AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MOANING, MARCH 30, 1943 LETO XLVI, - VOL. XLVI. elo H 0 } * B W areth linija v Tuniziji se je zrušila rial "Ko mm el be £i proti severu; za*deztiiKj obstreljuje- jo osiiKp pristaniiče Gabes :vstan v Afriki, 29. mar-i^p, cJle.jša obrambna linija, ki Meldmaršal Rommel v južni linija, se je zrušila 0st„ aVa^%i osme angleške ar-«ih! !80'000 Rommelovih vo-i severu po ozkem kori- oh L°r.ju Potem, ko je .Rommel ,'e lzS'ube '«o Se 'JJ!ioi.. ,. P°roč'3, da je zavez- aciieyje priplulo precl pri-kozi katerega mora iti se reši pred obko-lžtopo- °bsulo s težkimi iz-«1 i,,V.nafVečjega kalibra. *v te, ' .^ftiee^f'1 seboj razkrop- Te osi- •1e , S?*. Mareth iji}, Pehota 8. angleške ar->al ie' Svojo glavno silo o Montgomery za sila ai'mado. Zavezniška iče vrtano sipi je bombe na h ]i(irce in Italijane. ''0!U; 1 se Je sesula na 25 milj >jen "J. sicer na treh točkah. Ida te "male Ma£inot «1>,J.,V anSleskih rokah, °Ujano h rne«t v tej črti: Ma- m Matmata. ,Jajil()°,ltg0mery je izvojeval v enem najhujših beverni in Afriki. kot Itali anov ic prišlo v °m v . ■ . . . • zavezniški \ Dombni- °če bomb V to utr-katerega so napa- 11 tis Weztjl dali noč in dan, dočim je težko topništvo bruhalo krogle v beton in druge utrdbe. Glavni cilj zaveznikov zdaj je pristanišče Gabes, kjer je Rommel dobival večinoma vse svoje potrebščine iz Italije. Proti temu pristanišču se po-miče zdaj angleška kolona, ki je predrla Mareth linijo, obenem pa tudi ona angleška kolona, ki je obšla Mareth linijo na jugu in prišla Rommelu za hrbet. Osma angleška armada je s*mo še kakih 15 do 20 Vnilj od Gabesa. Toda Gabesu preti še druga nevarnost- in sicer od strani ameriške bojne sile ki prodira v d veh kolonah vzhodno proti morju, da odreže Rommelu pot v severno Tunizijo. Ena ameriška kolona se pomiče vzhodno od E1 Guetara, druga pa v isti smeri bolj severno, od Maknassya. Rommel se bo skušal najbrže umakniti v severno Tuniziji, kjer stoji pri Bizerti in Tunisu general von Arnim. Do tje ima Rommel 200 milj dolgo pot. Osma angleška armada in ameriške čete ,pod poveljstvom generala Pattona bodo skušale presekati Rommelu beg in ga dobiti medse. Kot trdijo vojaški izvedenci, imata za to zmago zaveznikov največ kredita ameriška in angleška zračna sila. Ti sta bili, ki sta zmehčali sovražnika. Poročila tudi zatrjujejo, da osma angleška armada ni predrla Mareth linije z direktnim napadom. Ampak Rommela je prisilil k umiku iz te utrjene črte general Montgomery, 'ki je poslal močno kolono 100 milj okrog Mareth linije na jugu in Rommelu za hrbet. Tako se je znašel Rommel naenkrat med dvema ognjema, nakar je ukazal zapustiti Mareth linijo. Poročila iz Kaira naznanjajo, da je Rommel ukazal razstreliti letališče pri Gabesu. To je znamenje, da bo Rommel prepustil ta kraj zaveznikom in se skušal potegniti na sever. To nadalje tudi znači, da Rommel nima namena v Gabesu naložiti .svoje armade na ladje in uteči v Italijo, kar bi sličilo begu Angležev pri Dunkirku. Oči vidno ima Rommel v načrtu, da se združi pri' Bizerti in Tunisu z armado generala von Arnima in tam kljubovati zaveznikom. Pomniti je treba, da Rommel še ni uničen in ako se vzame v poštev, da sta Bizerta in Tunis močno utrjena in da nudita dobro naravno obrambo, imajo zavezniki pred seboj še dosti boja. Zdaj se pokaže, napaka, ki so jo napravili zavezniki, ker niso zasedli Bi-zerte in Tunisa, predno je dospela tje osiška armada. Zdaj • bo stalo zaveznike dosti truda in žrtev, predno bodo dobili v pest ti dve trdnjavi. Ameriške čete so v č e r a j zjutraj prodrle 10 milj vzhodno od prelaza E1 Gmotam. Ameri&uii prodirajo proti zadnjim višinam, ki leže pred pristaniščem Gabesom. Boj za Mareth linijo je besnel devet dni. Prav toliko časa je vzelo general-! Montgomerya, da je stri nemški odpor pri El Alamainu y Egiptu lansko leto. Sovražnik je pustil pri umiku za seboj mnogo tankov, topov in drugih bojnih potrebščin. Poročilo opisuje vroč boj zlasti za mesto E1 Hamrna, ki je oddaljeno ko- maj 15 milj od morja. Zavzetje tega mesta je končno zlomilo odpor osiških i varne, za ta vojni napor, čet pri Mareth liniji. Zavezniki soj "Vaš obisk ne bo samo kako najprej z bombniki zmehčali sovražni- j morebitno predavanje. Izmen j a-ka, nato je nastopilo topništvo in kon-jvali boste z Angleži tudi ideje čno je planila na Nemce in Italijane'za vojno in za večji uspeh na doza vezniška pehota z bajoneti. Taki sili j mači fronti. Upam, da boste ob se niso mogli ustavlj ati niti nemški j svojem povratku lahko poročali veterani, ki so utrjeni v puščavskih bo-1 ameriškemu narodu o svojih iz-jih. j kušnjah onstran morja." Angleška prva armada je tudi od-j Harold Butler je pa poslal žu-prla ofenzivo na severu proti Bizerte j panu Lauschetu v imenu angle-in Tunizu. Tukaj se zlasti odlikujejo | ške vlade povabilo za obisk an-Maročani pod francoskimi častniki. Ti | gleškega otočja, gredo nad Nemce kar z bajoneti in noži. j _0__ Zavezniki imajo zdaj v Tuniziji zasedene vse stralegične točke. Osma angleška armada bo gonila Rommela proti severu. Rommel se mora umakniti po ozkem koridoru ob morju, tukaj pa čakajo nanj ameriške čete na višinah, odkoder bodo lahko Anglija uradno vabi Lauscheta Clevelandski Župan Frank J. Lausche je prejel včeraj dva uradna povabila za obisk v Anglijo. Eno povabilo je bilo od načelnika ameriškega vojnega informacijskega urada, Elmer Da-visa, drugo pa od Harolda Butlerja, direktorja enakega angleškega urada. —:----—_ Elmer Davis pravi v svojem uradnem vabilu: "Vse je urejeno za javne shode v vseh delih Anglije. Vi iboste povedali angleškemu narodu o ameriškem domačem življenju ter o naši domači fronti v tej vojni. Videli boste, da Angleže zanima vedeti, kako so organizirane naše šole, mestne oblasti, delavstvo in to- Zaloge orožja v Sloveniji Ljubljansko Jutro je pred par meseci prineslo naslednji oglas italijanskih zasedbenlh oblasti: "Visoki komisariat za Ljubljan-topovi i pokrajino sporoča: obsipali nemške in italijanske kolone, j "Opozarjamo, da je vojno mi-Na severu pa čaka prva angleška ar- j nisterstvo odred.ilo naslednje ma.da. Ako. bo,šlo vse po sreči, bo vsa : premije v. denarju jsa,one civilne Tunizija kmalu očiščena osiških boj nih sil. | J^odnine za- j V Clevelandu je zaprlo Wrn • ponesre-! vrata šest trgovcev L arJev na jezeru j s perutnino XlPOnesrečili" S I?a leta sodii r°dniki so vlo-mornar-2. de-z oljnim na jezeru ^kodnino v vsoti 0seb je vložilo A da tudi v odporu Nemcev. onjh krajih slovenijej v katerih Nemci so včeraj zopet posku- imajo Italijani oblast zares v ro-šali preiti reko Doneč pod Har-|kah ge yedno obstoje skrite za_ kovom. Toda Rusi so jim ta I ]og.J orožja ki jih narod hrani poskus preprečili. To je bil že j za odločilno ur0. Zanimivo je tretji poskus Nemcev priti čezjtudi> -n značilno za razmere pri reko v zadnjih 24 urah. j nag> da apeljra italijanska oblast ~MW lF~ 1 ' na P0ŽelienJe p° denarju, da bi sredo opoldan. Pogreb se bo L ogrebMary Kapla j izsledila taka skrita oporišča vršil v1 petek v cerkev šv. Vida V četrtek zjutraj ob 9:30 bO)novjh bodočih uporov v že paci- 0b 9:30. Pokopana bo na Kal ficiranih krajih. --o V Belgrad so dospele nove nemške divizije Ankara, Turčija. — Iz dobro poučenih virov prihajajo poročila, da so dospele v Belgrad sveže čete nemškega vojaštva, ki je namenjeno v južno Srbijo proti četnikom generala Mihajloviča. Število došlih čet še ni znano. To je očiten dokaz, da nameravajo Nemci z novo spomladansko ofenzivo proti Mihajloviču. To tudi kaže, da so Nemci nervozni radi predstoječe ofenzive v Sredozemlju, ki