur so vzrok nizke cene vina. Lansko leto je bilo zelo neugodno. zlasti za večje obrate s prenočišči. Tujski promet trpi radi krize. Zatem je tajnik zaključil svoje poročilo in pozval- canstvo k solidarnemu delu. Za svoje obsežno in izčrpno poročilo je bil tajnik g. Peteln deležen toplega, dolgotrajnega aplavza.
Sledile so volitve, na katerih ie bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Osetom na Čehi.
Zborovalce je nato pozdravil zastopnik Tujsko-prometne zveze dr Geržina, nakar se je razvila živahna de-bata v katero so posegli gg.: Valja k, Kleščič, Emeršič in drugi. Soglasno je bila sprejeta tudi resolucija, ki jo odpošljejo zborovalci mestni občini, o tl* hotapljenju vina v mesto, kar slabi go* stilničarsko obrt in mestno b'agajno.
Po štiriumem zborovanju je predsednik zaključil zborovanje.
Darirte za Domoino akcilol
Petdesetletnica Franca Terseglava.
Danes obhaja časnikar Franc Terseglav, urednik »Slovenca« v Ljubljani, petdesetletnico svojega rojstva. Težkemu časnikarskemu poklicu se. je posvetil že pred več ko petindvajsetimi leti in s svojim resnim delom in svojo veliko izobrazbo mnogo doprinese! za idejni in kulturni razvoj našega dnevnega tiska. Znan pa je tudi kot odličen esejist in stilist. Številnim njegovim prijateljem in tovarišem se pridružujemo kot gratu-lanti tudi mi, želeč mu še obilo let zdravja in plodonosnega javnega dela!
Nov grob.
V splošni bolnici je preminul včeraj v starosti 71 let upokojeni nadučitelj šole v Mariborski kaznilnici g. Ignacij Bajt. Pogreb blagega pokojnika bo jutri v Četrtek ob 15. uri iz mrtvašnice na magda-lenskem pokopališču. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje!
Uadska univerza v Mariboru (Slomškov trg).
V petek 18. t. m. ob 8. uri zvečer je otvoritev »Slovenskega cikla« in bo imel prvo predavanje gosp. prof. France Vodnik, pisatelj v Ljubljani in predsednik »Mladega Penkluba«, ki je našemu občinstvu dobro znan z lanskoletnega literarnega večera. Predavatelj bo razmotrival velevažni literarni problem »Sodobni umetnostni nazor«, seveda v prvi vrsti z ozirom na naše domače prilike.
V nedeljo dopoldne bo ponovitev predavanja dr. Varla s filmom o tuberkulozi mladostnikov in o sredstvih, kako jih preprečiti. Prireditev je samo za našo srednješolsko mladino in je brezplačna, Ob 8.45 uri je predavanje za deške, ob 10. uri pa za dekliške šole.
Ljudska univerza v Studencih.
Jutri v četrtek ob 19. uri bo predaval g, dr. Varl o jetiki. Predavanje bo pona-zoroval film. Deci je dovoljen vstop samo v spremstvu staršev.
Zopet reden avtobusni promet.
Avtobusni promet, ki je bil zadnje dni radi zasneženih cest ukinjen, se z včerajšnjim dnem zopet redno vrši na vseh progah.
Radioaparatt prosti trošarine.
V smislu odloka prometnega ministrstva ne bo več smela v tem letu pobirati trošarine na radijske aparate nobena občin*.
Iz železniške službe.
Premeščeni so: uradnik Janez Jurman, pomožni progovni nadzornik sekcije Maribor v Kičevo, dalje zvaničnika Viktor Belič na Pragersko in Svetozar Antič iz Kičeva v Maribor k progovni sekciji.
Ljubljana proti redukciji šol.
Sinoči je bila v Ljubjani seja mestnega občinskega sveta, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se odpošlje v Beograd protestna spomenica proti nameravani redukciji nekaterih fakultet in srednjih Šol v Ljubljani.
Posestna izprememba.
Posestnica Amalija Witzlerjeva je prodala hišo Ob bregu št. 12 Mariji Hanj-škovi za 95.000 Din.
Tečaj za avtogensko varen je.
Mariborska poslovalnica za pospeševanje obrti priredi v Celju tečaj za avtogeno vadenje z uporabo najmodernejših tehničnih sredstev pod vodstvom stro kovnjaka inž. g. Kneza iz R,uš. Tečaj prične v pondeljek 29. t. m. in bo trajal 10 dni. Tega tečaja se lahko udeleže mojstri mehaničke, elektrotehniške in vseh ostalih kovinarskih strok; zlasti pa je ta tečaj posebne važnosti za kovaške moj stre. Posamezne prijave, ali pa skupno za več udeležencev, morajo zanimanci poslati po pristojnih obrtnih zadrugah najpozneje do 22. t. m. na naslov: »Zavod za obrt pri zbornici TOI, poslovalnica v Mariboru (Sresko načelstvo)«, kjer dobe vsa potrebna navodila.
Bridge-turnlr v Mariboru.
Naši vedno številnejši igralci angleškega bridga priredijo 27. t. m. v hotelu »Orel« prvi bridge-turnir. Vabljeni so vsi ljubitelji te igre. Prijave sprejemajo do 22. tm. gg.: Babič, Ellenberger, Luck-mann, Nasko, Reichmann, Šepec in Wiesthaier, ki dajejo tudi vse informacije.
