Leto LXXE, St 133
PottelM ptateM v ubiM. - DU M|«Uki kw bevafcN.
Preis - Cmm L 1
UroOnUlvs oprava, LOublJaaa. Kopitarjeva k 1'eieton <001—MM. Uoaeena naročnina t) Ui, ia »o-semstve M Ul. - 0«k. ra*. Ljub. Oaaa I0.6SC ta naročnin« ta 10*S« ta Inaerate. liključno aastopatvc ca »elaae ti [talil* 1> tnosematvai
OP) a. A, MIlana. Rokopisov •• fiiiini,
SLOVENEC
|UN1) 1944
13
TOKEK
aa«
Schwere Verluste der feindlichen Landungsflotte
Der Schwerpunkt der Kiimpfe in Ilnlien zvvischen Tyrrhenischen Meer und Bolsena-See — An der Ostfront nur ortliche Kiimpfe
DNB. Aus dem Fuhrerhauptqnartier, 12. Juni. Das Oberkommando der Wehr-macbt gibt bekannt:
Im Landekopf in der Normandie ist die Lage im grossen unverandert. Liicken m der eigenen Front vvurden gesehlossen. Alle Versuche des Feindes, zvvischen C a e n und B a y e u x nach Siiden und nordlich der Vire-Miin-d n n g in Richtung Cherbourg Raum zn gevvinnen, scheiterten. Nur Ca-r e n t a n ging nach hartem Kampi ver-loren. An der Kiiste beiderscits S t. V a a s t ostlich von Cherbourg hielt der Artilleriekampi mit Teilen der feindlichen Flotte an. Der feindliche Nach-schub erleidet besonders unter den tapferen unermiidlichen Nachtangriffen unserer Schncllboote fortgesetzt schvve-re Verluste. Luftvvaffe und Kriegsmarine versenkten trotz der vom Feind we-sentlich verstarkten Abwehr drei Fracht-und Transportschiffe mit zusammen 37.000 BRT. Drei weitere grosse Schiffe mit 27.000 BRT und ein Zerstorer vvurden schwer beschadigt.
Bei ungiinstigster Wetterlage griffen Schnellbootgruppen erneut iiberraschend einen feindlichen Kreuzerverband und seine Sicherung an und erzielten zwei Torpcdotrcffer.
Der Feind verlor gestern iiber der
Invasionsfront und den besetztcn West-gebieten 17 Flugzec'«.
In Italien L.„ der Schvverpunkt der Kampfe auf der Front zvvischen der Kiiste des Tyrrhenischen M e c -res und dem Bolsena-See. Nach hartem Kampf gelang es dem Gcgner, beiderseits des Secs geringen Gelande-gewinn zu erzielen.
An der Ostfront iiibrten die Sovvjets ortliche Angriife nordvvestlich Jas-sy, im Karpathen-Vorland und im Raum siidostlich O s t r o w , die blutig abgevviesen vvurden.
Die Bekampfung des sovvjetischen Nachschubs vvurde auch in der vergangenen Nacht erfolgreich fortgesetzt. Durch zusammengefasste Angriffe starker Kampflliegerverbande auf die Bahn-hofe Kasatin, F a s t o w und K i e vv -D a r n i z a vvurden grosse Mengen an Nachschubmaterial vernichtet, die Bahn-anlagen vvurden nachhaltig zerstort.
Bei Einfliigen staiket nordamerika-niseher Bombcrverbande in den b u 1 -gariseh- rumanisehen Raum wurden durch deutsche, rumanisehe und bulgarisehe Luftverteidigungskrafte 18 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Einzelne britische Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Berlin. Ein feindliches Flugzeug vvurde zum Absturz gcbrachL
Težke izgube protiosns izkrcevalrae mornarice
Težišča hojev v Italiji med Tirenskim morjem in Rolsenskim jezerom Na vzhodnem bojišču le krajevni boji
Fiihrerjev glavni stan, 12. jun. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na predmostju v Normandiji je položaj v glavnem neizpremenjen. Vrzeli v lastni bojni črti smo izpolnili. Vsi sovražnikovi poizkusi, da bi prodrli med Caenom in Bayeuxom proti jugu in severno od izliva Vire v smeri proti Cherbourgu, so se izjalovili. Le C a -r e n t a u smo po hudem bojn izgubili. Ob obali na obeh straneh S t. Vaasta vzhodno od Cherbourga se je nadaljeval topniški boj z deli sovražnikovega ladjevja.
Sovražnikova oskrba ima zlasti zaradi hrabrih in neumornih nočnih napadov naših brzih čolnov stalno težke izgube.
Letalstvo in vojna mornarica sta vkljub obrambi, ki jo je sovražnik bistveno okrepil, potopila tri v o j n e i n prevozne ladje s skupno 37.000 tonami Tri nadaljnje velike ladje s 27.000 tonami in nek rušilec so bile težko poškodovane.
Vkljub neugodnemu vremenu so skupine brzih čolnov znova presenetljivo napadle neko sovražnikovo brodovje križark in njegovo zaščito ter so dosegle dva torpedna zadetka.
Sovražnik je izgubil včeraj nad inva-zijskim bojiščem in nad zasedenimi za-padnimi ozemlji 17 letal.
V Italiji je bilo težišče bojev na bojni črti med obalo Tirenskega morja in Bolsenskim jezerom. Po hudem boju je uspelo nasprotniku, da je na obeh straneh jezera pridobil nekoliko ozemlja.
Na vz h o d n e m bojišču so izvedli Sovjeti krajevne napade severozapadno od Jašija, v K a r p a t -skem predgorja fn na področju jugovzhodno od Ostrova. Vse smo krvavo odbili.
Tudi v pretekli noči smo uspešno
Hudi boji med lsignyjem in Carentaiton
Velike izgube Angležev in Amerikancev
nadaljevali z uničevanjem sovjetske oskrbe. S strnjenimi napadi močnih oddelkov bojnih letal na kolodvore Kasatin, Fastov in Kijev-Darnl-c o smo uničili velike količine oskrbovalnega gradiva Kolodvori so bili za dalj časa porušeni.	i
Nemške, romunske in bolgarske sile I protiletalske obrambe so pri prihodu ' severnoameriških bombniških jat nad bolgarsko-romunsko področje sestrelile 18 sovražnikovih letal.
V pretekli noči so posamezna britanska letala vrgla bombe na Berlin. Zbili smo eno sovražnikovo letalo.
Berlin, 12 junija. Mednarodni poročevalski urad javlja z invazijskega bojišča: Potek bojev dne 11. junija je prinesel nemški obrambi na vseh žariščih invazij-ske bitke popolen uspeh. Med Caenom in Baycuxom so Nemci odbili več britanskih napadov Izgube Američanov pri njihovih brezuspešnih napadih, ki so jih včeraj usmerili iz Isignyja proti jugozahodu in s severa proti Carenanu so bile zelo težke.
Vse sunke so pripravljale močne akcije zavezniških letalskih sil in pa ogenj številnih baterij težkih topov. Pri prvem napadu so Amerikanci očividno računali z možnostjo presenetljivega uspeha. Poleg oklepniških formacij so napadli tudi s pehotnimi oddelki, ki so tesno strnjeni sledili napredujočim oklepnikom
Nemška obramba mesta Carentano je pustila Amcrikanccm, da so sc približali na nekaj sto metrov pred glavno bojno črto, nakar je vsipala nanje brzi ogenj vsega obrambnega orožja. Uspeh je bil uničujoč. Dočim so nemške strojnice kosile ameriško pehoto, so sestrelili nemški oklepniški lovci, težko protitankovsko topništvo in protiletalsko topništvo v kratkem času 31 napadajočih bojnih voz. Pri ponovnih napadih je bilo uničenih še 23 oklepnikov, tako da 60 Amerikanci včeraj na tem odseku izgubili 54 oklepnikov.
Hudi boji na področju I«igny - Caren-tan so trajali še vso noč. Z najtežjimi izgubami je končno ameriškim oklepniškim oddelkom uspelo, da so vdrli v mesto Carentan. Vsi njihovi nadaljnji poizkusi, da bi prodrli dalje proti zahodu in jugozahodu, so se ponesrečili zaradi obrambe junaško se borečih nemSkih grenadirjev Neki nemški bojni skupini se je južno od Cherbourga posrečilo, da je očistila cesto iz Montebourga v (Juinevillc ter jo vključila v nemške bojne črte.
Večja zbiranja britanskih sil na področju severno od Cacna nam kažejo, da bodo Britanci tekom današnjega dne izvršili tu sunek proti mestu, ki je tem bolj potreben, ker nudi izliv Orne brez posesti tega mesta le omejene možnosti za izkrcavanje.
Berlin, 12. junija. Skupno število sovražnikovih bombnikov in lovcev, ki so jih od 6. junija uničili oddelki nemškega letalstva, se je zvišalo že daleko nad 400.
Berlin, 12. julija. Posedaj so vojna mornarica, letalstvo in oddelki vojske uničili ali pa tako težko poškodovali, da bodo dolgo časa nerabni: 43 prevoznih in velikih izkrcevalnih ladij, 17 vojnih
ladij od težke križarke pa do brzih čolnov, 21 izkrcevalnih ladij za oklepnike in posebnih vozil, ki so imela tudi nekatera 5<XX) ton ter nešteto izkrcevalnih čolnov za moštva. Razen človeških izgub, ki gredo v |>olke, se jo s temi ladjami potopilo tudi več sto oklepnikov in topov ter celi vlaki orožja, orodja in municlie.
Berlin. Nemške predstraže in varnostne edinice so napadle v pretekli noči kmalu po polnoči in ponovno proti drugi uri britanske hitre bojne čolne pred nizozemsko obalo med Den Ilelder-jem in Ymuidcnom. V dveh kratkih bitkah je bil potopljen nek britanski hitri bojni čoln južno od Den Hcldcrja, tri nadaljnje pa so nemške sile obstreljevale z opazovanim uspehom Na nemški strani ni bilo nobenih izgub ali škode.
Letala potopila prevozno ladjo
Berlin, 12. jun. Izgube angloameriških invazijskih čet so tako velike, da za izpopolnitev nastalih \r/eli ne zadošča več dovažanje rezerv z izkr-cevalnimi ladjami in navadnimi i/kr-cevalnimi čolni, /.ato uporabljajo /.daj Angloamerikanci zn prevozne ladje žo velike potniške ladje, ki so jili tozadevno preuredili, čeprav še nimajo zanje primernih Ink. Prva taka ladja je postala v noči nn II. junij nu morju pred Grandeampom žrtev nemškega letalskega napada. Pri tem je izgubilo življenje tudi zelo mnogo vojakov na ladji. Enako je bil te/ko zadet nek rušilec, ki je hitel potapljajoči se liniji nu pomoč.
Mednarodni poročevalski urad je zvedel, tla pripisujejo v nemških le-talskih krojili veliko pozornost dejstvu, du je bila tako velika ladja uni-čenu z enim sumim zadetkom v polno. Ta izredni rezultat dokazuje, tako pravijo v teh krogih, kakšno probojno moč imajo visokoeksplozivne bombe, ki jili uporablja nemško letalstvo. I/ poročil nemških bojnih letalcev, ki so se udeležili napada, se vidi, da je eksplozija nemške težke letulske bombe ladjo dobesedno raztrgala nu koščke.
Berlin, 12. junija. Letalski dopisnik mednarodnega |>oročovnlskcga urada javijo pravkar i/ severne Francije, da jc po predhodni vesti nek nemški letalec, ki je v pretekli noči operiral nad Seininim zalivom, potopil zavezniško prevozno ladjo s 7iK*l tonami. Neka druga prevo/nu ladja r najmanj <XXHl tonami je bila r bombami to/ko iioškodovuiia ter je po odletu nemških letalcev ležala močno nagnjena.
Caen v nemšk;h rakah
Berlin. Deževje in viharno vreme sla onemogočila 10. junija močnejše letalsko delovanje na normansketn obalnem področni. Nemške čete so nadaljevale na različnih mestih, tuko na področju sc-vernozahodno od Uayeuxa in vzhodno od reke Orno s svojimi protinapadi Ite-zultat dneva borbe je očiščenje jugovzhodnega obalnega roba pri Caenu, kjer je bilo nekaj posameznih odporniških gnezd britanskih pristajalnih čet S tem je vse mostno področje Cacna |>o-novno v nemških rokah.
Sžeraški odpor narava
Uspehi grenadirjev proti boljševikom
Berlin, 12. junija. V KaTpatskom predgorju so nemški grenadirji izvršili dne 7. junija uspešno naskakovalno akcijo. Najprej je topništvo razbilo 9 bunkerjev, neko protiletalsko topniško jk>-stojanko in neko gnezdo metalcev granat, nakar so grenadirji naskočili s podporo nekaj avtomobilov, obšli nek močno hranjen kraj ter se približali boljševiški glavni bojni črti. Presenetljivo so vdrli vanjo ter v bojih iz bližine uničili sovražnikove jarke. Sovjetom so zadali zelo visoke krvave izgube: uničili ali zaplenili 27 protitankovskih topov, 13 strojnic in 9 protitankovskih pušk ter se po opravljenem delu vrnili z 82 ujetniki v svoja izhodišča. Šele v jutranji zori prihodnjega dne je sovražnik zopet previdno izpolnil svoje izgubljene postojanke.
Berlin, 12. junija. Letalski dopisnik mednarodnega poročevalskega urada javlja o težkih napadih operativne-ga nemškega letalstva na vzhodnem bo-

Boji v Italiji
Berlin. 11. junija. K bojem v Italiji sporoča mednarodni informacijski urad: Na italijanskem bojišču so nadaljevali Angloamerikanci s svojimi operacijami s težiščem na zunanjem zahodnem krilu, pri čemer jim je po večurnih bojih uspelo, da si> potisnili nemške obrambne črte med Tirenskim morjem in jezerom Bolsena za nekaj kilometrov nazaj. Tudi vzhodno od jezera Bolsena napadajo močni ameriški oklepniški oddelki skupno z maroškimi, alžirskimi in francoskimi pomožnimi četami iz področja pri Viterbu. Viterbo je bil izhodišče treh oklepniških napadalnih skupin invazijskih oddelkov, ki so dosegli po ogorčenih bojih nekaj kilometrov ozemlja. — Vzhodno od reke Tibere so odbile nemške zaščitnice v teku včerajšnjega dne nekaj hudih napadov, ki jih je podpiral močan topniški ogenj in bojno letalstvo. V teku večera so se umaknile nemške zaščitnice po povelju na zapovedane položaje, ki so jih dosegli nemški oddelki.