bo šla najbrže preko Balkana. Iz Madžarske se poroča, da je bilo ukinjenih več vlakov za' civiliste, da morejo preveažati nemške vojake, ki se vozijo doli na Balkan. novIgIobovi Terezija Bašca Četrt do treh danes zjutraj je umrla po dolgi bolezni Terezija Bašca, stanujoča na 1016 E. 61. St. zadnjih 39 let. Rajna je bila doma iz vasi Dobrujna, fara Sv. Lenart pri Ljubljani, p. d. Adamova. Po očetu se je pisala Bncelj. V Ameriko je dospela leta 1903, kar bo maja meseca 40 let in stara je bila 66 let. Tukaj zapušča soproga Antona, ki je doma iz vasi Sela, fara Ihan, p. d. Štefanov. Zapušča tri hčere: Rose Zak, Nettie Leslie in Christina Duche. Stara mati je bila štirim otrokom. Pripadala je društvu Marije Magdalene, št. 162 KSKJ in Srca Marije. Zapušča tudi brata Frank Bri-celjna in sestro Ivano Krž-manc. Poleg teh zapušča veliko sorodnikov. Ker je bila druži-na Bašcatova od prvih dni poznana kot ena izmed prvih trgovin s suhim mesom, zato je bila poznana širom naselbine in mnogi se jo bodo spomnili. Truplo je v oskrbi pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. Položeno bo v krsto Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal vari j o. FES WSB Naši vojaki n B« w» V spremstvu svoje dobre sta- ki ga je dobila mati odkar je od re mame, Mrs. Terezije Rozman, se nam je prišel včeraj predstavit čvrsti mladi mornar Rudolph Rozman, ki je dovršil prvo mornariško treningo v Great Lakes, 111. Na dopustu bo pri starih starših, Mr. in Mrs. Louis Rozman, 866 E. 76. St. Nazaj odide v petek večer. Zdaj bo pri- deljen v šolo za strojnika, psi m P® Mrs. Mary Klemene, 1029 E. 69. St. je dobila od sina William šel z doma 7. decembra 1942. Pi smo je prišlo iz San Francisca, Cal., toda William ne pove, kje se zdaj nahaja. n i« n Tjrimesečno mornariško šolo v Norman, Oklahoma je dovršil te dni Ralph M. Debevec (naš sinko) ter je bil povišan v Petty Officer 3. reda. Zdaj je bil poslan na pacifično obal v nadalj-no treningo. Tam bo ostal 30 dni, potem pa — (cenzura). Njegov naslov je: Ralph M. Debe- Bogolin Money Order za $400 z j vec, AOM 3. C, USNR, Squadron naročilom, naj kupi za ta denar j VB 103, c/0 Postmaster San vojne bonde. To je prvo pismo, Francisco, Calif. Zbornica je odobrila novo pot ob jezeru Končno je elevelandska mestna zbornica sinoči odobrila gradnjo nove ceste od Gordon parka skozi Bratenahl ob NYC železnici do 140. ceste. Odobritev je bila potrebna, ker mora mesto zgraditi^cesto od potoka Doan do vasice Bratenahl po mestni zemlji. Cesta bo široka 24 čevljev, in bo zgrajena približno v 9 mesecih. To bo samo zasilna cesta, popolnoma jo bodo pa dovršili šele po vojni. Proti so glasovali samo odborniki: Cohen, Farnsworth, Ko-vačič, Rogers, Pucel in Weinberg. Župan Lausche je opeli-ral na zbornico, naj to gradnjo odobri, ker javni promet to cesto silno potrebuje. Osma obletnica V. sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Karolino Maver, četrta obletnica V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Rose Koščak. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. variji pokopališču. Naj blaga pionirka po truda-polnem delu toliko let in dolgi bolezni sedaj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje. Ignac Dolenc Po dvodnevni bolezni je umrl dsanes zjutraj v St. Alexis bolnišnici rojak Ignac Dolenc, stanujoč na 8818 St. Catherine Ave. Bil je star 55 let in doma iz vasi Grintovec, fara Krka. Sem je prišel pred 30 leti. Soproga mu je umrla pred 13 leti. Tukaj zapušča sinove: Joseph, Stanley in Pvt. Ignatius, hčeri Anna, poroč. Schneider in Cecilia poroč. Mashek, brata Josipa in teto Mrs. Skube. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca in na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. STARE KOSTI IMAJO šE MOč Jamestown, N. Y. — Pred sodni j o se bo morala zagovarjati 86 letna Emma Spencer. Ob tožena je, da je hotela svojo hišno gospodinjo zadaviti. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 30, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER J AMEB DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave. HBnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko lil Kanado na leto »6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti Četrt leta »2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Fosamesna itevilka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $3.50 lor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 tor 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for S months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1908. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 75 Tue., March 30, 1943 Naraščanje odpora na Hrvaškem Razmere na hrvaškem ozemlju prizadevajo Nemcem in Italijanom mnogo skrbi, kajti položaj Paveličeve marijonet-ne vlade je čedalje slabši in zdaj morda bolj prekaren kakor kdajkoli. Predstavniki Hrvatske seljačke stranke so povečini v internaciji ali pa so pobegnili; kmetje sabotirajo vse kar morejo, a mnogo jih je pobegnilo v gozdove, kjer so okrepili različne partizanske skupine. Nemci in ustaši so pred kratkim začeli široko zasnovano ofenzivo, prodirajoč od severa in vzhoda v smeri proti italijanski zoni,-toda te operacije so ostale brezuspešne, ker niso dosegle osrčja odpora. Zdaj pa kritizirajo Nemci Italijane zaradi tega neuspešnega pacificiranja zasedene Hrvaške. Oba osvojevalca sta v zadnjem času povečala svoje posadke v Jugoslaviji, oba kar naprej streljata talce, rušita in palita kraje in vasi in na vse načine zatirata prebivalstvo. V zaledju Reke so Italijani požgali precej vasi, med njimi lelenje, nedaleč od italijanske meje in deportirali mnogo prebivalstva v Italijo. Proga Zagreb-Reka je često prekinjena. Odkar so se zavezniki izkrcali v Severni Afriki, se je odpor v mestih močno povečal, tako da so Nemci celo v Zagrebu samem organizirali obrambo; v bližini glavnega kolodvora zidajo betonske 'blockhause,' a Italijani utrjujejo progo Zagreb-Reka, posebno v planinskih okrajih. Brezuspešno je ostalo tudi interniranje številnih važnih predstavnikov Hrvatske seljačke stranke, katere predsednik, dr. Maček, je*še vedno ujetnik in se nahaja pod najstrožjim policijskim nadzorstvom. Paveličeva vlada izvaja od časa do časa progone po ulicah, zasebnih stanovanjih in kavarnah, kjer love vse vprek in potem vsakega posameznika natančno pregledajo; iščejo orožja in partizanskih dokumentov. Zdaj niti ustašem samim ne zaupajo več. Eden izmec razlogov, da je bil Paveličev vojni minister, starejši IKIva-ternik, odstavljen, je bilo dezertiranje dveh bataljonov, iz-vežbanih in opremeljenih v Italiji; bila sta ponos ustašla vojske, a sta oba naenkrat in v celoti izginila. Pavelič je ukazal, da se jih iz Italije pošlje naravnost na rusko fronto, toda še predno so dospeli do stare" italijanske meje, so usta vili vlak in skoro vsi pobegnili v slovenske gore, odbijajoč napade čet, ki so jih zasledovale; za seboj so pustili 120 mrtvih in teko ranjenih. Splošen položaj v Jugoslaviji Beograjski časopis Novo Vreme, glasilo marijorretnega srbskega predsednika Milana Nediča, poroča, da je bilo a mestu Požarevac aretiranih in ustreljenih 400 ljudi, češ da so krivi prestopkov proti "obstoječemu miru in redu, ter sa botiranja ukazov glede splošne mobilizacije dela." Dodatno k temu številu ustreljenih, je bilo še nadaljnih 300 oseb za prtih v koncentracijska taborišča. Jugoslovanski uradni krogi poročajo, da je nemški vrhovni poveljnik okupacijskih čet, general Bader, začel že meseca januarja veliko gonjo proti vsem, ki so v Srbiji, Bosni ali na Hrvaškem osumljeni sodelovanja ali zvez