ru« P* l u jouuUk" Su«U7» »nd HolMi*J** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški la apravallkl prostori: j M67 South LavadaU Ava. Offtae af PuUlaatlaai M67 South Laendal« Av«. Telaphon«, Rockw«U 4004 5^YBARXXm Ce«u. llata j« 96.00 —--'»»"I »•. »»M. »t Um M^Mm UM-* uadar tka A«t «f Onim, « Mtnk I. Uit. CHICAGO, ILL., TOREK. 7. MAJA (MAY 7). 1940 Subacription 90.00 Ye«rly ŠTEV.—NUMBER 9» BOJNEl^^ zavrnila ameriško noto Acc«ptaace for mailing at apeeial rato of poiUf« provided for ta «*ctton 1108, Act of OcU 3. I01T, authorlied oa Jana 14, 1011. Jrci/fl otvorila novo ze-leznico UBANJE TURŠKE-CA VOJAŠTVA Alene, Grčija, 6. mnjn.—KrnU da ni grškega kabineta b včeraj otvorili novo železni-! po kateri se bodo lahko vo-i angleške in francoske čete, IK bodo zavezniki odločili za »nje vojaštva v Solunu v iju raztegnitve vojne na »vzhodno Evropo. Ta želez-spaja Solun z gornjim de-Strume in 8 Sofijo, glavnim Mtom Bolgarije. V zveri z otvoritvijo nove že-ipice krožijo govorice, da se odo angleške in francoske čete Bilu izkrcale v Solunu. ^Do-ej se še ni pokazalo nobeno aroenje ne v Atenah in ne v otonu. da grška vJada pričanje prihod zavezniških čet v rojo luko. Grški ribiči ki ao ae nrfli v luko, pripovedujejo, da »videli več angleških bojnih idij na Egejskem morju m v [litini grškega obrežja. Vae balkanske države zaskrb-eno opazujejo razvoj dogodkov uhodnem Sredozemlju. Grči-k, kikor njene sosede, Še vedno p, da bo ostala nevtralna, mo pa »e mrzlično pripravlja obrambo iz bojazni pred na-idom Premier Metaxae je pmril avoje rojake, da je si-haeij* kritična in da morajo ■ti pripravljeni na boj za obra-Ir neodvisnosti dežele. Grčiji Rti največja nevarnost s stpa-IItalije. Ako bo Mufcsollni atoli v vojno na strani Nemčije, edo sunek čutile balkanske dr-iv«. Ali bo udaril po Grčiji aii i po Jugoslaviji, svoji sosedi ■ leveru, še ni gotovo. TO bo ukazala bodočnost. Ako »e bo vojna raztegnila l Balkan, je Solun in njegova ika ob Egejskem morju naj-dj ugodna točka za izkrcanje ■fleških in francoskih čet. Grli vlada je zanikala poročila, i j« sklenila tajni sporazum z "flijo in Francijo glede izkr-toj« njunih čet v Solunu. Obe rhvi sta dali Grčiji garanci-t da bosta ščitili njeno neod-in integralnost. Crtija ima tesne prijateljske J» i Jugoslavijo in Turčijo. P^nja je zaveznica Anglije in Rncije. Bolgarija, soseda Gr-J. »i lasti del Macedonije, toda i i me»< turško grški me-P Koncentracija turškega voja-J «i« v soglasju z željo Velike f™n'j* in njenimi načrti M*Kari Clodius, nemški eko-PJju veščak, in angleški po-Hughe Knatchbull-Huges-P "HibiU Bolgarijo. Kakšne je stivil prvi Bolgariji ■J« l>ridobi na svojo stran, n ■**>. Angleški poslanik je ba-rjljubil poHojilo Bolgariji in V 'V0 Ksejnkega morja, če F*0tlovala z Veliko Britanijo. JUoelavija ne mara "bolni W *»rrad. 6 maja. - VUula je r U nemški apel. naj dovo-^ \detelo 10.000 "konva-. zaeno pa je izjavila, ^Pn^vljana sprejeti 1 Z* pod petnajstim 'Etični krogi H^mn,!,. d. je Nemčija iiil1' •• j* Ogr- P° Dokumenti, iz katerih je razvidno, da so agentje nacijake delavake stranke, ki je znana v Nemčiji kot NSDAP, aktivni v Urugvaju, so bili izročeni obrambnemu ministru, se glasi tu objavljeno poročilo. Cilj nacijske organizacije je ustanovitev nemške manjšine v Urugvaju alične onim, ki ao slu-žile kot pretveza za Hitlerjevo agreaijo v centralni Evropi. Dokumente šta zbrala policija in Hugo Fernandez Artucio, profesor na državni univerzi. Hitlerjevi agentje v Urugvaju so odgovorni za nedavno naznanjeno "revizistično" kampanjo. Ta je bila označena za totalitarno revolucijo v procesu formiranja. V Uragvaju živeči Nemci morajo pod pritiskom Hitlerjevih agentov podpirati Nemčijo. -Vladne avtoritete zasežene dokumente postopanja proti onim govorni za Širjenje nacijskih aktivnosti in propagande v Urugvaju. Več Nemcev je bilo že aretiranih na obtožbo protivlad-nih aktivnosti. ogrska vlada zatrla spionsko organizacijo Dvetto oseb aretiranih O obmejnih mestih ZUNANJI MINISTER SVARI SLOVAK IJO Budimpešta, Ogrska, 6. maja. — Ogrska vlada je naznanila za-trtje velike špionske in propa-gandistične organizacije, katere Člani so bili v službi Francije in sovjetske Rusije. Ti so bili najbolj aktivni v bivših čehoslova-ških pokrajinah, ki so prišle pod ogrsko kontrolo. Tu poročajo, da je bilo okrog 200, članov špionske organizacije aretiranih v zadnjih dneh v Kassi, Ungvaru, Munkaču in drugih obmejnih mestih. Člani nemške tajne policije so dali ogrski vladi informacije o špio-nih, nakar je bil odrejen lov. 'Poročilo o zatrt ju špionske organizacije je povezano s vestmi o neobičajnih nemških vojaških aktivnostih v Slovakiji, nemškem protektoratu, in zbiranju sovjetskih čet v bivših poljskih krajih in ob Ruteniji, bivši Čehoslovaški pokrajini. Ruske čete, ki so se borile na finskih frontah, so bile premeščene v te kraje. Poročila, ki pa še niso bila potrjena, se glase, da ima Rusija armado 150,-000 v bližini ogrske meje. Med Ogrsko in Slovakijo se opaža trenje. Ogrski zunanji minister Csaky je obdolžil slovar ško vlado zatiranja ogrske manjšine in izjavil, da je Ogrsko t*, minila potrpežljivost. Slovaški letalci so zadnjo soboto metali letake med prebivalce v Kassi z besedilom: "Slovaki, dan odrešenja je blizu! Bodite pripravljeni. Hitler je z nami. Naša junaška in slavna armada vas bo kmalu rešila izpod ogrskega jarma." Pri nekaterih špionih je ogrska policija našla načrte arpad-ske trdnjavske črte, katero je Ogrska zgradila ob rutensko-ru-ski meji. Ako bi Rusi zdrobili to črto, bi se jim odprla pot preko Karpatov v podonavsko kotlino. Na radiopostaji v Moskvi se večkrat oglašajo govorniki s pozivi za Rutence, naj osvoje vseslovenske ideje. Domače vesti Cikaške novice Chicago. — V South Chicagb je zadnje dni umrl Frank Cerne, star 76 let in doma od St. Jerneja na Dolenjskem. Bil je član društva 8 SNPJ in star naseljenec. Zapušča družino. — Te dni je umrl Antšn Kadanovič, star 54 let in doma iz Artičev pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem. Vesti is Clevelanda Cleveland. — Une 4. maja je umrla Katarina Nahtigal, roj. Bradiš, stara 68 let. Tu zapušča hčer, v Pueblu, Colo., pa brata. — Družini Jos. Smajdek je umrla sedemletna hčerka Helen,..ki zapušča poleg staršev dva brata, štiri sestre in staro mater. — Ana Barbič, šena Fr. Barbiča, dopisnika Proevete in gl. porotnika SNPJ, je bila Š. t. m. operirana v Women's Hospitalu, Člani ji žele hitrega okrevanja. — Edvvard