Igralcem državne razredne loterije v upravi Jutra« in »Večernlka« sporočamo, da so srečke za V. razred prispele la jih lahko zamenjajo. Žrebanje bo od 3. marca dalje do 25. marca 1932. Prosimo točne obnovitve — sicer prodamo srečke naprej. Nelgralcem so na razpolago nove srečke za milijonsko kolo!
Sobota	Sobota
VeMka športna reviia
Dekoracija vseh "■ r.Gorskih športnih klubov
ti«nr\*	kavarna
Občni zbor »Sloveneskega obrtnega društva«.
V ponedeljek zvečer je imelo v Narodnem domu »Slovensko obrtno društvo« svoj. redni letni občni zbor. Iz poročil funkcijonarjev ie bilo razvidno živahno delovanje društva v preteklem poslovnem letu; zlasti se je poveča’o zanimanje slovenskih obrtnikov za to organizacijo. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor z dosedanjim predsednikom gosp. Francem Novakom na čelu; za podpredsednika kipar Ivan Sojč. za odbornike pa: Josip Sulič, Ivan Kvas, Franjo Špes ml., Emanuul Ilich, Justin Gustinčič. Rajko Zotter, Miho Vahtar in Joža Volčič; za namestnike Kompara, Koter in Ratajc, ža predsednika razsodišča Fr. Bureš, za preglednika računov Jemec in Šabeder.
Na zborovanju je predaval tudi obrtni nadzornik g. Založnik, ki je obrazložil novi obrtni zakon, naglašal potrebo po ustanovitvi drž. obrtne srednje šole v Mariboru in pozval slovenske obrtnike, da v, Čim večjem številu pristopijo k organizaciji, v kateri je moč in gospodarski napredek.
Drobiš s tezna
Iz občinskega odbora. Za razrešitev funkcije člana občinskega sosveta je zaprosil železničar in posestnik g. Ivan F e 1 i č. Sodeloval je v občinskem odboru 11 let in se je zlasti udejstvoval v cestnem odseku.
Jubilej dela. Dne 14. t. m. je poteklo 25 let, kar je priromal od Sv. Martina v Sl. goricah na Tezno kovaški mojster g. Vjncehc Bezjak. S pridnim delom si je sčasoma ustvaril lep dom in pridobil ugleda pri vseh občanih. G. Bezjak je bil po preobratu član gerentskega sosveta in je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za župana. V času njegovega županovanja je dobila občina električno razsvetljavo, šola vodovod, občina pa prepotrebni prehod preko železnice. Marljivemu gospodarju in vnetemu čitate'ju »Večerni-ka« želimo, da bi še dolgo užival sadove svojega plodonosnega dela!
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 17. februarja. Zaprto.
Četrtek, 18. februarja ob 20. uri »Groteska sedanjosti« ab. C.
Petek, 19. februarja. Zaprto.
Gostovanje igralca Povheta. Znani slovenski operetni komik, režiser ljubljanske operete, gospod Josip Povhe, ki ie bil v prvih sezonah zelo priljubljen član mariborskega gledališča, bo gostoval po zelo dolgem presledku na mariborskem odru v nedeljo, 21. t. m. ob 20. uri. Za svoje gostovanje si ie izbral vogo barona Wepsa v Zellerjevi melodijozni opereti »Ptičar«.
Zdravniška pomoč.
Mlad zakonec (prijatelju):	»Zdravnik
je moji ženi prepovedal kuhanje.«
»Zakaj pa? AH je bolna?«
»Ona ne ampak jaz.«
Zdravi Ljutomer.
Iz Ljutomera nam pišejo: V soboto je obhajal g. dr. Aleksander Rožič svoj 9L rojstni dan v najboljši duševni in telesni čilosti. Naše mesto ima še več takih častitljivih patriarhov in matron z devetimi križi. Vsekakor živ dokaz, v kako zdravem podnebju leži prleška metropola. Gotovo pa ima pri tem nekaj zasl:.^ tudi naša dobra vinskg kapljica — Ljutomerčan, ki je pravi življenski elksir. garancija za visoko starost!
Kupitn mizarsko klop (Hobelbank) v še uporabnem stanju. Franc Kozar, KuibŠka cesta 27.	581
Marinkovičev govor na razorožltveni konferenci.
Na včerajšnji seji razorožitvene konference v Ženevi je govoril med drugimi delegati tudi naš jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkpvič. Obširno je obrazložil stališče Jugosavije v razoro-žitvenem vprašanju in naglasil, da si naš narod želi bolj kakor katerikoli drugi, da bi se dosegli kar. največji uspehi. Razorožitev ni mogoče preko noči, mogoča Pa je kvalitativna razorožitev, ki bo sčasoma dovedla tudi do kvantitativne. Najprej se morajo odpraviti napadalna sredstva, kakoršna so vojna marnarica, vojno letalstvo, p’ini itd. Da bo taka razorožitev uspešna, se morajo določiti tudi sankcije. Popoln uspeh pa bo mogoč šele tedaj, ko se bo izvedla tudi moralna razorožitev, ker brez nje ukinitev oboroževanja ne bo povečala varnosti. Jugoslavija je pripravljena sprejeti načrt konvencije, a zaradi izkušenj iz preteklosti mora jugoslovanski narod dvakrat pretehtati ves problem, preden pristane na kakršenkoli pakt, zato pa bo tudi z večjim vese'jem kakor kateri drugi pozdravil doseženi uspeh,
Poziv javnosti
povodom mednarodnih smuških tekem v dneh 20. in 21. t. m.
