KUPUJTE fOJNE BONDE! %yiCTORY Najstarejši H BUY slovenski dnevnik v Ohio Wa|^NDS ★ HRsumps Oglasi v iem listu so uspesni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI >> XXV1U.—LETO XXVUL VICTORY KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium BUY WAR BONDS STAMPS CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 19, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 142 5 Po^akov priznalo zaroto proti Rusni A nrt generala kknerja na oku Okinawi ^dela ga je krogla ® japonskega lopa, ^ je opazoval zadnji na sovražnika '^AM, 19. junija — Vče-Pcpoldne je bil ubit od '"iske topovske krogle m« ^ Simon Buckner, povelj-^eriške 10. armade na ko je opazoval za-^^0 fazo ljute borbe pro-^ažnim silam na otoku, odličnega 58-letnega ge-ki se je odlikoval v trdo-79 dni trajajoči borbi, ki 'včeraj končala z zmago ^kega orožja, je naznanil Nimitz v rednem ko-«ju. ko Nimitz ni uradno da je bil organiziran "^^poncev na Okinavi strt, 'voma, daje gen. Buckner je bila zmaga za vse svrhe dobljena, ko je umrl deset minut po zadetju v' ^zvidno iz uradnega po-Je gen. Bucknerja zadel L drobec topovske krogle L kos pečine, v katero je treščila. Zadet je bil v je deset minut pozneje rani. I ^ ("^esto padlega generala je imenovan ge- si "J -miciiuvaii major °y S. Geiger, ki je bil do ,, poveljnik tretjega marin-zbora 10. armade in ki je ;, ,f^al zavezniški zračni si-^bi za Guadalcanal. za premembo Javnega čarterja poražen FRANCISCO, 16. junija larodi na konferenci |- proti pa 17 gla- W manj kot potrebna jinska večina. ^ (x ^OV grob l^Sob , oto ob 3. uri popoldne je Barnes bolnišnici Irene stara šele 22 let, a na 22001 Tracy Ave. / je bila v Buffalo, N. Y. t\j^®pušča žalujoče starše, N mater Nettie, ro- ^'^kowski, dva brata Sgt. ii.jjj ®' ki se nahaja v Nem-' V X u^Bene. Pogreb se bo vr-ob 8.45 uri zjutraj zavoda August F. St., v cerkev in nato na Calvary blišče. Milijon oseh pozdravilo gen. Eisenhower j a v Washingtonu Problem miru se mora rešiti; to zahtevajo ameriški vojaki, je povedal general kongresu WASHINGTON, 18. junija — Danes se je general Dwight D. Eisenhower vrnil v prestolnico ameriške republike, kjer ga je pozdravila ogromna masa ljudstva, broječa do milijona oseb, kot heroja in zmagovalca v borbi za zlo-mitev nacijske Nemčije. Po zmagoslavni vožnji p o zgodovinski Pennsylvania ulici je bil vrhovni poveljnik zavezniških armad v zapadni Evropi slavnostno sprejet v Kapito-lu, kjer je pred poslanci poslanske in senatne zbornice imel govor, v katerem je izjavil: "Ameriški vojak je strastno uverjen, da se probleme miru more in mora rešiti. Problemi miru ne morejo biti nič težji kot je bil problem, pred katerim ste stali vi pred tremi leti, in ki je bil sedaj v enem bojnem ozemlju zmagovito završen. "Ameriški vojak strastno veruje, da se more in mora z isto optimistično odločnostjo in is-t i m medsebojnim razumevanjem med zavezniškimi silami, ki je v Evropi strnila sile, katere so bile sposobne zdrobiti največji vojni stroj v zgodovini, rešiti probleme miru." Odločnost, ki je zmagala v Evropi, prinese zmago na Pacifiku Gen. Eisenhover je izjavil, da bo ameriški vojak, ki je s tolikšno hrabrostjo pomagal streti nacijsko Nemčijo, .sigurno šel zmagovito skozi ognjeno preizkušnjo, ki ga čaka še na Pacifiku. "Dasiravno sanjamo o skorajšnjem povratku naših dragih," je rekel vrhovni ameriški poveljnik, "pa smo pripravljeni, kakor smo bili vedno, da storimo našo dolžnost napram svoji domovini, ne glede na preizkušnje, ki še stoje pred nami." Roosevelt in Churchill — od Boga poslana moža Gen. Dwight D. Eisenbow^r Gen. Eisenhower je v svojem govoru izjavil, da sta bila pokojni predsednik Roosevelt in ministrski predsednik Churchill "od Boga poslana moža;" katerima je človeštvo dolžno večno hvaležnost. V Churchillu je imel Roosevelt "vrednega tovariša, ki je vodil svojo deželo leta 1940 skozi njeno najbolj temno uro", je rekel general, nato pa je dostavil : "Angleži in Amerikanci pozabljajo svoje medsebojne razlike in običaje ter metode, in celo svoje narodnostne predsodke v svoji udanosti za skupno stvar." (Nadaljevanje na 2. strani) PARIZ IZKAZAL NAJVIŠJE ČASTI GEN. EISENHOWERJU PARIZ, 15. junija—Pariz je pet let po vstopu nacijev v francosko prestolnico včeraj viharno aklamiral generala Eisen-howerja. Tekom ceremonij pri Slavoloku zmage mu je general De Gaulle i z r o č il "Osvobodilni križ," pozneje pa mu je bilo v Mestni hiši podeljeno častno meščanstvo. Eisenhower je edini tujeze-mec poleg Woodrow Wilsona, ki je bil na enak način počaščen od Pariza in Londona. SLADKORNA KVOTA JE ZNIŽANA ZA 37 PROČ. WASHINGTON, 16. junija— OPA urad je odredil, da se sladkorna kvota za industrijsko uporabo tekom prihodnjih treh mesecev zniža za nadaljnih 37% procentov. Prizadfeti bodo v prvi vrsti izdelovalci mehkih pijač in sladoleda. Naši fantje-vojaki EISENHOWER ZA VOJAŠKO SLUŽBO v MIRNEM ČASU WASHINGTON, 