A. Zajč (Seitz), predsednik društva fcttugglers SNPJ, je kandidat za državnega poslanca na demokratski listi pri primarnih volitvah. Odlikovana dijakinja Oaksville, N. Y. -r- Anne Jio-har, slovenska dUakinJ*> ki se nahaja v zadnjem semestru Etni ira Collegeja, znane državne višje šole, je v častnem seznamu najboljših učenk, ki so se odlikovale v prvi polovici tega Semestra. Čestitke! francozi odbili koketira naskok na svo-2 naci>sko nm">° je pozicije «r Proteat proti bombardiranju francoeke šteleznice Pariz, 6. maja. — Francoska vlada je naslovil« novo noto Ja* ponski, v kateri ostro protestira proti bombardiranju železnice Hanoj-Kunming v južnoza-padni Kitajski po japonskih letalcih. Francoski poslanik Ar-sene Henry v Toki ju je izročil protest japonski vladi. Ta železnica, ki jo kontrolirajo francoski interesi, vodi iz francoske Indo-kine v kitajsko provinco Junan, Japonski letalci so jo že večkrst bombardirali in s tem izzvali proteste s strani francoske vlade. Japonci so na prejšnje proteste odgovorili, da je bombardiranje upravičeno, ker Kitaj* tka dobiva po tej železnici, orožje in bojni material iz Indoklne. Operacije na zapadni fronti obnovljene NEMŠKA LETALA SEJEJO MINE Pariz, 6. maja. — Vrhovno francosko - angleško poveljstvo poroča, da so bile nemške čete vržene nazaj s velikimi izgubami i h ) napadu na posicije francoskega vojaštva v več krajih zapadne fronte. •Nemci so uprizorili več naskokov na francoske posiojan* ke v gozdovih v dolini ob reki Saar, kjer se ta obrača proti franciji. Drugi naskoki so bili uprizorjeni na francoske potici-je v sektorju med rekama Ren in Moselc;. Siguai za naskoke Je dalo nemško topniško bombardiranje. Vojni urad je izjavil, da je bila trdnost francoskih pozieij demonstrirana v nemških napadih. Ali so bili včerajšnji nisko-ki znamenje, da se Nemci pripravljajo na vfeUko ofenzivo na zapadni fronti, ni znano. Dve nemški vojaški kompanij! sta utrpeli velike isgube v napadu na francoske pozicije ob robu gozda v bližini reke Blies. Topniško bombardiranje in streljanje strojnic sta spremljala nemški naskok, kl pa je bil ustavljen predno so se Nemci približali francoskim pozicijam. Koliko Nemcev je bilo ubitih in ranjenih, ni znano, ker so od nesli s seboj trupla ubitih vojakov, ko so ee morali umik-nlti. Bruselj. Belgije, 6. maja. Nemška letala polagajo mine v Rokavskem zalivu. Tako Je poročal pilot belgijskega poštnega in potniškega letala, ki je bil na poti iz Ostenda v Folkestone, Anglija. Pilot se je vrnil nazaj v Ostend, ko Je opasil nemška letala. • * Detet ubitih na turiki svatbi Istanbul Turčija, 6. maja. — Deset gostov je bilo ubitih in 20 ranjenih, ko je eksplozija poru šila hišo neveste, v kateri se je vršila svatba, v bližini Istanbu la. finančno — x.. S študirajo a stališča ki ao od- S t ali nove knjige imajo milijone čitateljev Moskva. 6, maja. — Pravkar objavljena statistika kaže. da so Stalinove knjige izšle v 274,-600,000 izvodih. Leninove pa v 127,600.000 izvodih od boljšs-viške revolucije l. 1917. Od zunanjih pisateljev je na prvem meatu De Maupeasant. čigar dela so izšla v 3.000.000 izvodih. Za njim pridejo Vlctor Hugo. Charles Dickens. Henri Barbu*-ae ln Roman Rolaind Ruelu dnevniki Imajo «8.000,000 naroč-, ni kov. _ _ _ jtšmmmm* Zaprl a pel. Sovjetske čete ob meji Bukovine Bukarešta, Kumonlja, 6. maja. — Kljub uradnemu zanikanju, da je feldmaršal Goering, nemški letalski minister, imel tajni sestanek s kraljem Karolom v Lapušni, Transilvanija* govorice o obisku nočejo utihniti. Na tem sestanku-sta baje kralj in Goering govorila o bodočnosti juž-novzhodne Evrope. Drugo poročilo, kl pa še ni potrjeno, se glasi, da je nemški general Tippleskirch obiskal Bukarešto zadnji teden, kjer je konferiral s rumunsklml voditelji. Is Bukarešte je odpotoval v Sofijo, Bolgarija, in od tam v Belgrad, Jugoslavija. Zunanji diplomatlC-ni krogi spravljajo ta obisk v steso s koncentracijo ruskega vojaštva ob Bukovinl, Ta obmejna točka je najbolj priprav-na sa pohod ruekih čet v Rumunijo, dasi t)i v tem momentu v interesu Nemčije sovjetska invazija Rumunije. Rumunija se še ne boji sunka s strani Italije. Mnenje prevladuje, da Je Jugoslavija bolj v nevarnosti italljanakega sunka kot Rumunija. Ako bi imela Rumunija-hMrati glede garancij proti Rueiji, bi se obrnila raje na Nemčijo in Italijo nego na savesnike, čeprav bi morala plačati visoko ceno. Polom savesnl-ških vojnih operacij na Norveškem je ubil zaupanje, da bi mogli Anglija In Francija priskočiti na pomoč Rumunlji, če bi postala žrtev agresije a katerekoli atrani. Nacijska invazija Anglije blizu? Napoved italijanskih krogov Rim, 6. maja. — Giovanni An-saldo, urednik Usta II Telegrafe, glasila zunanjega ministra Cia na, je v svojem govoru po radiu napovedal, da bodo Hitlerjeve čete čete Invadirale Anglijo. "Vse kaže, da čas, ko bo nemška oborožena sita udrla na an gleško ozemlje, ni več daleč," Je rekel Ansaldo. "Pogoji sa tak vdor niso bili nikdar prej tako ugodni kot so sedaj. Napadalci razpolagajo s tehničnimi in dru gimi sredstvi in udarec, kl ga Je nameraval Izvesti Napoleon proti Angliji, bo ponovljen." Anaaldo nl omenil v avojem govoru bodoče italijanske politi ke. Isjavll je le, "da mora Itali ja priti iz te krize a poravnavo starih problemov neodvianoatl in kot močna država." Uatl In fašistični krogi- še vedno svarijo Veliko Britanijo in Krancijo proti isvajanju moč nega pritiska na Italijo s kon centracijo svojega bojnega bro dovja na Sredosemskem morju. Tipične Izjava Je ona, katero Je objavil list II Messaggero, k pravi: "Odločitev seveznlkov na« ne vznemirja, ampak če ta pomeni napadalne cilje, bo dobila odmev v Italiji. Ze zdaj lahko rečemo, da bodo demokracije doživele nov in strahovit poraz." Znanost tehta učinkovitost nove sile Chicago. 