Prihodnjo soboto in nedeljo bodo v Mariboru velike mednarodne smuške tekme na desnem bregu Drave v neposredni bližini Maribora.
Ob tej priliki si dovoljuje podpisani podsavez apelirati na prebivalstvo mesta * prizadete okolice, posebno na občine Tezno, Spod. in Zg. Radvanje, Studenci, Umbuš, Pekre in Hrastje, da pripomore k dobremu poteku teh prireditev s tem, da nas pri naših pripravah vsestransko podpira. Red, uljudnost in dobrohotnost do prirediteljev in posebno do gostov, ki pridejo v velikem številu iz območij Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Beograda, nadalje iz Avstrije, Čehoslovarke, Nemčije ter dru-Sib držav, so naša dolžnost in istočasno spričevalo o naši kulturi in omiki. Maribor in okolica slovita po svoji gostoljubnosti in pokažimo pozornost do naših Sostov tokrat še prav posebno. Saj bo to samo v korist razvoja tujskega prometa, torej v korist vsega prebivalstva.
Za tokrat posebno apeliramo na prebivalstvo omenjenih občin južno od Drave, Preko katerih bo vodila tekmovalna pro-ga> da pazijo na markacijo dirkalne pro-^e’ ki jo bodo prireditelji izvršili v petek ne 19. trn. in izpopolnili še v soboto z
rdečimi zastavicami. Prosimo starše in druge odrasle osebe, da nerazsodnim o-trokom zabranijo pobiranje teh zastavic.
Šele v soboto ob 17. uri popoldne po končani tekmi se zastavice lahko o*d-stranijo.
Nadalje prosimo vse delodajalce, ki imajo v službi smučarje in take osebe, ki jih pri organizaciji rabimo, da jih za petek v glavnem pa za soboto oproste službene dolžnosti, V to svr-ho bo podsavez vsakomur, ki ga pri predpripravah ali tekmah potrebuje, izdal pismeno prošnjo, da jo predloži svojemu delodajalcu.
Glede tujcev, posebno inozemskih tekmovalcev, si dovoljujemo občinstvu priporočiti, da jih ob ugodnih prilikah prijazno pozdravlja, da jim bo bivanje pri nas ostalo v prijetnem spominu in jih zopet vidimo med nas.
Direktnim gostiteljem, posebno hotelom in restavracijam pa priporočamo, da postrežejo svojim gostom dobro, hitro in po sedanjim razmeram prilagodenih cenah. da si gostje ne bodo pritoževali in da bomo ob ugodni priliki zopet lahko zasnovali kako prireditev v interesu poživitve tujskega prometa.
Mariborski Zimskošportni podsavez.
Spori
Mariborski zimskošportni podsavez.
Drevi ob 20. uri pri »Orlu« seja blagajniškega odseka. Pozvani vsi, ki sodelujejo pri blagajniški službi ob priliki skakalpe tekme. Udeležba obvezna. Blagajnik MZSP.
Mariborski smučarski klub Priredi v času od 22. do 28. t. m., ako bo zadosti prijav, propagandni izlet preko vsega Pohorja k Rimskemu vrelcu na Urško goro. S tem je dana prilika spoznati naše najlepše smuške poti in terene, V dneh 24. do 28. marca pa bo viso-koalpinski tečaj na Peci. Poučeval bo g. Forstnerič po sistemu Bilgerl. Uletova k°Ča bo rezervirana samo za prijavlja-, ne. Na koncu tečaja slalom-tekma.
Prijave za izlet in tečaj sprejema: Wariborski smučarski klub, urarna Sto-Jurčičeva ul. 8, Maribor.
Smučarske tekme
Zanimanje je vedno večje. Pojutrišnjem se bo pa le odločilo. Zanimanje je posebno veliko, ker se bodo teki in skoki tudi posebej ocenjevali, tako da bodo lahko sodelovali tekmovalci ali s,amo v teku ali skokih. Skupna kvalifikacija bo za posebne nagrade, ki so razpisane za kombinirano tekmovanje.
Skakalnica je izvrstna. Že sedaj, ko še ni popolnoma urejena, skačejo preko 30 m in bodo v nedeljo sigurno doseženi skoki do 40 m. To bodo menda naši najdaljši skoki. V nedeljo popoldne bo ves Maribor za Betnavskim gradom, kjer je naša skakalnica. Proti malenkostni vstop nini 10 Din bo vsak lahko občudoval naše najsmelejše smučarje, kako bodo 40 m plava’i po zraku v krasnem, ponosnem letu smučarja-skakača.
fflulturnipregled
Štefan Lazar: S strelo in plinom
(»Titana«), roman. Priredil Franc Kolenc. Murska Sobota 1931. Samozaložba. Tisk Prekmurske tiskarne v Murski Soboti. — Lazar je v madžarskem narodu zelo priljubljen pisatelj, pravi ljudski pripovednik, čegar knjige se mnogo čitajo. Ta njegov roman, ki ga je Franc Kolenc dobro prevedel, bo gotovo zanimal tudi slovenskega čitatelja.
J. Špicar: Martin Napuhek, pravljična igra za mladino v petih slikah. Natisnila in založila tiskarna Merkur v Ljubljani. — Špicar je znan kot spreten odrski pisatelj, — saj je tudi odličen režiser radovljiškega gledališkega odra, — in je s to svojo igro zelo ustregel zlasti našim diletantskim odrom, ki so za dobre, lahko uprizorljive mladinske igre često v zadregi.