15. junija— General Eisenhower je vojaškemu odseku poslanske zbornice pismeno sporočil, da interesi dežele in varnost posameznikov zahteva, "da vsak telesno sposoben državljan v mirnem času dobi temeljit pouk o tehniki, disciplini in razumevanju obveznosti državljana v času krize." Iz Okinawa je prišel na dopust za 30 dni Petty Officer 2/c Henry Petrič, in sicer k svoji soprogi Mildred in staršem Mr. in Mrs. Blaž Petrič, 13802 Deise Ave. Preko morja se je nahajal 19 mesecev. Dne 25. junija bosta s soprogo obhajala sedmo obletnico poroke in zelo vesel je, da mu je bilo mogoče priti domov za ta dogodek. Njegov brat Petty Officer 3/c Edward se nahaja z Sea Bees na Iwo Jima, ter je preko morja že 27 mesecev. Nadaljne mestne novice boste našli na 2. strani današnje izdaje. ČASNIŠKA AGENCIJA JE TRUST. IZJAVLJA NAJVIŠJE SODIŠČE WASHINGTON. 18. junija—Najvišje sodišče je danes potrdilo odločitev nižjega zveznega sojišča, s katerim je bila časniška agencija "Associated Press" proglašena za trust, ,ki po načinu svojega sedanjega poslovanja krši zvezni proti-trustni zakon. Odločitev je bila podana z ozirom na dejstvo, daje časniška zveza pri sprejemanju nadaljnih članov odklanjala vse časopise, katerih sprejem bi utegnil škodovati interesom že včlanjenih časopisov. Najvišje sodišče je odločilo, d% je ta določba v nasprotju s proti-trustno postavo in da mora "Associated Press" od sedaj naprej sprejemati člane, ki prosijo za vstop, ne glede na tekmovalne posledice za obstoječe časopise. VELIKI TRIJE SE SESIANEJO V BERLINU LONDON, 15. junija. — Prihodnja konferenca velike trojice se bo vršila v Berlinu. Mesto, kjer se bo vršila konferenca, je bilo objavljeno nocoj v pismu, v katerem je delavski vodja Clement R. Atlee formalno sprejel povabilo pre-mierja Churchilla, da se udeleži konference kot "prijatelj in svetovalec" britske vladne delegacije. Naznanilo, ki je bilo pozneje objavljeno iz premierjeve uradne rezidence, je potrdilo, da se bo konferenca vršilb, v Berlinu. Konferenca se bo vršila med 5. in 26. julijem Neki predstavnik britske vlade je izjavil, da se datuma še ni definitivno določilo, da pa se bo konferenca vršila enkrat med 5. in 26. julijem. Med tema datuma se bodo namreč vršile britske parlamentarne volitve. Naznanilo, ki je bilo objavljeno tozadevno v Washingtonu, je edino reklo, da se bo konferenca, na kateri se bo predsednik prvič sestal s premierjem Churchillom in maršalom Stalinom, vršila "nekje v bližini Berlina." Britske stranke enotne glede zunanje politike Izmenjava pisem med Churchillom in Atlee-om, ki tekmujeta za urad ministrskega predsednika pri julijskih volitvah, predstavlja nadaljni razvoj sedaj že sprejetega programa, da vse važne britske politične stranke nastopajo enotno glede zunanje politike. Pisma so postala potrebna z ozirom na to, da je včeraj prof. Harold J. Laski po naznanilu premierja Churchilla v parlamentu, podal izjavo, da naj bi Atlee šel le kot opazovalec, ne mogel pa da bi sprejeti odgovornosti za sklepe, katere bo napravil Churchill kot vodja konservativne stranke. Harry Bridges ne bo deportiran WASHINGTON, 18. Junija— Vrhovno sodišče je danes s petimi glasovi proti trem preklicalo odredbo justičnega depart-men ta, s katero je imel biti Harry Bridges, levičarski vodja pristaniških delavcev na zapadni obali, deportiran v Avstralijo, kjer je bil rojen, kot komunist. Sodišče je odločilo, da je bila odredba za Bridgesovo deporta-cijo izdana pod napačnim tolmačenjem zakona glede pripad-ništva komunističnim skupinam. Reklo je dalje, da zaslišanje vplivnega CIO voditelja o vprašanju, da li je član komunistične stranke, ni bilo pošteno. Sodnik Frank Murphy, kije glasoval z večino, je izjavil, da je ta odločitev dalekosežnega pomena za tri milijone in pol tujezemcev v Zed. državah, mnogo katerih je bilo prisiljenih bežati iz dežel svojega rojstva in so našli zavetje v Zed. državah. S tem je zaključena dolga vrsta zaslišanj, ki so trajala od leta 1938 dalje, ko je justični department začel postopanje Bridgesovo deportacijo. za General Eisenhower povabljen v Cleveland Clevelandska mestna zbornica je snoči soglasno sprejela resolucijo, da se gen. Eisenhower ju pošlje povabilo, da obišče Cleveland kot gost mesta. Župan Burke je rekel, da bo takoj danes zjutraj telefonično stopil v zvezo z Washingtonom, v nadi, da se general vabilu odzove. Danes bo Eisenhower j a pozdravilo mesto New York. Angleži zapleteni v zaroto, katere smoter je bil osnovanje držav proti Sov. uniji MOSKVA, 18. junija — Danes je 15 izmed 16 poljskih podtalnih voditeljev, ki so obtoženi terorističnih dejanj proti Rdeči vojski, priznalo krivdo glede vseh ali večine obtožb, ki jih je naperilo proti njim sovjetsko vojaško sodišče. Gen. Bronislaw Okulicki, vodja poljske podtalne armade, se je nahajal v skupini 12 obtožencev, ki je priznala vse obtožbe. Trije so priznali del obtožb, šesl^najsti, po imenu