6 maja. — Ali bo pravkar odkrita snov, kateri so fiziki na universl Columlilji da li označbo U-2M, znižala vse do slej snane vire sile ns status i grače, J« vprašanje, o katerem razpravljajo znanstveniki, 7M-njo soboto Je bik* objsvljenn poročilo. ds so zusnatvenikl izločil kemično snov iz ursnljs, ki pr«d ntavlja »lino. energijo Deset funtov te snovi predstavlja nergijo A0.000.000 ton premoga, eden funt pa energijo 3,000,000 funtov gasoltns. Vprašanje, kako upreči to ailo, ds bi sltišils človeštvu, še ni rešeno, lana norveškega kabineta dospela v london Vaina konferenca z an-gleihimi voditelji KONTROLA NORVEŠKIH PARNIKOV l.ondon,~C~maja. — Angleška n francoska strategija v norveški kampaiKii bo predmet disku-zije danes, ko se bosta oglasila v uradu sunanjega ministra Ha-ifaxa dr. Halvdan Koht, predsednik norveške vlade, in pol-(ovnik Rirger Ljunberg, ki sta sinoči tajno dospela v London. Oba ata se pripeljala v neko škoteko luko na angleški bojni adji in potem nadaljevala pot v x>ndon. Njun prihod je bil naznanjen sinoči. Norveška državnika bosta tonferlrala tudi s premierjent C h a m h* r I a i n o m, morna-ričnim ministrom Churchillom n drugimi člani angleške vlade, s Londona bosta odpotovala v 'arIz, kjer se bosta sestala a 'rancoekimi voditelji, V Londo-tu ae bo vršila razprava glede tontrole norveške trgovake mornarice. Koht in Ljunberg ata dala rasumetl, da bodo kapitani norveških parnikov lojalni m-vesnlkom, če bo norveška vlada dobila sagotovllo, da lahko računa na njihovo pomoč. Obramba severne Norveške Je nujna. Premier Koht Je v svojem govoru po radiu apeliral na norveško ljudstvo, naj Mupa saves-nlkom. Dejal ja, dajK> obljubili vssstmnsko pomoč Norveški ln njih ponos in čaat sahtsvnta Is-polnltev obljub. "Borbe n naše strani se mora nadaljevati," Je rekel Koht. HNlhče ne more pričakovati, da bi Nemčija podelila neodvisnost Norveški no sedanji vojni. Ona Jo bo obdržala pod svojo kontrolo in sedela jo bo Ista u»oda kot Je Avstrijo, Ce-hoslovaško In Poljako. Prišel bo čaa, ko bo Norveška pognala nemške čete a avojega oaemlja. Norveška občdtl grozote vojne, kl JI je bila vsiljena. Videl aem nemške letalce, ko ao metali bombe na neutrjena maata in pobijali civilne prebivalce. Pri-sanašali niso ne ženskam In ne otrokom. IsvrŠIII so sločine, kakršnih ne lil storili v Angliji in Franciji." Kritiki:Chamberlnlnove vlade so deloma utihnili. Mnenje prevladuje, da bo premier dal zadovoljive odgovore poslancem, ko se l>o parlament Jutri ponovno sestal v svojem zasedanju, Nemci prodirajo proti Narviku Kirkenes tarča letalskega bombardiranja Berlin, 0 maja —Tu poročajo, da mt nemške čete sačele prodirati 1| Trondheima proti Narviku, aeverni norveški luki, kjer Je sbrana zavezniška oborožena sila. Prvi oddelki ao te dospeli do Mo« j o* ns. Druga vest ae glasi, da Js sn-gleška artiljerlja v pokrajini nad Narvikom dobila o ječanje, toda bitke so famehale. Nemški letalci ao |N>novno napadli z bombami angleške koncentracije, Htorkholm, Švedska, S. maja. _ Nemški letalci ao včeraj bom bardirali kirkenes, norveško me-sto ob Arktiku v bližini finaka-ga petčamakega distrlkta, ae glasi sem do«|ielo poročilo norveške časopisne sgenture. Vrgli eo več bomb. k I pe niso povzročile posebne škode. Druga ves« se glasi, da eo Norvežani ptfrasill Nemce v bitki v dolini Oester 26 milj jutnovzhod mt od Trondheima Dveeto Nemcev je biki ubitih v tej bitki. TOREK. 7 Glasovi iz naselbin prosveta _the knlightenmemt OLAMU) IM Lomni ■I/)VKWK« MAIOORI in skupno; slišali amo tudi duet, kvartet in solospev. Vsi so želi velik aplavz. Rečem, da ao v Clevelandu lahko ponosni na svoje tako lopo izvežbane mlade pevce. Presenečena sem bila, ko sem med njimi videla tudi Vk-torja Veharja. mlajšega aina tukaj dobro znanega sodruga Antona Veharja, ki se je pred več leti preselil v Cleveland. Lepo je, če se mladina zanima za avoj materinski jezik in se ga ne sramuje govoriti., Le tako naprej, Victor in vai ostali. Vaem j skupaj se lepo zahvaljujem za obisk ln na svidenje v Clevelandu 28. julija. Ne smem pozabiti našega pri-j ubij enega govornika Milana Medvedka, ki je v kratkem /času dosti povedal. Tukajšnji rojaki so ga radi spoznali in »u stisnili desnico. Kdor čita njegove spise, ga tudi vsakdo želi apoznati. Od tukaj je odnesel priznanje za svoj govor. Po programu pa se je začel ples in vse se je vrtelo, staro ln mlado in bili smo veseli do rane jutranje ure. (Milem, ne. pozabi oddati mojih .pozdravov, ko skupaj prideva, se bova pa zopet zavrtela.) Mislila eam, da nas bo obiskal omenjeni dan potovalni zastopnik oda Zidanšek, toda aem se varala. CestRam mu in želim vse najbolje ik njegovemu rojstnemu dnevu. Kljub svoji visoki starosti še vedno dela za dobrobit naše jednote in agitira za delavske liste. Oče Zidanšek, ker vaa ni bilo tukaj, se bova na ta račun zabavala in napisala pa v Clevelandu 28. julija, če ne prej. Torej še nadaljujte po začlitani poti. Kar se tiče Barbičevih dopisov o zvestobi psa, je resnica. Naj omenim slučaj, ki se je dogodil 16. marca, ko je bila v rovu na Neffsu eksplozija, v karte-ri je izgubilo življenje 71 pre-mogarjev, kar je čitateljem že znano. K majni je prišel pes, tam čakal im iskal avojega gospodarja. Vedel je dobro, da se je nekaj pripetilo, ker je žalostno cvilH in ni hotel od rova. Ko so začeli prinašati Žrtve iz mejne, je šel za vskkim mrtvecem gledati in vohati, a ko je- videl, da nI pravi, se je žalosten vrnil k rovu. Tam so mu naredili hišico, kjer je čakal svojega gospodarja. Ce ga je spoznal ali ne, ml nI znano. To je dokaz, da je pes bolj »veat svojemu gospodarju kot pa kakšen namišljen .prijatelj. Poznam Žensko v Detroitu, ki je imela malega psička. Ta ji je zbolel in dala ga je takoj v bolnišnico na operacijo in mu najela strežnico. Ko je psiček pogl^ nil, mu je kupHa lepo krsto. Vae to je atalo nad $700. Rekla mi je, da bi bila raje zgubila hišo kakor pa psička, ki je bH izu-čen. Mislila sem si: mi ubog delavci pa še otrokom ne moremo dati take oskrbe kot bogati psom. Toda če človek resno premisli, je pa skoro reanir ca, da je pes bolj zvest človeku kakor pa hinavski prijatelj. — Pozdrav vsem čttftfeljem, ta dopis pa naj bo odgovor vsem, kl me vprašujejo, zakaj sem umolk-i nila. Paala Glogovšek. .m Novice it vzhodnega Ohia Blatne, O. — Ko to pišem, je lap pomladanski dan. Vse se veseli pomladi: ptički fcvrgole svojo jutranjo pesem m te vabijo iz poeteIje, cvetlice poganjajo iz < svežih tal im solata lepo raste, tako da jo bomo v par lepih te-dnihrže lahko jedli. T)ii)i pikriiška sezona prihaja in nam bo v zabavo, taiko da bomo pozabili na delavsko mizeri-jo, katere je dovolj v teh krajih, Naše društvo :i33 SNPJ bo imelo ipiknflf 30. maj«. Igrala bo dobra godba ln prijazno po-strežbo vam jamči <*lbor. Priče-tek ob 2. popoldne. Na naš prijazen hribček »te torej vabljeni vai, da se bomo zavrteli in naše stare fcoeti nekoliko prerahljali. Na istem prostoru bo dne 16. junija priredila piknik okrožna federacija SfoPJ. Dobiček je namenjen za potovanje v Cleveland na ohijski dan SNPJ. Fe-deracijaka seja, ki se je vršila 38. aprila na Boydsvlllu, je bila dobro