Berlin, 12. junija. Na italijanskem bojišču so se pričele nemške čete odmikati sedaj tudi na jadranskem obrežnem odseku. Na vzhodnem in srednjem delu bojišča se razen krajevnih spopadov niso vršili nikaki pomembnejši boji. Glavni pritisk severnoameriških oklepniških oddelkov je bil enako kot prejšnje dni najmočnejši na zapadnem odseku s težiščem med morjem in srednjo Tibero. V zalivu Maremma je izsilil sovražnik prehod pre-
ko reke Fiora, severno od Viterba pa je pritisnil proti jezeru Bolsena. Ob Tiberi je prišlo podobno, kot pred nekaj dnevi pri Maglianu dne 10. junija pri okraju Orte, do težkih bojev, ko je hotel sovražnik prekoračiti reko v smeri proti severovzhodu. Vkljub vsej trdoti pa imajo sedanji boji na zahodnem odseku le značaj spopadov zadnjih straž. Njihova edina naloga je v tem, da preprečijo obkolje-valne pokrete tamkaj močno pritiskajo-čega sovražnika,
Bitke nad severno Italijo
Berlin. Pri obrambi severnoameriškega strahovalnega napada na mesto Mo-nakovo so bili udeleženi tudi nemški oddelki lovcev, ki so nastanjeni v zgornji Italiji. V ponovnih posegih so se vrgle skupine i mških in italijanskih lovskih letal proti sovražnikovim formacijam, ki so letele nad severno Italijo nasproti ter stopile z njimi v borbo na področju Videm—Benetke—Trst. Do zračnih bitk je prišlo med zemljo in višino 10.000 m. Nad italijanskim področjem so sestrelili nemški in italijanski lovci 9 štirimotor-nih bombnikov. Dva nadaljnja bombnika sta bila težko poškodovana ter sta bila izločena iz borbe. Protiletalsko topništvo iz zgornje Italije javlja o sestrelitvi štirih bombnikov in nekega lovca, kakor tudi o poškodovanju večjega števila nadaljnjih sovražnikovih letal, ki so se morala vrniti.
ji^ču. Težka nemška bojna letala so v velikem številu s stotinami eksplozijskih in tisoči zažigalnih bomb napadla važna železniška križišča Fastov, Kasatin in Kijcv-Darnico. še meti napadom je prišlo na kolodvoru v l*'a-stovu do ogromne municijske eksplozije. Na vsem področju postaje, predvsem pa med raz|>ostavijeninii vlaki, so nastali požari, ki so sc vedno bolj širili. Tudi v Kasatinu so kazali veliki požari, ki jiih je bilo mogoče opazovati še iz velike oddaljenosti, da je imel napad dober uspeli, štiri nemška letala se s teh akcij niso vrnila.
Mednarodni poročevalski urad je o teli operacijah naknadno izvedel, da so bili to doslej največji in najbolj osredotočeni napadi na zveze v sovjetskem zaledju. Po previdnih cenitvah je treba računati, da jc bido uničenega mnogo oskrbovalnega gradiva ter da so bile železniške naprave gornjih treh kolodvorov za dalj časa porušene. Tudi na drugih mestih vzhodnega bojišča so nemški letalci uspešno napadli sovražnikove zveze z zaledjem. V bližini postaje Vasnjaka so znd- li z vrsto bomb municijisiki vlak, ki je eksplodiral.
Berlin, II. junija. Potega dne invazijskih bojev se je položaj bistveno spremenil. Na vzhodno obalo polotoka Cotentin so dovedli Severnoainerikanci čez morje nadaljnje okrepitve ter pritisnili pri tem proti jugovzhodu in jugu. Nemške čete so onemogočile sovražniku nadaljnje pridobivanje ozemlja. Trdovratne sovražnikove poizkuse, da bi si pridobil južno od Bayeuxa nekaj ozemlja. so onemogočile varnostne sile. Jugovzhodno od Bayeuxa so morale inva-zijsko čelo na področju Tillyja opustiti neke vasi pred protinapadom nemških oklepnikov. Nemški odpor nn področju Bayenx-Caen se je bistveno okrepil. Obalno čete, ki se bore v sovražnikovem predmostju med reko Viro in izlivom reke Orne, povzročajo sovražniku mnogo dela in mu prizadevajo hude izgubo. Britanci teh čet v soboto niso mogli onemogočiti, čeprav so dovedli nove čete na področje izliva reke Orne. Tudi sovražnikovi sunki, izvedeni severno od Cacna preko Orne, so bili ustavljeni pred Trearnom. Pri nekem brezuspešnem napadu so uničili nemški oklepniški lovci sedem od petnajstih na-padujočih oklepnikov ter prisilili o>lale k umiku. Z obkolitvijo in uničenjem ostankov britanskih padalcev, ki so so ustalili jugovzhodno od Caena in v nekem gozdnem področju južno od Dive-sa, so nastale tudi na vzhodnem odseku sovražnikovega predmostja jasne bojne črte.
Berlin. 11. junija. Mednarodni informacijski urad poroča: Po najnovejših poročilih z invazijskega bojišča je pričakovati, da nameravajo zavezniki sedaj napad na Caen. — V teku včerajšnjega dno je bilo opaziti za britanskimi črtami severno od Caena večje pristajanje vojaštva in orodja, ki je bilo izvedeno z zračnimi jadralnimi lelali. V teku noči so pristali tudi južno od Caena močnejši oddelki padalskih lovcev. Po vsem tem lahko sklepamo, da se namerava britansko poveljstvo polastiti tega mesta. Kako zelo pa moti invazijo zasedba vzhodnega brega reke Orne, je razvideti iz tega, da so bili Britanci včeraj prisiljeni, da so z neko močno oklepniško enoto prekoračili reko ter prišli na vzhodno obalo ter so od juga sunili
— II'
pot mmm\
Bukarešta, 12. junija. Kulturni minister profesor Petroviči je te dni govoril o sploi em položaju. Opozoril jc na potek bojev na obrambnem bojišču v Moldaviji ter dejal:
»Danes doživljamo težke trenutke in moramo prestajati težke preizkušnje, ki tvorijo preizkusni kamen za možatost našega naroda. Morda so še ljudje, ki mislijo, da je mogoče odstraniti nevarnost s tem, da pred njo klonijo. To pa je velika zmota zlasti v teh dneh. Morda je bil včasih priklon zadosten, toda danes, ko zahteva sovražnik totalno podreditev duhovnega življenja vsega naroda, bi taka rešitev pomenila katastrofo. Za nas obstoja le ena sama pot: Pot časti in možatosti«.
Bukarešta, 12. junija. Veliki uspeh ro-munsko-nemške protiletalske obrambe, ki ji je uspelo, da je 10. junija izmed kakih sto napadajočih severnoameriških letal zbila ker 48 strojev, je naletel v tisku na vesel odmev.
»Romunski narod,« tako piše »Viatza«, »je ponosen na svoje letalstvo. Njegovo viteštvo bi bilo lahko služilo v terorizmu in zločinstvih proti civilnemu prebivalstvu izvežbanim ameriškim letalcem za vzgled « »Poporul«, pravi: Angloameriški bomb-
.
J
niški napadi na Romunijo, ki nam kažejo, kaj si predstavljajo zavezniki pod civilizacijo, so dali našim letalcem možnost, da so dokazali svoie sposobnosti. Severno-amerikanci 6o naleteli na odpor mož, ki so posvetili svoje življenie narodu.«
»Timpul« poudarja; »Vkljub vsem bombniškim napadom na -imunska mesta in vasi, Amerikancem ni uspelo, da bi zabili klin v moralno fronto romunskega naroda.«
Romunsko vojno poročilo
Bukarešta, 12 jun. Romunsko vojno poročilo z dne 11. junija javlja:
Ob spodnjem Dnjestu in v srednji Besarabiji manjši spopadi. Severozahodno od Jašija so zavrnile naše čete posamezne krajevne sovjetske napade. V teku današnjega jutra je angloameriško letalstvo teroristično napadlo mesta Siur-giu, Foskani in Konstanco. V stanovanjskih predelih je nastala škoda, civilno prebivalstvo je imelo izgube. Sestrelili smo več štirimotornih sovražnih letal.
■■■■ireisiRiftBBaGerriiiialiBnMBvin
Naročajte ,Slovcnca'!
proli nemškemu zapahu, ki so ga estvarili nemški grenadirji od severa med obalo in ostanke neke britanske bojne skupine v llois de Bavony-ju. Pri številnih, tako brezuspešnih kakor tudi izgub polnili sunkih, pri katerih je bilo uničenih Kl oklepnikov s sredstvi zn ImiiIio v bližini, ali pa s protioklepnim topništvom, je uspelo neki britanski skupini oklepnikov, da je vdrla pri kraju Orne v nemške |M>ložaje, tako da so se morale nemške sile umakniti nekril kilometrov proti severu. Sedaj je še vzhodna obala reke Orne |>od nemškim nadzorstvom.
* * * Finsko vojno poročilo
Helsinki, U. junija. Finsko vojno poročilo z dne 11. junija javlja:
Na Karelijski ožini ie pričet sovražnik v zgodnjih jutranjih urah včerajšnjega dne s -s.ojini velenapadom. ki ga jc podpiral izredno močan topniški ogenj in močne sile letalstva. Tekom ogorčenih bojev, ki so trajali ves dan in čez noč je uspelo sovražniku, da jc prodrl skozi zahodni del naših položajev na Karelijski ožini ob visokih izgubah tako padlih vojakov, kakor tudi številnih oklepnikov. Boji trajajo šc naprej.
Na Aunuški ožini in na Mar.selk^rski ožini so bile uničene na štirih mcslih manjše sovražnikove čete Na Karelijski ožini so sestrelila naša lovska letala in zračna obramba 32 sovražnikovih letal. K včerajšnjim žc javl]cnim sestrelitvam je uničila naša zračna obramba po ugotovljenih novicah še štiri sovražnikova letala
Henriot pri Go!>belsu
Berlin, 12 junija. Minister dr Gobbels jc sprejel te dni francoskega državnega tajnika za informacije in propagando Pliilipa Hcnriota, ki sc jc mudil na obisku v Nemčiji. Minister se je z njim dalj časa razgovarjal o skupnih vprašanjih evropskega usodnega boja.
Berlin, 12. junija. Na povabilo (fr. l/Oya se je francoski državni tajnik /a informacije in propagando Philip-pc Henriot mudil nekaj i!:ii v Nemčiji, ila je stopil v stik z nemškimi uradi, ki skrbe /it francoske delavce ter da jo obiskal francoska delavska talvori-ifn v Nemčiji.
SJcvaške ne bodo premotili
Bratislava, 11 junija. Vrhovni poveljnik Illinkove garde, notranji minister Mach, je imel v Trenčinu pred gardo nagovor, v katerem jc izjavil da je prepričan, da bo sila Nemčije rešila evropski kontinent pred polomom, če bodo vsi narodi Evrope z njo sodelovali ter izpolnjevali svoje dolžnosti, Minister se je nato obrnil na naslov londonske in moskovske sovražne propagande ter poudaril, da vprašanje obstoja slovaške države ni vprašanje taktike, temveč slovaško prepričanje. Nas ne bo sovražna propaganda zmešala, propaganda, ki nas hoče pognati v hribe Naš edino zdrav in pravilen pogled na svet jc ta, do gojimo pozitivno razmerje do naše dr.ave in do naših prijateljev.
Kratka poročila
Budimpešta. Vojaško sodišče ie obsodilo v soboto prokurista neke gradbene tvrdke Deziderija Gaberia na smrt, tri Žide pa na dosmrtno robijo. Ti so obtoženi velepotezne prevare, ki je škodovala vojaškim interesom Madžarske. Gaber je prodal trem Židom po črnoborzi-janskih cenah gradbeno gradivo, ki je bilo določeno za vojaške svrhe. Smrtna kazen je bila žc izvršena. To jc bila prva smrtna kazen, ki jo ie izreklo vojaško sodišče nad civilistom,
Siti proti boljševiskim plačancem
Nedičev govor srbskemu narodu
Beograd, 11. junija. Ministrski predsednik generalni polkovnik Nedič je govoril v «obolo zvečer v beograjskem radiju srbskemu narodu ter je ponovno napadel z zelo ostrimi besedami tako vodjo boljševiških tolp Josipa Broza-Tita, kakor tudi angloameriške prijatelje« in »zaveznike«. Srhi vidijo sedaj, tako je izjavil Nedič, da je vsa vojna lo trgovina Angležev in Američanov s človeškimi življenji in človeško krvjo. Srbi dobro vedo, da streme židovsko-plutokratski krogi v Londonu in Wa-shingtonu, kakor tudi rdeča Moskva, še dalje po srbski krvi. Na strani Josipa Broza-Tita pa so le mednarodni izvržki. »Srbi niso komunisti, pač pa so narodnjaki, pravoslavci in narodno zavedni.
— II"
Prevozi v Sovjetijo so se skrčili
Ženeva, 12. jun. Britanski poskusi, da bi prezirali udarce nemških podmornic ladijskim spremljavam, ki plovejo v Sovjetsko zvezo, so doživeli hud udarec z izjavo sovjetskega komisari-ata za zunanjo trgovino. To oblastvo, ki gotovo ne navaja nikakih številk ki bi bile v korist osovraženim Nemcem, je v obsežnem dokumentu podalo pregled ameriških, angleških in kanadskih dobav Sovjetski zvezi, V njem ugotavlja, dn so Združene države sicer poslale 8.5 milijonov ton blaga v Sovjetsko zvezo, da pa ga jc slednja prejela le 7.4 milijone. S tem so torej lepo priznali, da je bilo na poti iz Združenih držav v Sovjetsko zvezo uničenih J.l milijona ton najvažnejših proizvodov oboroževalne industrije. Od znatno manjših angleških dobav jc bilo izgubljenih 101.000 ton, od kanadskih, ki so obstojale predvsem iz živil, pa 85.000 ton. Skupno so znašale po številkah komisariata zu zunanjo trgovino izgube vojaškega materiala od uvgusta 1941 dalje 1294 tisoč ton blagu. Vse so nastale zaradi nemško pomorske vojne.