Zbigniew Stypulkowski, pa je podal izjavo nekrivde. Skupine je delala po navodilih zamejne vlade Ena skupina Poljakov je imela navodilo, da organizira oborožene tolpe v Belorusiji in zapadni Ukrajini po navodilih poljske zamejne vlade v Londonu v svrho napadov na formacije Rdeče vojske. Druga skupina je bila obtožena, da je operirala tajno radijsko oddajno postajo za hrbtom ruske armade. Obtožnica navaja, da je gen. Okulicki tekom preliminarnega izpraševanja priznal, da je poljski podtalni armadi ukazal, da je stalno pripravljena za boj z Rdečo vojsko. Dalje je rečeno, daje Okulicki priznal, da je tekom 1944 operiral na Poljskem 25 tajnih radijskih postaj, 10 pa v zapadni Ukrajini. Obtožen je bil tudi spi-jonaže in sabotaže. Rusija ni nikoli ovirala sodelovanja-Eisenhoiver Krepak odgovor vrhovnega zavezniškega poveljnika onim, ki širijo mržnjo proti Sovjetski uniji PARIZ, 15. junija — Gen. Dwight D. Eisenhower je danes zjutraj podal krepko izjavo, v kateri je odločno potisnil na stran oblake nezaupnosti in sumničenja, ki so viseli zadnji čas nad odnošaji med Sovjetsko unijo in za-padnimi zaveznicami v Evropi. Rekel je, da ni v vseh svojih* izkušnjah s sovjetskimi vojaški- mi in diplomatskimi voditelji naletel na absolutno ničesar, kar bi zaviralo sodelovanje z Rusi, nato pa je rezko pripomnil, da je mir odvisen "od vseh ljudi in ne samo od kakega političnega voditelja, ki je trenot-no na vladi." Zavezniški vrhovni poveljnik je podal svojo izjavo kot odgovor na vprašanje, ki je bilo stavljeno nanj na poslovilni konferenci s časnikarji. Vprašanje časnikarja o možnosti vojne / Rusijo Takoj po konferenci je general Eisenhower odletel na glavni stan v Frankfurtu am Main. Jutri zjutraj se z letalom vrne na svoj prvi obisk v Zedinjene države, od spomladi 1944. Ozračje na konferenci je postalo napeto, ko je neki časnikar vprašal: "Zdi se, da obstoja velika kampanja, katere smoter je, govoriti o vojni med Rusijo in Ameriko. Ali ste imeli kake izkušnje z Rusi, katere bi vas bile prepričale, da je perfektno sodelovanje z njimi nemožno?" General Eisenhower je rezko odgovoril: "Absolutno nobenih." Potem pa je pristavil, da si bolj prijateljskih ljudi kot so Rusi kot posamezniki sploh ni mogoče misliti. Vojaki vseh Združenih narodov želijo mir "Kar se želje za mir tiče, jo goji sleherni vojak Združenih narodov," je nadaljeval Eisenhower. Potem je zavezniški vrhovni poveljnik rekel, da ne more navesti datuma prihodnje seje zavezniškega kontrolnega sveta, ter dostavil, da bo kontrolni svet izvršil svojo nalogo, dasiravno bo reševanje mirovnih problemov vzelo čas. Povelje je trdilo, da so ogroženi "britski interesi" Obtožnica vsebuje povelje, o katerem je rečeno, da je gen. Okulicki poslal nekemu polkovniku Slabodi, datirano 22. marca 1945, par dni pred aretacijo poljske grupe. Dotično povelje se je glasilo: "Sovjetska zmaga nad Nemčijo ne bo ogrožala samo britske interese v Evropi, temveč vso Evropo. Z ozirom na britske interese v Evropi bo Britanija mobilizirala vse evropske sile v proti-sovjetski blok. Jasno je, da bomo zavzemali prvo mesto v tem evropskem proti-sovjetskem bloku, ki ne more biti organiziran brez sodelovanja od strani Nemčije, katero bo kontrolirala Britanija. "Poljsko podtalno gibanje se je pridružilo proti-sovjetskemu bloku, katereg* je organizirala Britanija." Tuji diplomati in časnikarji navzoči pri" obravnavi Jan Jankowski, pod-premier poljske vlade v Londonu, je odgovarjajoč na neko vprašanje izjavil; "Priznavam krivdo glede poglavitnih obtožb." Ko seje otvoril proces, ki se vrši v dvorani strokovnih unij, kjer se je pred revolucijo nahajal "Klub plemenitašev," je bilo navzočih 15 izmed 16 obtožencev. Med prisotnimi so bili tudi tujezemski časnikarpi in diplomati. Okulicki je prosil sodišče, da se kot priče za obrambo pokliče več poljskih častnikov in nekega britskega oficirja, čigar imena pa ni povedal. Njegova prošnja je bila vzeta na znanje. Najtežje obtožbe naperjene proti četorici Okulicki, Jankowski in dva druga obtoženca, Adam Bien in Branislaw Jasiukovicz, so bili obtoženi vodstva podtalnega gibanja in terorističnih dejanj proti Rdeči vojski, katera so izvajali "po navodilih takovzane poljske ubežniške vlade v Londonu." Druga skupina, sestoj eča iz 12 obtožencev, je bila obdolžena udeleževanja podtalnih aktivnosti navzlic poveljem sovjetske vojaške komande in da niso izročili radijskih oddajnikov, tiskarske opreme, orožje in municije, kakor je bilo ukazano od sovjetske vojaške komande. KANADSKI PREMIER KING IZGUBIL VOLILNO BITKO OTTAWA, 18. junija—Liberalna stranka v Kanadi je pri volitvah prošli teden izvojeva-la odločilno zmago, toda zadnje številke kažejo, da je premier Mackenzie King in vodja stranke, izgubil sedež v parlamentu. Porazili so ga glasovi vojakov, ki so bili zadnji prešteti. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 19. junija, 149^%, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" D "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by , THK AMZBICAN JCGOBLAy PRINTINO AND FUBLISHINO CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By CaVrler In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaialcu r Cleveland In po poitl Izven meata): Par One Year — (Za celo leto) ________—*0.50. Por Half Year — (Za pol leta)____8.o0 Por 3 Montba — (Za • memece)________3.00 Vse-slovenski dan 8. julija v Clevelandu By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _ Por Half Year —< (Za pol leta) ____________ Por V Month« — (Za ■ meceoa)__ _#7^0 _ 4.00 - KK For Europe, South America and Other Foreign Countriee: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge Inoeemike diiave): For One Year — (Za celo leto) _ For Half Year — (Za pol leta)________________________ -11.00 _ 4jO entered aa Second Clas* Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Coogresa of March 3rd. 1878. Henry Bradley (O. N. A.): RAZMERE NA SLOVAŠKEM Najprej naj na hitro povem, da slovaške oblasti ne vedo ničesar o tem, kje se nahaja dr. Josip Tiso, duhoven in bivši ministrski predsednik kvizlinške vlade takozvane "neodvisne slovaške države," ki je kolaboriral z Nemci. Najprej so prihajale z vseh strani vesti, da mu je uspelo skriti se v Vatikanu, toda zdaj je večina ljudi prepričanih, da mu je dala cerkev zavetje nekje drugje, naj-brže v eni nevtralnih držav, morda v Švici. Slovaki niso prijatelji Nemcev, toda priznati je treba, da se je Slovakom dobro godilo, dokler je bila njihova dežela zasedena od Nemcev, torej skozi zadnjih pet let. V gospodarskem pogledu seje večina ljudi sprijaznila s položajem na podlagi načela, da je treba razmere izkoristiti na najboljši način. Nemčiji je bilo seveda pred vsem do tega, da si zavaruje zanesljivo prometno pot v dežele jugovzhodne Evrope in na Balkan, ter si je radi tega po svojih najboljših močeh prizadevala napraviti Slovake srečne in zadovoljne. Ko je potem nenadoma zasijala svoboda, je preobrat prinesel s seboj toliko sprememb, daje nastala na gospodarskem polju precejšnja zmešnjava, v političnem pogledu pa pravi pravcati kaos. Nobena politična stranka si ne upa nastopiti z odločnostjo v teh razmerah. V sedanji Slovaški obstojati pred vsem dve veliki politični skupini — komunisti in struja slovaških demokratov, v kateri so se zbrali vsi elementi, ki niso komunisti. Čistka nacistom naklonjenih elementov napreduje radi tega le zelo počasi in tudi obnova odnošajev s Cehi se razvija zelo polagoma. Povratek židovskega zaplenjenega irnetja pa je zadeva, katere se ogibajo vse stranke ko živega ognja. Uradno so bili vsi proti-židovski zakoni razveljavljeni, toda glasom izjave enega slovaških Zidov je edina praktična posledica le, da je Židom zdaj dovoljeno in omogočeno, da se svobodno krečejo po svoji domači ZMnlji. Na Češkem in na Moravskem, kjer je ta problem tudi na dnevnem redu, je položaj mnogo manj težak. Tam so prevzemali židovska imetja izključno le Nemci, ki pa so zdaj tudi sami izgubili vse pravice in imetja. Vlada ima torej dovolj imetja na razpolago, da povrne kar jim gre, vsem onim, ki so bili oškodovani. Na Slovaškem so prevzeli židovska imetja po večini Slovaki sami — in so kljub temu ostali, ako niso izrazito kolaborirali, spoštovani državljani. Jasno je, da se z vsemi štirimi branijo dati nazaj, kar imajo v rokah. Iz oportunizma sta obe politični skupini odločeni, ogibati se tega trnjevega problema dokler le mogoče. Na Češkem in Moravskem je uvedena trdna kontrola cen in strogo racioniranje, tako da se delovanje črnega trga ni razvilo niti do one stopnje, ki je dosežena v Franciji. Na Slovaškem pa je gospodarski nered povzročil veliko draginjo in inflacijo, tako, da je danes skoro edini spomin, ki je še ostal na dobo umetnega blagostanja pod nacisti, neobičajno bogata in elegantna obleka prebivalstva. Prestolnica Bratislava je le malo porušena — le eno predmestje je bilo resno poškodovano. Poleg tega so Nemci popolnoma razrušile še pristanišče na Donavi. Rusi so zgradili iz Romunije "pipe line" za dovoz petroleja na Slovaško, toda odtod na Češko ga ni mogoče prevažati, ker preveč primanjkuje cisternskih vagonov. Zdaj je UNRRA privedla iz Romunije svoje lastne avtomobile. Razdeljevanje podpore izvršuje mešana rusko-če-hoslovaška komisija. Vladov Klementis, slovaški državni sekretar za zunanje zadeve, je izrazil svojo zahvalo za podporo, katero so zavezniki poslali v najbolj ogrožene predele vzhodne Slovaške, kjer so silni boji privedli do obširnega opustošenja dežele. Tukajšnje podružnice SANSa na čelu jim lokalni centralni od bor se pripravljajo že več mesecev za Vse - slovenski dan, ki se bo vršil 8. julija na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., v Euclid, Ohio. Za ta Vse - slovenski dan so povabljeni razni govorniki, med katerimi so se tudi že odzvali slovensko - ameriški