obiskana. Zastopnikom je naročila, naj ^poročajo na društvenih sejah, naj se vsak član prijavi tajniku, ki želi iti na to proslavo v Cleveland, nakar bo tajnik sporočil federacij-akumu tajniku, koliko jih bo šlo. Potem pa bodo zastopniki ukrepali na konferenci Prosvetne matice, ki se vrši 26. maja pri br. Josephu Skoffu pri Bartomu, če bomo najeli avte ali bus. Ta prualava bo velikega pomena in mislim, da ne bo nikomur žal, ki ae udeleži skupnega piknika na izletniški farmi clevelandskih društev naše jednote. O tem bo gotovo poročal tajnik naše federacije Louia Pav4inich". Zdaj aem se zrrviaJila, da nam je br. Pavllnleh obljubil, da bo pisal v primorskem narečju, če se priglasi 25 dopisnikov." Mislim, da se jih je toliko že oglasilo, njemu pa je menda srce v hlače padlo. Le korajžo, Louis, ker obljuba dolg delal Mislim* da bom razumela, ker sem doma le par ur od 'Pavlinfahevega doma. Preteklo je že 26 let, odkar sem zadnjič videla tiste kraje. Dobro se še spominjam, kako* so dekleta nosila v mlin dve uri daleč v Ilirsko Bietrico. Na hrbtu so imele težke vreče žita, zraven so pa še pletle nogavice. Bile so lepo napravljene: v kratkih, širokih krilih s kratkimi predpasniki, v lepih bluzah in opankah, na glavi pa so imele lepe rožnate rute, nazuj zavoaa-ne. BHe so vezele in rade plesale. Govorile so Istrsko narečje In se pogovarjale takole: "Ti 1 ja čemo poč na tanjac. Marica, Jerica I Katica Čejo donesti svaka jedno boeo vina, jedno par-šuto l številu, je nam zapel krasne slovenske pewml. Obe sekciji, moška in Ženska sta nastopili posamezno PROSVETA mit-m s*. cs msmbbb or ma rauaaa' Delavska zmaga v St. Padu Zadnji torek so bile županake in občinske volitve v St. Paulu, Minn., in kandidat farmar-sko-delavske stranke John McDonough je bil izvoljen za župana z večino okrog 4000 glasov. MčDonough je porazil dosedanjega župana Wllliama Fallona, kl je ponovno kandidiral. Fallon je republikanec. Gornja zmaga dokazuje, da se farmarsko-delaveka stranka v Minnesotl po svojem občutnem porazu pri državnih ln kongresnih volitvah pred dvema letoma spet vrača k svoji prejšnji moči In vplivu. St Paul je znano unijsko mesto, v katerem so delavske unije zelo močne, toda komunistično vrtanje v dobi "ljudske fronte" — katera je daue* srečno za nami — je te unije zelo razcepilo, kakor tudi v Mlnneapolisu in Duluthu, in to je v glavnem povzročilo ocenjeni poraz. Te bolezni je zdaj konec ln delavci ter farmarji v Minneaoti ao ae spet strnili v svoji neodvisni stranki in krenili na ataro pot napredka. Na enak način ae vrača k zdravju deiavaka stranka v New Vorku, ko se je ienebila stali-novake bolezni. Upajmo, da bodo ameriški delavci v splošnem letos pokazali več "com-mon eenaa" — več zavednosti, samostojnosti in demokratičnoeti. Porazi angleških pacifistov Pred nekaj dnevi ao spet bile izredne volitve za poslanca na Angleškem ln spet je kandi-ral pacifist, čigar volilno geslo je bilo: "Stop the war — končajmo vojno Ip sklenimo mir s Hitlerjem r Volilni rezu(tat: kandidat za nadaljevanje obrapvbne vojne do zmage nad na-čljsko Nemčijo je prejel 17,860 glasov, kandidat za takojšen mir — katerega so volili angleški fašisti, pristaši nacijev in njihovi novi prijatelji komunisti -r je pa prejel 2401 glas. To so bile že sedme izredne volitve v Angliji, odkar traja vojna z Nemčijo in pri vseh teh volitvah so zmagali kandidatje, ki podpirajo obrambno vojno. Augladfci volilci, med katerimi ao delavci v ogromni večini, nočejo nič ališati o kakšni kapitulaciji pred totalitarnimi diktatorji. Angleški delavci se dobro zavedajo, da vojna je strašna šiba iti nesreča, ampak še večja in hujša šiba in nesreča je mir v suž-noatl in terorju . ,. Naj ae dotaknem svetlejše točke. Pr«jJ teden, 26. in 27. aprila se je na zaani univJ zi North Weatern v Rvanstonu (čitkaško prJ meet je) vršila dijaška politična konvencij] kar je stara institucija tega vseučilišča, ii kor tudi več drugih po Ameriki. Vrši ae viaH štiri leta, v letu predsedniških volitev, kod jaki zbirajo svoje predsedniške kandidate! več ali manj pokažejo svojo mlado političJ barvo. Te namišljene konvencije — "mod conventions", kaikor jih imenujejo Amerik] — so pravi politični cirkus, toda nič večji cil kua kakor konvencije starih političnih »trud Na njih je dosti kričanja in "buuuanja". vej noma is gole mladostne porednosti. Imajo n tudi svoje vrste vzgojen pomen, ker diju navajajo na politično orientacijo te sli drui vrste, do govorništva [n organizacijskega vd banja. . ^ Tako konvencijo ao aadnjič imeli dijaki i North Weatern*«ki univerzi. Organizirali i se po državah v republikance, demokrate socialiste. Obrnili ao ae na vaško teh siru za govornike, ki naj podajo njih prograaj Demokratska govornika sta bila profesor IM glas s Cikaške univerze (newdealovec in ml stni Ikoncilman) in neki državni poslanec; ri publikance sta zastoja kongresnik Dirkači in illinoiski governeraki kandidat Lyons, socii liste pa Norman Thomas. Konvencije ae j« i deležilo okrog 1600 dijakov, od teh 1067 b "delegati" 48 držav Unije. Kot so mi pravili očividci, takega zbor ovoj še niso videli. Vai govorniki razen Thoma ao bili izvižgani in "buuuani", da sploh nu mogli govoriti. Profesor Douglas je bil gan, ko je priporočal ameriško intervencijo evropski vojni — dijaki niso hoteli ničenaril šati o ameriškem sodelovanju v vojni! Kol Lyons brenkal na republikanske strune, da i brezposelnost največji .problem, za rešitev k terega imajo zdravilo le republikanci, so * •« dijaki v obraz smejali ia kričali z vseh atrn kako bodo republikanci odpravili bre^oa nost. Lyonsa ao ekoro pri vsakem stavk«11 števili z medklici, žvižgi in norčevanjem. * neverni Tomaži so ae obnašali tudi napr« Dirksteinu. . Na drugi strani ao pa Thomasa povsem b" no poslušali tri četrt ure, ko je orisaval suflj stični program in strankino stališče da ^ in mu ob koncu priredili gromovite ovsen«, (Dalja na 3. strani.) Težki dnevi v Jugoslaviji Ameriško čaaopiaje dan za dnevom poroča o burnih incidentih v Jugoslaviji. Oblaštl tamkaj korajžno trebijo nacijske šgione In baje sta bila dva ustreljena v Mariboru. Zloglasni dr. Milan Stojadinovlč, bivši ministrski predsednik in tajni zaveznik Hitlerjev, ki se je hotel obdržati v sedlu z volilnimi goljufijami na debelo, toda goljufije so le bile predebele in ao ga vrgle s krmila, je bil interniran v samotnem kraju v južni Srbiji; njegove domače pristaše tudi zapirajo, tuje priataše pa gonijo iz države. <• Peta kolona v