z geril-skimi silami. Vsega skupaj je bilo ustreljenih v Beogradu samem 1,250 talcev in sicer v dveh posameznih skupinah Dozdaj je nemška vrhovna komanda objavila 350 imen ubitih talcev. V zvezi s tem preganjanjem je bila porušena in upepeljena vas Donja Reka, v kateri so ustrelili 18 premožnejših kmetov, med njimi tudi župana. Obtožili so jih, d!a so "sprejemali pod streho osebe, pripadajoče pokretu patriotov, in odklonili izročiti podatke, ki bi utegnili pripomoči k njihovi aretaciji." V Trsteniku so ustrelili 200 rodbinskih očetov. Zadnja poročila trde tudi, da so letala nemške 'Luftwaffe' popolnoma porušila mestece Bosanska Krupa. V teku meseca februarja in v početku marca so pomagale Nemcem pri "čiščenju" vzhodno-srbskih okrajev, bolgarske vojaške sile, čete domačih kvizlingov in takozvani "oddelki belih Rusov." V kolikem obsegu podpirajo prav posebno Bolgari ofenzivo osišča proti gerilcem, je razvidno iz dejstva, da so edi-nice bolgarske vojske v zadnjem tednu meseca februarja obkolile vas Milanovac v vzhodni Srbiji, ker so dobili poročilo, da se tam "skrivajo uporniki." Vas so popolnoma izro-pali in oplenili, vzeli za talce 60 premožnejših kmetov in upepelili 20 hiš. V sosedni vasi Večane, so Bolgari vzeli 20 talcev in 14 izmed njih ustrelili. Ostalih 6 je ušlo v trenot-ku, ko so Bolgari ubijali 14 nesrečnih žrtev na hribčku nad vasjo. Zdaj, ko je grožnja izkrcanja na kontinentu ustvarila sredozemsko- fronto, si naisti obupno prizadevajo — brez vsakega uspeha — da bi povečali produkcijo industrije na jugoslovanskem ozemlju. Letalska tvornica v Kraljevu ni za nobeno rabo več, ker jo je general Mihajlovič pred svojim umikom v gore popolnoma porušil; tvornice za municijo in vojni materijal v Kra-( gujevcu stoje, a obnoviti obrat je nemogoče, ker je bila ve-, čina strojev ukradena in poslana v Nemčijo. Nemci si prizadevajo nabrati dovolj surovin, da bi vsaj velike tekstilne tvornice v Paračinu zopet, začele obratovati; isto velja za železne in jeklene delavnice v Smederevu ob Donavi, kjer že zdaj popravljajo rečne tovorne ladje. Dvoje manjših obratov v Lakovici izdeluje nekatere avion-ske dele, toda možnosti teh dveh delavnic so omejene. BESEDA IZ NARODA Koncert Glasbene matice i Ta ura se imenuje- 'rhc Catholic Hour, ura za katoli- Koncerti in kulturne prireditve bodo postale kmalu le ra-cionirana špecialiteta. Na srečo, pa je bilo toliko aktivnosti v naselbini, da vzlic vojnih razmer, še zmorejo gotove organizacije uresničiti svoj zasnovani program. Med temi je fyidi Glasbena Matica, ki ima v svojih, dasi razredčenih vrstah, še vedno krepke in lepe glasove. S tem materialom se da še vedno proizvajati lep in raznoličen program. Škoda je seveda, da se v teh okolnostih in časih ne pridružijo obstoječim zborom pevci, ki so že peli pri raznih zborih in s tem pomagali obdržati pri življenju to, kar še imamo. O tem se slišijo razna mnenja in čakati bo treba kaj nam prinese bodočnost. Torej v nedeljo, 4. aprila, bo podala Glasbena, matica svoj običajni pomladanski koncert in sicer pod vodstvom g. Ivana Zbrmana. Vsak dirigent ima svoj okus v izberi programa. Tako bomo opazili, da pri tem programu prevladujejo zboro-ve točke. Mnenje g. Zormana je, da daje opera veliko prilike solistom in grupam, zato naj bo koncert posvečen v prvi vrsti zboru kot celoti. Neoporočeno se bo mešani zbor lahko postavil v skladbah kot so: "V spomin Ivanu Cankarju," današnjemu času primerne "Ujedinjena domoVina," 'Tone solnce, tone" ter znana revolucionarna skladba skladanja Verdija in opere "Nabuc-20." Več podrobnosti o tej operi najdete v februarski štev. Cankarjevega glasnika. Samo te štiri veličastne točke so vredne vstopnine koncerta. Ne samo, da bodo lepo podane, temneč so po vsebini glasnice svobodne misli. Vsaka izmed teh ikladb, bi morala biti ponatis-ljena na programu s celotnim jesedilom, da bi imeli navzoči tudi pravi užitek o pomenu in /sebini poezije. Mogoče je nase uho bolj podvrženo zaokroženim in lahkim melodijam, tola ceniti moramo tudi umetno in težko skladbo. Koncert bo vseboval poleg klasičnih, tudi larodne pesmi. Ker imamo v^ osebi dirigenta, tudi skladatelja in pesnika, bomo zapeli njegovo novo skladbo "Ljubi fantič, srečno hodi," namenjeno našim fantom vojakom. Več podrobnosti o tem koncertu, boste razvideli iz priob-čenega programa v tem tednu. Pričetek koncerta bo ob 7. uri zvečer. Vstopnina je po 50 centov, 75 centov in po dolarju. Ženske v veliko slučajih ne pijejo in tako raje prispevajo za dobro stvar par desetič več na vstopnini. Lepa navada za vselej naj bi bila, da ne bi nikdar štedili na vstopnini pri kulnur-nih organizacijah. V imenu odbora Glasbene matice, vas vabi na poset nedeljskega koncerta, A.S. Pozor poslušalci radio programov Že večkrat sem bil namenjen, da bom ob priliki opozoril radio povslušalce na nedeljsko uro ob 6 zvečer. To je posebna ura, ki naj bi jo poslušal vsak, kateremu je kaj natem, da hoče slišati učenjaka, katerega beseda nekaj velja in ki govori z namenom, da bi ljudi poučil o resnici. čane. Ustanovljena je bila pred 13 leti v Washingtonu. Te ure se poslužujejo največji učenjaki v veliki meri tudi Rt. Rev. Msgr. Fulton Sheen iz Washington universe. Omenjeni nadaljuje zadnje čase vsako nedeljo ob šesti uri do pol sedme pripravljenih 17 govorov. S zadnjo nedeljo je skončal 12 govor, pod naslovom "Vojska in Božja sodba." Vredno ga je bilo slišati, vsak katoličan, pa tudi vsak drugi državljan ameriški naj bi ga slišal. Sploh, vsi njegovi govori so tako prepričevalni in jedrnati, da je poslušalcu največja uteha jih slišati. Omenjeni učenjak govori tako razločno, da ga je lahko razumeti vsakomur, da le nekaj razume angleščine. Vsebina govorov je tako bogata, da je dobiček za poslušalca, ki želi in išče izvedeti resnice. Od določenih 17 govorov jih bo zavrstjo še 5, vsako nedeljo ob istemu času, kdor se le zanima za radio govore, naj odpre na National Broadcasting, WTAM ob 6 uri našega časa in bo imel dokaj vreden užitek. Zamuditi tak govor je zgu-ba slišati nekaj zelo resnega. Poleg tega je spremljan program tudi z sijajnim najfinejšim cerkvenim" petjem. Upam, da ga mnogi poslušate, kdor pa še ni bil na to opozorjen, naj poskusi, prav gotovo bo v iem našel obilo užitka. Vsi govori so pa namenjeni še posebno radi vojnega časa, v katerem se nahajamo. To sem opozoril radi tega, ker v tem najdem sam obilo naukov, lca-koršni pridejo iz ust takih uče-ljakov. Komur je za resnico n za to, daj se kaj nauči v čajih, ko na vseh straneh propagande snujejo za svoje mline, laj si poskuša, da najde res-aico iz ust učenjakov, ki imajo priznanje svetovno znanih mož. To sem napisal iz prijaznosti'do ljudi, kateri želijo izvedeti resnico. Anton Grdina. -_o- Govor g. Veceslava Vildera London. (Radio prejemna služba) -.