pisatelj g. L. Adamič, g. poslanik Jugoslavije Stanja Simič, SANSov predsednik g. Etbin Kristan, ter Slovenec, zastopnik Jugoslavije na S a n Francisco konferenci, Stane Krašovec in drugi. Navzoče bo tudi pozdravil euclid-ski župan g. Simms. Pri tem Slovenskem dnevu bodo tudi sodelovali vsi nam naklonjeni tukajšnji pevski zbori, kot Zarja, Slovan, Glasbena Matica, Jadran, Planina ter Zvon. Zapetih bo nekaj pesmi skupno, kar se razume, da bo petje iz tolikih pevskih zborov v skupnem asamblu impozantno. Slovenski Cleveland že precej let ni imel prilike videti nekaj takega. Ta Vse-slovenski dan ima več namenov, prvič za solidno delovanje na težnjah nam rodnih bratov preko oceana, in programa, katerega zastopa med nami organizacija SANS, v kateri so pridružene vse naše slovenske poporne organizacije kot druge kulturne in prosvetne organizacije. Dalje, da se naš slovenski Cleveland tudi bolje poduči o pravem delu SANSa, kot tudi o borbah našega jugoslovanskega naroda. Vsi ti govorniki vam bodo obrazložili kar mogoče še ne vemo, oziroma nismo imeli prilike čitati. Dalje je tudi namen, da vsak po svoji moči doprinesemo svoj finančni delež k našemu skupnemu stremljenju, to je da se podpre tudi finančno stanje SANSa, da bo ta organizacija imela priliko vršiti svoje nadaljno veliko težko delo, kot ga sedaj vrši pod spretnim, vodstvom njenega tajnika g. Mirko Kuhelna in ostalih odbornikov SANSa. Dragi Slovenci in Slovenke, danes ni čas pasive, danes je čas dela, in doprinosa za naše skupne narodne težnje, kateremu imperializem še vedno streže s svojo grabežljivo roko, in hoče po sili vzeti slovensko zemljo, na kateri živi naš narod že preko 14 stoletij. Sicer ne bi človek nikoli pričakoval od kra-marske Anglije, da bo tudi v tej vojni manevrirala glede naše lepe slovenske Primorske. Da bi saj v tej vojni popravila krivico, katero je to storila, ko nas je prodala v prvi svetovni vojni Italiji, katera je šla v vojno le "kdo bo več nam dal". Ta kramarska Anglija, se ne ozira na narodno vprašanje Slovencev, nji ni za to dobro polmili-jonsko število Slovencev. Ona se ne ozira kaka je, in bi bila krivica storjena pri tem, pač pa le, da zadosti svoji od nekdaj stari kramariji, katera je vedno gledala, da je živela na lačun drugih, in da so drugi narodi za njo umirali. Boji se tudi prestiža strica Jožeta, ker če bi s tem imel ta v veliki Jugoslaviji prijatelja, in še to povrh dohod do Jadrana, ali pa da se bi tudi- italijansko demokratično ljudstvo tudi otreslo svojega fahizma in imperializma, in tako postalo v Človeški družbi bratsko napram Jugoslaviji, kam bodo prišli potem njeni imperialistični interesi? Seveda vojna v Evropi je sedaj končana, ne oziraje se kaj je vse to ubogo jugoslovansko ljudstvo doprineslo za ne le svojo lastno osvoboditev in pro- stost, pač pa zadrževalo do 25 nacijskih divizij v Jugoslaviji, s tem, da niso te divizije bile poslane nad naše armade, in tako tudi na tisto Anglijo, katera je precej let držala do 3 milijone svojega vojaštva na svojih domačih tleh, in le gledala od strani kako bije boj proti največji pošasti v človeški zgodovini Amerika in velika slovanska Rusija. Bratska Rusija je s tem pokazala v to svojo hvaležnost, ker se je in se zaveda, da je jugoslovanski narod doprinesel svoj, če ne večji, delež kot kateri koli drugi narod, poleg ruskega za uničenje te pošasti. Bratska Rusija je dala svojo izjavo, da ona ni priznala v prvi svetovni vojni aneksije slovenskega Primorja, in da ga tudi sedaj ne prizna, in podpira vse težnje jugoslovanskih narodov po svojem velikem hrepenenju, združitvi Slovenije pod okrilje demokratične federacije Jugoslavije. Žal, da je med nami v Ameriki tudi nekaj Slovencev - izda jic ali prodanih duš,^i bi raje videli, da bi vsi ti ftaji pripadali še vedno pod Rim, ah Vatikan, ljubše bi jim bilo, kot pa da pridejo pod Sfero slovanske Rusije. Zato tak boj nekaterih proti sedajni jugoslovanski vladi. Oni 3e sicer zavedajo, da so njih težnje opravičene in prave, ampak ker si je nadejala tudi jugoslovanska vlada, da stori obračun ne le z zunanjim zatiralcem, pač pa da stori obračun tudi z domačim krvosesom preprostega ljudstva, ti trde, da je pri tem vera ogrožana itd., le da slepijo svoje verno ljUistvo 3 tem, ker ne zna za sebe misliti. Ali je v naši' veliki Ameriki kaj vera ogrožana? Ne! Svobodno nam je vsem, tu imamo demokracijo, in taka demokracija bo vladala tudi v Jugoslaviji, še večja. In kar se ti pro-tivnički najbolj boje je, ko se bodo rudniki, bančni zavodi, velika državna in bogata posestva obratovala v korist občega jugoslovanskega ljudstva. Kdo si bo pri tem redil lepe okrogle trebuške potem? Doma zatiranja in vladajočega klerikalizma je za nami. Ljudstvo samo je storilo obračan, in noče iti nazaj v razmere, katere so bile. Vsa ta zavajalna politika, ki prihaja iz Vatikana in Rima v škodo nam malemu tudi katoliškemu slovenskemu narodu, vse