Jugoslaviji je proporčno tako močna kot je v Belgiji, Nizozemski in ftvicl. V LJubljani in Mariboru je nekakšna centrala pete kolone; tamkajSto že odkrili zaloge oroftja in streliva, a koliko je še skritih - in neznanih teh zalog po Sloveniji,, ne ve nihče — razen špionov iu domačih izdajalcev, ki jih Čuvajo. Poročila se glase, da no na italijanski strani meje na Notranjskem mrzlične priprave; italijanski vlaki no tako asipoaleni z dovažanjem topov, tankov, streliva in čet, du nimajo čaaa za prevažanje nemškega premoga preko Slovenije v Italijo. To kaže. dn bi Musaolinl rad "zaščitil" Slovenijo in Dalmiu ijo — pred kom? Pred Hitlerjem ali Stalinom ali pred angleškimi ter francoskimi "imperlallatCT Prišla je vest, da no Ljubljančani izzivali Mussoiinija in Hitlerja — zahtevajoč v letakih Primorsko in npodnje Koroško zn Jugoslavijo. Najmanjšega dvnmn ni, dn no tt letaki. če so sploh bili — bili podtaknjeni ml faši-atov ln nacijev. Igra iz Sndeteke, Poljrfie, Finske ae ponavlja • • l ' ( Jugoslavija je menda priznala Sovjetsko unijo in poslala trgovinsko komisijo v Monkvo; to ee Je baje zgodilo na pritiak lt lWlirs. od t Dni Je e andnji kolonij Vabilo Milanu Medveiku Mlhraukee. — Br. Milan Medvešek iz Clevelanda je ailno radoveden, ali je reanica, Kar aem pisal o tukajšnji ječi ali ao samo norce brijem. Povem ti*. Milan, da je skoraj vse reanica. Nič hudega ni* Tukaj je nekaj alKne^a kakor pri vojakih v starem kraju: diaciplina, hrana, delo, redp ne spalne ure itd. Raslike je le toliko, da si pri vojakih moral iti sam po svojo menaio in sam pomiti posodo, tukaj so pa strež- j niki v belih uniformah, kakor v najboljših hotelih; in tudi godba igra opoldne in auačer pri obedovanju. Torej, Milan, ako si res tako potreben počitka, kar pridi semkaj v Milvvaukee, bodisi g svojo karo aH drugače. Nato vzemi bartendarsko I Scen so in malo okajen vezi s svojo "Uzo" pa ti garantiram, da ne boš dobil manj ko SO dni. Tako se boš lepo spočll in tudi dostf naspel, zraven pa še napisal kakšno povest. katere čitatelji Prosvete zelo pogrešamo. S seboj pripelji tudi svojetfa kolego Barbiča. da bo malo "štritkaro poronal" po naši National ava.. ki v aaši naselbini igra isto vlogo ko pri vaa St. Clair. ' V mojem zadnjem dopieu aem našega dopisnika L. Ambroaiča malo preveč ia žilico potlpal. Naj mi torej oproeti. ker niaem vedel, da je še tudi on ekaail ti-t (Dalje na S. strani.) - 1 Dalje Is prvn keM»e.> koder aa vae mogoče načine pritisk:. foelavljo, da je strah. _ , Razume aa, da vae ta in še mnor^ razburja ljodi v JufoaUviji, deU in povzroča glavobol vaem odgovornih Ijem. JotoaUvija Ja ie mj^K - kakor je Belgija. HoleadU«. ■■ ftvedaka. Ubogi naši ljudje taaUai Voditelji M«il|e kanadskih mornarjev na konferenH. ki )0 Mla sklicana po danegl B delndajakri glede končanja ntavke. odvedli v za-v Radeče, »reškega ovice starega kraja Jf Slovenije denarja na Vrhove« Isdeiah 29. marca. — MHičn« Covo ki je uro hoda od; Pod Radeč v smeri proti - je doživela z vso oko- ednisenzacijo^kakršnani v analih kriminalnih de- ' Dolenjskem. Od ust do samo govorica o ponare-ih denarja, ki so razpredli j tako širokopotezno, da se-niihove niti v rame kraje, Pa v Maribor in Za-' l zadevo se peča poleg ■ ih oblasti v Radečah policija v Zagrebu, Maribo-, Ljubljani. , dni je prejela radeška ižka postaja brzojavko od tojništva mestne policije iz u da so tamkaj pod ponarejevalci 500-dinar-bankovcev: Majcen Franc, j Anton in Gnašič Anton, ili so, da je Majcen name-I ponarejati denar pri ne-posestniku na Vrhoven* pri - h. Pri hišni preiskavi pri iiu so našli tudi naslov Jo-Majhenca, posestnika na vem 21 pri Radečah. gideški komandir Cečko Fra m je takoj podali s patruljo Vrhovo ter v prisotnosti dveh c Vrhovega pričel preiska-Niti Majhenc Jote niti »nje i oskrbnica Zimšek Fanika njena 21-letna hčerka Zofka vedeli za ime Grašiča An-Zatrjevali ao, da jim je to popolnoma neznano. Orož-j «o najprej preiskali vee po nato pa so šli na pod* ie. Ker niso dolgo našli ni sumljivega, so 'hoteli že Slednjič so zagledali za ho ploščo z negativnim odti-petstotaka, takoj za tem se ie velik kovčeg, v katerem il specialen fotografski apa-dalje aparat za osvetijenje «petimi žarnicami, aparat »tuširanje, priprava za reza-4>apirja, 40 dobro izdelanih (jev za ponarejevanje 800-ih bankovcev, razne ke-so shranjene v ne-fcah, barvni evinčmi-iti. Pri drugi preiskavi so i 9 kg fino narezanega, po-uatrezajočega papirja za otake, več so pomagali tudi pri gašepju samem. Ogenj je povzročil po doseda njih ugotovitvah kratek stik, zaradi katerega ee je vnel raztreseni In naglo vnetljivi bombažni prah, tako da je ogenj v hipu zajel erednji stroj, dolg približno 28 metrov, in nato že je 20 družin s sktpno 81* člani. Podklošter se je cb njihovem prihodu ode I v selen je in zastave, pevci so j »i pozdravili a nemško pesmijo, vodja selitvenega urada v Celovcu dr. Starzacher in župan Klausnerpa sta jih pozdravila s kratkima nagovoro-ma.'V Beljaku je izseljence sprejela godba SA, namestnik pokrajinskega vodje Kutechera pa jim je v svojem govoru obljubil, da jim bo domovina skušala pripraviti čim lažje življenje. (Prvi teden so se nastanili v Park hotelu, nakar bodo odrinili na svoje nove domove. Smihelu pri Pliberku je sosedne stroje. 'Pri gašenju soj bil otvorjen nevogradeni dom delali vsi gasilci pod vodstvom nemškega otroškega vrtca. Zgra podpoveljnika čete g. Ferliča ze- jen je v alpskem slogu in ae na-lo požrtvovalno. te prej je tudi ha j a tik starega šolskega po-sam lastnik iPovh s svojimi de-|slopja. lavci storil vse, kar je bilo mogoče, da se ogenj ni razširil na I tam uvedli obvezno gospodinjsko ostale tovarniške objekte. šolo za dekleta od 14. do 17. leta. 'Po poldrugournem gašenju so Ta šola je vsak torek in petek gasile* ogenj zadušili ter prepre- popoldne. Pouk je nemšfki. Do-čili, da ni bila uničena tudi zalo-1 bršen del pouka obsegajo telo- PKOŠVgTI Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s S. strani.) ste dobrote, in sicer prej nego jaz. Zelo me je aanimal potopis br. Franka Bolhe iz Akrona, ali še bolj me zanima potopis njegovo hčerke, ki tako natančno in pravilno opisuje slovenske kraje. (Posebno me zanima opis Ljubljane, v kateri sem preživel tri moja najlepša mladostna leta, ko sem bil tam pri vojakih. Vse priznanje takemu slovenskemu dekletu. Joe Widmar, 16. O tem in onem Imperial Pa. — V zadnjem Kakor poročajo it Smilila, soldop;«%kifb" ^^ V ^ ~ '_____.»