— Angleška javnost in časopisje se spominjata pete obletnice okupacije Avstrije in četrte obletnice propasti čeho-slovaške republike. Leta 1938 je Hitler vdrl v Avstrijo, zasedel Dunaj in z oboroženo silo uničil avstrijsko republiko, češ da nemški narod mora biti zedinjen v Rajhu. To je bila njegova prva velika prevara. Avstrijska vlada je bila takrat razpisala svobodne volitve; bal se je izida teh volitev, s katerimi bi se bila vstrijski narod ,'brez dvoma izrazil proti zedinjen ju z Nemčijo. Zato je Avstrijo s silo okupiral. Še mnogo strašnejšo prevaro in nasilje pa je izvršil Hitler leta 1939. Najprej je z zayrat-liim sporazumom v Muenchenu razorožil najboljšo in najtrdnejšo demokratsko zemljo v Evropi, Cehoslovaško, ter nato s svojimi ogromnimi vojskami preplavil n jeno razoroženo ozemlje in zasužnjil g milijonov Slovanov z visoko razvito kulturo in močno narodno zavednostjo. Razočarani Chamberlain je tedaj dejal, da bo nemški narod to svojo prevaro težko in drago plačal. Takrat so se zaslepljeni Evropi prvič začele odpirati oči. Ko se je zrušila prva, žrtev, Avstrija, je izjavil Milan Sto-jadinovič: "Hvala Bogu, izginila jej sosedna državica, v kateri smo imeli 6 milijonov sovražnikov in dobili smo za sosede 70 milijonov prijateljev." V tistih dneh sem se nahajal v Splitu in govoril na nekem shodu, kjer sem dejal naslednje: "Ako smo 'na srečo' izgubili z avstrijsko republiko malega in slabotnega soseda, zato pa dobili novega, velikega in mogočnega soseda nemški rajh, potem se bo naša sreča še bolj razžirila in povečala kadar bo ta nemški rajh razprostrl svoje meje preko Cehoslovaške, Madžarske in Poljske, kajti takrat bomo imeli za svoje sosede kar 100 milijonov prijateljev! "Takrat nam bo treba le še tega, da vse te prijatelje pozo-vemo v svojo lastno hišo — tako bomo dosegli, da bo naša sreča zares popolna." Tako sem leta 1938 v Splitu ironično komentiral Stojadino-vičeve besede; najbrže se bo le peščica mojih živih prijateljev spominjala tega govora, kajti časopisju je policija ponatis prepovedala. Zelo je škoda, da Stojadino-viča danes ni v Jugoslaviji, da bi užival grenke sadove svoje politike. Mnogo bolje je njemu, ko živi v internaciji na Ma-uricius-u, nego je Nediču, na njegovem predsedniškem stolčku. Preteklo soboto sem prisostvoval ogromni manifestaciji v slavnem Albertu Hall-u, kjer so priredili velikansko proslavo v čast obletnici napada na Cehoslovaško. Danes čehoslo-vaški narod ne potrebuje več propagande, ni mu več potrebno naštevati svojih žrtev; ves angleški narod občuduje in ceni ta mali narod. Na manifestaciji so defil i rale organizacije in predstavnici naroda in vseh njegovih slojev. Vsi so pošiljali pozdrave in poslanice čehoslovaškemu narodu in obljubljali, da Velika Britanija ne bo nikdar pozabila žrtev, katere je ehoslovaška doprinesla v teku te vojne. Do pred kratkim so Hitlerju evropski narodi sami pomagali in sicer s tem, da so drug drugega prodajali in včasih celo napadali, misleč, da bodo na ta način mogli odnesti zdravo kcžo. Grenke izkušnje so jih podučile in bodo rodile bogate sadove. Po vojni ne bo več izolacije in vsakdo, ki bo poskušal ,da znova naščuje evropske narode druge na druge, se bo opekel. Združena Evropa bo skrbno pazila in branila svojo svobodo proti silam zla in suženjstva. Govor profesorja Lavrina London, Radio prejemna služba). — V teku slovenske oddaje je g. prof. Lavrin govoril približno naslednje: Nemci smatrajo, da mora totalitarna vojna prinesti totalno uničenje duševnega in kulturnega življenja vseh podjarmljenih ljudstev. V pogledu medsebojnih odriošajev med narodi, so torej Nemci sprejeli načelo nekakšnega nacionalnega kanibalizma in uničujejo kulturno življenje vseh onih narodov, ki pridejo pod njihovo oblast. V početku svojega režima so zažigali knjige doma, v .svoji lastni zemlji, čemu naj bi torej postopali bolj po človeško v zasedenih deželah, prav posebno pa še takrat, kadar pridejo v stik S 7. narodi, ki so jim trn v peti, ka- J kor na primer Slovenci. Naj-' nrei s o na čehoslovaškem uničili šole, ustavili prosvetno delo in zapirali mladino. Od tam so krenili naprej in opuštošili vso Evropo. To je logično in v nemškem duhu. Vračajo se nazaj v primi-' tivno divjaštvo. Toda Evropa tega ne bo sprejela. Ona se bori, ker je različna od Nemcev po svoji morali, kakor je različna kultura od barbarstva. V tem pogledu so vsi narodi enodušno istega mišljenja. S ponosom povdarjamo, da je naš delež v tej borbi ogromen. Leta 1918 smo začeli v svoji novi svobodi razvijati zapadno kulturo in smo jo dvignili do zavidanja vredne višine. S ponosom naglašamo, da v naši literaturi ni bilo prostora za šund. Znano nam je tu v Londonu,' kako strašno je težka vaša borba za obstanek. Toda naša kulturna in moralna premoč nam bo še več pomagala kakor orožje in nam zajamčila plodove zmage. Motijo se oni, ki mislijo, da je zdaj prišla že naša zadnja ura. Našo slovensko stvar ne brani le naš telesni odpor, temveč tudi naša moralna čistost. Napnimo vsi svoje sile, složno si začnimo graditi boljšo bodočnost na temelju težkih izkušenj zadnjih štirih let. Razvijamo ideje in vrednote, na katerih bo počival novi, boljši svet. -o- Mesto bodočnosti - pod , zemljo? Izkušnje iz svetovne vojne so bile velike, vendar se niti primerjati ne dajo z izkušnjami iz te vojne. Predvsem je ta vojna pokazala, v kakšni nevarnosti so ljudje v svojih mestih zaradi-letalskih napadov. S strahom se je treba vprašati, kako se bo vse to predrugačilo do kake bodoče vojne, če se bo letalstvo še dalje tako razvijalo. Le kakšna usoda bo tozadevno zadela mestne prebivalce v letu 2000! žal je odgovor zadosti resen: Takratni meščani bodo popolnoma izročeni pogubi z njihovimi stavbami vred. Brez dvoma bodo mesta bodočnosti zgrajena pod zemljo in to vprav zaradi letalskih napadov. Tako bi ljudje bodočnosti imeli spet takšno življenje, kakršnega so živeli naši prapradedje. Saj so prvi prebivalci zemlje bivali v skritih hodnikih pod zemljo, v .jamah, vdolbinah, luknjah, kjer so se mogli ubraniti zveri in sovražnih ljudi. Brez dvoma so se razvijala prva dejanja človeštva, tako prve tvorbe ročnih del, sadovi iznajditelj-ske zmožnosti, vse one preproste risarije, ki jih najdemo še dandanes v podzemskih bivališčih v Orientu, južni Franciji, Španiji in severni Afriki vprav v jamah prvih stanovališč. Ko se je človek prvikrat upal stopiti na svetlo, je bilo to brez dvoma zelo tvegano. Ko si je človeštvo po preteku več tisoč let pridobilo take slabe izkušnje z nadzemskimi bivališči, se je začelo spet spominjati preproste modrosti pračloveka. že precej časa navajajo moderni stavbeniki na čudovite možnosti življenja, ki bi se utegnilo razvijati v podzemskem mestu. Sodobna tehnika je tako razvita, nadaljnji napredek bo še tako izreden, da v kakem podzemskem Captive men and captive machines grinding out war implements for Hitler. Captive men forging their c\vn chains. "Ha!" Paul tells Georges, "if I have but one hand I can do only half as much work for the Nazi mestu ne bo človek «> J grešal. Z lahkoto ^ najboljše naprave ji vanje, za umetno sond 1 vse udobnosti domače?3_J nega življenja. Vse bo ^ ^ s točnostjo in z tJ Ijivih tehničnih naP1"^' j, ne bodo pogrešali! k Ali pa večina lju* ^ l«, nes ne preživlja sv0j' jj |}t skoraj brez neposred'1^ ^ ga zraka in sončne ^ j.j rj, sti ljudje v velemesti"' ^ dan na dan v tvorni^ ^ nicah, pisarnah, ozki" imajo kaj lepše živlJ^ j., ^ ga imelo pod zemlj0;.^ mu, da morajo Požir* ' hu, da trpijo več ^ mraza, neviht, sneg8 ne! Vseh teh nadlogP^ f lo v podzemskem meS J bilo zmeraj prijetno ■ j sno podnebje. Kdor pa ne bi i"® ,; brez prirodnih lePot' f bliže kot zdaj. , bi stopil in bi zag^ stom lepe travnih, rodovitne njive. P°c . mara da le še ne srečni, da bi bili P .j vati krasote podzer^ Nič ni novega P0^; Stenografija nl y je našnje dobe, čePj^.. > iznajdba več st0.e M koč pozabljena. ; „is čani, Grki in R^ J znali stenografU0' inlli. je živel v davnem^ vladal več kot 5,u ^ skih znakov. P1'^ 0| ga veka so se znaki. V davnem J sp nik Martial Wf,.