Dr. J. Jeraj: Nova »Sociologija«. Dr. J. Jeraj je napisal sistematično sociologijo. Kratko in jedrnato obravnava vsa pereča sodobna sociološka vprašanja. Problemov ne razvija samo, ampak tudi bistro rešuje. Jasno osvetljuje ustroj družbe, pronikljivo razgrinja pomanjkljivosti obstoječih družabnih sistemov: kapitalističnega, fašističnega in boljševiš-kega ter riše nazorno podobo bodoče korporacijske družbe. Sociologija je izšla v samozaložbi in se naroča pri pisatelju, Maribor, Gledališka ulica 2.
Zakoni In uredbe: XVII. zvezek: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. Zakon o poslovnem redu v senatu. XVIII. zvezek: Zakon o meščanskih šolah. Ponatis iz »Službenega lista«. V Ljubljani 1932. Založila in natisnila tiskarna. Merkur v Ljubljani. _ Vse te knjige lahko dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13.
Sokolstvo
Sokol Slovenjgradec
je imel svoj letošnji občni zbor ob jako lepi udeležbi v Sokolskem domu v Slo-venjgradcu. Zbor je vodil br. starosta dr. V. Železnikar, ki je prečital poslanico SSKJ in se nato v lepem govoru spominjal umrlega br. dr. J. Scheinerja in u-mrle sestre načelnice Vide Veljakove. Nadalje je poroča', da sta se v pretečenem letu ustanovila za Sokolski dom »Sklad sestre Vide« in »Tyršev sklad«, ki oba lepo napredujeta. Zapisnik 12. redne glavne skupščine je bi! odobren brez pripomb. Sledila so poročila društvenih funkcijonarjev, ki so pokazala ogromno upravno, tehniško, izobraževalno in na-cijona'no delo, katero je vršilo društvo v preteklem letu. Pokazala pa so tudi, kako neobhodno potreben nam je naš Sokolski dom, kot kulturno žarišče cele Mislinjske doline. Storiti moramo vse, kar je v naših močeh, da ga dogradimo, pa tudi — izplačamo. Končno je bil izvoljen po večini dosedanji odbor s starostom dr, Železnikarjem na čelu, ki bo predlagan župni upravi v potrditev.
Smrt od sreče.
V neki vasi v bližini Plczka na Poljskem je že več let živel ruski emigrant knez Čerkasov. Bil je nameščen za knjigovodjo pri nekem majhnem podjetju in je zaslužil samo 100 zlotov na mesec. Pred nekaj dnevi je pa zadel v poljski dolarski loteriji 40.000 dolarjev. Napotil se je takoj v Varšavo po denar, tode od prevelikega veselja ga je, še preden so mu denar izplačali, zadela kap. Bil te takoj mrtev.
foominiaite CMD
Za zgled.
Gospodinja (služabnici): To-le v časopisu si preberi, Lizika, Tu stoji, da je neki vihar v eni minuti pometel šestdeset hiš. Ti pa potrebuješ za pometanje štirih sob vsak dan dve uri!
Preporod hebrejskega jezika
Znani židovski pesnik Chain Nachman preporod je nastal pred nekaj več ko 100 Bialik, predsednik hebrejskega Pen-klu- j leti, v času filozofa Mozesa Mendels-ba, je te dni predaval na Dunaju o pre- sohna. To je bila takozvana prosvitljena
porodu hebrejskega jezika. V svojem predavanju je naglasil, da je hebrejščina danes splošni občevalni jezik naseljen cev v Palestini, čeprav se sicer govore tam tudi drugi evropski jeziki. V literaturi, znanosti itd. pa je hebrejščina že od vsega začetka edini književna jezik.
Izkušnja je Žide izučila, da je vse ono kar napišejo v drugih jezikih, če se ne prevede na hebrejščino, zanje zavselej izgubljeno. Hebrejščina sama je doživela doslej več preporodov. Prvega že pred 800 leti v Španiji, ko so pisali svoja dela Galirol, Jehuda Halevy Ibn Asra. Tedaj so hebrejska poezija, literatura in znanost bile na višku, a prav tako silen razmah je doživela tudi filozofija. Drugi
epoha. Med tem pa, ko se je nadaljni razvoj na evropskem zapadu prekinil, se je na vzhodu nadaljeval in je obenem s cionizmom dal novo literaturo ter nove pesnike in pisatelje, kakor n. pr. Gordana Abramowicza, Lilienbluma in druge. Cionizem je prišel iz Rusije, dasi mu je politično noto dal šele Theodor Herzl. Moderna hebrejska poezija vsebuje vse ono, kar ustvarjajo literature sodobnih narodov.
Današnja Palestina ima večje število odličnih slikarjev, le s kiparji je na slabšem. Dramska umetnost je na visoki stopnji. Sedaj delujejo tri židovska gledališča. Najslavnejše med njimi j« svetovnoznana »Habima«.
Ladja sfrahov
(Zgodba starega mornarja.)
(KONEC.)
Bila je tista utva, ki je ob nenadni smr-|«mašega tovariša trikrat obletela našo todjo in se vsedla na kapitanovo kajuto.
Spet nas je trikrat obletela in se vsedla na zastavico.
»Nesreča pride nad nas!« je zaklical hekdo, »duša tovariša nas je prišla obvestit!«
»Vrag te vzemi!« je zakričal kapitan.