-Rjaveti 28. februarja, sem zapisa- tovo za deželo, v kateri šivi. Drugi brat je šel na Tirolsko delsti v šume. kjer je po nekaj letih umrl. En brat pa je tukaj v Ameriki še St let in tudi državljan. 1 b Resnica je, da tudi v Ameriki ni vse s cvetjem posuto, toda smo vsaj svobodni; imsmo delavske organizacije in društva in pravico, da lahko svobodno mislimo in pišemo pa čitamo liste, ki nam prinašajo novice iz vseh krajev. Pred par meseci sem čiula v Prosveti dopis, v katerem je. , Annie Vidmar iz Illinoisa o me-1 KE*! ^ uila, da je moja soseda In da je *«terl je unija Amalgamated tlolhing Workera okllrala atavko. nosils v naš mlin. Rekla je tudi, la, da večkrat mislim o nebesih, katere so nam obetali božji namestniki, kakor jih menda še vedno. Ravno je minulo 18 let ga bo*nba^*Jd l^bUa v" m trarv- f vadbi in'drt a danska p^dava-|~Iu »kem predelu prvega naostrop-1 n ja. V Večni vasi je umrla Marija Breznik, ki je bila radi težke poškodbe že 12 let prikovana na postelj. ja. Srednji stroj predilnice je popolnoma uničen, ostala dva pa sta tudi močno poškodovana. Škode cenijo na več ko četrt mi Mjona dinarjev. Hudobo prizadeti tudi mnogi delavci, ker se uničeni stroji ne bodotoogli tako hitro nadomestiti z novimi. petek porodila sinčka v premo-garski naselbini Pleasant Unitu v Westmorelandu. Tistega leta je bila moja spoved končana. Res sem mislila, da je božja volja, da moram roditi otroke. 1 Iz Skooijana v Podjunf pišejo, Sinčka sem rodila 13. aprila da so spremili na zadnji poti 1**22, toda 7. maja je kompani-enega najboljših slovenskih ko- ja nas vse skupaj vrgla na ce- renin, Antona Laknerja, p. d. «to. Jaz sem se takrat zelo pre- Strašna nesreča pri slamorecnici nC5«lje, 81. marca. — Ko je 86-|ffa leta je zastopal narodne tež Kovačevega očeta. Pokojnik je hladila in sem izgubila ves živež bil vedno na svojem mestu. Dol- iz svojih prs, iz katerih je tekla letna posestnikova žena Marija Zajčeva na Svetljunad Celjem v petek popoldne rezala na sla-moreznici, jo je stroj zagrabil za krilo in potegnil k sebi. Potegnilo ji je lase z glave in po-| snelo vso kočo na obrazu, pri čemer ji je odtrgalo nos, ustnice in .eno oko. Vso razmesarjeno so prepeljali v bolnišnico. Koroški drobiž V nemškem delu Ziije, se je te dni pričel prvi tečaj za prejo in tkanje. To je prvi tovrstni tečaj na Koroškem Beljaška občina jc odredila da morajo lastniki neizrabljenih, praznih parcel svbja zem ljiflda za dobo vojne oddati v najem na pridelovanje zelenjadi krme in krompirja. ,V St. Jakobu v Rožu je v visoki starosti 82 let umrl Strde nov stari oče Miha Gabriel. Bil je pravi tip rožanskega kmeta| poštenjaik od nog do glave, priden ko čebela im zaveden narod- kri namesto mleka. Trpela sem nje Slovencev v občini, sodelo-1 grozne bolečine, katerih nI mo-val je v slovenskem pevskem goče popisati, kakor tudi sinček, zboru in bil reden naročnik slo- Ko je bil star devet mesecev, je venskih listov. Pokojnemu župniku Poljancu je bil kot sosed in prijatelj, dober pomočnik in sodelavec. V BHčovsu je priredilo tamoš-nje slov. kulturno društvo na pustno nedeljo v Miklavževi.gostilni pevski koncert, ki je nadvse dobro uspel in bil izvrstno obiskan. (Pri zadnji nabiralni akciji za zimsko pomoč so na Koroškem nabrali čez 100,000 mark (poldrugi milijon dinarjev). Kje so živele prve ribe Prirodoslovce že od nekdaj zanima, ali so prve ribe, bolje sploh prvi vretenčarji živeli v sladki ali v morski vodi. Po lastnem ... .prepričanju bi zanesljivo rekli, njak. Dolga leta je zastopal Slo-1 da g0 prve rtbe žlveie v morju. vence v občinskem odboru in bil To dW]lce rjb, še bolj pa, nnAir i« tet tudi župaT1 ker v morju žive še danes naj- v raznih kadrov nrad K M°* * * '"fthtt ^^ in tudi najenostavnejše v raznin kalibrov, precej življenju zares zaslužil blag ... Kije m bodal. Poleg tega sol JLi^ t ^ , zivaice. razna pisma, ki docela raz- P* „ ui Natančna raziskovanja in na- wajo Majhenca kot soude- j ^^J^l^l I J^i okamenin ******* A nenadoma porušil stari skedenj,1 a ponarejevalcev denarja. ^ je W| ČMa potreben je vsa omenjena trojica popravila, in pokopal pod seboj vna, da ne ve odkod izvirajo domačo deklo Julijano Knaflo-ve za TK)narejanje denar-1 vo ko je krmila živino. Tramov je jo je v trenutku zmečka Jo do smrti. Tudi obe kravi, ki nc Jože je pričel z gladov- gta ^ v hlevu, so morali takoj itsvfco ter od velike sobote | zakiati ker sta bili prehudo po-1 škodovani. Nesreča je Vzbudila | P«^« v okolici veliko sočutja. Med velikonočnimi prazniki je bilo prepovedano običajno stre- tehtal le devet funtov. Povem vam, da se mi je silno smilil, ko sem videla* kako se je mučil. Dobri ljudje so me tolažil^ da nisem obupala nad življenjem. Med temi je bUa dobra žena mrs. Ana Logar, ki me je tolažila, da bom kmalu rešena trpljenja, ker nI mogoče, da bi ta otrok kaj časa živel. Mrs. Lesar ne bom nikdar pozabila in zelo sem ji hvaležna za vse, kar je dobrega storila zame. Ko se da nes snidem z znanci, kl so me poznali pred več leti, se začudi* jo, ko jim predstavim- mojega sina, ki je ravno zdaj izpolni 18. leto in prestopil iz mladinskega v odrasli oddelek društva 106 SiMPJ. Sedaj tehta 180 fun tov. Naj omenim, da je nas kompanija vrgla iz stanovanj, ker je bil štrajk, katerega sem niekoč nekoFiiko opisala v Pro-sveti. Upam* da mi oprostite tist ki še danes verjamete onim, vas biufaljo in obljubljajo nebesa na wonem svetu", sami jih pa na zemlji uživajo. Jaz ne hodim v cerkev, toda živim pošteno, čeprav bolj siromašno. InHto sem dobila državljansko pravico sem tudi obljubila, da bom zve-rib so dva severnoameriška razi- gta državljanka Zduženih držav skovalca napotila do istega zaključka. Ce je okamenina, ki so jo našli, naplavina sladke ali morske vode, lahko doženejo na v katerih živim že 26 let. Men se čudno vidi, zakaj ne nekateri rojaki toliko ogrevajo za st* ro domovino. Ako bi bila deže- Egipt pripravljen na obrambo i- Italijanske ladje ~ iskrcale vojake Alekssndrlja, Egipt. 6. maju.