^ stenografov, češ: de vam hitele, r<* J kot te; preden opravi, ga desnic« • la " ' Tudi daktilo^;bj]> prstnih odtistih, *1 is, kit*.. em veku na " 4w ■ . ,ur• navadi. Prstni o ^ drugi pečat zmel g pisa na listinah lo preprečeno Pc swine. pisov StaVci niso »' malokdaj pij*11'; ^ ne. Primeri Pa . da prinesejo s •'•mat-V-A " TO bi :f ■mačka." To bi Iji lahko vselej . li pri čitanju ^ ^ f maj o ne rep* 11 . J pa dandanes v primerilo se Pa • v ^ deželskem kr»J» jt, sih. Urednik11 dilo, pa je iz1^ < cu, naj nastavii^. # eno o neki P°*. # neki javni drM^IJ. ro sam prebe*-e Drugi dan so f ^t ni brali sledeč"^ novico, ki j° ^e^' od prejšnega v okajen: "Primož Počrnela sta , čni askon 'v '" tfti j dražbi v Pri ]!0jij vključno dveb^. ^ glav goveje «»v „j Krasna ^ ^ staršev je bt/ razne |iij ^ tr 'n 6 s f '«0 ; K [V K t* r •kot h S IM i. "le /H el< A man shrieks, gears screech. The machine stops. Paul has lost his right arm. He may die but it will take a month to repair the machine if parts can he found. This happens daily in the factories of Czecho-Slovakia, Norway, Holland, Belgium, France. In America we can hurry Hitler's defeat by sticking to our jobs and buying War Bonds every pay day. WSS 741F; U. S. Treasury Dept. grabljami, f'^fl dveh parov K" /J vih. Pred P°rjK(// melodije Bu^1; v& stoječ iz ene in ^ re, dveh teto ,ep je držala v fci'*^ pek. Nevesta J 0l> krasno sate*^ f'J pet vreč j^Ve- , ■ imela pM*0^ ■ dala na k144 potovanje." H % ft "tir. 1*1 \ Vi v K 1)1 1 • v®1 • is iS. i«. r tem tre-uc,i kitajske la-,,, n kraji ! ■ klanec « 0 sname svo- 2 glave, Ni s 1:)ali mu P° :j 'Sv°Je žive oči v 1 >; "Dragi mla- ^tj11 nekdanji !J ladij,smrti bi se ' neg0 vas tu- Je lahko nad j al," .. 'l'encij, "bila r ^ti • ^ K J* hvaležnosti > e JCga d°brotni- jHidoigem io- l1 veselje na Prihodu- ^ njega * Zel° V ^ J J Vriskali 80 Odvijali,, in prija-linjal, "emisij ni ta- imel nemški popotnik nalašč za-se pripravljeno, in hajdi! odrinili smo proti Aziji. — Omeniti ti moram še, da sem zvedel po nekem naključji ravno nekaj dni poprej o tvojem begu in to me je popolnoma potolažilo, kajti imel sem upanje, te zopet kedaj videti. — Svojemu dobrotniku sem koristil mnogo na poti. Znal sem mnogo jezikov, razun tega pa sem tudi poznal običaje raznih ljudstev ter sem mu marsikaj vedel razodeti o tem in onem. — Na svojem potovanji pridemo slednjič ravno tukaj sem v Kanton. Tu pa me je zadela velika nesreča. Moj dobrotnik je nagloma umrl in jaz nisem imel nobene pomoči več. Kapitan na ladiji je bil trdosrčen mož in ni me hotel sprejeti na ladij o brez plače, jaz pa nisem imel nobenega bora. Prodal sem svoj novi rokopis, katerega sem ga dovršil na potovanji, nekemu učenjaku, kateremu je bil zelo všeč, pa to bilo je premalo in meni ni bilo nič poma-gano. Kaj sem hotel? Po sreči pride nek mandarin ter me popraša, ali znam mnogo jezikov, jaz mu potrdim da. Potem mi reče, naj grem k njemu v službo, ker on potrebuje pri svojem poslu takovega človeka, in jaz sem rad sprejel to ponudbo. Sklenil sem ondi ostati toliko časa, da si prislužim potrebnega denarja, potem pa se vrniti v Evropo. Kar se prikažeš ti nakrat v hiši mandarinovej, kot bi bil z neba padel. Jaz sem pozvedel vse, kar so namerjali s teboj; ko ne bi se bil ti tako moško obnašal, bil bi že prej zopet v tolovajskih rokah, sicer se je pa mandarin vendar-le nekoliko bal za svojo kožo. Pri sodbi pa so sklenili tretji večer nati-homa odpeljati te k Tiun-Linu. "Sedaj velja," djal sem, "moram ga rešiti." Zdolbel sem Glavni uradniki: Zastopa Predsednik: Vincent Cainkar, 2659 S. Lawndale Ave'., Chicafio, Illinois SNFJ Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N .Chicago St.; Joliet, Illinois......SŽZ Tajnik: Joseph Zalar, 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois............................KSKJ Blagajnik: Leo Jurjovcc/ 1840 W. 22nd Place, Chicago, Illinois......................Z S Z Nadzorniki: John Gornik, 6403 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio......................SDZ John Ermenc, 739 W. National Ave., Milwaukee, Wisconsin .SPZS Frank J. Wedic, 301* Lime St., Jolict, Illinois...............................DSD Josephine Zakrajgek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio..........PS Charlie Benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland, Ohio............SMZ Direktor publicitete: Janko N. Rogelj, 6208 Schade Ave., Cleveland, Ohio ABZ Lokalni odbori j po, ss: Lokalni odbor št. 1, Joliet, III. — Predsednik Josip Zalar, 351 N. Chicago St.; tajnik: John Adamich, 1120 Highland Ave., in blagajnik: Louis Kos-merl, 754 N. Hickory St. Lokalni odbor St. 2, Cleveland, O.— Predsednik John Pollock, 6407 St. Clair Ave.; tajnik: Prank Turek, 6117 St. Clair Ave., in blagajnik: Joseph Okorn, .1096 E. 68th St. Lokalni odbor št. 3, Chisholin, Minn. —Predsednik: Prank Knel, 415—3rd St. S. W.; tajnica: Margaret Jane-aich, 505—5th St., N. W., in blagajnik: John Lamuth, 26—3rd St. N. W. Lokalni odbor št. 4, Sheboygan, Wis. —Predsednica: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave.; tajnica: Johanna Mohar, 1138 Dillingham Ave., in blagajnik: Martin Jelene, 1027 S. 8th St. Lokalni odbor št. 5, Milwaukee, Wis. —Predsednik: John Oblak, 215 W. Walker St.; tajnik: Rev. D. M. Setni-car, 1210 So. 61st St., in blagajnik: Rev. Anton Schiffrer, 823 W. Mineral Street. Lokalni odbor št. 6, Ely, Minn. — Predsednik: Anton Zbašnik, APU Building; tajnik: Ivan Tauzell, Ely, Minn., in blagajnik: Louis Champa Sr., Ely, Minn. Lckalni' odbor št. 7, St. Louis. Mo.— Predsednik: George Kovacevich, 2003 So. Jefferson St.; tajnik: Euselio Ruič, 401 E. Marceau St., in blagajnik: John Marušič, 2751 Fark Ave. i Lokalni odbor št. 8, Chicago, 111.— Predsednik: Anton Krapenc, 1636 W. 21st Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd., in blagajnik: Leo Jurjovec Sr.. 1840 W. 22nd Place. Lokalni odbor št. 9, Waukegan, 111.— Predsenik: Anton Kobal, 1015 Commonwealth Ave., North Chicago, 111.; tajnik: Joseph Zorc, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, 111., in blagajnik: Prank Nagode, 913 McAllister St., Waukegan, 111. Lckalni odbor št. 10, Lloydell, Pa.— Predsednik: Joseph Matičič; tajnik: Joseph Arhar, F. O. Box 139, in blagajnik : John Jereb. Lokalni odber št. 11, Butte, Mont.— Predsadnik: Charles Propp, 1144 E. j Stcond St.; tajnik: Ignacij Oražem, ; 2029 Walnut St., in blagajnik: Charles I Lovsen, 201 East Park St. Lokalni odbor št. 12, Pittsburgh, Pa. —Predsednik: P. J. Kress, 218-57th St.; tajnik: John Dechman, in blagajnik Nick Povše. Lckalni odbor št. 13. Farrell, Pa,— Predsednik: Frank Kramar, P. O. Box 241; tajnica: Frances Gorjance, 925 Cedar Ave., Sharon, Pa., in blagajnik: Joseph Garm Sr.. 837 Cedar Ave., Sharon, Pa. Lokalni odber št. 14, Lorain, O.— Predsednica: Miss Mary E. Polutnik, 1711 E. 30th St.; tajnica: Matilda Ostanek, 1848 E. 34th St., in blagajni-čarka: Hermina Zortz. Lokalni odbor št. 15, Clinton, Ind.— Predsednik: Anton Jarc, RR 2; tajnik: Frank Bregar, 1159 Anderson St., in blagajnik: Frank Prašnikar, RR 2. Lokalni odbor št. 16. Salida, Colo.— Predsednik: Frank Usnik, RFD 72; tajnica: Katherine Drabnik, 421 E. 2nd St., in blagajnik: Louis Skull, RT Box 180. Lokalni odbor št. 17, Rock Springs, Wvo.—Predsednik: Anton Starman, 1216—18th St.; tajnik: Joseph Gosar, 417 Tisdel, in blagajnik: John Jenko Jr., 1118 Clark St. Lokalni odbor št. 18. Barberton, O.— Predsednik: Joseph Lekšan, 196—22nd St. N. W.; tajnica: Josephine Porok, 29—16th St. N. W., in blagajnik: Louis Arko, 1222 W Wooster Rd. Lokalni odbor št 19, Aspen, Colo.— Predsednik: John Lovshin, Box 252, Aspen, Colo. Lokalni odbor št. 20, Pueblo, Colo.— Predsednik: John Germ, 817 E. C. St.; tajnik: Frank Pechnik, 1232 Eiler Ave. in blagajnik: Frank Brajda, R. 1, Box 2. Lokalni odbor št. 21, Denver, Colo.— Predsednik: Anthony jersin, 4825 Washington St.; tajnik: Frank Okoren. 