Ako pomislimo, da predstavlja boj proti ladijskim spremljavam na visokem severu le majhen del vsega nemškega bojevanja proti trgovski mornarici, in uko pomislimo, da predstav-
Zaradj tega se Srbi tudi niso priključili Titu, temveč eo se v velikih množicah dvignili proti njemu.«
Nato je omenil imenovanje šubašiča za ministrskega predsednika in ga je označil za sokrivca nesreče, ki je zadela srbski narod. Tudi tega se zaveda srbski narod prav dobro, je izjavil ministrski predsednik, da je kralj Peter že dalj časa oropan lastne volje. On dobro ve, da je bil kralj prisiljen izdali proglas.
Končno je dejal Nedič: »Srbski narod noče nobeno Jugoslavije, kakršno mu ponujata Tito iu šubašič. Srbski narod se hoče združiti v svoji srbski domovini. Zato je proti vsem Subašičem in Brozom in ostalim mednarodnim izvrž-kom, ki so v službi boljševizma«.
ljajo te številke le delna priznanja, dobimo jasno sliko o tem, kako ogromne izgube je doživel sovražnik od izbruha vojne dalje.
Umberto denuncira svoj narod
Madrid, 11. junija. Kakor je objavil v Alžiru izhajajoči časopis »Depeche Maro-caine«, je podal italijanski prestolonaslednik Umberto, ki je sedaj »državni upravitelj«, zastopniku dnevnika »Times« naslednjo izjavo:
1.	Celokupni italijanski narod je hotel vojno. Noben italijanski glas se ni dvignil proti vojni.
2.	Italijanski narod sa mora predvsem naučiti mi&liti.
3.	Nikakor nc bi bilo na mestu, da bi ae dala italijanskemu narodu svoboda mišljenja in naziranja.
4.	V Italiji bi bilo na mestu predpostavljati zavezniško vojaško vlado italijanski vladi.
Nihčo ne bi verjel, da je podal te izjave član savnjske hiše, če je ne bi objavilo zavezniško časopisje. Vsakdo se bo odvrnil od odvratne igre, ki jo igra ta »prestolonaslednik«, pri čemer prosi za milost na najbolj žalosten način Anglo-amcrikance in boljševike ter je pri tem pripravljen, da izda svoj narod ter ga proda. London, Washington in Moskva pa naj sprejmejo častitke za tega novega zaveznika, ki bo kljub moledovanju kmalu dobil brco ali strel v tilnik.
lUiittitUUt«
Šport
tuituiuutit
POKALNI TURNIR SK LJUBLJANE Iztok : Žahjak 10:0
Izredno visokega poraza Je kriv v prvi vrsti šltiak vratar Zabjak«, kl hI moral ubraniti polovico polov. Dalje Je bila zelo šibka formacija nnpadalne vrste, kl ni zmogla niti ene pametne potezo in jI manjkajo osnovni pojmi o pravilnem postavljanju ter o gradnji, pa. seveda večje tehnično znanje. Društveno vodstvo naj po-lag'n več važnosti na izobrazbo napadalne vrste, saj je navadno od te odvisen uspeh moštva.
Zmagovalec je bil v vseh točkah boljšo moštvo, ki jo prekašalo nasprotnik« tehnično, v startu ia v točnejiem podajanju. Napadalna vrsta je imcln razmeroma lahko delo, saj jn skoraj vsnk strel na gol dosegel svoj namen. Visok izid je pomagal Iztoku, da je na turnirju zasedel drugo mesto. Enolično in statično igro jo vodil g. Dolinar.
S skoraj enourno(!) inmudo st« sa pojavila nn igrišču uajboljša prodstavnika ljubljanskega nogometa
Ljubljana : Hermes 4:0 (2:0)
7, zanimanjem so glodalci pričakovali src.'»anje med obema moštvoma zaradi bln-koStncga izida, ko je bitka ostal« neodločena z izidom 2:2. Tokrat jo Ljubljana poskrbela na svojem igrišču zn povračilo, ki je uspelo popolnoma. Sicer ni izvajala na nasprotnika bog vo kako silnega pritiska, n bila jo kot celota boljša in je zmaga zaslužena 7-arndi dobrega napada. Moštvo je pokazalo že lepo skupno igro in medsebojno razumevanje; dodajali so točno in tudi start jim je bil važna postavka v nedeljskem srečanju. Najboljši del moštva jo bil * izjemo zelo šibkega levega krila napad,
Takoj kupim
Drikloonl vos za osebni avto
nasilnost 500 kg, ali posamezne dele, oso-vine, kolesa itd. Naslov v upravi Slovenca
5002
kl je lepo kombiniral in preigraval trdo nasprotno obrambo. Zlasti nevarni napadi so tokrat prihajali t desnega krila, ki *o vedno postavljali nasprotno hrambo v kočljivo noprilike. Prav dobra srednja vrsta je z lepo ofenzivno igro bila krepka opora to itak povezanemu napadu. Zaradi šibkega nasprotnega napada n| imela obramba Prevelikega dela ln ga jo v redu opravila. Na mostu lova zveze jo nastopil »novinec«, ki je t prvem nastopu po dolgem odmora pokazal kar lepo razumevanjo s svojimi sosedi.
Ilftrmes nI Igral tako podrejene vlogo kakor bi morda po izidu sklopall. Imel Jo v obrambi ln v srednji vrsti nekatere prvovrstne moči, a zaradi hromega napada niso mogle doseči uspelrn in so bile omejene na defenzivno igro. Najboljšega igrale« je Ime] Hermes v srednjem krilcu, ki ga odlikuje dober čut r,a pravilno postavljanje in smisel za gradnjo nnpadalnih akcij. Bil pa Jo v svojem hotenju osamljen zaradi odpovedi nnpadalne vrste, ki ni zmogla nobeno nspcine akcije. Napadalni kvintet igra razon levih dveh nekak hrom šnblonskl nogomet, ki pri ninlo budnejšl obrambi nikdar no more uspoti. Potrebne so tu mlnjSe moči, kl bi v napad prineslo več svežine ln prisebnosti, kakor sta dala v nedoljo zgled leva dva.
Igro jo motilo slabo vreme oziroma gladko igrišč o, kl je postavljalo Igralce vedno prod nove probleme; vendar sta se moštvi v enaki mori prilagodili prilikam in vzdržali do kraja.
Ljubljana prične * napadom, a ga Her-mesova obramba znvro in prenese togo nn Ljubljanino polovico; tu Jo ujame srednji krilec Ljubljane, poda polvisoko pred Her mosovtt vrata, kjer se borita zanjo center, half Hermesn in srednji napadalec Ljub ljane; slednji so osvobodi nndiožneta, na pravi par korakov in bombardira v 5. minut! neubranljivo mimo pasivnega vratarja Motilna ekskurzija vrntarja v polje bi bila tu na mestu! Ljubljana Jo v rahli pre
»Pomanjkanje je resnično, toda prenaša naj ga vsak zase«
Komunistični parlamenti rešufejo vprašani« dobavo soli in pobiranja davkov
Na sestankih komunističnih »Krajevnih narodno-oavobodilnlh odborov« in
»Okrajnih skupščin« se slišijo vkljub vsemu terorju, ki ga komunisti ustvarjajo, kritični glasovi o pomanjkanju. Nekateri odborniki zahtevajo, naj komunistična »oblast« vendar enkrat že začne izpolnjevali svoje obljube in ljudem preskrbi vsaj najosnovnejše življenjske potrebščine, če že ne more ustvariti obljubljenega raja.
Kdor pove, da jo bos in lačen, ga obdolžijo izdajstva. Komunisti ostro nastopajo proti vsakemu izražanju nezadovoljnosti In proti želji po izboljšanju, po dobavljanju najnujneje potrebnih stvari. Ne morejo pa tajiti, da nezadovoljnost vkljub vsemu prihaja na dan. Celo v svojem Časopisju to priznavajo.
»Slovenski poročevalec«, ki Je izšel 11. maja t. 1., ima zanimivo poročilo o takem zborovanju v Semiču in Metliki.
»Dne 30. aprila se je v Semiču zbralo 200 novo izvoljenih odbornikov v krajevne narodno osvobodilne odbore in od poslan cv v Okrajne skupščino...
Ker so belogardisti vedeli, da v svobodnih volitvah morajo propasti, so skušali vriniti v narodno osvobodilne odbore vsaj nekaj svojih ljudi. S to bedno taktiko sicer niso uspeli, toda kakih pet, šest nergačev je vendarle sedelo med novo izvoljenimi odborniki in odposlanci. (Torej vsakdo, ki le malo tarna, je takoj ožigosan kot »belogardist«.)
Ža predsedstvo SNOS so bili prisotni tov. Boris Kidrič, sekretar IOOF, tov. dr. Marijnn Brccelj, Man IOOF, iu tov. dr. Darko Černej, načelnik odseka za izgradnjo narodne oblasti.
Po referatu tov. Kidriča se je začela debata. Kmalu so se oglasili nergači in zahtevali čevlje, galico in sol s lako vztrajnostjo, da je bilo očividno, da so od nekoga organizirani. Narodu in ljudstvu sovražno 6ile so skušale na svoj poniglav način priliko izkoristiti in narediti na sestanku zmedo med Predsedstvom SNOS in odborniki. Iz njih ust ni bilo čuti nobene besedo o požrtvovalnosti in vdanosti stvari svojega naroda v tem težkem času, ampak samo malenkost no, sebično skrb za svoje čevlje.«
Rešitev iz težav: »Držite pomanjkanje vsak zase«
Nad pritožbami so komunisti zagnali velik hrup. Poročevalec bombastično poroča: »Proti tej sebičnosti je kot ena vstala vsa dvorana. Krepak udarec nergačem je zadal kmet Badovinac iz vasi Malin, ki je dejal: .Pomanjkanje je resnično. Toda drži naj ga vsak zase, potisne naj ga vsak vase!'« —
Tovarišu Badovincu so k njegovemu genialnemu receptu za rešitev iz bede, ki jo prinašajo komunisti, ostali komunistični odborniki z vpitjem pritrjevali. Nekdo je še poskušal ugovarjati, a eo ga prevpili. — »Vsa dvorana ga je pso-vala in navdušeno pritrjevala tov. Badovincu, ki je zaključil: ,Zmaga je naša. Plico držimo v naših rokah. Še teh par
moči ,napad dela neprostano in ustvari nekaj nevarnih situacij, ki pa jih dobra nasprotna obrnmba razčisti. Šele v 39. minuti so nudi prilika r.a drugi zadetek. Zoga pride z nevarno desne strani na levo, kjer jo ujnme lovo krilo in krepko postavi 2:0. S tem Izidom moštvi takoj menjat« prostore, kajti Igralci so premočeni do kože. V drugem polčasu poslane nanje težjo, nočo več ubogati svojih dirigentov, kakor hi ti želeli. Ostri starti so nemogoči, uspeva bolj kombinatoma Igra kratkih pasov, ki jI je nnpad LJubljane bolj dorasel. Tudi Hermanov« leva stran jo tu in tam nevarna, n no najde razumevanja in podporo pri tovariših. V 24. minuti pride toga s koti« pred Hermesova vratn, tam jo prestreže z glavo dolgi centerhalf Ljubljano, kl kljub posegu robustnega vratarja vse skupaj potisne v mrežo, kar jo .1:0 za Ljubljano. Cisto regularen goli Nekateri igrnloi Heraesa hočejo vplivati na sodnikovo odločitev, M poknžo nn sredo, dv« celo zapustita igrišče, * se na intervencijo vrneta In igrn se nadaljuje r. menjajočlmi se napadi, kjor im« tudi Hermc« nekaj besede, a lo do 18 rneterskegn nasprotnikovega prostora. V 84. minuti ima Kipet prodorni srednji napndnlec Ljubljane ugodno priliko na levi slrnni, ki jo stoodstotno izkoristi in z ostrim strelom četrtič potreso mrežo nasprotnika, kar ostane kljub obojestranskim prizadevanjem nespremenjeno do konca.
Sodil jo objoktivno g. Makove«.
mesecerv jo moramo trdno držati. Če jo ■pustimo, bo vse propadlo.'«
Kidrič: »So težave na terenu...«
Badovinac pa očividno ni mo^el potolažiti vseh. Tolažiti in dajati jamstva je moral tudi Kidrič sam. On je takemu poslu že vajen. V zaključnem govoru je dejal: »So težave na terenu. Predsedstvo SNOS se peča tudi z vašimi težavami, kako preskrbeli čevlje, galico in sol. Jamčim vam, da bomo storili vse, kar je v naših močeh. Tovariši, vi pa morate jamčiti narodu, ki vas je postavil, da bo to ljudstvo ielo končno zmago, da bo naša vojska lahko storila svojo dolžnost... Prezir vsem kapitu-lantom in nergačem, ki ne upajo iti v končno zmago 1«
Tako so komunistični kolovodje v Semiču učili ljudi, kako naj se navadijo molče prenašati nesreče, ki jih povzročajo komunistične tolpe. En teden preje pa eo v Metliki delali načrte o izgraditvi komunistične oblasti.
Marušič bo organiziral v Beli krajini »davčno upravo in tujski promet«
O zboru v Metliki 23. aprila piše Ista Številka Poročevalca. Predsedstvo SNOS so zastopali Loskošek, Darko Ccrnej in
Drago Marnšlt. Tla Je prišlo okoli 300 ljudi, šli so se cisto pravi parlament. Evo, kaj BO razpravljali:
»Eden izmed odbornikov je »prožil vprašanje davkov, v kaki obliki ln po kakšni lestvici naj se pobirajo. Treba je vzdrževali šole, bolnišnice. Odkod jemati sredstva? Predsedstvo SNOS že izdeluje podroben pravilnik o plačevanju davkov. Pri odmeri davka bodo sodelovali tudi Krajevni Narodno-Osvobodilni Odbori. Dokler novega pravilnika ni, pa naj se pobirajo davki po stari lestvici.