— Vlada je sinoči naznanila, da jo pripravljena na obrambo Egip da rada čita moje dopise in naj se še oglasim. Zal mi je, ker ae jaz tebe prav nič ne spominjam n sploh nikogar, ki je nosil v naš mlin, ker sem bila takrat Še majhna. Oče je umrl, ko mi je bilo tri leta. Kmalu po očetovi smrti pa je mama vse skupaj rodala tistemu grajščaku Iz ! ikrlevga. Slišala sem, da je sedaj tam vse lepo preurejeno, vse na elektriko. Želim* da se tudi sestra Vidmar še kaj oglasi v Prosveti, kakor druge žene. Saj Ita s pomočjo angleških in fran-smo tudi šene potrebne, da se coskih čet proti vsakemu sovraž-zobrazimo; saj smo tudi me nfku. Clanl vrhovnega vojnega enakopravne, pa bilo v društvih sveta so ae sinoči ponovno sesta-ali na volilni dan. Tudi me se U na svoji seji, ko so prišla po-ahko borimo, da bodo izvoljeni ročila, da so italijanske bojne tisti kandidati, ki bodo res Udje izkrcalo na tisočo vojakov delali za delavsko stvar. na Dodekaneških otokih. Ti le Ženam In dekletom priporo- *Uo okrog 400 milj aeverozapad-čam, naj pristopijo k SiNPJ; ka- no od Aleksandrije. tere ste ie članice naše jedng- " V Egiptu se nahaja angleška te, pa vam priporočam, da se armada 60,000 mož. V zadnjih udeležujete društvenih sej In se dneh je dospelo v egiptska pri boste prepričale, da je SN«PJ stanišča v$č angleških bojnih res delavska organizacija. Cl- ladij, Minister narodne obrambe tajte dnevnik (Prosveto, Prole-1 je sinoči izdal inRtrukclje glede tarča tn Cankarjev glasnik In potem ne van j a Aleksandrije in boate spoznali, katera pot nas drugih mest. •'MilitaristlČne pri bo pripeljala do* delavskih pra- prave so bile odrejene nu vsej vic. Mogtie bo kdo rekel, da je črti," sa glasi naznanilo minls-to prepozno, jaz pa pravim, tra obrambe. "Storili Šmo že ko da ni"nič prepozno, še je čas; rake, da odbljemo napad s ka-ako ne za nas, moramo pa gle- terekoli atrani. Vlada pozorno dati za svoje otroke, da ne bodo opazuje razvoj situacije in pri šli iz dežele kakor smo morali | pravljeng je ua v mi v mladih letih po svetu s tre buhom za kruhom. J^ff r^JnVfKI«^ prit*li*vanj* c i je SNPJ. Od našega društva 106 smo se s Tonetom Orlom odpeljali na to aejo br. Frank Augustin, Tone Orel, aeetrs Ma-ry Polšak in podpisana. Z nami je bil tudi potovalni zastopnik Prosvete Tone Ztdanšek, ki tudi Filipimka vlado Manila, Filipini, 6. maja. — V zbornici sprejeti načrt, kl določa kvoto 100 oseb, ki lahko pridejo na Filipinaka otočja letno od poaamesne narodnosti, je vlada odobrila. Protest proti načrtu ki omejuje priseljevanje Ja|>on to pot ni bil brez klobaa. On je I cev In Kitajcev, je bil ^e urudno različne načine: posebno pa poha it katere smo se poslovili v raznih fosilijah. Po najdbah o- Ha-iil nobene jedi. Ka so ga zvečer v družbi oskrb-in njegove hčerke odpeljali I mariborske sodne zapore, je t tako slah, da so ga morali kamgnelih rib, ki ao zelo malo podobne drugi zdi, da je izrodišče vseh rib slad- drugim fosili jam, se ka voda. Tudi iz svojstva oka-menenin lahko marsikaj sklepa-Iz raziskavanj obeh ameri- mladih letih, res toliko dobra kot jo nekateri hvalijo, zakaj nam ni dala kruha, dokler smo bili tam lačni in smo se morali podati po svetu za svojo eksistenco? Imela sem tri brate. Najeta- res srečen, ker ima toliko pri jateljev in prijateljic. Tudi v Syganu sem flišala. ko so ga vabili, naj pride po klobasa; celo v .Pittsburgh ga je povabil njegov prijatelj; Seja federacije je bila dobro obiskana; zastopanih Je bilo 24 društev po 61 zastopnikih. Moram reči, da je bila seja lepa in dam priznanje zastopnikom in društvom, kl spadajo v federacijo. Hvala lepa Članom in Članicam društva 6 SNPJ za uljud-nost in kuharicam za okusno kosilo. Upam In želim, da se v 8y-ganu zopet snidemo 26. maja na konferenci Prosvetne matice JSZ. Anna Gorenc, 106. izrečen v Toki Ju. "na precej zadolženo in mu * več kot mml X i 1,1 VnrnA-imO. IZ razl*SHVHiij I imcm nmju m* "»j—~ * vlak. Star ie okoli SO let I * ^Tli' ških raziskovalcev U. S. Romer- rej« Je sapustll Avstrijo, ko Hvrlntžastiiomači ^ VJ in B. H. Groveja spoznamo Lene še ni bilo na svetu. Videla • trlino" ^r^r^i Tovarno 20 let oskrbuje LbUaz začetkom vojne vzeta iz sklepajo, kako so «aj^smn ri^ •ca m hčerko. Možak je bil | prometa in katerih baterije ni-)bejarmnoževale. hkrati pa so so v strokovnjaški oskrbi. " " * v" tnmep^t^ ^zseljen^v j kovodne ribe. Pozneje so.se pa iz KaSIukeT^Tv Italiji Bilo| ribe razmnožile tudi v morju. Ob tednu (NsdaUevaaJs s I. atrani.) so trajale sedem minut. Bil Je kompleten kontrust. Med govori zagovornikov starih kapital! stičnih strank se Je konvencija zibala od klicev, žvižgov, »arka stičnih vprašanj in dovtipov ull pa "buuuanja". Socialista Tho-masa \m ao dijaki verno poslušali In mu priredili velike ova cije, ker takega govora še niso slišali I Zelo značilen Je tudi rezultat! glasovanja na tej konvenciji predsedniških kandidatih.- Na kempusu sta med dijaki le dva člana Mladinske socialistične ige, ki sta za to konvencljo4or-ganizirala "socialistično stranko" — kot drugi dijaki "republikansko" in "demokratsko". Ma svojo stran stš dobila najboljše govornike med dijaki, kl so teden dni vršili socialistično kampanjo na kampuau in pridobili mnogo pristašev — tudi lepe dijakinje iz bogatih slojev! In rezultat pri prvem gtusova-nju je bil tale: Norman Thomaa je prejel največ glasov! — 305. Republikanski senator Vanden-berg ia Michigana jih ja dubil 244, Dewey (republikanski kandidat) 188 ln Rooaevelt IU. Ker ni noben kandidat dobil absolutne veČine, se je vršilo ponovno glasovanje s sledečim rezultatom: Varulonberg 484 glasov (rezultat posvetovanja k on venčnih "boaaov"), Thomaa 4216. Rooaevelt 40, senator Whoeler 4, zunanji Ujnik Hull 4, Dewey 1 in podpredsednik Garner 1 glas. Tako jš Izpadla prva politična dijaška konvencija v tem letu. Univerza North Western je znana im svoji konaervailvnostl In skrajno buršvazni atmosferi. V njo pohajajo večinoma le sinovi n hčere dobro situlranlh In bo-gatih staršev. (Pennayivanska delegacija, katero so domlnlrale hčere bogatinov, je bila pri obeh glasovanjih 100% za Thomasa dekleta so se menda hotela sneati nad svojimi bogatimi starši 1 Pač neposlušna mladina!) Prihodnjič bom povedal o par incidsntih, kl ssm jih došivel zadnjič na vlaku na poti v Wa-shington in kateri pokaaujsjo, kako Je Amerika zrela za socialistično poslanico In za socialistični program. Politična atmosfera jir popolnoma drugajftna kakor je bila pred štirimi leti. Ce bi socialisti imeli sredstva, du bi med ljudstvo poslali večje število organizatorjev in govornikov ter deželo poplavili s letaki in drugo literaturo, bi bilo socialistično gibanja v razmero-ma kratkem času aopet ns konju. l*oatalo bi dinamična "trs-tja" stranka in drugk in prva. Ampak zdaj Je glavni problem, kako priti na glasovnico v čim večjem številu držav. Stranka potrebuje ljudi, ki ao pripravlja, ni pobirati podpiae in agltlrati zanjp. To bo letoa edina delavska atranka na glasovnici — sta-llnisti so le agentje Moskve. mirne narave, zato je jl|a njegova aretacija po *afc veliko senzacijo. 