4759 Pearl St., in blagajnik George Favlakovich, 4573 Pearl St. % Lokalni-odbor št. 22. La Salle, 111.— Predsednik: Leo Zcvnik, Lincoln Ave.; tajnik: Frank Kobilšek, Garfield Ave., in blagajnifiarka: Emma Shimkus, 717 --5th St. Lckalni odbor št. 23, Johnstown, Pa. —Predsednik: Andrew Vidiich, 706 Forest Ave.; tajnik in blagajnik obenem John Langerholc Jr.. 51 Linden Ave. Lckalni odbor št. 24, Trinidad, Colo. —Predsednik: Math Karcicli, 1011 Lincoln Ave. tajnik: John Lipec, P.O. Box 26, Bon Carbo, Colo., in blagajnik: Frank Tomažin, 1802 Linden Ave. Lckalni cdbor št. 25, Claridge, Pa.— Predsednik John Korfie, R. D. 1, Export, Pa.; tajnik: Anton gornik. Box 202 Herminie, Pa.; blagajnik Alexander Škerl, Export, Pa. Lckalni odbor št. 26, Indianapolis, gv , , nr0f: (l0li- Ind-Predsednik: Louis Znidaršič, 938 : spuScala polagoma piou uon- N. Ketcham St.; tajnica: Jennie Ger- , ni. Večer se je bil začel dela-X: SL^&N'Ha^-iti, in v gozdu se je oprijemal Lokalni odbor št. 27. Strabane, Pa.— Predsednik: John Bevec, Box 16, Stra-! bane, Pa.; tajnik: John Bole, Box 138, Strabane, Pa„ in blagajnik: John Troha, Strabane, Pa. Lokalni odbor št. 28, East Helena, Mont.—Predsednik: Louis Smith, P.O. Box 371; tajnik: in blagajnik: Joseph M. Sašek, P. O. Box 331. Lokalni odbor št. 29, Bridgeport-Boydsville, O. — Fredsednik: Joseph Snoy, R. F. D. 1, Box 7, Bridgeport, O.; tajnik in blagajnik: John Vitez, Box 848, Barton, O. Lokalni odbor št. 30, San Francisco, Calif.—Predsednik: Andrew Leksan, 549 Rhode Island St.; tajnik: Joseph Fabian, 534 Utah St., in blagajnik: Valentine Laharnar, 702 San Bruno Ave. Lokalni odbor št. 31, Eveleth, Minn. —Predsednik: Jacob Setnikar, Box 152; tajnik: John Habjan, 610 Douglas Ave., in blagajnik: John Pauchnik, 727 Summit St. Lokalni odbor št. 32, South Chicago, 111.—Predsednik: Frank Kosic, 9758 Ave. J.; tajnik: Louis Kosele, 9842 Ewing Ave., in blagajnik: Jacob Brlja-vac, 10121 Ave. M. Lokalni odbor št. 33, North Braddock, Pa.—Predsednik: Nickola Pavlakovich, 1513 Brinton Ave.; tajnik: Anton Red-nak, 1719 Poplar Way, in blagajničar-ka: Frances Marthahus, 1015 Brad-dock Ave. Lokalni odbor št. 34, Detroit, Mich.— Predsednik: Mathew Urbas, 12023 Whitcomb; tajnica: Katherine Krainz, 17838 Hawthorne Ave., in blagajnik: Anton Cedilnik, 1221 Nevada Ave. Lokalni odbor št. 35, Cleveland, O.— (Okrožje Collinwood)—Predsednik Joseph Terbižan, 14707 Hale Ave.; tajnik: Joseph P. Dum, 15605 Waterloo Rd.. in blagajnik: John Leskovec, 946 E. 250th St., Euclid, O. Lokalni odbor št. 36, Girard,, Ohio— Predsednik: Anton Kikl, 16. East Lucius Ave., Youngstown, O.; Frank Rezek, 167 Trumbull Ave.. Girard, O., in John Rovan, 62 Smithsonian St., Gur-ard, O. Lokalni odbor št. 37, Cleveland O.— (West Park okrožje). — Predsednica Ivana Zalar, 11920 Longmead Ave.; tajnica: Cecilia Brodnik. 4592 W. 130th St.. in blagajničarka: Josephine Bizjak, 13101 Crossburn Ave. Stanovanje išče Išče se stanovanje 4 sobe in kopalnica za 2 odrasli osebi. Pokličite ENdicott 2985 pred 2:30 popoldne. (77) V najem Odda se v najem 5 sob z gor-koto, za odraslo družino. Vprašajte na 6301 St. Clair Ave. po sedmih zvečer. (75) >' * v - • ' BLAGOVESTNIKA Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal Ivo Pregelj Tujec. "Idiva," je rekel, in mladeniča sta zadela svoj plen in se mrak sivih hrastov in v goščavi nekje je tulila sova. Molče sta šla mladeniča skozi gozd proti dolini. Ravno sta bila lovca dospela v dolino in stopila iz goščave, ko se je razlegal onstran pašnikov krik in klicanje na pomoč. "V nevarnosti je nekdo," dejal je Nepokor, in vrgel raz rame mogočno srno, katero je bil ustrelil, in z malim kijem v roki skočil preko travnika na ono stran, iz katere je prihajalo klicanje. Brat je storil isto in "hitel za Nepokorom. V velikih skokih sta premerila trato in tedaj je opazil Nepokor človeka, ležečega na tleh in z zadnjo močjo se borečega z velikim merjascem, ki je ves divji za-fnjal se v ležečega. Kos zlomljene sulice je tičal živali v tilniku, z zlomljenim ročajem se je branil mladi mož. V hipu je stal Nepokor za zverjo, zažvižgal je kij v zraku in padel zveri na glavo, da je na mestu padla ubita. Ležeči se je skušal vzdigniti, a je omahnil od utrujenosti in omedlel, na nogi in na roki je lahko krvavel in preko lica-se mu je vlekla črna lisa, kjer ga je bil zadel zob mer-j as če v. "Ali je mrtev," dejal je Sto-jan, ki je bil ta hip prihitel. "Daj medovke," dejal je brat* in pripognivši se nad nezavestnega, vlival mu iz podane mu čutare medovke v usta. Ranjenec je izpregledal in se oziral začuden okrog in zaše-petal: "Kje sem?" "Pri dobrih ljudeh," odvrnil ( ,v„ je Nepokor; "ali si močno bo-! Ako iščete lan, zver te je dobro obdelava- j dobrega popravljalca za vaše la. Glej in ni šala, tak veli- j čevlje, pridite k nam. Vedno kan." prvovrstno delo. Popravljamo Tujec je opazil šele tedaj stare čevlJe ter imamo Polno zver, ki je ležala ob njem, in se zal°S° finih' novih moških čev' nasmehnil. !Ijev- Cene zmerne. i "Hvala vama," je dejal, "brez vaju bi me bila končala." "Cula sva klicanje na pomoč Hiša v najem V najem se da hiša za eno družino, 6 sob, z vsemi pritikli-nami; odda se mirni družini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (75) Izredno lepa prilika Podjetnemu' človeku se nudi izredno lepa prilika, katere bi ne smel zamuditi. Naprodaj je d o b r o vpeljana grocerija in mesnica v slovenski naselbini na glavni cesti. Veliko dobrih in stalnih odjemalcev. Proda se radi smrti v družini. Popolna zaloga in vse, kar je potrebno pri grocerjji in mesnici. Ne pustite iz rok take prilike, ki se ne nudi vsak dan. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (76) RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55. ST. HE 0932 PRIHRANITE DENAR s tem, da se naučite napraviti za Veliko noč svoje lastne obleke ali suknje. Zmožna, izkušena slovenska učiteljica. Kratki natečaji, 10 poukov samo $2. Vpišite se zdaj! luknjo v svo jej stanici, ki je ga ^ko je pri j a-»ominjal nepremiš- ter \ ™ °Pominjal, se Al. prehajala P° ladiji in ko na vas," °nča svojo K't.^m lahko vse -c:.. v )u; poln ker njegovej zadovo- ttel Jaz cega jutra 2 ^semi svo-Pa sem os- y . Sf C*1 pri beJ'u> ;y 0V ?*u Pilate bi te koj odpravil — in nikamor ; drugam, kot v krtovo deželo." j Siti so bili že vsi tega blode- J nja po svetu in želeli so zopet j priti v domače kraje. Jaka jej napovedal dan odhoda tretje jutro.— Drugo jutro pa so dobili še posebno veselo novico po neke j španske j ladiji, ki je prišla v Kanton, namreč, da je Robertova ladij a, na katerej je bil Alešov brat Ferdinand, srečho prišla v Kalkuto, kjer bo ostala več dni. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Na sliki vidimo nekaj tankov izdelka M tO. kv,ki »ne bdel n. je jo v Fordovih tovarnah v Detroitu. Vojaška poveljstva iz Severne Afrike poročajo, du so ti tanki "good stuff' in so tndi precej hitrejši kot srednje vrst- tan V/, F J ''J f fi^^Um odri-l«Ji „ Proti Azi- S Ni V0JC °ro- Prlprav- rv, 1 smo Mi?