to kaže. Na žalost ta črna slovenska reakcija jo s tem podpira, ko zavajo še nekatere svoje privržence, in jih hoče prepričati, da je vera v nevarnosti. Bav, bavi Gre se za velika vefeposestva raznih škofij in žnpnij itd., katera so si po krivici prilastili. Zato dragi Slovenci, katerim je res pri srcu vaša rodna domovina, v kateri vam je tekla zibel vašega življenja, ko vam je vaša mati pela slovenske pesmi, v svoji materinščini bodite gotovo navzoči 8. julija na prostornem vrtu Slovenskega društvenega doma, v Euclid, Ohio. Naj bi ne smelo biti nikogar, ki čuti slovensko, ki čuti s svojimi rodnimi krvnimi brati po osvoboditvi, da ne bi prišel tega dne in pokazal, da ne veruje zavajalcem in izdajicam nekaterih, pač pa da želi, da uživajo naši preko oceana, tisto svobodo in pravice, kot mi tu v naši novi domovini. Da se jim za-sigura tudi boljši kos kruha, da ne bodo primorani iskati si kruha drugod. Slovenska zemlja je bogata in rodovitna, samo pravica naj bi bila za vse enaka, pa bo kruha za vse dovolj. Rojak in rojakinja, v imenu tukajšnjih podružnic SANSa, in JPO, SS ste prošeni in vabljeni, da ste tega dne vsi kot zaveden mož in žena navzoči. Naj bo to naša manifestacija Slovencev v Clevelandu, da stojimo ob strani naših onostran, da jim želimo tistega kar vsaj mi tu uživamo. V lepi Slov. Gorici je škofova! Italijanski fašist, kateri je preganjal slovensko duhovščino, katera si je drznila biti in čutiti slovensko. Vatikan sedaj ve kje bivajo Slovenci, ni pa vedel vsa ta leta za gorje in trpljenje, preganjanje, ki ga je vršila ta fašistična pošast. Niso.imeli ni-koU glasu protesta za te krivice, ampak mirno so gledali, ko so jim ulivali recinovo olje, ko so jih preganjali na liparske otoke, morili kot žival, in to samo ker so bili Slovenci. In danes se še dobe gotovi med nami, ki bi želeli povratek takih razmer svojemu slovenskemu rodu. Da se ne sramujejo tega vsega? V svoji slepoti ne vidijo, oz. nočejo videti, ker povelje Vatikana je tako. Kaj hočemo, Iškari-jotov je vedno vse povsod, tako tudi med našimi. Vsa umazanost in propaganda, katero vodi gotov svetovno znani list, nam priča to, da imajo prekleto dobro kovačnico propagande, laži in potvarjanja in pretiranja, katerih se poslužujejo. Na pisma, katera prihajajo sem, se ne ozirajo. Jih nočejo priobčevati od svojih lastnih naročnikov, ker se boje, da bi se od njih zapeljani čitatelji, okužili, če bi s tem izvedeli resnico o borbenosti rojakov v domovini. Ampak vsa taka gonja je zaman, vsa kramarija ne bo uspela, narod se je odločil, da sedaj ali nikoli več, je prilika za osvoboditev. Narod je tam pripravljen raje izkrvaveti, kot pa da bi šel ponovno v suženjstvo. In drže se- dobro, z vodjem Tito na čelu, pa naj plačanci vpijejo še tako kot jesiharji, pomagalo ne bo nič. Kaj zamoremo mi tu, če si oni hočejo ustvariti pravo demokratično vlado po ljudstvu. Torej vsi Slovenci in Slovenke, na plan na 8. julija na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Za podružnico št. 48 SANS, * J. F. Durn, taj. I tri, 20. junija ob 8. uri zvečer I v navadnih prostorih. Prošeni I so vsi računski nadzorniki, kakor tudi drugi odbprniki, da so gotovo navzoči, ker storiti bo treba načrte za prihodnjo sezono, ter razpravljati glede piknika za člane in njihove prijatelje. DIREKTORSKA SEJA Jutri večer ob 8. uri se vrši redna direktorska seja v Slov. društvenemu domu na Recher Ave. Direktorji so vabljeni, da se udeležijo polnoštevilno. PROG. SLOVENKE Članice krožka št. 2 Prog. Slovenk so vabljene, da se gotovo udeležijo redne seje, ki se bo vršila v sredo ob 8. uri zvečer, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. LEPA PRIREDBA V SLOV. NAR. DOMU V zvezi z kampanjo za sedmo vojno posojilo se bo v petek, 22. junija vršila velika priredba v Slov. nar. domu. Igrala bo godba obrežne straže, v pesmih bodo nastopili: Tillie Jackshaw, Baraga Glee Club in Slovenski kvartet. Tudi slovenski čarovnik Mr. John Grdina bo nastopil ter Sherman's Play House Sq. skupina. Pričetek programa bo ob 7. uri in vstopnina bo prosta za vse. Mestne novice Ženska poslala žrtev vojske proti podganam Ko je snoči Mrs. Elizabeth Stoiber, stara 54 let, prala v basemen tu svojega doma na 1296 Rozelle Ave. v East Clevelandu je bila lahko ranjena v brado od krogle, katero je izstrelil neki sosed, ki je streljal na neko veliko podgano, katero je videl teči ob hiši. Moški je tekel v hišo in žensko odpeljal v bolnico, kjer so ji rano obvezali. Krogla je očividno odskočila od tlaka ob hiši in ranila žensko. Podgana, za katero je bil strel namenjen, je očividno pobegnila s celo kožo. ZADUŠNtCA V sredo ob 7.45 uri zjutraj se bo brala zadušnica za pokojno Josephine Jereb v spomin druge obletnice njene smrti, v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. MILIJON OSEB POZDRAVILO GEN. EISENHOWER. JA V WASHINGTONU (Nadaljevanje s 1. strani) Rdeča vojska na vzhodu igrala