Padlo je vprašanje, kaj bo z različnimi društvi, kot je Tujsko prometno društvo itd. Vsa ta društva naj obstajajo naprej, morajo pa služiti skupnim smotrom in biti pod kontrolo Krajevnih odborov.« —
Belokranjcem se bližajo, kot bi se dalo razbrati iz »Slov. poročevalca«, res srečni časi. Kidrič jim jo zajamčil, da jim preskrbi čevlje, galico in sol. Bivši ban sam bo pomagal organizirati pobiranje davkov. Vsa ta čudesa bodo kajpak privabljala tujce, da el jih ogledajo. Razvijal se bo tujski promet, ki ga bo pospeševalo Tujsko prometno društvo — po deželi se bosta cedila mleko in med.
Samo, če so izpolni pogoj, katerega je v Semiču omenjal tov. Badov'uac, ki je dejal: »Ptico držimo v naših rokah. Ce jo izpustimo, bo vse propadlo.« Toda Belokranjcem in vsom pametnim ljudem jo jasno, da bo ptica komunistom ušla iz rok, čo jim ni žo v rokah poginila.
lz Trsta
TRST BOMBARDIRAN
Uradno poročajoi V predpoldanskih urah dne 10. junija so angloamerikanski zračni tolovaji izvedli terorističen napad na Trst. Bombe so bile vržene med drugim na stanovanjske hiše, na cerkve, na bolnišnice in na delavska bivališča. Povzročena je bila ikoda na poslopjih in je bilo tudi več človeških žrtev.
Temu kratkemu poročilu pa dodaja »Adria-Zeitung« zanimivo pripombo, iz katere posnemamo. Najprvo poudarja list, da je bil napad nov dokaz, kako Anglo-saksonci v zasmeh mednarodnemu pravu rušijo kulturne spomenike in bivališča mirnega prebivalstva. Napad naj bo tudi v opomin in svarilo. Položaj je resen. Pristojna oblaslva so na pobudo vrhovnega komisarja oskrbela Trst t varnimi zaklonišči. Če bo občinstvo točno upoštevalo vse predpise in |ih disciplinirano izvajalo, bo itevilo žrtev malenkostno, najmanjše kar je mogoče. Poleg tega ima teroristični napad tudi svojo politično plat. Mnogi so s« vdajali sanjam, da ni pričakovati nobene resne nevarnosti. Ti sanjači so doživeli bridko razočaranje Dokazano je, da je sobotni napad posledica sporazumnega dele med komunistično teroristično organizacijo, ki VTŠi svoje zločesto dalo na tem področju, in med anglosaksonskimi zločinci. Pred kratkim je bil pri ujetih tolovajih zaplenjen prepis brzojavke, v kateri so komunistični izkoreninjenci tega mesta pozvali angloamerikanski glavni stan v Italiji, naj vendar že končno bombardira mesto. Brzojavka je odločno zahtevala, da se mora uničiti delavska četrt, kajti nujno potrebno jc, da se razdraži in razbiča delavstvo, ki hrepeni sedaj samo po redu in miru.
/V M »S/
Tisti, ki so izgubili živilske nakaznice
ob bombardiranju, morajo priti v urad za izdajanje živilskih nakaznic, da jim bodo lam izstavili nove.
Čevlje je ukradel, V čevljarsko delavnico Iginija Zanolle je prišel 68 letni Po-letti z namenom, da bi kupil pri njem čevlje. Čevljar je Poleltija že dobro poznal in mu je rekel, da nima čevljev naprodaj, ker so vsi čevlji, ki so v delavnici pri njem le v popravilu, S tem je mislil, da je Polettija odpravil in začel je govoriti z drugo stranko, ki je medtem prišla v delavnico. Poletti je prav tiho odšel in šele po njegovem odhodu je čevljar opazil, da so z njim odšli tudi trije pari čevljev. Takoj je iavil tatvino policiji, ki je Poletlija tudi prijela. Ta pa je tajil tatvino in tudi ukradenih čevljev niso našli pri njem. Ker pa je že star znanec policije, saj je bil že večkrat zaprt, so ga pridržali v zaporu.
Znak za alarm bo dan odslej istočasno s tuljenjem siren na stisnjen zrak tudi z zvonenjem vseh zvonov v cerkvah.
Tržaški škof je govoril v soboto zvečer po radiu, V svojem govoru je dajal
tolažbe vsem tistim, ki so bili prizadeti ob letalskem napadu. V ponedeljek pa je daroval žalno mašo za vso žrtve letalskega napada.
Umrli so: Gabrijela Cegnar, Eliza De-gan, Bruno Grego, Bruno Čok, Justina Gerbec, Rudolf Rauber, Marij Furlan, Josip Murat, Marija Medvešček, Alojzij Sigon.
Nujno svarilo. V zadnjem času so jo zelo razpasla razvada, da ljudje med vožnjo skačejo z in v tramvaj in se vozijo na stopnicah. Vsled te lahkomiselnosti so 6e zelo pomnožilo nesrečo. Pristojna oblastva zato nujno svare občinstvo, naj se disciplinirano drži prometnih predpisov, da ne bo prometnih nezgod.
Nova alarmna sirena na Opčinah. Kakor mesto, tako so dobile tudi Opčine novo alarmno sireno na zračni pritisk. V soboto 3. t. m. ob 8.30 zjutraj so se izvajali prvi poskusi z novo napravo.
Pazite na zatemnitevi Prefektura na Reki ponovno opozarja občinstvo, naj točno pazi na predpise glede zatemnitve. V stanovanjih in v hotelih so za zatemnitev sob odgovorni najemniki in gostje, za druge prostor« pa lastniki hiš. Prestopki bodo sodnijsko kaznovani z zaporom do 3 mesecev in z denarnimi globami do 2000 lir.	.aavtiu
Nesreče. 59 letni Antom Laezlo je hotel čez cesto, pa ni opazil, da je privozil med tem nasproti njemu-voz z vprego. Nesreča jo hoiela, da mu je desna noga zašla pod kolo, ki mu zmečkalo kosti na nogi. — 50 letna Imelda Colaussi je v bližini cerkve sv. Ivana boteia vstopiti v tramvaj, pa je padla in se hudo potolkla po vseh delih teleea in dobila tudi notranje poškodbe. — Delavca Marij Cer-kvenik in Joaip Kovačič, ki 6ta oba v službi pri tvrdki Predetti v ulioi Fonde-ria, 6ta bila ranjena pri eksploziji neke velike steklenice. — Vsi ponesrečenci ae zdravijo v bolnišnici.
Celotna posmrtna izdaja pesnika Franceta Balantiča
najpomembnejšega poeta mladega rodu je izšla z naslovom:
»V ognju groze plapolam«
XLVIIl—158 str. Broš. 45, vez. 60 lir.
Ljndska knjigarna v Ljubljani,
Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5.
Zaplemba premoženja komunistov
Z odločbo šefa pokrajinske uprave je zaplenjena imovina komunistov Tomšiča Antona, trgovskega nameščenca, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Slapničar-jeva ul. št. 7, in inž. Štruklja Tomaža, nazadnje stanujočega v Ljubljani, Levstikova ulica št. 18.
Denar, topovi in Uri...
E
Poglejmo še, kako je bilo i. listom »Temps«! Ta najimenitnejši dnevnik, ki je izhajal zvečer, je veljal kot najbolj resen in neodvisen list onkraj Alp. List je užival tako veliko zaupanje v Franciji in v Italiji iu drugod, da so tudi najbolj ugledne in v politiki dobro poučene osebnosti mislile, da so najlx>lje poučene o politiki in gospodarstvu, če berejo »Tempu«. To ->a je bila velika zmoto! »Tempe« je ail glasilo trgovcev s topovi! Leta 1931 se je Comite des Forges sporazumno s Comitejem llouillers (premogokopnn družba) pridobil toliko delnic, od 1269 na 2500, da je bil upravičen nadzirati list. Rene Millien. bivši urednik »Tempsa«, je zapisal ob tej priliki:
»Naj pojasnim, da je Adrien 116-brard-sin prodal list »Temps« za 52 milijonov; 17 milijonov so plačali v gotovini, 17 milijonov pa jc bilo nakazanih po čeku n a iine Louisa Milleja in sicer na londonsko \vcstmin«stersko banko. Louis Mili jc o tej priliki pisni Comitčju pi«mo:
»Gospodie, po dogovoru med nami ncinne 12f>9 delnic družbe lista »Temps«, ki so bile naložene na moje »me, izključno na razpolago vam.c
Po smrti Louiisa Milla, ki je umrl nekaj dni pred oljčnim zborom, ko so nameravali preosnovati komanditno družbo, »Ternps« v anonimno družbo, je prejel Adrien ilcbrard od Comitč j a des Forges sledeče pismo:
»Gospod predsednik, čast mi je, da Vam predložim tu 1. popravljen iztis statutov anonimno družbe; 2. besedilo načrta o pTavieah ravnateljev, kakor smo jih bili določili v času, ko Va® je obiskal naš glavni poverjenik, Lam-bort Ribet; 3. imena, stopnje in naslove revizorjev, dn jih v odboru predlagate za imenovanje.«
Po poročilu pisma so bili imenovani /n ravnatelje: Jaikob Chastinet, zaupna osebnost lastnikov premogokopov, dalje Krnil Mireaujc, naslednik Andreja Franpois-Poinceta, ki je bil zaposlen pri Societč cf\$tudes et infor-mations čconomique. Za lo osebo sc je skrivala družba Comite des Forges. Soci<5t6 de« 6tude* et Information je urejeval Jakob Bordaux, član Akademijo z.nanosti, sodelavec lista »Temps«, ki so ga nekateri hvalili zaradi njegove neodvisnosti. Ta mesečni plačanec Comitdja des Forges jc zalagal s član-i ki tudi list Bullctin quotidien, prav za
prav izvestje, debel snopič, ki je prinašal »objektivne« članke, prav tako objektivne, kakor so bili oni od »Tempsa«.
Drug tak informacijski dnevnik je bil »Journal dets dčbats« ki je izhajal zvečer. Ta list je vel jal kot glasilo ad-miralitcte, kakor n. pr. »Echo de Pariš« do časa, ko Ma se mu izneverila Sir mond in de Vnrillis. List je bil glasilo francoskega glavnega vojaškega stana. Imena raznih sodelavcev in upraviteljev tega lista pričajo, da je bil »Echo de Ptiris« prav tako kakor »Temps«, last Comitcja des Forges ali pa pod nadzorstvom te družbe, saj je bil v upravnem svetu lista tudi Henrik Bousrfuet, upravitelj petrolejske družbe Petrofina et Carburants. Ta družba je bila pod nadzorstvom Union Pari-sicnn. Njen predsednik pa jc bil grof Ranit! Bagueimult de Puchrssc od Crfdit Lvonnnis ler od družbe Dccau-ville, ravnatelj teh dveh družb pa je bil Etienne Bandry de Nalčehe, upravitelj družbe Compagnie Univcrsellc dtt Canal de Suez. Ta list pa glede stvarnosti in resnosti ni bil deležen tolikega priznanja knkor »Temps«. Bil ie bolj bojevit kot njegov pobratim, tudi je znal bolj učinkovito oklevetati razne prisklednike fužinaffike tfružbe. Kot propagandni list si je žc smel privoščiti bo! j robat slog. Saj je bilo celo potrebno, da je tu ln lam vrgel ftita-tcljcm kakšno kost, ki so jo potem
glodali po svoje. Umerjeni »Temps« je to kost prvi pograbil, obdelal io je po svoje, dodal, kar se mu je zdelo potrebno, in čitatelji s0 imeli svojo zabavo.
•
Comil6 des Forges je silno kvarno vplival na francosko časopisje, medtem ko banka ni imela, razen lista »Information«. nobenega lastnega lista ali pa lista, ki bi bil posredno odvisen od njenega vpliva. Imela pa je dvoje iz-vrstnin nadomestil za svoje trgovske objave in informacije, ki sta bili glede nadzorstva nad poročili nenadkri-ljivi. t. j. agcncije Ilavas in Messagge-rie Haciiette.
V Franciji so se li-sfi v veliko večji množini posluževali časopisnih agencij kakor drugod. Vse francoske agencijo pa je nadkriljevala Ilavas in vsa poročevalska služba je bila v njenih rokah, tudi nolitičnn, gospodarska, finančna in splošna. »Revne Parisienne« z dne 25. avgusta 1845 poroča o tej agenciji sledeče;
»V Parizu obstoja urad za časopisno poročevalsko službo. Urejuje ga g. Ilavns, bivši bankir ter bivši luistnik lista »Gazetle de France«, ilavas jc preživel že veliko vlad. On spoštuje dejstva, ne zmeni pa se za načela. Tako jc Ilavas v resnični zvestobi lahko služil tolikim različnim vladam, ki so
sledile druga drugi od Napoleona do danes. Ta gospod Ilavas ima torej časopisni poročevalski urad, od katerega dobivajo pariški listi svoja poročila. Na ta način si listi prihranijo stroške za poročevalce izven kraja. Tukaj torej črpajo listi zunanje in notranje vesti in poročila. Vsaik list pa si te vesti »pobarva« po svoje: belo, zeleno, višnjevo, ali pa rdeče ter jih priobči kot poročila agencije Ilavas.«
Pisec gornjih vrstic je bil Balzac. Od Balzncovih časov pa so se razmere zelo spremenile, toda — žal na slabo, ne na dobro! Agencija Tlava« namroč ne prinaša več vesti, kaikršne je sprejela od svojih dopisnikov, temveč jih snma predelava, prceeja in preoblikuje po svojem kopitu in po svojih načrtih. Pariški listi pa spet te »prečiščene« vesti po svoje čistijo in preoblikujejo. In tako izve francoski bralec od resničnih vesti komaj kak drobec pa e to, kar izve, je izmaličeno. Ilavas v zadnjem času ni bila le poročevalska agencija, temveč je imela splošno poročevalsko službo za trgovino in obrt, za denarništvo, za gospodarstvo in za politiko v — zakupu. Obveščevalna služba je bila vezana na Ilavas, Ilavns pa nn svoje poročevalce, oboje pn jc ustvarjalo ljudsko mnenje. Havas ni bila državni zavod, nitt ni bila pod državnim nadzorstvom. Ilavas ie podjetje, kjer se na poročila lahko naročiš, kakor na časopis.
Sterv. 193.