°rju- Ondi > Katero je > "Every dime and doIUr not vitally needed tot _ftbaolut« neoe«itie« •hould go into WAR BONDS and STAMPS to »dd to the •triking power of our armed force«." —txxxxum d. nooamu. jtraumi tftkt DWMM*. * * * Think Warl Act Warl Buy WAB SAVINOS BONDS—rt letet 10% it rov pMr peyd*yt in te rešila v zadnjem hipu." Tujec je bil sedel, bil je utru jen in polagoma so se mu vra-l čale moči. • i "A kje je Vlah?" vprašal je i lovca, ki sta ga gledala, vpra-i ! Saje, kaj hoče. Toda isti hip se ; I je privlekel izza grmovja mal; I človek z weMkim tovorom na | j hrbtu. Toda ko je Nepokor pogledal bolje, videl je, da je člo-j I vek grbast. Stoj an pa se jej j skoro prestrašil, ko se je okre-j i nil in ugledal nenadoma člove-I ka, z velikimi usti in črez vse 1 mere • širokmi lušesi, stisnjeno ščetinaste brade pokrito obličje. — Mož pa je tedaj skočil k tujcu in ozrši, da je ta živ, začel od veselja poskakovati in poljubljati noge svojemu gospodarju. (Dalje prihodnjič.) !) E L O 1) O B l .1 O ženska se sprejme Želi se dobiti žensko za či-! ščenje, pranje in likanje. Stal-| no delo. Pokličite IV 2460. (79) ženska se sprejme Sprejme se ženska, da bi likala in čistila v hiši dvakrat na teden. Zglasite se na 671 E-118. St. ali pokličite MU 5156. ' _(78) M Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA I.EKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 | Oblak Furniture Co. t TRGOVINA S POHIŠTVOM <> V Pohištvo in vse potrebščine C V za dom ' "V 6612 ST. CLAIR AVE. <> V HEiiderson 2978 4> Si Al.} Za vsak slučaj. — še svobodna ; .»»uhlikc Švice ne pusti svojim vojakom, da hi lenarili. Za vsak slučaj se vežbujo dun .:« dnem. Na sliki vidimo tri vojake, katerih pokrivala so tako napravljena, da jih je t: žko razločiti od pravega grmičevja ali trave. Ti vojaki se vadijo v polaganju užigalne žice, če bi bilo ti cba pognati v zrak železniško progo. Išče stanovanje Boljša družina išče stanova-. 5 do 6 sob; najraje v Collinwood u, Nottinghamu ali Eucli-du. Pripravljena je plačati .$50 do $60 na mesec. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov v urad tega lista. (x) Srba in hrana Soba in hrana za poštenega fanta se dobi na 6604 Schaefer Ave. (77) HAK% EVERY PAY DAY x* bond day V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SOPROGE IN MATERE Matilde Waliand ki je za vedno zatisnila svoje blage oči dne SO. marca 1939. Štiri leta te krije že zemlja, truplo tam v grobu trohni, i nam. pa je težko pri srcu, po licu nam solza drči. Sladko počiva j tam v grobu, i v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživa pri ljubem Bogu. žalujoči ostali: SOPROG in OTROCI. 1 • j Cleveland, O. 30. marca, 1943, JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PliEVEL DR. JOS. JERŠE 84 HOUR WORKWEEK DECREED vam vsak dan prinaša v hišo Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo AMERIŠKA DOMOVINA, MARCU 30, 1943 Pridigar Insignus je rekel svojemu tovarišu: "Od treh košev kruha sta še dva polna — žal, to ni pomnožitev kruhov; od 300 biblij nam jih je ostalo še 290. Kdor more umeti, naj ume. Mesto je vendar luteran-sko — kali " "Madlzeder!" je klical Hen-del s tribune doli. Hitro je prišel poslušni mož. "Kje so papežniki, kaj, je-li se tako izpolnjuje moja zapoved ?" Madlzeder se je priklonil pred razsrjenim gospodom: "Ne moremo zato, kar se je zgodilo; ljudje so nas potegnili in sd danes zjutraj navsezgodaj šli proč k svoji božji službi." "Kaj?" se je zadri Hen del. "Saj vendar nimajo nobene cerkve več! Ali pa se skrivajo v brloge k božji službi? Izsledil bom njih gnezda, in potem se 'jih Bog usmili." vredno kazni." Sodnik se je grenko nasmehnil. Ne, ničesar ni storila, samo njegovo postavo> njegovo povelje, njegovo delo je zopet postavila v zasmeh. Zakaj da-tujec tujec ni mogel končati pridige, zakaj mu je sin danes napravil novo neumnost? Zakaj je ostalo samo pet katoličanov na trgu?- Zakaj je ostalo tristo biblij na tleh, in tisoče kruhov v košarah? Štefana! Štefana! Ce bo hudič dobil hčer, jo mora krstiti na tvoje ime: Štefana! "Ne bom je kaznoval!" je kratko, dušeč svoj srd v prsih rekel sodnik načelniku. Bolj ko je jezen, bolj pokaže, da je nasproti tej deklici brez moči. "Preveč časti bi bilo zanjo." Načelnik se "mu je hotel zahvaliti, toda sodnik ga je surovo prekinil: "Spravite se v Štajerdorf, sram vas bodi! Vaše predme- "Ne, vse časti vredni gospod;stje se pa res odlikuje! Pazite, —," je odvrnil Madlzeder, "ne j da vaši papežniki še enkrat ne skrivajo se v brlogih k božji! naskočijo moje nožarne; v čast službi.. Šli so v bližnje katoli-jvam je, da se je to že enkrat ške cerkve, nekaj jih je šlo v i zgodilo v vašem okraju. Madl-Garsten, nekaj v Glajnk, dru-jzeder!" je zaklical, svojo so-gi zopet, drugam. Samo pet jih j progo, ne da bi jo pogledal, pod je ostalo doma in ti so že pre-i pazduho jemlječ in počasi stoje! i biblije." jpajoč čez napol prazni trg: Sodnik je stopil s tribune do-'"Ste slišali? To je sramota! li in je zaklical: i Ne preneha s svojo propagan-"Ivje je štajerdorf ski načel- do. Madlzeder, hočem, da" od-nik?" slej zanaprej zanesljive osebe Načelnik se je približal. straži j o hišo, v kateri prebiva, Hendel vpraša: "Kdo je ljru-jda pazijo na vse, kaj se tam godi naščuval, da hodijo v dalj- di in kaj se dela; kakor hitro bi nje cerkve? Jasno je, da so to;se predrznila le količkaj prenove spletke. Vsi so vedeli za j kršiti mojo postavo, ki prepo-moje povelje, da morajo priti j veduje javno in zasebno službo k pridigi na mestni trg. Hočem j božjo, mi naznanite; imam jez-vedeti, kdo mi je ljudi odpeljal i dece, ki bodo izprijeno žensko proč!" Jezno je gledal, da jejiztirali Čez mejo, če tako velim! načelniku zastajala kri po ži-j— iztirali za veke, že davno bi lah. Ljudstvo se je v trumah j bil moral to storiti. — Bog me razpršilo z mestnega trga. Tu-!kaznuj!" je rohnel v črnem srdi okna so bila vsa prazna. Šta-jdu. "Ali ,oko!išnje -cerkve ne jerci so se umaknili srdu svoje-j razpadajo? Li ne trohne mrt-ga sodnika; tresejo se pred mo-Sveči v njih? Hotel bi, cla prižem ki je obsodil deklico najde kuga v Garsten, da bi lju- sramotni oder in Zelerja na vi-jdem prepovedal še te farške slice. "Kdo je bil?'.' je plašno rekel št a j erdorfski načelnik. "Ne vem, gospod. Ljudje pač hočejo po svoji veri moliti k svojemu Gospodu in Bogu, se pač ne da nič pomagati; morda postanejo sčasoma pametnejši "Moral jih je kdo naščuvati!" je žugal Hendel. "Vi ne veste Nočete vedeti! Hudič naj vzame vašo zahrbtnost! Govorite! Bila je Štefana Švertner." Mož je prebledel. Sicer je luteran, vendar mu je težko, naznaniti deklico, ki je bila že enkrat tako težko, tako kruto obsojena. Beseda mu zastaja, slednjič počasi prizna: "Gospod, kaj naj rečem. Res, bila je Štefana. Toda, ni ščuvala, ni," je zagotavljal, ko se je sodnikov obraz grozno skremžil in se mu je njegova pest začela tresti ob meču, "ni ščuvalo ubogo dekletce, ne, ne, nikogar ni nahujskalo. Odkar je ozdravela, pač hodi vsak dan v Garsten k sveti maši; ljudje pa so jo videli in so rekli: "Ako gre Štefana vsak dan k maši, nas je lahko sram, če ne gremo vsaj vsako nedeljo in ne storimo svoje krščanske dolžnosti, ki nam je zapovedana pod smrtnim grehom." "Je že dobro," je mirno rekel Hendel. "Že vidim, da je Štefana, prav tako, kakor sem si mislil." Načelnik je sklenil robate roke v nerodnih rokavicah in je prosil: "Gospod, nič zalega ji ne storite! Pobožna deklica je, ničesar ni storila, kar bi bilo cerkve." "O moj ljubi!" je glasno vzkliknila Helena . . . "Ne, ne, ne! Ne slikaj hudiča na steno!" "Bodi mirna, saj je ne bo!" jo je pomirjeval sodnik, naglas se je smehljal in je božal njeno rožnato roko. "Samo k tebi je ne bo, saj imaš svoj pravi — safir, ali ne? Dobro ga žašij v svoje vzglavje." Peljal jo je s hriba, vmes se je šalil, toda v srcu so se mu podile črne misli, in njegov duh je koval hudobne načrte. Adler, načelnik železninar-jev, se je zasmehljivo za njim oziral in je rekel katoličanu Amortu: "To je nezaslišano. To si bom zapisal. Tuji pridigar ga je primerjal s Kristom in njegovo mater z Marijo, ki ji je angel naznanil rojstvo Kri-stovo. On je vse to poslušal! To bom spisano nesel pred