odločilno vlog?) Gen. Eisenhower se je izrazil nad vse pohvalno o Rdeči vojski Sovjetske unije, o kateri je rekel, da je z zlomitvijo vsega nemškega odpora na vzhodu igrala odločilno vlogo v porazu Nemčije. Zastave zmagoslavja ne morejo skriti teh silnih žrtev, je dejal dalje gen. Eisenhower, s katerimi je bila izvojevana zmaga. Sprejem pred Belo hišo Vrhovnega poveljnika zavez- niških armad v zapadni Bvrop^ je po zmagoslavni vo&j' Pennsylvania ulici pričakov j predsednik Truman na pred Belo hišo in mu po nem pozdravu izročil i (; vojaško odlikovanje Zed. dr® i Zvečer je bil general gost d banketu v Beli hiši. y Še poprej, ko je general ®^|!vo pil iz letala, katerega je sp^ Ijalo od atlantske obale 30 ve kih bombnikov, sta ga po®^! Jv< vila takoj po stopitvi iz ■ njegova žena in šef genera tj ga štaba gen. Marshall. Ni absolutno prepričan, ^ Hitler mrtev Pozneje je gen. Eisenbower^^ razgovoru s časnikarji v po® ju vojnega departmenta ^ da bodo problemi v zvezi z pačijo Nemčije zelo težavni-udaril je, da mora biti g^ne ni štab nemške armade pletno uničen ter dostavil, ^ več absolutno prepričan, ^ je bil do nedavnega, da je ler sigurno mrtev. Potem pa je ponovil, ^ pred par dnevi rekel v i . namreč, da ako se Hitler kje v skrivališču, je to motnejša kazen, katero bi gel kdo zamisliti za člove a je nacijski firer. % lO) P' h tao te POŽLAHTENJE mesa »! Meso se da do neke žlahtiti, ako se potem. mere koso"' aorta val zakolje, spoji njena črpalno pripravo, ki poo i" gj, kom žene slano vodo sk stem krvnih posodic. Slai^ izpere kri in se porazdeli po manjših kapilarnih vsem telesu, da se presoli. Zadnji čas črpati v aorto tudi masco pronikne med tkaničevje, da postane tudi pusto mastno in sočno. PROPELERJI IZ ie Neka japonska tovarn delovala propelerje za gija bambusa. Trs se plosko ^ in posamezni lističi se seinom zlepijo v furnirji' terih se potem skladajo gg lerji. Bambusovi P* baje dokaj bolj trajni z bolj elastični nego nav ^ fo' na- UUIJ CidOLiViil . j. v mahagonija in orehovin^^ ^ varna jih je izdelovala tretjino ceneje in jamči no neobčutljivost P^oti in vlagi. * Jutri nastopi poletje Vreme je letos sicer tako muhasto, da je čeato težko reči, kakšni letni čas pravzaprav imamo, navzlic temu pa bo jutri prvi dan poletja, uradno namreč-. Kaj bo neuradno, boste pa že sami videli. IZ BOLNIŠNICE Iz St. Joseph bolnišnice v Mt. Clemens, Mich., je bila v nedeljo prepeljana na svoj dom s Svetkovo ambulanco, Ann Groz-danič, stanujoča na 14930 Sylvia Ave.' CANKARJEVA SEJA Člane dramskega zbora "Ivan Cankar" se vabi na redno mesečno sejo, ki se bo vršila ju- filOVAJ, U)/uiAr75 tOK OVVt "WE OUGHTN'T TO BE MAKING TH' TRIP BECAUSE IT ISN'T ESSENTIA"-BUT GRANDMA MISSES US SOL . 1495 ENAKOPRŽVNOST, STRAN3 •Opi; m ival] jti; ;rč' išje! av. na torn-eli' ra-ili le- Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Gunlher Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) % začuje z dvorišča '"cev in hkratu zabrisan in zvonov. Zvonovi, "oiiov. Z gore prihajajo ^ene iz dolin, hite iz se vračajo. Ves zrak Gonjenja, ki sili k viso- in udarja na neve-*e. Jvene, tebi, ki si bila 'stova uboga mala, grda ""jci tož se razvrsti spre-cvetje se še vidi staro '"''ožje. Močnejši in bolj postajajo glasovi. Zdaj ^ prag, kije obložen s in sveži jesenski nevestino tenčico igne do senec, da se lasje. stopa ob očetovi ji začne srce pre-"'•■ipati: Da, kje je Har- Mv: vi zvone, orgle vri-ja ^ ali prihajajo res s ko-1" ^glasovi ali pa so zbori padajo vsi valovi '^iitiariji na srce, kako in kako ga dviga-kjer prebiva večna J je izgubila očetovo ro-stoji zraven nje. ^ izpremenjen Harro. ' v temnem sredi te se kar blesti od sa-^ • Za glavo višji kakor grajski župnik stoji ki je ves v cvetju. L ^ke oči upira v nekda-Ni je pozabil, zme-bilo žal, da ni prišel j ^ dotiko. In dobro ve, Jtaven človeka, ki ima T" Drugače bi mu bila zelo težavna, saj dušo pred sabo in ^ za moža, ki se mu ' *^3 bodo pri teh dveh ^'®8ove vere resnične... drugega dvignila Mi Harro z njo pro-prevzame tiha gro- ]o tako mrazi križ *^0 preprogo, na kateri razbeži in še niko-nevesta pogledala ^Nskega župnika s ta-'*iirnimi očmi,'In njen ^®ko globok, da pre-)^®ftada začuti, da se je svoje cerkvene , Sovori z dušo, ki gleda de blagoslova in se zgrozi nad njimi. Harrova dobra, kakor železo trdna in močna roka oklepa njeno, kije tako mehka in nežna in ozka. In potem se vse za Rožomarijo zavije v zlato meglo. Iznenada stoji spet v oro-žarnici pod rožami in mama jo poljubi na lica. Ljudje ji poljubljajo roko, toliko jih je . . . (Njihova imena si je morala skrbno zapomniti in jih ne sme zamenjavati. Pogovarjajo se z njo in ji žele srečo, in Rožamarija se zelo trudi, da bi storila vse prav, pa vendar skozi meglo ne ve, ali se ji je to posrečilo. In zdaj spet glasba in praznična, s cvetjem okrašena miza v veliki dvorani. Tam je njen prostor zraven Harra, stol z bal-dahinom, spletenim