»SEDVKITKC*, fcrcff, 18. fcrifc WPLV
Bfag n
Združimo se v spravni osmini ob božjem Srcu
Po naročilu našega nadpastirja bomo ta meseo od 16. do 23. junija skupno obhajali »Spravno osmino praznika presv. Srca Jezusovega« kar zalo odgovarja okrožnicam Pija XI. z dne 8. maja 1928 o zadoščevanju božjemu Srcu in z dne 3. maja 1932 o molitvi in pokori v zado-ičenje Jezusovemu Srcu. V to osmino spada tudi praznik brezmadežnega Srca Marijinega (17. junija), ki ga ponekod že praznujejo in ki bo zelo verjetno kmalu vpeljan ia vso katolilko cerkev.
Glavni namen te spravne osmine je: Zadoščujmo čim več božjemu Srcu za grehe sveta, zlasti za grehe našega naroda, da si izprosimo temeljito spreobrnjenje in odvrnemo komunistično nevarnost od našega naroda.
Poleg tega glavnega namena je določen vsak dan osmine še poseben zado-stilni namen. 1. dan: zadoščujmo za odpad od Boga in za sovraštvo do Boga med našim narodom, 2. dani za medsebojno sovraštvo, 3. dan: za bogoskrunstvo pri nas, 4. dan: za našo nepokorščino cerkvenim pastirjem, 5 dan: za grehe zapeljiv-cav pri nas, 6. dan za grehe zapeljancev, 7. dan: za grehe jezika, 8. dan za vso nezvestobo našega naroda Bogu.
Spored osmine:
1.	Kot priprava na praznik Srca Jezusovega bo v četrtek zvečer (15. VI.) povsod zadostilna svata ura pred izpostavljenim Najsvetejšim. V začetku bo govor (premišljevanje), potem pa zado-stilne molitve. Sveto uro je zahteval Jezus od sv. Marjete Alakok in jo priporoča Pij XI. v okrožnici o zadoščevanju.
2.	Vsak večer v osmini od 16. do 23. junija bo kratek govor, litanije in blagoslov; če mogoče, naj se doda »Zadoščenje«, molitev, ki jo molijo po skupnem obhajilu »Apostolstva mož in fantov«. Kjer ni mogoče zvečer, zlasti na deželi, se opravi za zadostilna pobožnost zjutraj.
3. V nedeljo Srca Jezusovega, 18. VI., naj se. v cerkvah nabira miloščina za Škofijsko dobrodelno pisarno. Pij XI trdi, da vprav z miloščino kar najbolj zado-ščujemo božji Pravičnosti.
Zadostilna dela v osmini:
1.	Glavno zadostilno delo v tej osmini bodi: vsakdanja sv. maša z zadostilaim obhajilom. Vsi Slovenci naj bodo na prasnik Srca Jezusovega in potem vse dni v osmini pri spravni žrtvi sv. maše, kjer se božje Jagnje daruje v spravo za naše grehe.
2.	Drugo zadostilno delo bodi udeležba pri večerni spravni pobožnosti v cerkvi.
3.	Poleg teh dveh žrtev, žrtve spanja zjutraj in prostega časa zvečer, naj vsi darujejo v namene osmine svoje trpljenje in nadloge, ki jih nalagajo sedanje preizkušnje. Razen tega naj vsak dan prinašajo božjemu Srcu v zadoščenje tudi prostovoljne odpovedi in spokorna dela kot so: vzdržati se tudi dovoljenih zabav, gledališča, kina, družabnih večerov, krotiti radovednost, post, manj kaditi. Cim več bo zadostilnih del, tem večji bo uspeh te spravne osmine.
4.	Bolniki naj darujejo v osmini svoje bolečine v velike zadostilne namene te osmine. Ce mogoče, naj prejmejo v osmini zadostilno obhajilo.
V boju proti zares satanskemu proti* verskemu sovraštvu je gotovo treba uporabiti vse zakonito človeško orožje; ne pozabimo pa, da moremo zbesnele in brezbožne sile teme premagati edino ■ molitvijo in pokoro, zato to osmino ob-hajajmo kar najintenzivneje. Da bi ta spravna osmina rodila čim trajnejšo sadove, bo podpisani odbor Izdal posebno malo brošuro o tej osmini, ki se lahko dobi ie od teh dni dalja pri vseh župnih uradih in po knjigarnah. Skoiifski pripravljalni odbor prvih petkov in prvih sobot v Ljubljani.
Novi grobovi
■f" Amalija Marak. V Ljubljani je v Bogu zaspala 71-letna vdova po višjem linančnem svetniku in upokojena učiteljica, gospa Amalija Macak, roj. Reich-man. Blago mater bodo pokopali v torek ob pol treh popoldne iz kapele svetega Andreja na Žalah.
+ Uršula Voje. Po kratki bolezni je izdihnila gospa Uršula Voje, rojena Ho-movec. Rajnica bo ležala do torka opoldne na svojem domu v Bohoričevi ul. 8. Pokopali pa jo bodo v torek ob štirih popoldne iz kapelo sv. Jožefa na Žalah.
-f- Jakob Hočevar. Po mučni bolezni je v 54. letu starosti dotrpel v Ljubljani brivski mojster, gospod Jakob Hočevar. Rajnega bodo pokopali v torek ob štirih popoldne iz kapele Zavetišča sv. Jožeta na Vidovdanski cesti na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi.
■f Mihael Oostič. V St. Vidu pri Lu-kovici so dne 4. t. m. pokopali Mihaela Gosliča, posestnika in krojača, po domačo »Markovega Miha« iz Prevoj, poznanega daleč okrog po ljubezni do bližnjega in njegovem vedrem značaju. Bil je ofe 15 otrokom, od katerih jih živi še 10. Tudi on je izšel iz družine z 18 otroki. Kolikokrat je rad ponavljal, da se je že rodil kot stric. — Sv. maša zadušnica bo darovana v nedeljo. 18. t. m. ob sedmih zjutraj v ljubljanski uršulin-ski cerkvi, h kateri so vabljeni vsi sorodniki, prijatelji in znanci.
Naj rajnim sveti večna luč! Vsem njihovim dragim našo iskreno shžalje!
Zgodovinski paherki
12. rožnika 1851. leta se je rodil v Železnikih Anton Koblar, zgodovinar iu politik. Obiskoval je domačo šolo in se izučil nato za žeb-ljarja, pa stopil v Kranju v gimnazijo in jo kot alojzijevtščnik nadaljeval v Ljubljani. Po dovršenem bogoslovju mu je škof Pogača r poveril škofijski arhiv in uredništvo škofijskega lista ter ga imenoval za tajnika in dvornega kaplana. Služboval je še v Mengšu, Šenčurju, bil kurat v ljubljanski prisilni delavnici in dobil 1900. lela mesto župnika in dekana v Kranju, kjer je deloval do smrti.
I V pisateljevanju se je vadil že v gimnaziji kot urednik »Domačih vaj<, učil se je jezikov, zlasti slovanskih in so zum-mai za zgodovino. Zasnoval jo zgodovino fara ljubljanske škofijo in sum opisal sorško in preško laro, več člankov je objavil iz preteklosti Mengša in rnengoške fare. Proučeval je zgodovino železarstva na Kranjskem ter ustanovil Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, ki so pod njegovim sprotnim uredništvom postala važno glasilo slovenskih zgodovinarjev, v njih jo objavil celo vrsto člankov in razprav o najraznovrstnejših vprašanjih naše preteklosti. Koblar pa je pomemben tudi kot narodni delavec in politik. S politiko so je pečal že lz mladih let, 1800. leta je bil izvoljen za deželnega poslanca. V deželnem zboru se je potegoval za splošno, enako in tajno volivno pravico, zagovarjal potrebe naših obmejnih pro-delov in drugo. Vseskozi delaven in narodno zaveden mož jo umrl v avgustu 1928. leta.
1856. leta se je rodil v šalamencih prekmurski slovenski pisatelj Janoš Fli-szir. Obiskoval je domačo ljudsko šolo, odšel na učiteljišče v Sopron, nalo pa služhoval v Križevcih do upokojitve. Za književnost Prekmurcev se je zanimal Se od mladih let, sodeloval pri raznih časopisih, pisal prigodne in druge pesmi, črtice in pridigo ter precej tudi prevajal. Sestavil je učne knjige za verouk evan-geličanov ler sestavil madžarsko-sloven6ki slovar, ki pa je bil zaradi pomanjkanja sredstev tiskan le v mali žepni obliki.
13. rožnika 1878. leta je bil otvorjen berlinski kongres. Upor tlačene raje zoper Turke v Bosni in Hercegovini 1875. lela je povzročil rusko-turško vojno, v kateri pa so bili Turki kljub junaški obrambi Plovne, kjer je Osman-paša dolgo zadrževal vso rusko silo, premagani, Rusi so pri-drli že do samih vrat Carigrada in sklenili s Turki mir v San Štefanu, ko so se pojavili Angleži v Bosporu. Po teh določbah bi zgubili Turki skoraj vso posest v Evropi, Angležem, pa tudi Avstriji pa ni bilo všeč, da bi Rusi sami urejali vprašanje Balkana, zato so se ti končno vdali, predložili določbe miru kongresu ' evropskih držav, ki so je zbral v Berlinu.
Onevne novice
KULTURNI
Glasbeni del Balantičeve proslave
Komaj so Balantičeve pesmi postale dostopne javnosti, »o že našle skladatelja in tudi primerne interprete. Jože Osa-na, ki ga je s šc živim pesnikom družila tesna vez tovarištva in umetniškega ustvarjanja, je bil prvi, ki je preizkusil, v koliko se v Balantičevi pesmi delu pesnika lahko pridruži še delo skladatelja. Sicer bi na splošno mislili, da za skladatelja ni tolike važnosti, kje si poišče svoj tekst, vendar temu ni tako So pesniki, včasih tudi ne ravno najpomembnejši, katerih sorazmerno zelo velik odstotek pesmi je uglasben. K mnogim vrhovom Parnasa pa redkokdaj zaide skladateljeva noga. Tudi dobimo pesmi bodisi tega ali onega pesnika, ki doživijo mnogokratno uglasbitev, druge pa zaman čakajo svojega junaka, ki bi jih rešil glasbene pozabe. Morda imajo že same v sebi preveč muzike, tako da tuje več ne prenesejo, morda zaradi svojskega na-strojenja ne najdejo adekvatnega glasbenega oblikovalca. Usode Balantičevih pesmi v tem oziru ne moremo prerokovati; z gotovostjo pa lahko trdimo, čeprav Samo po enkratnem poslušanju, da je Osanova uglasbitev Balantičevih pesmi telo posrečena. Ne mislim toliko analizirati njegovega sloga, njegovih glasbeno izraznih prvin, oblike in podobno. P-Mr'n,jii mislim samo lo, da je v teh skladbah zaslediti neko čudno povezanost med pisano besedo in med njeno
OBZORNIK
oživitvijo v glasbi. Kot tretji sestavni del te enotnosti omenim še izvajalce, ki skoraj gotovo niso bili Izbrani slučajno ravno ti in ne drugi; težko bi bilo dobiti za primerno interpretacijo teh pesmi bolj ustrezajoč glas kot ga je pokazal Llpu-šček. Pa tudi podajanje sester Finkcvih je skladno sovpadalo v pesnikov in skladateljev izraz. Tudi izbira resne, otožne viole za »spremljavo« pri Jesenskem spevu, (igral je V. Šuteršič) je bolje dihala ustrezno razpoloženje kot izbira klavirja pri samospevih, čeprav se za te zaman oziramo po primernejšem ln pred vsem rraktičnejšem instrumentu. Liričnost, duhovnost, tiha bolest, ki zveni kot osnovni ton vsaj iz teh pesmi, ki smo jih slišali uglasbene, je narekovala ali dovolila skladatelju, da je tudi on svoj izraz usmeril v duhovnost, skoraj naravnost v rahlo zakrito religioznost; v Jesenskem spevu je imel po vsem videzu pred očmi c«lo mirno objektivnost srednjeveških madrl-galov, le izraz je nekoliko približala današnjemu čustvovanju.
Kakor se prireditelj, ki kot prvi skuša podati duhovni obraz kakega umetnika, zaveda, da ne podaja o njem zaključne sodbe, ampak bodo naslednji raziskovalci njegova opazovanja In trditve osvojili, jih dopolnili, morda tudi korigirali ali nekatere celo zavrgli, pa tudi umetnika s čisto novih vidikov osvetlili, tako tudi ni mogoča zaključna sodba o skladatelju, ki «e je akoraj prvič predstavil tako izbranemu občinstvu; še težja je ta sodba, če je kot prvi stopil v svetišče
Zu današnji dan
Koledar
Torek, 11 rožnika: Anton Padotanskl,
»poznavalec; Akvlllns, devica In muce-
nlca; 1'eregrln, škof ln mufieneo. Lunina sprememba: zadnji krnjoo ob 16.36. Liortchel napoveduje lopo vreme. Sreda. 14. rožnika: Bazllij Veliki, škof ln cerkveni uflonik: Diguui, devica ln uiučenioa; Metod, škof.
Dramsko gledališče »Zemlja«. Red Turek. Ob 18.
Operno gledališče »Manon«. Isven. Ob 18.
Kino Matica »Poročna nof« ob 16 ln 19.
Kino Union »Zagovornik Ima bosedo« ob 18 ln 19.13.
Kino Sloga »MoJi Itlrje mladi« ob 16 ln 19.
Lekarniška slnžba Notno službo Imajo lekarnai
dr. Kmot, Olrlt Metodova 43; mr. Trn-koosy ded., Mostni trg 4: mr. Ustar, So. lenburgova ulioa 7.
V spomin Mravljetovim žrtvam
V gluho noč so na Brezovici pred dvema letoma zadonell obupni klici »Na pomoči« 6o in šel Kmalu nato so padli streli iz pištolo in ni Vas bilo več: oče, Francel], Vinko — tri žrtve... Premalo! Tone mora s »pravičnimi sodniki« na zagovor v gozdove in v — mučeniško smrti
Mrvatjelovl so bili prvo žrtve, katero si je izbral komunizem v brezoviški fari. Za Vami bo padli Novakovi in drugi. Pridružili so se praporu, ki ste ga nosili Vi in 30.000 slovenskih mučencev.