Togotno je zagrabil puško in ustrelil ha ptiča, vendar ga ni zadel.
Ptič je počasi vzletel, nas spet obkroži in izginil za valovi, ki so nas obdajali kot zidovje.
Naš stari mornar, ki je kot jaz veroval ' vrnitev duš, je šel P0 križ v svojo ka-in ga pritrdil spredaj na barko. Ho-nas je varovati pred poginom in pred m°Čjo satanovo.
Ko pa je zagledal brezbožnih križ, je
°?orčeno skočil tja, ga zagrabil in vrgel v hiorje.
Skoraj isti trenutek je udarila strela in sledil ji je grozovit tresk, da smo vsi kot °niamljeni popadali na krov.
Ko smo se spet pobrali, se je bila že 12vršila sodba božja-
Kapitan je ležal brez življenja pod jam-
°M°ni’	s*r®le-
Na temnem obzorju se je morje vedno ®oI] dvigalo, medtem ko so strele neprenehoma švigale okrog rta »Dobre nade«.
Tedaj ss je prikazala v bleščeči svetlobi črna ladja. Njena črna jadra so se napenjala v viharju.
Mož ogromne postave jo je krmaril.
Bil je »Leteči Holandec«, ki je prišel po dušo bogokletnikovo. Očividno je potrebovala ladja prekletega novega mornarja. Sedaj je bil tudi naš kapitan preklet, in bo moral do konca sveta voziti po morju. Zdaj bo brez miru križaril okoli rta »Dobre nade«, ne da bi kdaj dospel v kak pristan.
Crna ladja je vozila z bliskovito naglico. Bila je od vseh strani obdana z ogrom nimi oblaki. Na njenem jamboru so svetili trije modri plamenčki.
Ko >2 tako vozila ob obzorju, je nenadoma izginila, kot se je prikazala. Bilo je, kakor da se je pogreznila v globočino.
Vi, ki ne verujete več v ladje strahov, boste trdili, da nam je le strah prikazal obrise barke. Toda ne, jaz sem jo z lastnimi očmi videl! In moje oči, prijateljčki, so bile takrat še ostre.
In ko smo naslednji dan vrgli v morje truplo brezbožnega kapitana, ki nas ie pahnil v nesrečo, se je še trikrat dvignil iz morja. Potem šele so ga valovi odnesli daleč proč — tjakaj, kjer je izginila ladja strahov...«
Lepa Marija in stari polkovnik
Otroška usta.
»Kaj-ne, Milanček, to ti je všeč takole jahati na mojih kolenih?« — »Da, striček, ampak iaz bi rad jahal enkrat pravega osla!«
Nedavno je bila pred pariškim sodiščem obravnava, ki bi dala lahko zanimivo snov za kakšen kolportažni roman. Donna Gonsalez de Arbulite je tožila Donno Mario de Toscana na 150.000 frankov odškodnine. Toženka, vdova po argentinskem polkovniku, je bila rojena v nekem malem kraju blizu Pariza kot najmlajša hči skromnega carinskega uradnika. S sedemnajstim letom je Marija, ki je bila izredno lepo dekle, zapustila očetov dom in se v Parizu vdala lahkomiselnemu življenju. Nekega večera, ko se je Marija sprehajala po bulvarih, je našla svojo srečo v osebi 75 let starega argentinskega polkovnika de Toscano. Starec je bil silno bogat. Preživljal je večer svojega življenja v Parizu in stanoval v krasni vili. Njegova stara gospodinja Donna Gonsalez de Arbulite ga je negovala kot ma'hnega otroka. Polkovnik je bil gluh, je trpel na ostarelosti duha in na težki melanholiji. Večkrat je izrazil željo, da bi storil konec svojemu življenju. Na terasi neke kavarne se je stari mož seznanil s lahkoživo Marijo. Se isti večer je š}o lepo dekle s polkovnikom v njegovo hišo. Znala je starega moža popolnoma prikleniti nase In si pridobiti tudi zaupanje njegove gospodinje: tako da ji je donna Gonsalez kmalu stavila ponudbo, da bo proti proviziji 150.000 frankov zmešetarila, da bo polkovnik Mari o poročil. In res je bil vpliv gospodinje na starega gospoda tako velik, ari
so že dva tedna pozneje slavili svatb® gospoda de Toscano z Marijo, rojeno Aussaine. Deset dni zatem je bil stari mož mrtev. Njegova mlada vdova je podedovala vse njegovo premoženje. Prt-jate'jske usluge ljudje navadno zelo hitro pozabijo, in tako tudi donna Marija, ki gospodinji zdaj ni hotela izplačati obljubljenih 150.000 frankov za ženitovanj-sko_ posredovanje. Donna Gonsalez Ji vložila tožbo. Ker pa ni imela nobenih prič, in se je vsa stvar v moralnem oziru zdela dvomljiva, bi bila donna Oonsa-lez pravdo izgubila. Toda odvetnik to* ženke je naenkrat izjavil, da je njegova klijentmja pripravljena izplačati tožltelji-ci zahtevani znesek. Menda se je Domu Marija zbala še večjega škandala.
Kratka krila so zmagala
Iz Londona poročajo, da je modni slikar Murrag Britton premagal manufak-turne tovarnarje in dosegel ponovno uved bo kratkih ženskih kril. Letos spomladi in poleti bodo Londončanke, in najbrži tudi vse druge Evropejke, nosile spel kratka krila, ki jim bodo segala komai do kolena. V modi bosta rjava in modra barva. Dolge rokavice bodo izginile, sedanje klobučke in čepice pa bodo zamenjali klobuki v biedermeierskem slogu i pentl’ imi in cvetlicami. Do veljave bodo prišli tudi biseri, oristni in ponarejeni.