'Nihče pripisoval, da bi se uteg P*ati h takimi posli. Preis-"" ' » ' • no Vodi dalje. 1 imajo pohie roke f** omenjene trojice so sretirali Zurajs Anto-Vnarij pri Jel*ah in clnlTo-■s ntojčeviča Stjepana iz Za-^ '-lavna družba je vseka " l"*1 ključem. spoznali, da so v silurju In v pra-devonski dobi živele samo slad- sedem let, ko Je prišel na obisk k mami za teden dni. Tedaj se je poslovil In odšel na Nemško, od kjer nam je pisal parkrat, potem pa prenehal. Oženil se Je z Nemko. Ako je Ae živ, je go- *»žar Ho ob 6 Novem mestu ; r»*'t*o. 30. marca.—Oa-v pre- načelo goreti L ___ F« sovom^ega podjetnika ■"»ha Alarmirani gasilci fKihiteli z motorno bris-. i** pomoč ter pričeli briz-štirih cevi v prvo m** tovarne, kjer je in kjer so veliki P» »troji. Bilo je Um tu-'Vdelanega blaga In l^^tljtvega bombaža. Ker r^varn* n, krHttiču treh W je najživahnejšl pro- lilT 0 ^ssilstvu ns po- vojaštvo, ki •"nuj, Vodo PbUki je zaprlo Socialistična kampanja v šolah Chicago, 6. msjs. — Načrt or-ganizlranja socialističnih kampanjskih klubov v višjih šolah "bolj v Interesu vzgoje nego vo-Mtev" Je bil osvojen na včerajšnji konferenci Socialistične mladinske lige, ki se je vršila v ho-telu Morrisonu. "Ts ksmpanja nsj bi demonstrirsla ameriškemu narodu, da je treba rešiti no-tranje probleme, če hoče Amerike zs ščititi mir In svobodo." Je rekel Msynard Krueger, podpredsedniški kandidat socialistične stranke. "Prva in glavna naloga je zaposlitev 4,000,000 mladih ljudi, ki so brez dela." Kon-ference so se udeležili detogntje iz Chiraga In centrslnegs ter južnega dela Illinoisa. lavoljen Je bil odbor enajstih članov, ki l*o vodil kampanjo med dijaki. CeeenMeted ICdta* Ca. v New Vork a. km me te-^■^r je gasilcem I Klika kaše eleklrarske delavce. **** ** kelefctlvnlk pognjsajlk. ***** delo Kazen tega I gkdrira je v zvezi z volitvami glede reprezentarlje pri ljiimi - Norveška hrtov britškega imperializma Moskva, S. msjs. — List *de. ča mornartes, glasi lo ruske po-rnorske sile. piše, ds Velika Britanija igrs nevarno igro v kampanji, kstere cilj je rsslsgnit'v vojne. Ts bo prinesla reene \*> alediee igrakem List Tmd je I V letošnjem Majskem Glasu je kakih 60 spisov in okrog 20 slik. Obsega s platnicami 100 strani. i Zanimivi v njem so podatki is naselbin, o naših klubih, spomini na delo v preteklosti, razprave, satire in črtice. Kakor slovenski, nudi tudi angleški dol raznovrstno gradivo. Tako bo Majski Glas čitatelje zadovoljil tudi v tem oziru. Cona je nizka. 2Sc ma poeameaon iztis. Ako ga še niste naročili, storite to takoj, dokler ne poide zaloga. proletarec 2901 So. Lawndale Avev- Chicago, Illinois Poslovenil FRAN ALBRECHT KNUT HAMSUN Prišlo mi je na misel, ds hočem ubežati, splaziti ae od izvotčka. ki čaka name; stopal aem po ulici docela lagodno, brez bojazni, ne da bi ne zavedal česa krivičnega. Kierulf, ta volnar, ki i* tako sini. List Prosveta stana aa vsa enaka, ss ilasa ali nečlss« M J n sna letno naročnine. Kar pa Osa! šs plačajo pri aacsmests fl* » tadnlk, aa jim te prišteje k naročnini. Tara| aadaj nI viraks. re& •» Hat predrag sa flaae HNPJ. Llat Prosvsts j« vaša Isstsisa s ratevo js v vaa ki drsšlal nakdo, ki M rad iltal Hat vsak dan. Cm liste Frssveta Ja: Za Zdrsi, driave la Kanada.M-M Zs Ocsre In Chicafa Ja,...ITJj 1 tednik Is.............AM 1 tednik In.............J* S tednika la....,.......IN t tednika Is............)" t tednik« Is............1.4« S tednik« Is............"J d tednika Is............ 1.Z0 4 tednik« In.,...V...... f tednikov Is........... sli • tednikov Is........... Zs K vre pa Je»***>*****f • Ispolnita spodnji kapon, priložite potrebno vsste d«a«r|s sli M«« Ord«r v pismu Is si naročite Presvet* Hat, kl Ja vaša lastaiss Po j aani la:—Vselej kakor hitro kateri teh članov pr«n«h« biti čtes 8NPJ, sli la sa pr»s«li proč od d rutin« in bo aahUval sssi tednik, bod« moral Usti llaa Is dotišn« druiine. ki j« tak« »I""* naročena na dn«vnik Prosvaio, te takoj sasnsniU sprsvnittvo i'«* in ,ob«n««n doplačati dotično vsote liste Prosvete. Ako Ut« s« •«">, tedaj mora upravnifttvo snilati datum ss to vaoto naročniku. zagnala v ogenj. Oakala je, da J« papir počrnel in je še črne ostanke razbila z raegrebačem. Pavel ni smel ničesar vedeti. "Ne sme," je skozi stisnjene zobe šepetala Kamila, gladila Karla Dolinkova svojo svileno obleko ln se neprl- sebno smehljata. S prsti je n»> Ura na stolpu je odbile |>et, ravnala šojiek nageljnov, na las ko je Kamila. oblečena v rož- inidobnih onim pred osmimi le-nato obleko, prepasano z žame- ti. Oh, bog, osem dolgih let ni tastim trakom in v širokokraj- videla Klimenta! Niti poslovila nem florentinnkem klobuku, ob- se nista, sslno roke sta si (»oda-telenem s šopkom cvetic, stekle la, ko ga je odvedla vojaška pa-po stopnicah. Tekla Je, be*als. trola. Pomahal ji je In vzklik-kajti čez deset minut bi že lah- nil: "Na svidenj« čez dvs meae-ko srečala na stopnicah svojegs ea! Potem si poittem službo v moJa Pavla, in potem bi morala Pragi in U izprosim pri tvojem iti z njim in z malo Bjedo ns "četu!" običajni enourni sprehod. Pa ni Dvs meseca sta se raztegnila se ji samo zaradi tega tako v osem let. Kaj vse se j« bilo mudilo in tudi ril zaradi tega »gmlilo v tem času! Štiri teta pred dobro uro položila Bjedi v vojne. |s>tem štiri leta miru v naročje punčko, čeprav je otrok čudovitem vrvenju dogodkov In jokal in izitegoval svoje male ro* v nemirih, ko ni bilo časa misli-čice proti mami Hitela je prav ti ns davno minule stvari, ki bi iz istega v zrok% zaradi katerega ae bile lahko zgodile, a se niso. js včeraj in predvčerajšnjim ta- kajti vojna je razbila liodočnost ko vntčično prenavljala staro tisočim mladini ljudem ... Ni obleko, ki je te dolgo ležala na čakala. 8<«ma Je bila kriva. No-dnu i>rt*dalnika. Nosila jo j« pred benih vesti ni imela o njem. vsa onmimi teti in poslednji jo Je leU j« mol« e hodila po mračnih, oblekla v Krakov u. pred napo- neosvetljenih ulicah, kjer je ne-ved j o svetovne vojne. A ta koč stanoval Kliment in se stl-vzrok j« bilo pismo, nsplasno s sksls k steni pod visokim ok-krepko moško roko, pism^. ki gs nom. kjer so ne od pomladi do je bila tforaj pred potdntvom zime sprehajali vrabci. Toda Ka- nageljnov PROSVBTA, »ifPJ, MS7 Se. Levadale Aea. Cbtears. Pri lotosa pošiljam naročnino as lisi Prasvete vsote I •• Ime...................................ČL drsštva K-