Ob drugi obletnici Vaše smrti stojim ob Vašem lepo negovanem grobu. Rdeči šopki kraso Vašo gomilo. Kot krt so, ki jo tekla nekoč iz Vaših umirajočih teles. Ozrem se kvi&ku. Mar se ne dvigajo zlato zarje iz Vašega groba in tam daljo izza Krima, Notranjske, Dolenjske? Žo vstaja dani
Kot Izdajalce so Vas umorili, da bi zakrili svojo izdajstvo. Najlepšo cvetove so pokosili, da bi na njih mesta postavili sehe — vzornike laži, zločinstva in brezboštva.
In uspeh? Z dnem Vaše mučeniške smrti smo spregledali, kje je naše mesto. Veliko nas je bilo tedaj, danes nas je še mnogo več. Strumen je naš korak, odločna volja, no se oddaliitt od vzvišenih idealov niti ia ped! Nobenih kompromisov no maramo! Vi, Mravljetovi. sto nam začrtali svetlo pot navzgor. Vaš duh čutimo med nami I
Hvala Vam za vse, kar ste nam dnli v življonju in kar ste nam dali z velikimi žrtvami mučeniških. smrti! Prosimo pa Vas, ne nehajte prosili pri Vsemogočnem za nos. za našo domovino in za vse, ki ob Vaši izgubi nnjliolj trpo.
Kongres, na katerem je imel vodilno vlogo kot predsednik in posredovalec nemški kancler Bismarck je za 34 let uredil razmero na Balkanu. Sanstefansko Veliko Bolgarijo je kongres stisnil na prostor med Donavo in gorovjem Balkan, porečje Marice pa je ostalo šo dalje turško, dobilo pa jo krščanskega upravitelja. Črna gora, Srbija in Romunija, ki so moralo dotlej priznavati sultanovo nad-oblast, so poslalo svobodne in so se delno povečale. Romunija je morala odstopiti Rusom Besarabljo, v zameno pa je dobila Dobrudžo. Bosna in Hercegovina sta sicer ostali turški, toda po določbah kongresa jih je zasedla Avstrija, ki naj bi skrbela za red in mir v deželi. Okupacija so je 1908. lela ob priliki mlado-turško revolucijo spremenila v aneksijo, kar je Balkan znova močno razburilo. Kongres je razširil tudi grške meje; zaprl pa morske ožino za vse vojne ladje. Ker jo Se vedno veliko kristjanov ostalo pod sultanovo oblastjo, balkansko vprašanje ni bilo dokončno rešeno, zato je bil tu še vedno kotel nemirov, ki je ztiova ogrožal evropski mir. Kljub vsem nedostatkom kongresa pa se je Bismarcku posrečilo omejiti ruski vpliv v jugovzhodni Evropi in zavarovali mir za dolgo dobo let.
dosle) širši javnosti nepoznanega pesnika in poskusil z glasbo izraziti to, kar je izrazil pesnik z besedo. Vendar pa lahko že zdaj svoja opazovanja zgostimo v naslednjo trditev: Osana obvlada z mirno gotovostjo tehnično stran skladateljskega dela v skladbah, s kakršnimi se nam je predstavil; našel jc adekvaten izraz pesnikovemu občutju; Balantičeve pesmi so se izkazale kot uglasbljive; gotovo pa ne bodo vsem skladateljem enako dostopne, kar velja v enaki meri za interprete. To, kar smo slišali uglasbenega na Balantičevi spominski proslavi, in tako, kot smo slišali, pa dela čast pesniku, skladatelju in izvajalcem.	M. T.
Premiera v Operi
Gounodjeva opera »Faust« očituje vse lastnosti, ki so za prodoren ode.rv.lti uspeh potrebne. Doianje je napeto, pestro in spretno grajeno, da žo samo zase vzbudi v poslušalcu zanimanje. Glasba je gibka, najrazličnejšim situaeijam prilagodljiva, polna naglih kontrastov; orkestralna stran jo kar ee da res izčrpno podana. Če pridejo k tem Činileljem še dobri izvajalci, potem mora delo uspeti. Tak primer je bil pri zadnji vprizorltvi »Fausla« v ljubljanski Operi, ko so pri izvedbi sodelovale najboljše operne moči.
Naslovno vlogo je pel D. C u d e n. Po tehnični ln izrazni strani slavi ta vloga na pevca najtežje zahteve, ako naj bo seveda podana tako, da ostavl v poslušalcu vtis nenavadnega doživetjn. Gladovno je Čuden dosti dobro zadostil vsem zahlevam, v začetku, ko je bil še svež. še veliko bolje kot v nadaljnjem poteku dejanja. Sicer je pa pevsko, pa
Nove mase pri Mariji Pomagaj v stolnici
V	torok, 13. juniju bo opravil ob 8 prvo kv, daritev novomušuik Jole Mavsar, doma is St. ltuporla.
V	teli.ok. U. juniju bo daroval ob H prvo sv. tunšo uovoiuainik Vlklnr 1'rlstov. doma Ii Leseo.
V	petek, 17. junija bo oli 8 opravil prvo av. daritev novoinaiuik I vano J skop, douia la Smlednika.
Novo mesto
Pozivumo vse, ki so zadeli kak tom-bolski dobitek, naj izročijo tombolsko tablice, s katerimi so zadeli, okrajnemu glavarstvu, da bodo mogli dobiti iz Ljubljane pripadajočo dohltko. V pisarni nu glavarstvu dobite vso Informacijo glede ljudske knjižne tombolo Zimsko pomoči v Ljubljani.
Županu Antonu Bedenčiču
Po dolgi bo-lozni ie v nedeljo končal v Looni-šču svojo tožuvno življenjsko pot Aentjmraki župan Bodončač. Z njim odhaja v večnost človek, ki jo zvesto služil Rogu, slovonskmu narodu iu svoji družini, Pokopali ga bodo v torek ob 10 dopoldne v St. Juriju pri Grosup-ljejn. V vasi BiSje jo živel, delal, kme-toval. Žo v mladosti jo zavel sodelovati z znanim bivšim šentjurskim žnpanorni Pormetora, ki ga je z besedo m vzgledom usmerjal v res plodovito in nesebično delovanje zn svojo rojstno občino, katero vodstvo jo prevzel po Pormetovi ■mirti. Vidino razumevajoče srce, nasveti po najboljišcm prepričanju, petegovanje zu pravico, zaAčito, pomoč svojim občanom pri višjih urn-dih — tako je bilo lije-govo županovn-nje. Cesta St Juri j—Šmartno je njegovo delo. Ustanovil je Živinorejsko zadrugo, ki je združevala nnd 60 šentjurskih živinorejcev. Po svojih najboljših močeh je sodeloval pri Nabavni zadrugi, Vodni zndrugi, pri Odseku za elektrifikacijo, pri Hranilnici, pri Društvu za ureditev podzemskih jam, pri Krajevni Kmečki zvezi. In še pri večjih drugih krajevnih ustanovah.
Veliko je delal tudi za podvig šentjurske prosvete. Prosvetni dom jo v glavnem njegovo delo.
V	Prosvetnem druStvu jo igral in tudi sam vodil igre. Preobširno bi bilo podrobno naštevati uspehe njegovega cfela.
Rajni župan je bil mož vere. Ni bil katoličan samo po krstni kniigi, on je katoliško živci. Bil jo zaveden Slovc-nec. Slovensko zemljo je ljubil iu ljubil je slovenskega človeka. Trilna vera in zdrava slovenska zavest sta mu narekovala, da io odločno odklanjal komunizem. Takoj jo spoznal, kaj sc skriva za OF in ni hotel sodelovati.
Tudi za svojo družino jc skrbel, skrbel predvsem tako, da jo svojim otrokom oskrlioval izobrazijo. Bil je znaiajen v polnem pomenu besede. Njegova beseda je držala in ravno tako njegova obljuba. Rajni župan je bil silno dober, dober do svojo družine, dober do revežev, dober do va.šča-nov, do občanov. »-Pomagati mornmo«, je bilo njegovo geslo. Ako je svaril, grajal, jo to delal, ker je ljudem dobro hotel. Poravnaval jo »pore vaSča-nov, ker mu njegova dobrota ni dopuščala, da bi ljudjo živeli v sovraštvu.
Dotrpel si. Gotovo si pri Bogu — Dobroti našel mrr. Anton! Prosi pri Bogu za vse Slovence, ki še trpe.
Za t dr. Antona Korošca bo v torek, 18. t. m., ob 7 sv. mala v frančiškanski cerkvi v lavrotauskl kapeli »h velikim oltarjem.
Pastoralna konferenca sa ljubljansko
okolleo bo en teden pozneje, kakor je bilo sporočeno, torej ti. t. m. dopoldne.
Cerkev Krea Jezusovega v LJubljani. V smislu papežovega navodila o molitvi ln pokori v radošflenjo presv. Bron Jazuaove-inu so bo praznik Srca Jezusovega prihodnji potok. 18. t m., prav slovoano obhajal v corkvl Srca Jezusovega v Ljubljani. Od S do 11 bodo neprestano spravne av. mašo. Ob 8 bo opravil slovesno pontlflkaliio aveto mašo prevzv. g. škof dr. OrogortJ ltoimnn. Vos dan bo Izpostavljeno pronv. Rošnjo Telo In «o ftastiioi Brca Jeiuaovoga vabljeni k mojltvl v upravo božjomu Bron. Ob 19.8(1 (pol osmih zvočor) bo Imel alavnoatno Pridigo prevzv. g. škof dr. GregoriJ Rolman.
Učite ae strojepisja! — Novi eno-, dvo-In trlmesefnl tečaji — dnevni la večornt — pričenjajo 18.. 14. in 15. Junija. Modorna elrojopUnloa, desetprstna motoda. — UAnlnn zinorna. Vpisovanje dnovno. — TrakUčmo innnjo. potrebno vsakomur v zasebnem ali jnvnum poklicu. — Informaolje, prospekti: Trgovsko uPUUČe »Cbrlstofov učni tavod«, Domobranska 15.
KINO MATICA
obveSča cenj. občinstvo, da so predstave jutri v torok zaradi produkcije Glaabcmo Matice ol> 15.30 in 19.15
Opozarjamo na današnjo šolsko produk-eljo gojencev klavirskega la pevskega oddelka šolo Glasbeno Malice. Nastopil ho absolvent vifijo šole klavirskega oddelka Uojmir Domšar, daljo mladinski in šolski ■bor Glasbene Malini pod vodstvom ravnatelja Mirka roli&a. l*rl lsvodbl nekaterih odlomkov ix Dvofakovega »Mrtvaškega tiv nlna« nastopita kot eoltsta sopranlalka K. Senegafnikova ln baritonlst Samo SmrkolJ Is Šolo go. \VlaUnghausnove. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, zadetek produkcija danes ob 17.80 v veliki filharmonlCnl dvorani.
Podpornem« društvu za gluhonemo mladino v LJublJao| sta darovali namrwto ove-tjn na grob pokojno gdč. Mathinn Ivano rodbini Viktor Bohlneo ln Jerovfek vsaka znosok p«, 100 Ur, rodbina Uratnlk Kgldijn pa cniMek 150 lir. 1'lenianltim darovalcem sa drnStvo najtoplejc zahvaljuje.
K iblrkl za nabavo harmonik lansko leto oslepelemu inlndenl6n Tonetu je ponlal Dlatlr Vladimir, trgoveo v Mostah, znosek 800 lir, neimenovana gospa pa 50 Ur. Obema se oslepeli Tona najtoploja zahvaljuje, trka pa šo nadaljo na ostala dobra In usmiljena »ran. Nadaljnja darila sprejema Iz prijaznosti ravnateljstvo glnhonomnlco v Ljubljani, kjar so začasno nastanjonl tudi slepal.
Prva sklepna produkcija Glasbene akademijo bo v potok, dne 18. t. m., oh 17.80 v veliki filharmonlfnl dvorani. Na sporedu ho toiko za polje, klavir, violino, vjolon-felo in flnvto. Sporodl po 8 ln 8 Uro dan pred nastopom v Matični knjtgaml.
Domobrancev molitvenih
izšel. — Cona 4 U MLADINSKA ZALO 7. H A, IJOIILJANA
Na lepakih »Protiletalska tnšflta«, ki
so Jih dobili vsi hišni gospodarji ter morajo bltt nahttl v vsaki veli ln v vsakem zaklonišču, so navedena tudi dva ali tri zhl-raliafa za ono, ki no v dotlftnom pollclj-skoin okraju zaradi bombnega n spada ostali brot streh«. Mestno županstvo opozarja, da Jo vedno na prvem inestu navedeno glavno zbirnlllVe, kamor morajo priti vsi prlzudoti, na drugom ali tretjem mostu so pa navodona pomožna shirallščn sa pri. mer, čo bi bilo pri letalsk<^m napadu pri-■adeto tndi glavno tbirall&Ao. Ob tej priliki snnva nujno svetujemo, naj si prebivalci vso podatke teb lepakov prepišejo in vodno nosijo pri sebi.

slirmo!
t
e naslov knjižice, ki je izšla v spomin in v boljše razumevanje spravne osmine _c presvetemu Srcu Jezusovemu, ki jo bomo začeli opravljati v petek. 16. t. m. Knjigo dobite' po vseh knjigarnah in pri vseh župnih uradih za nizko ceno 3 lire zn izvod. — Posegajte po tej knjižici, ki vam bo ostala v spomin tako pomembne pobožnosti, kakor jo jt: naš narod redko kdaj opravljali
tudi Igralsko doživljal to, kar doživlja do malega vsak pevec in igralec, ko si prvič osvaja težko in naporno vlogo: posameznosti so dobre, celota šo nekam nedoločna. V teku nadaljnjih predslav zboljšujo pevec, ki sam sebe kritično motri, pomanjkljiva mesta, dokler ne dobi vloga značaja popolno izravnanosti. To pot bo breg dvoma šel tudi Čuden. K igranju bi pripomnil še to, da so zdi ravno v tej vlogi nekam prefin, da se tako izrazim. Več pri rodno življenjskosti bo vlogi lo v korist.