Currer Bell:
47
Lovvoodska sirota
Pokleknila sera pol vatla od nje. Dregnila je v< ogenj, da je začela žerjavica spet plamenoma goreti. 2ar pa ji je le še bolj zasenčil lice, dočim je moje razsvetlil.
»Rada bi vedela, s kakimi občutki ste prišli danes k meni,« je rekla, ko me je nekaj časa motrila. »Rada bt vedela, kakšne misli razdeljujejo Vaše srce vse ure, ki jih presedite v tistem prostoru, kjer se odlični ljudje vrtijo okoli Vas in migetajo kot slike v čarobni svetniki in je tako malo privlačnosti med Vami in njimi, kakor bi bili res le tenje človeških oblik in ne prava gmota.«
»Dostikrat sem utrujena, včasih zaspana, a redkokdaj otožna.«
»Potem Vas oživlja kaka tajna nada in Vam šepeče o srečni bodočnosti?«
»Jaz je nimam. Najdrznejša moja nada je, da bi si prištedila toliko denarja od svoje plače, da bi si ustanovila šolo v hišici, ki bi si jo sama najela.«
»Oskodna je hrana, s katero se Vam mora duša zadovoljiti! In sedeč v tistem kotu pri oknu — vidite, vse Vaše navade poznam —.
»Strežnica Vain je vse to povedala.«
»Oh! Vi mislite, da ste bistre glave! Dobro — morda sem res vse to slišala. Da govorim resnico, imam znanko v gradu, gospodična Poole —«
Mahoma sem' vstala, ko sem slišala te besede.
»Imate jo, res jo imate?« sem si mislila, »potem vsa stvar ni brez vraga.«
»Nič se ne bojte!« je nadaljevan čudna babura.
»Mrs. Poole je zanesljiva oseba, tiha in mirna. Vsak ji lahko zaupa. A kakor sem že rekla — sedeč v tistem kotu pri oknu, ne mislite na nič drugega kot na svojo bodočo šolo? Ali se ne zanimate za kogar-sibodi od vseh, ki poseda o po zofah in naslanjačih pred Vami? Ali ni obraza, ki ga gledate? Kaka oseba, ki jo zasledujete, recimo, vsaj z zvedavostjo?«
»Enako rada opazujem vsa lica in vse osebe.«
»A nikdar ne odlikujete kake osebe — morda sta tudi dve — od drugih?«
»To prav često delam. Kadarkoli kretnje ali pogledi dveh oseb razodevajo kako medsebojno ta no, jo rada opazujem.«
»Kake tajne najrajši slišite?«
»Oh, ni dosti izbire! Navadno se vrti vse okoli Iste stvari — okoli ljubimkanja; in vse-obeta navadno isto nesrečo — poroko.«
»In Vam fodi ta enolična stvar?«
»Pravzaprav ne maram zand, meni ni do tega.«
»Vam ni do tega? Če se kaka dama, sedeča blizu Vas, mlada, zdrava, polna življenja, očarujoča v svoji lepoti, visokega rodu in bogata, smehlja gospodu, ki ga Vi —«
»Jaz kaj?«
»— poznate in o katerem imate dobro mnenje —«
»Ne poznam gospodov, ki so tu. Jedva sem izpre-govorila besedo ž njimi! In kar se tiče dobrega mnenja o njih, se mi zdijo nekateri spoštljivi, zastavni in srednje starosti, drugi mladi, elegantni, brhki in živahni. Toda radi mene se jim lahko smehlja, kdor hoče, ne da bi se mi nastrojenje radi tega te za hipec izpremenilo.«
»Vi ne poznate gospodov, ki so tu? Vi niste iz-pregovorili besedice ž njimi? Ali boste to trdili tudi o gospodarju te hiše?«
»Saj ga ni doma.«
»Duhovita opazka! Izredno pameten izgovor! Šel je davi v Millcote in se drevi ali jutri vrne. Ali ga ta okolnost izključuje iz seznama Vaših znancev? Ali pa ga radi tega sploh ni več na svetu?«
»Ne, toda le težko dojemam zvezo med Mr. Ro chestrom in vprašanjem, ki ste ga bili načeli.«
»Govorila sem o damah, ki se smehljajo gospodom, in v zadnjem času je bilo Mr. Rochestru namenjenih toliko nasmeškov, da ne ve kam ž njimi. Ali niste tega niko'i opazili?«
»Mr. Rochester ima pravico, da se zabava v druščini svojih gostov.«
»Tu ne gre za pravico. A niste nikoli opazili, da se v vseh bajkah o ženitvi, ki si jih ljudje tod pripovedujejo, Mr. Rochester dosledno in trdovratno imenuje kot glavni junak?«
»Poslušalčeva zvedavost vnema pripovedovalčev jezik.«	*
Te besede sem govorila bolj zase kot za ciganko, ki me je bila med tem s čudnim govorom, glasom in vedenjem zapredla v nekak sen. Misli, nepričakovane in presenetljive, so se ji kar sipale iz ust, dokler mi ni bilo, kakor da me je ovila s pajčevino mistifi-kacije; čudila sem se, kak neviden duh je neki tedne in tedne presedel pri mojem srcu, gledal, kako drgeta v boli in radosti, in sl zapomnil vsak utrip.