cesarja." Amort, resen mož s sivo brado, katoljčan in član zarote, je rekel: "Gospod Adler, o Samsonu je bil govor." Adler je odgovoril; "Kdo ne ve, da je bil Samson predpodo-ba Kristova v stari zavezi? Vr-hutega, na oltarni sliki se je pustil slikati kot Kristus, to je že več kakor krivoverstvo, to je bogokletstvo." Amort je rekel: "Poročajte samo resnico, gospod, nič izmišljotin." "Ako velja, da naše ubogo, nesrečno mesto rešim tega peklenskega trinoga," je mirno odvrnil Adler, "je že dovoljeno, nekoliko bolj črno mešati barve. Še na misel mi ne pride, da bi si izmišljal! Dovolj smo doživeli." Nič kaj velika ni bila izpod-buda, ki so jo Štajerci od lute-ranske cvetne slavnosti seboj domov vzeli. Majhna je bila Hendelnova pobožnost, nič kaj veselo mu ni bilo srce, ko se je od slavnosti vrnil v svoj sijajni dom. Štefana! Štefana, vedno in povsod Štefana! ga grize in peče v srcu. — Že tretjič se je njegov sin zavzel za to nesram-j no vlačugo. — Je-li to viteštvo,! ki brani nedolžnost — za kar, ima nepokvarjeni fant to hu-dobnico? — Ali —? Ali jo ljubi? Sramota! Groza! Prah mrtve sinove matere bij moral zardeti v grobu! Njegov oče in njegova mati bi morala vstati iz groba! Li naj se Kerub tako poniža, da bi poljubil luci-ferja? Tako bi bilo, če bi Henrik Hendel ljubil vlačugo, hudodel-ko! — Stran! Stran! Abotne misli! Peklenska zalega! Hendel je Hendel! Ako bi se svet premaknil iz stežajev> ako bi angeli snubili hudiče, toda Hendel ne pozabi na svojo čast. Okoli poldneva so se čez zelena polja pod belo in rdeče cvetečimi drevesi vračale trume romarjev, ki so imeli rožne vence ob boku in palmove vejice v rokah. Prihajali so iz Gar-stena. Glajnka in od drugod. Veselo so se jim svetila čela, oči so se jim skrile, skrivnostno in polni sreče so šepetali eden drugemu: "Lepo je bilo! Lepo je govoril! Lepo je bilo opravilo. Ne, tega si ne pustimo vzeti. Tudi veliki teden poj-demo tja! Kako dobro je pri Gospodu, Štefša ima prav, kako lahki postanejo križi." V gruči, ki se vrača iz Glajnka, gre Štefana., ki vodi za roko svojo sestrico Mihael o. Še ji je obraz bled in korak ji ni tako vesel in lahak kakor nekdaj. Ne govori o svoji srečiJ kakor drugi romarji; skriva jo^ globoko v svojem srcu. Nadvse je srečna; »idkar je trpela mu-, [ke, obsiplje Zveličal- svojo ne-j jvesto mučenico z milostmi . . j Tudi letos se je v Garstenu iz-j posedala in je prejela Z veli čar-1 ja, ki prebiva v njeni duši, in njegova milost odseva z njenega deviškega čela. Palmovo vejico pritiska na svoje prsi in premišljuje, kako so otročiči v i Jeruzalemu Gospodu klical: "Hozana" — in potem je prišel križ. Ob roki ji visi prazna košarica. Gospod Albert je ujet v samostanskem stolpu ; kako žalostne velikonočne praznike ima. Nesla mu je nekaj piru-hov, ki jih je sama poslikala. Pater Ertelij mu jih bo nesel Veliki petek, ko ga bo šel v stolp izpovedat. Bo-li imel gospod Albert nad piruhi veselje? — Ko se bližajo mestu, slišijo hrušč in trušč, vidijo, kako se goste, črne trume pomikajo od mestnega trga sem; saj res, Hendel je obhajal veliko slovesnost, govorijo romarji. Neki radovednež je zaklical protestantom: "Kaj pa ste imeli? Kako se je izvršila vaša lu-teranska pobožnost?" "Lepo je bilo," se bahajo pro-testantje. "Gospod Majorius je imel učeno pridigo, čudovito lepo so peli, delilo se je obhajilo, vse je bilo kaj lepo; sodnik je bil pri obhajilu kakor kak cesar, in Henrik je bil, ko je pil iz keliha, roke ob meču sklepajoč, kakor nadangel Mihael. "Pri obhajilu!" je rekla Štefana in je sočutno zaokrožila ble-dorožnate ustne. "Ubogi abot-než! Pri obhajilu! Kaj je bilo? Kruh in vino ... to ni sveto obhajilo! Siromaki, nimajo ne duhovnikov, ne daritve niti Je-izusa v najsvetejšem Zakramen-jtu! Ubogi siromaki so! Zares I je ubog, ubog ta sveti Mihael!" XIX. I j Na veliki petek so v garsten-iskem samostanu patri oprav-iljali žalne cerkvene obrede, i Opatov namestnik Karel je ! ograjen v belo albo z dvema drugima patroma stal z gorečo j svečo ob velikem oltarju. Drugi patri so resno tiho stali okoli j oltarja, ko je subdijakon ravno -bral prerokbo stare zaveze, kakor jo je zapisal prerok Ozeja. Karel se je preko v prezbiterju ' zbrane samostanske družine skrbipolno oziral v cerkveno ladjo, kjer je bilo zbranega toliko pobožnega ljudstva . . . so li ti ljudje iz Garstena, ali pa so pevajo psalme. .: Mož gnilega nasveti obleki ne m> misli # isli i ni jih veliko. Prsf f je, da se zlasti ml»a. -nega» o — ■ ~ * -— vina in medu, magalo. (Dalje PrI h zopet prišli iz Štajra kakor v cerkvi pobožno m» cvetno nedeljo, no, potem bo pa zopet ogenj v strehi pri mogočnem štajerskem gospodu. Teh nam je še treba tu . . . zo- vse njegove | pet je tu pri Marijinem oltarju opatovi volitvi. tista ruta, pa bela in modra patre, ki bodo z® obleka, Bogu bodi potoženo! Vikarijev temni pogled je švignil proti Marijinemu oltarju, j ma jo za uporne*"^! Najbolje bi bilo, da bi jo cer- ,kako težko je Prl ^ kovnik spravil iz cerkve, pa rav- glavce. Danes Jinl no sedaj prav po ceni popravlja in krpa cerkvene paramen-te — treba torej potrpeti s to nesrečno Štefano. Subdijakon začne peti pasi-jon opatov namestnik je mirno poslušal pretresljivo petje, zbrano Karlovo obličje se ni niti najmanj izpremenilo, ko je presunljivo zadonela zadnja tožba Gospodova: "Sitio — žejen sem!" — ko se je glasil klic ki je pretresel nebo in zemljo: "Consummatum est — dopolnjeno je!" Utopljen v Gospodovo trpljenje se ni spomnil onega drugega moža, ki ga je tudi izdal, ki je bil tudi peljan pred kri-vovernega sodnika, ki mu je prizadel veliko sramoto, ki so ga tudi imenovali rovarja, če-, prav ni imel nobene krivde — moža, ki sedaj ječi v zapuščeni ječi, medtem ko njegovi bratje European w<> » •• are forced to labor, | 84 fiours a „ fM "occupation marivs- u ^ this ' currency ^J t^ scraps of pap<* Lt»j will have nolhinS d g^ Herein the working under » and receive a v erel to save with 1 days that will 1° tr5r Helpyour^Vr yourself. Buy nay day. Pes ji je rešil življenje. — Ncn hrbtu male Rosella Hubbard se še poznajo odtisi pasjih zob, kajti bila je v smrtni nevarnosti na železniški progi, Jco jdt pritekel zvesti pes in jo potegnil izpred pihajajoeega vlaka ter jo tako rešil gotove smrti. NOVICE, ki jih potrebujete NOVICE, ki jih dobite še sveže NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, kolikor mogoče originalne NOVICE, ki so zanimive NOVICE z vsega sveta S\ s* IbL V takih pokrajinah pač ni primernega / ^ tola, — T d. je kar imajo ivashingtonski iš,'^ dar govore o težavah dostavljanja vojnega M ^ ^MM ski armadi. Ta slika je posneta 18,000 Najboljšo Garancijo Zavarovalni Vam in Vašim Otrok KRANJSKO-SLOVENjjjL KATOLIŠKA JEDN01 j Najstarejša slovenska podporna ° ^ v Ameriki. . . Posluje že ^ Članstvo 38,200 Premoženje Solventnost K. S. K. Jednote znaš* Ce hočeš dobro sebi tn svojim dragim, zavaruj •jteni in nadsolventni podporni organizaciji, ,/f itfi^J KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠK* kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne pošk°dt>e-bolezni in onemoglosti. ^ & K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženJ ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje t cert'"" K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste dobe od $250.00 do $5,000.00. te ,, Irflt. K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in etf ali članica te mogočne in bogate katoliške podp°r> trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse drUC® jji se obrnite na uradnike in uradnice kra.1« K. S. K. Jednote. ali pa GLAVNI URA 351-353 No. Chicago St.