Druga, ne samo v tej vlogi, ampak sploh na našem odru nova moč je bila soprunistka V. Ilukovčcva v vlogi študenta Siebla. Njen naslop jo poslušalce ugodno presenetil. Gla« ima poln, zvočen, prijetno barvan, tudi sorazmerno izenačen, kar priča o dobri šoli; izgovarjava je dobra. Za prvi nastop ugodno znamenje je tudi to, da je dvorano zvočno na|K>lnila, kar se marsikateremu pevcu šolo po daljšem preskušanju akustike posreči. Igralsko se je na odru dobro znašla; bila je naravna in ni kazala posebnih začetniških neokrelnosli. Če bo na temeljih, ki st jih je z dosedanjim delom postavila, skrbno in z neomajno odločnostjo gradila, so bo razvila v dobro pevsko moč.
Zasedba ostalih vlo«j je bila Ista kot v predlanski sezoni. Na prvem mestu omenimo Popova, ki iina v tej vlogi neke sorodne poteze z enim najboljših interprelov Mefista, s slavnim Šaljapl-nom. Izživlja se v široki gesti, kaže veliko razglcdnost ter visoko glasovno in igralsko kulturo; njegov Mefisto je za poslušalca pravi užitek. Margareto je tudi lelos podala Vidalijeva. Pevsko je
kot vedno zelo ustrezala. V igri Je bila njena Margareta razumsko, skoraj žo oprezno dekle z neko mero življenjsko izkušnje, no toliko deklica, ki so brez sleherne odpornosti ln razsodnosti prepušča le trenutnim srčnim nagibom. Tudi ta način podnjanja ima nekaj zase, dasi jo drugi boli utemeljen. Valentina jo igral Janko, Marto Oolohova, \Va-gnerja Dolničar. Tudi ti so v svojih vlogah pripomogli k dovršenosti celotno predstave. Veščo jn režiral Dcbevec. Dirigiral jo Žebre; izluSčil je z orkestrom veliko skritih lepot, ki jih jo delo polno. 7-boro jo naitudiral S. Hubnd; bili so dobri, le v prvi sliki drugega dejanja bi vsekakor želeti več enotnosti med zborom in orkestiom; posebno na oslro ritmičnih mestih je ta neskladnost Se bolj občutna, pa tudi težo razumljiva. Tehnično zapleteno baletne vloško v Valburgini neči jo izvajal ves »olislov-ski in Članski ansnnibel pod Gnlnvino-vim vodstvom. Dvoje alt Iroje prereali-slično podanih nuvt bi kazalo izrazno nekoliko omiliti; v tej olvtiki verjetno tudi Fausta bolj odbijajo kot privlačijo in tako zgrešijo svoj pravi namen. Sceno jo izvršil E. Franz.
Kljub manjšim pomanjkljivostim, ki se l>odo dale v nadaljnjih predstavah zboljšatl, lahko rečemo, da je bil letošnji »Faust« ena izmed reprezentativnih predstav, ki jo našla tudi v občinstvu najugodnejši odmev.	M. T.
Popravek. Iz poročila o Balantičevem večeru v nedeljski številki jc pomotoma izpadel podpis P. S.
Bte*. tBS.
Kaj je novega pri naših sosedih
lz Srbije
»Marš«!« Tito-Bro* odklanja dr. Šu-bašiča. Nedavno smo ie poročali o zadnjem poskusu brv. kralja Petra, odnosno angleške vlade za odstranitev in rešitev vseh 6porov v jugoslovanskem begunskem taboru v Londonu in Kairu. Za dosego tega cilja, t. j. za sporazum s komunističnim »-maršalom« Titom-Bro-zom, je moral pasti prejšnji predsednik begunske vlade dr. Puri? ter odstopiti mesto levičarsko usmerjenemu Hrvatu dr. Subašiču, kateremu je kralj naročil, da se mora pri sestavi vlade ozirati na želje in zahteve vseh krogov in skupin, ki se tako zunaj kakor tudi doma bore proti Nemcem. Torej tudi z voditeljem komunističnih oboroženih skupin Bro-zom. Zato je tudi zanimivo stališče, ki ga je napram dr. Subašiču zavzel Bro-y.ov »glavni stan«, t. j. komunistično vodstvo na biv. jugoslovanskem področju. To stališče, ki je vseskozi odklonilno, sta po poročilih beograjske »Donau Zei-tung« sporočila v London sin pokojnega Svetozarja Pribičeviča, Stojan Pribičevič, in John Talbot. Poročili obeh se skoraj dobesedno ujemata, kar samo dokazuje skupni vir obeh poročevalcev. Iz teh sporočil je pa razvidno, da »maršal« Broz tudi dr. šubašiča odklanja, čeprav se je ta že pred časom odkrito postavil ob stran komunističnih tolovajev ter ostro nastopil proti Mihajloviču. Tito-Broz od angleške vlade ne z-ahteva nič več, kakor odstop kralja samega. Tako uoroča med drugim Stojan Pribičevič,
da Broe nikakor no misli trpeti ob svoji strani kakega Kerenskega in da tudi ne pristaja na »demokratsko kompromisno rešitev« zapletenega vprašanja. Broz zahteva vbb ter neprikrito izjavlja, da od Angležev ni zahteval glave dr. Puriča, temveč krono Karadjordjeviča. Tako Stojan Pribičevič. John Talbot je pa v svojem poročilu, kakor ga navaja že omenjeni beograjski dnevnik, popolnejši, in ve povedati sledeče: Izgledi bivšega kralja Petra na vrnitev v domovino so zelo majhni, ker se je prepozno ločil od »izdajalca Mihajloviča«. Tudi njegova izjava o federativni ureditvi Jugoslavije je baje prišla prepozno in samo ponavlja tozadevno Brozovo izjavo. Poleg vsega tega je pa baje bivši kralj Peter kot sin kralja Aleksandra vse preveč obremenjen z dediščino »jugoslovanske diktature«. Zato sta si oba poročevalca edina v'tem, da bi bil dr. Šu-bašič kot posrednik med biv. krj.ljem Petrom in Brozom samo »kamen spotike«.
Iz teh poročil je jasno razvidno, da komunistično vodstvo kakor vedno tudi tokrat jasno zasleduje svoj končni komunistični cilj: boljševizacijo vsega bivšega jugoslovanskega državnega področja. Vso oblast morajo prevzeti stoodstotni komunisti. Pasti mora vse, kar ni komunistično, pa čeprav jm je dosedaj zvesto služilo in odobravalo njihova zver-stva v domovini. To bo sedaj občutil v polni meri tudi dr. šubašič.
(Po »Donau Zeitung«)
Dramsko gledališče
Torek, IS. JonlJa, ob 18: »Zemlja«. Bed Torek.
Sreda, 14. junija, ob 18: »Neveeta 8 krono«.
Red Sroda.
V nedeljo, 18. t. m„ bo v Drami premiera Eugčne Serlbeove vesele lrre v petlli dejanjih »Kozaroo vode« aH »Vzroki ln učinki«. Predstava bo Izven abonmaja.
Operno gledališče
Torek. IS. junija, ob 18: »Manon«. Izven.
Cone od 40 lir navzdol. Sreda, 14. junija, ob 18: »Don Juan«. Izven. Cono od 40 lir navzdol.
Vsakdanja Ljubljana po kromstovih zapiskih
Hladni junijski dnevi
Po Medardu od 8. t. m. naprej je vreme zelo hladno, kislo in nič kaj ugodno za košnjo, ki bi se morala že pričeti in biti v polnem razmahu. Vreme nagaja. Vsi dnevi so pokazali nestalnost vremena, v soboto je bila celo nevarnost za kako večjo nevihto, toda močan severnik je črne oblake razgnal in razpodil. Nedelja je bila hladna in oblačna, brez pravega sonca, popoldne pa večidel deževna. Vse kaže, da bo letošnja sezona za košnjo precej nagajiva. V nedeljo je Ljubljana ostala bolj doma, ker ni bilo vreme primerno za kratke izlete.
Izreden naravni pojav
Čudno vreme zadnjih dni nam je irineslo minulo soboto naraven pojav, ki ga sicer na našem nebu ne vidimo mnogokrat. V zadnjih dopoldanskih urah se je privlekel nad Ljubljano v smeri od jugozahoda proti severovzhodu razsežen in dolg oblaik,_ ki je vzbujal pozornost zaradi svoje črnine. Nebo je bilo sicer v glavnem jasno in tudi skozi črni oblak je sonce sijalo,
kukor skozi megleno kopreno, tako da je bila Ljubljana dalj časa zavita v medlo sončno svetlobo, ki smo jo sicer navajeni le tedaj, kadar prebija sonce nizko ljubljansko meglo. Oblak je obstal na nebu več ur in se vedno daljši pomikal z vetrom proti severovzhodu. Od nekod je bil videti tako črn in grozeč, da so ljudje mislili, da bo skoraj z jasnega prinesel točo, vendar ni kanila iz njega niti kaplja, tako da smo bili obvarovani pred vsako ujmo.
Razne nesreče in poškodbe
Begunka 16 letna Anda Pečenkova je v Zarnikovi ulici padla in si močno poškodovala koleno, da je bila primora-na iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. — Marijan Trček je v soboto vtaknil desno nogo med vozno kolo, ki mu jo je zlomilo. — Delavka, 57-letna Marija Jem-čeva je zaposlena v tovarni za klej na Ljubljanskem polju. Deska ji je padla na levo roko in jo ji zlomila. — V Zelimlju je 36 letno posestnikovo ženo Albino Padarjevo močno ugriznil pes v desno nogo.
Na knjižni trg je prišla nova knjiga »SLOVENCEVE KNJIŽNICE«
Max Metzger:
Monika potuje na Madagaskar
Knjiga je polna vedrine in «yam bo 2.a razvedrilo kakor nalašč. Knjiga je za odrasle in za otroke. Popisuje potovanje učenjaka na Madagaskar, ki mu dela družbo hčerkica Monika. Zanimivi opisi, ljubko pripovedovanje, nevarnosti, odkritje redke in čudovito lepe orhideje, ki jo varuje kača — vse to je orisano tako preprosto pa tako privlačno, da boste knjigo brali z užitkom vi in vaši otroci. Kdo ne želi danes potovati po svetu? Potujte torej v mislih z malo Moniko na Madagaskar. — Knjiga je v prodaji po vseh knjigarnah in trafikah.
Šolske vesti
Na uršullnskl vndnlci (notranja šolu) bo vpisovanje za prvi razred 19. in 20. junija od 8 do 11.
Na uršuHnskl gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti za 1. razrod dne 19-in 20. junija ob 8. Prošnjo, spisano na navadno polo papirja, naj oddajo najkasneje do 18. junija na samostanski porti. Prilože naj krstni liet, spričevalo 4. razreda in 6 lir za cerkveni kolek.
Zavod sv. Stanislava. Sprejemni izpiti za I. razred škofijske gimnazije bodo v torek. 2". junija, v Baragovem semenišču. Prijava za izpit se kolkuje s cerkvenim kolkom za 6 lir. Priloži so krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Redno se morejo pri. glaaiti učenci, ki ao rojeni v letih 1931, 1932, 1933 ali 1934. Za sprejem v zavod se bo dogovorilo ustno po izpitu.
Na I. ženski realni gimnaziji. Ambro žev trg 8, se bodo sprejemale prijave za sprejemno skušnjo za I. gimnazijski razred v ponedeljek, 19. junija, in torek, 20. junija, vsakikrat od 8—12 na dvorišču Lichtenturnovega zavoda (ob vbodu). Obrazec za prijavo se dobi pri šolskem slugi; prijavo je kolkovati s 6 lirami in ji priložiti rojstni in krstni list (izpisek) ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli (IV. razred). Sprejemna skušnja se bo vršita v torek. 27. junija. Tega dne naj se zbero vse priglašenke (letniki 1931, 1932. 1933, 1934) do 7.30 na dvorišču Lichtenturnovega zavoda. Razpored sprejemnih skušenj in kaj so bo zahtevalo pri njih, vse to j« objavljeno na razglasni deski (dvorišče Lichtenturnovega zavoda). — Ravnateljstvo.
Rdeči križ poroča
Zahvala. RK so darovali: šoferji pri pokrajinski upravi 150 lir namesto cvetja na grob blagopokojnega g. Plantana Antona: g. Hrovatin Ivan in Anica 300 lir namesto cvetja na grob blagopokojnega g. Vinka Petrovška; ga. Ivanka Dolar 250 lir namesto venca na grob blagopokojnc go. Ivane Ma-thian, v isti namen tvrdka KaJmus&Ogo-relec 300 lir in rodbina Mulaček 200 lir. — Prisrčna hvnlal
Poziv. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, naj se pri referentu III zgla-sita Simčič Rozalija in Cibio Ivan.
Oddajotška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored ia 13. junij:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj
—	17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Četudi znano ni zelo, vendar zanimivo bo — 18.45 Zdravniška ura, dr. Kuralt Marija: Tudi osepnice so nevarne — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 21 Komorna glasba ljubljanskega godalnega kvarteta in klarinetnega tria — 22 Poročila v nemščini
—	22.10 Plesni orkester vodi M. Vodopivec
GOSPA	.
z večletno prakso, žeti dobiti službo v trgovini ali v kakršnem koli podjetju za pomoč v pisarni. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vestna« 51112.
HLAPEC
k 1 konju, pošten, zanesljiv dobi stalno službo. A. Sušnik — Zaloška cesta 21.
KUHARICO
in eno služkinjo ta-koj sprejme v stolno slu/bo uotel »Bcfle-vue«.	(b
UKRADENO JE BILO moško kolo, črne barve, znam. Seidcl-Nau-mann, štev. evidenčne tablice 2-140421-1. tov. štev. 1446459/1, 10. VI. 1444 izpred prijavnega urada v Beetliovnoti ulici. Kdor kolo izsledi dobi 500 lir nagrade. Kdor o kolesu kaj ve, naj sporoči takoj na opravo »Slovenca«.
ZGUBILA SEM
rjavo denarnico s 300 lirami in osebno izkaznico na ime Marija Carl, od Studenca skozi Slepanjo vas do Kodeljevega. Najditelja prosim, da odda na Dunajski cesti 17, v trafiki, proti nagradi.
DAMSKO ZAPONKO (broš) z rimsko številko XXV v ovalu, sem izgubila v soboto med alarmom. Poštenega najditelja prosim, da io odda proti nagradi v upravi »Slov.«, ker inin vrednost le . kot spomin na srebrno poroko.