»Poslušalčeva zvedavost!« je ponovila. »Da, Mr. Rochester je sedel ure in ure in sklanjal uho k očaru-jočim ustnicam, ki so tako rade pripovedovale. In Mr. Rochester je tako rad pos'ušal in je bil videti tako hvaležen za zabavo. Ali ste vse to opazili?«
»Hvaležen! Ne spominjam se, da bi bila odkrila kak izraz hvaležnosti na njegovem licu.«
»Odkrila! Torej ste ugibali o tem. In kaj ste odkrili, če ne hvaležnosti?«
Nisem odgovorila.
»Videli ste ljubezen. Kajne? In gledajoč v bodočnost, ste ga videli oženjenega in njegovo nevesto »rečno?«
»Hm! Ne baš! Zdi se mi, da Vas Vaši čari včasih ukanijo.«
»Kakšnega vraga ste potem videli?«
»Ne skrbite za to! Prišla sem, da izprašujem, ne, da se izpovedujem. AH je že povsod znano, da se bo Mr. Rochester oženil?«
»Da, z lepo Miss Ingram.«
»Kmalu?«
»Vse kaže, da bi bil tak zaključek upravičen, in ni dvoma, da bosta nad mero srečen par — dasi dvomite o tem se smelostjo, ki bi jo bilo treba s kaznijo pregnati iz Vas. Saj mora ljubiti tako krasno, odlično, pametno, nobraženo damo; bržkone ga ljubi tudi ona in če ne njega, pa vsaj njegov mošnjiček. Vem, dajo Rochestrovo imetje si'no mika, dasi sem ji, Bog mi greh odpusti! pred kratko uro pravila o tej stvari take, da je začela čudno resno gledati. Povesila je ustne kote za pol palca. Priporočala bi njenemu črnookemu oboževalcu, naj pazi. Če pride kdo drugi, ki ji pokaže daljši in čistejši seznam dohodkov, bo odletel—«
»Toda, mati, nisem prišla, da čujem srečo ali nesrečo Mr. Rochestra. Hotela bi slišati lastno usodo, in doslej še besede o njej niste zinili.«
»Vaša sreča mi je še vedno nejasna. Motreč Vaše lice, sem videla, da črta črti ugovarja. Le to vem, da je neka mera sreče tudi Vam usojena. Vedela sem to, še preden sem stopila drevi v grad. Usoda Jo je skrbno izbraa za Vas, videla sem jo pri tem opravilu. Če le iztegnete roke, jo lahko zgrabite, a dvomim, da boste to res storili. Pokleknite spet na gunj!«
»Ne zadržujte me predolgo; ogenj me žge.«
Pokleknila sem. Ni se sklonila k meni, marveč se je naslonila nazaj in me gleda’a. Začela je mrmrati:
»Plamen leskeče v očeh; oko se sveti kot rosa, nežno in čustveno se mi zdi in se smehlja, mojemu blebetanju. Dostopno je, za vtiskom sili vtisk skozi njega bistro oblo. Ko se neha smejati, je otožno. Podzavestna utrujenost zapira veke; to pomeni otožnost radi samovanja. Odvrača se od mene; neče, da bi ga še dalje motrila. Zdi se, da bi rado s porogljivim pogledom razveljavi'o moja dosedanja odkritja — izpodbilo bi rado očitek občutljivosti in turobnosti. Njega ponos in vzdržnost le potrjujeta moje mnenje. Oko mi ugaja.
Kar se tiče ust, se včasih rada smejejo. Rada vse izblebečejo, kar glavica iztuhta, lahko pa rečem, da o vsem molče, kar srce občuti. Okretna so in gibčna, nikoli niso bila namenjena za večen molk v samoti. To so usteča, ki bi morala mnogo govoriti in se često smejati in imeti mnogo toplih besed za tistega, s katerim se pomenkujejo. Ta de’ Vašega lica ml tudi ugaja.
Srečnemu izidu ne najdem nikjer sovražnika, le na čelu, ki pravi: »Živim lahko tudi sama, če bi spoštovanje do samega sebe in okolnosti to zahtevale. Ni treba, da prodajam dušo za blesk. Imam v srcu zaklad, ki se je rodil z mano in me bo živil, če bi mi
bili tudi vsi vnanji užitki zabranjeni ali dosegljivi le za ceno, ki je ne zmorem.« Celo izjav ja: »Razum čvrsto sedi in drži vajeti in ne dovoli, da bi se čustvo splašilo, pobegnilo in me treščilo v brezno. Strasti le naj razsajajo kot pravi ajdje, kar tudi so v resnici; in' hrepenenja naj pričarajo vsake vrste ničemrnih slik; toda razsodnost bo vselej govorila zadnjo besedo v vsakem sporu in odločevala pri vsakem posvetovanju. Vihar, potres in požar naj groze: slušala bom le nasvet šibkega glasu, ki mi narekuje ukaze vesti.«
Dobro si govorilo, čelo! Tvoja izjava se bo upošte vala. Izdelala sem si načrte, ki jih imam za poštene, in v njih sem se ozirala na zahteve vesti, na nasvete pameti. Vem, kako bi mladost naglo obledela, kako bi nje cvet zvenel, ko bi v kopi, ki jo nudi sreča, ostala le kaplja sramote ali pa bi v njej opazila le duh po kesanju; in jaz ne zahtevam žrtev, čemera, ločitve — vse to mi ni všeč. Ohraniti hočem, ne v kali zadušiti — želim zahvale, ne izžemati krvavih solza, še slanih ne: žetev moja morajo biti nasmeški, objetja, ugodja
To naj zadostuje. Mislim, da bajam v nekaki razkošni b'aznosti. Rada bi raztegnila ta trenotek a d infinitum, pa se ne upam. Doslej sem se popolnoma obvladala. Ravnala sem tako, kakor sem si prisegla, da bom; toda novih izkušnjav bi menda ne prebila. Vstanite, gospodična Eyre, ostavite me, ker igra je doigrana.«
Kje sem? Ali bedim? Ali sem sanjala, ali še vedno sanjam? Glas stare ženice se je izpremenil, nje govor, nje kretnje, vse njej mi je tako znano, kot lastno lice v zrcalu, kot beseda lastnega jezika.
Vstala sem, odšla pa nisem. Pogledala sem Jo; razgrenila sem ogenj In jo spet pogledala, a potegnila je klobuk in obezo bolj na lice in mi spet pomignila, naj odidem. Plamen je obžaril nje iztegnjeno roko; razvneta in željna odkritij sem roko takoj pogledala. Ni bila bolj vela od starosti od moje, to je bila okrogla spretna roka z mehkimi, somernimi prsti; širok prstan se je sveti! na mezincu, in nagnivši se, sem opazila na njem dragulj, ki sem ga bila vide'a že stokrat. Ponovno sem pogledala lice, ki se ni več odvračalo od mene, nasprotno, klobuk je ležal na tleh, obeza se je bila premeknlla, glava je motela naprej.
»No, Jana, ali me poznate?« me je vprašal znan
glas.
»Le si odgrnite rdeči plašč in potem —«
»Toda trakovi so se zavozlali, pomozite mi!«
»Raztrgajte jih, gospod!«
»Tako, torej — ,Proč, posojilo!’«
In Mr. Rochester se je izmotal iz svoje preobleke.
»Veste kaj, gospod, to pa je bil čuden umlstek!«
»Toda dobro izveden, kaj? Ali niste tudi Vi tega mnenja?«
»Z damami se Vam je nemara res posrečil.«
»Z Vami pa ne?«
»Z mano niste postopali v vlogi ciganke.«
»V čigavi pa? V lastni?«
»Ne; v nekaki nepremišljeni. Sploh pa mislim, da ste se mi hoteli izpovedati ali pa ste hoteli slišati mojo izpoved; govorili ste nesmisel, da bi ga govorila tudi jaz. To menda ni povsem pošteno, gospod.«
»Ali mi odpuščate, Jana?«
»Ne vem, prej moram vse premisliti. Če ugotovim, da se nisem preveč osmešila, bom poizkusila, da Vam odpustim; toda priv ni bilo!«
»Oh! Govorili ste .povsem pravilno, zelo oprezno in prav pametno.«
Premislila sem malo in uvidela, da je bilo iz večine res tako. To me je uteši o; sicer pa sem bila oprezna že kar pri začetku pomenka. Slutila sem prevaro. Vedela sem, da se ciganice in vedeževalke ne izražajo tako izbrano, kot je govorila dozdevna stara mamica v knjižnici. Povrh vsega sem še dognala, da pretvarja glas in skriva lice A sumničila sem tisto ženo iz tretjega nadstropja, tisto živo uganko, tisto tajnost vseh tajnosti. Nikoli bi ne bila slutila, da je bil to sam Mr. Rochester,
»No,« je dejal, »kaj pa ogibljete? Kaj pomeni ta otožni nasmešek?«
»Presenečenje in lastno pohvalo, sir. Upam, da smem zdaj oditi?«
»Ne, potrpite še malo in poyejte mi, kaj ljudje v dvorani uganjajo.«
Potrebščine za telovadce
t*r obleke, tevlfe.
ceno. kravate, klo-
buke. 1.1, d. kuDite
^aiuqodneie v kow fekciiskl trgovini
17«®
 11
Gl* viti trg 2
Sobo In črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
Šivalne stroje, gramofone, otroške vo-rl^o kolesa
popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor. Tattenbachova ul štev. 14.	\2
Kovčeke,
aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, ga-maše itd. po najnlž ih cenah priporoča 1 Kravos. Aleksandrova 13	15
»Rekord«
stroj za hitro pletenje v dobrem stanju na prodaj. Sabo! Josip, Čakovec, Juri-šičeva ulica 14.	578
SOKLIČ
«ABtopnflci te sprejmete
Seli*a
najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510
Inserira te!
Oddatn sobico
s prostim vhodom in električno razsvetljavo Vrtna ulica 8 I, vrata 6. 575
Llkarico,
ki bi šla v hišo, iščem. Naslov v upravi lista.	577
Vajenca za krojaštvo
sprejmem. Cverlin, Gosposka ul. 32.
484
Miško Šubmll, zadevo mati uredila, vrnitev najugod-
. nejša.__________________________________  574
Praktikanta
sprejme preparator pajtler. Pogoji: inteligenca, ročna spretnost in starost do 20 let. Plača po kratki učni dobi. Ref ektanti samo iz mesta Maribora naj se oglasijo v nedeljo, od 9.—12. v pekerski šoli.	576
Udaja Koozorcii »Jutra« y, Ljubljani; predstavnik izdajate ja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v M-riboru. Tiska Mar.borska tiskarna d. d-predstavnik"
MA/sKO DETELA v Maribora