IZGUBIL SEM
očala z rjnvimi okvirji od cerkve Svetega 1'elro do Slajmcrjrve ulice 1. Pošten najditelj se naproša, naj jih odda proti nagradi v šlajmorjevi ulivi 1 pri Slapar.
ZATEKEL SE JE
v sredo, mlad psiček, bel, ostrižen po životu. Dobi se v Ljubljanski ul. 15 od 6 zvečer dalje. Pogrcšn. nec naj se čimpreje zglasi pri Velcpič Valentin.
UftLA JE GRLICA prosim vrnite jo: Jun-ies. Sv. Petra c. 5C.
LISTNICO
sem izgubila s približ. 5 JO lirami, v soboto ob '/14 zvečer, v prehodil ob vrtu gostilne Možina, Vidovdonska cesto. Najditelja naprošam nuj jo odda proti nugradi v upravi »Slovenca«.
ZGUBIL SEM
v nedeljo, od 4 do 5 popoldne, denarnico z legitimacijo in dovolilnico od kavarne Metropol do kino Sloge. - Pošlen najditelj naj vse skupaj odda v pisarni 18. čete si. domobranstvo, na realki v Vegovi ulici, proti nagradi 100 lir.
POZOR! nupaiem vreče In »m tekstilne odpadke tel uiačam po najvišji ce-ni. — Grebene Alojzij. Gallusovo nabrežie 34. Linbljana.	(k
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, z okroglim čolničkom. se ugodno proda. Novo trgovina, bilnajska cesta 36 — (nasproti Gospodarske zveze).
TAKOJ KUPIM
priklopni voz za oseb-ni avio, nosilnost 500 kilogramov ali posamezne deje osovine kolesa itd. Naslov v uprav »Slovenca« pod št. 5093.
STEKLENICE razne vrsle, kupujemo Plačamo dobro Na va-to željo iib prevz« menio na domu . B Guštin Vodnikov trfi
<t. a.
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, se proda. Krakovska 14.
t HLADILNA OMARA
ra gospodinjstvo, s proda. Emonska 10.
KUPUJEMO pra;r,e cementne to sličue papirnate vreče PETRONAFTA TvrSe »n cesto 35a.
OPOZORILOI
Trojica, katera je v nedeljo, dne 11. VI. odnesla s Cojzove ceste kokoš golovratko. jc poznana. V izogib posledicam se opozarja, do jo takoj vrne, sicer se bo zadeva prijnvila policiji
trm
,El lilIVO »SIjOGA«
Visoka pesem materinsko ljubezni v usodi prve žene in matore v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu
»Moji štirje mladi«
Kiitho Iliuick, slavna gledališka igralka v glavni vlogi, dalje John Pauls-Har-ding, Heinz Lausch, Gorliard Bombal, Bruni Liibel, Hermanu Speolmans.
DODATEK: Kulturni film: »MLADINA MUZICIRA« Predstave oh 11 ln IS.
M-«'
,fl KINO »MATICA«
Imenitna vaška veseloigra z živahno Heli Einkenzellei » glavni vlogi. — Smeho in solz no pretek . .
»
Poročna noč«
Organizacija Todt, obveščevalni odsek
rabi ženske delovne moči
v starosti od 20—40 let, ki popolnoma ali vsaj za silo obvladajo nemški jezik.
Te delovne moči bodo imele učni tečaj v enem najlepših krajev Gornje Italije pod nemškim vodstvom in bo trajal približno 4 tedne.
Po dovršenem tečaju bodo delovne moči kot telefonistinje nameščene po mož,nosti v domačem kraju.
Pogoje izveste pri organizaciji Todt, telefonski odsek, vodja g. Seiler. — Prijave istotam.
Organizacija Todt, štab XIII, Ljubljana, Telefonski odsek.
Igralci: Geroldino Koti. Rndolt Korl. Teodor Danneser itd. PREDSTAVE: ob 15.30 in 14.15!
rEt KTTVO »riVfOJV«
Napeta In tajinstvena kriminalna afera, ki jo ogrožata srečo dveh mladih zaljubi iei.....- Misieriozen umor. ki ga je
razkrinkal slaven zagovornik. Filmska umetnina v stilu nepozabne MAZORKE
»Zagovornik ima besedo«
Ileinrich George, Carla Rust, Rudolf Fernan. Mnrgit Symo. Kari Sehoubock PREDSTAVE: ob 47 in 19.15!
Po kratki in mučni bolezni nos je za vedno zapustila, previdena s tolažili svete vere. naša ljubljena, predraga žena, sestra, svakinja in teta, gospa
Uršula Vole
roj. Homouec
Nepozabna pokojnico leži do torka, 13. junija opoldne na svojem domu, Bohoričevo ulica 8. Pogreb bo istega dne ob 4 popoldne z Žal, kopelice. sv, Jožefa, na pokop, k Sv. Križu.
m
> Ljubljana, dne ti. junija 1444.
Globoko žalujoči: LEOPOLD^ soprog in ostalo sorodstvo.
Umrla je naša ljuba mamica, gospa
Amaliia Macak
roi. Reichman
vdova po višjem finančnem svetniku iu učiteljica v pokoju
previdena s tolažili svete vere,
stara 71 let. Pogreb bo v torek, 13. t. m., ob pol 3 popoldne z Zal, kapele sv. Andreja k sv. Križu. Ljubljana. Loka pri Zidanem mostu, dne 11. junija 1944.
Boža Kmecl, Mana Pilgram. hčerki; Vladimir Pilgram, Edi Kmecl, zeta; Marija Vidmar, sestra; Matjaž, Marko, Alenka, Aleško, Lučka in Janezek, vnuki in vnukinje.
Po mučni bolezni je v 54. letu starosti Bogu vdano dotrpel naš mož, oče, brat in stric, gospod
Jakob Hočevar
brivski mojster
Pogreb pokojnika bo v torek, 13. juni ja, ob 16. uri iz kapelice zavetišča sv. Jožefa na Vidov-danski cesti na pokopališče k Božjemu grobu v Štepanji vasi.
Ivanka, žena; Rado, sin; Lojze, Ludvik, brata; Marija, Kristina, sestri — ter ostalo sorodstvo.

ŽOGA SREČE
Kakih trideset korakov dalje se je podeželska cesta cepila. Plotovi so izginili in so se prikazali obrisi majhne podeželske graščine. Anton je pravkar ugibal, eli naj se obrne nazaj, saj je bil prehodil že precejšnjo pot iz Stettina, kar je bilo nenadoma konec pomirjujoče nočne tišine: počil je strel iz samokresa, ki se je elobno razlegal vsenaokrog
Hofer se je silno zganil, toda že v naslednji minuti so se mu živci opomogli od presenetljivega vznemirjenja in je stekel naprej v smer. od koder je bil slišal pok strela. Strel je očividno prihajal iz ene od sob v graščini, ki jo je vide! pred seboj v majhni razdalji od ceste. Hitro je odprl vrata in stekel po široki vozni poti. Ciradič je bil v temi, toda iz ene od sob v prvem nadstropju so se čuli glasovi nekakšne borbe. Ne da bi se ustavil in pomislil, kakšne posledice bi Utegnilo imeti to zanj samega je Anton začel plezati po debeli ovijalki, ki je obdajala sprednjo stran stavbe Nepovabljeni gost — mislil je, da gre za poskusen vlom — je bil brez dvoma uporabil
isto pot, da je prišel v hišo. Zato je hotel tudi on storiti isto. Ovijalka mu je nudila dobro oporo, in ker je bila hiša nizka, je kmalu priplezal do kraja, odkoder je lahko z roko dosegel okenski prizidek. Okno je bilo odprto, pa se je povzpel v sobo, kjer se mu je nudil presenetljiv pogled. Soba je bila temna, toda v mesečini je videl meskiranega možaka, ki je skušal izviti samokres iz roke dekleta, ki je bila prečudno lepa, kakor je Anton celo pri tisti negotovi svetlobi dognal.
IV. poglavje Mina Mayerjeva
Orisi telesa maskiranega vlomilca so se zdeli Antonu nekam nejasno enani. Vendar ni obstal, da bi razmišljal dalje, saj je bila v tistem trenutku njegova največja želja ta, da bi čutil »stik« svoje desne pesti s čeljustjo tistega lopova. Ko je planil naprej, je prevrnil stol, in hrušč je preplašil oba, lopova in dekle, ki ga je tako pogumno skušala zadržati Dekle je morala trenutno omahniti, kajti
vlomilec jo je pahnil od sebe, v istem trenutku pa je z desnico divje udaril po mladeniču, ki ga je bil motil v njegovem poslu.
Anton je v svoji vnemi priletel naravnost v udarec. Samega je navdajala taka morilska besnost, da 6e nemara še potrudil ne bi bil, da bi se umaknil udarcu, tudi če bi ga bil videl, da prihaja nanj. V svoji borbenosti je skušal vrniti udarec z udarcem. Toda ko se je tako slabotno trudil pri tem, se mu je stemnilo pred očmi in se ni ničesar več spominjal.
Ko sc je zavedel, se mu je nudil še bolj presenetljiv pogled kakor takrat, ko je prvikrat pogledal v to čudno hišo. Telo mu je slonelo na tleh, glava pa mu je počivala v naročju lepega dekleta. Ko se je sklanjala čezenj, se mu je v glavi polagoma posvetilo, da je bila isto dekle, kl jo je bil skušal rešiti. Ob spominu na to je zastokal.
»Ali vam je zdaj bolje?«
»Imenitno, hvala. Toda, kakšen strašanski bedak sem! Kje je človek s krinko?«
Znova je zastokal, ko se je domislil, kako klavrno se jc bil izkazal
»Izginil je. Prestrašili ste ga, Kako je planil skozi okno, kakor bi ga bila zares ustrelila, namesto da sem to pred nekaj minutami samo poskusila! Ta človek j» bil zverina in še malo mi ne bi bilo žal,
če bi bil odnesel s seboj spomin samokresa mojega očeta.«
»Povedati vam moram, kako sem prišel sem,« je rekel Hofer.
Dišeče soli, ki mu jih je ta pogumna in prisebna dekle držala pod nos, so ga bile dodobra poživile in se ie, razen majhne bolečine na koncu čeljusti in rahlega brnenja po glavi, popolnoma dobro počutil.
»Jaz sem,« je začel, pa je nenadoma umolknil in mehanično vzdignil roko. »Videl sem tisti avto, ki se je ustavil v senci plota, kakih trideset korakov od vhodnih vrat te hiše,« je pojasnjeval. »Če bi bil le vedel, da čaka avto tega možaka z dramatično masko, bi bil najprej z žepnim nožem prebodel vse obroče, nato pa še vozača odpeljal Vsaj skušal bi to storiti,« je pristavil nenadoma ves zmeden. »Ker pa sem napravil tako zmešnjavo .. .«
»Pravkar sem se vam hotel zahvaliti,« je dekle toplo odgovorila. »Če bi ne bili tako strašansko vneti, ko ste mi hoteli pomagati, bi bili videli pest tiste zverine in bi se ii bili lahko izognili. Toda pravili ste mi, da ste slišali strel, ali ne?«
»Res ie,« ie odvrnil Hofer pomirjen Obšel ga je povsem nerazumljiv in izreden občutek Dozdevalo se mu je, kakor da bi bi! že star znanec tega dekleta.
»Šel sem mimo hiše in sem slišal pok samokresa,« je rekel. »Mogoče ie bila ve-
DOTRPEL JE PO DOLGI IN TEŽKI BOLEZNI NAŠ ATA
BEDENGČ ANTON
POSESTNIK IZ BICJA j PRI GROSUPLJEM
POGREB BO DNE 13. JUNIJA 1944 ob 10 DOPOLDNE
IZ BICJA V ŠT. JURIJ. LJUBLJANA, 12. JUNIJA 1944.
ŽALUJOČI: ANA, ZENA; TONE, SIN; TONČKA, MARIJA, ANICA IN TINKA, HČERKE; URŠULA, SESTRA; MICKA, NEČAKINJA - IN DRUŽINA ALOJZIJA BEDENCICA
UPRAVA OBČINE ŠT. JURIJ pri Grosupljem
sporoča žalostno vest, da je dne 11. junija t. 1. po dolgi bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl v Ljubljani gospod
Bederccic Anton
posestnik iz Bičja 6, bivši član uprave in župan občine Št. Jurij pri Grosupljem, predsednik Hranilnice in posojilnice itd.
Pokojnik je bil pripeljan na svoj dom. — Pogreb bo v torek, dne 13. junija, ob 10 dopoldne na farno pokopališče v
Št. Jurij pri Grosupljem. Za občane zelo zaslužnega pokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominu.
lika predrznost — a takrat nisem mislil na to. Samo domneval sem,«da utegnem že kako pomagati. Kakar vidite, sem uganil, da je bil vlomilec. Odprl sem vhodna vrata in slišal, da je od tega okna prihajal glas nekake borbe. Ovijalka je bila videti dovolj močna, pa sem se kar povzpel navzgor. Veliko bi dal za to, če bi bil ta lopov zdajle v tej sobi!«
Ko je izgovoril besedo »soba«, se je ozrl okoli sebe To je bila očividno zasebna soba tega dekleta, in stene so takoj vzbudile njegovo pbzornost. Od stenskega opaža do stropa so bile pokrite s fotografijami — slavnih športnikov. Celo pri tako bežnem pogledu, kakor mu ga je dovoljevalo dobro vedenje, je Hofer lahko spoznal več slovitih nogometašev in rokoborcev.
»Kaj pravite o moji mali galeriji?« je vprašalo dekle.
Anton se je obrnil in io ošinil z dolgim pogledam Dekle — zdaj 'e bila prižgana električna luč, — ie bila najlepše bitje, kar jih je bil kdaj videl Gosti tizianski lasje so se ji ohlapno ovijali okrog vratu Čut nevarnosti -e je bil po vsej priliki že ublažil, in zgolj prijetno vznemirjenje, zakai lica so ii bila zardela, oči pa so se ji iskrile. Bila so to lica, ki jih je ogrelo sonce, predelal veter in dež, in lepe. izrazite oči so v njem vzbudile vtis kak^r da gleda v jantarjeve jagode
Ftti »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno, Joie Kramari« — Herausgebei. lz jatelj: Ini Jo4* Sodja — ScbrlMeitet, urednik; Janko Halnei,