iz rož, ki ima ozadje iz zelenega in srebrnega brokata. Potem ima oče govor. Rožamarija ve, da je to diplomatska mojstrovina, kajti ozirati se mora na vsakega visokega gosta, ki so vsi nekako z njo v sorodstvu, in na vsakega v določenem vrstnem redu. In Harro ji šepne,—sama se ni upala govoriti z njim iz strahu; da ne bi pozabila sveta pred sabo: "Kakšna sreča, da mora držati ženin jezik za zobmi! Rožamarija, popi j vendar kozarec vina in poskusi tole nedolžno stvar na krožniku, ki je sploh ne poznam. Nikari ne glej kakor živ duh! Kako rad bi vstal, da bi te videl od daleč v tem zelenem in srebrnem oltarju . . ." "Saj ne smeš, Harro." "Žal, ne smem. Človek marsičesa ne sme." „ "Saj imaš tudi ti oltar." "Ali misliš, da ni bilo imenitno, ko sem zagledal lesketajoče se oči tete Ulrike, ki me je videla v njem? Ali ni nekaj posebnega ta teta Ulrika? Pri naju mora ostati; soba za sorodnike je določena zanjo, če bo kdaj lahko ušla iz svojega zavoda. In Harro se tako čudno smehlja in je v tem trenutku čisto zmeden. Zdaj, ko vidi teti, se mu zdi, da je dvajset let mlajši. "Rožamarija, na očetovih očeh vidim, da bo govora kmalu konec. Tale oltar me tako lepo varuje, vendar pa mi je tesno ka- kor v ječi. Reci mi, ali te smem samo še enkrat pogledati—ne samo kakor zdaj, ko si kakor boginja, pozneje, preden bo padla tvoja tenčica?" "Ne vem . . . Oh, Harro, kako čudežno je... Poglej lepo, bledo, tenino dekle s tistimi očmi, ki govore: 'Kaj so storili s teboj, ubogi otrok?' Obleko iz prav sinjega blaga ima, oh, kako ljubka je." "Princesa Tarn ova je in tvoja sestrična. Danes jo vidim prvič in. morda tudi zadnjič!" "Vsi ti ljudje . . . Samo zaradi naju so prišli in nikoli več jih ne bomo videli tako. Kakor sence hodijo mimo. Stran—k mnogim sencam, ki so šle skozi to dvorano ... in tudi mi smo sence." "Ne govori tako, najdražja . . . Na levo obrni oči . . . zdaj govori veliki vojvoda. Ljubko se nasmehni, Roža. O, bog, kaj naj bi pa jaz storil?" Kmalu se razlije vsa bleščeča se družba po sobanah. Še za trenutek ujame stari grad s slikami in zlatimi grbi pisano sliko ženskih oblek in moških uniform. "Kako čudno je, če pomislim, da mi je prav tu prinesla Dušica prstan. Bog ve, ali ni že v megli videla tega, kar seje danes zgodilo," si misli Harro. Potem se ga dotakne knezova roka: "Ti pojdeš zdaj z Rožomarijo v sinjo sobano in tam se bosta izgubila." Harrov obraz se zdrzne. "In, Harro, če svoje besede..." "Nič o tem, oče!" V njegovih očeh se iskre jekleni bliska. Toda knez je šel že mimo in zdaj se začne vse počasi pomikati dalje. Za trenutek obstane Rožamarija s Harrom poleg grajskega župnika. "Zelo sem vam hvaležna, tako zelo, in danes se mi je spet zdelo tako, kakor takrat, ko sem se pri vas učila." "Tega tudi jaz nisem pozabil, visokost. Bog naj spremlja vas in vašega soproga!" "In ne mislite več, da sem vas pozabila. Še zmerom čutim do-motežje in zmerom ga bom čutila!" ■ ' In potem ju loči knezov po-Igled: gospod grajski župnik lah-; ko odide domov s čudno nežni-I mi besedami svoje najboljše učenke. Harro jo vpraša: "Kakšno domotožje, najdražja?" Toda odgovora ne dobi. Rožamarija stopa zdaj s knezom; iznenada skloni lepo glavo globoko k svoji mačehi, kiji reče: "S teboj poj dem tja. Knez želi tako. Nekaj ti moram dati." In ko prime potem Harro V predsobi Rožino roko ter odide s svojo mlado ženico po hodniku princes, zazveni nekaj za njima. Knežnja prihaja. Harro skoraj podzavestno izpusti Dušici-no roko. "Oče naju je poslal sem," "In tudi mene," vzklikne knežnja s čudno hripavim glasom. "K svetim brauneškim navadam spada tudi to, da izgine mati s hčerjo. Torej ... na hitro bomo naredili." Dušičine roke postanejo ledeno hladne in njene oči temne. Skoraj slepo pograbi Harra za roko in ga odvede za seboj v sobo. "Saj se boš zdaj preoblekla, Rožamarija?" "Bom, Harro pa gre lahko za toliko časa na Lipov grič." "Pokoren sem kakor jagnje in delam ves dan samo to, kar mi ukazujejo. Ali naj odidem?" Toda Rožamarija ga trdno drži. Po valoven ju njenega pajčo-lana čuti, kako drhti. Za trenutek se srečata pogleda obeh žena kakor blesteči se, majhni bodali ob širokem meču. Knežnja zmigne potem z rameni. "Tole naj bi ti dala." In začne snemati tiaro z glave. Thorsteinu postaja zelo ne- rodno. Zdi se mu, kakor bi bil priča dvoboja, pri katerem su-jeta nasprotnika nevidno drug proti drugemu. Knežnja položi tiaro z velikimi, čudežnimi kamni na mizo in pri tem ji zadr-geta roka, da se še enkrat divje zaiskre. "O, mama, prosim te, ne stori tega! Kamnov ne maram. Preveč se mi bleste. Dosti bolj se prilegajo tebi. Obdrži jih, mama! Ne bi bilo lepo, če bi jih jaz imela, ti pa ne. Ti si knežnja. Prosim te, mama!" "Tega vendar ne moreš resno misliti, Rožamarija. Jutri ti bo žal. Harro, otrok misli, da se taki kamni pobirajo po cesti." "To je njena reč," reče Harro, "in ne verjamem, da bi zahtevala nazaj to, kar je dala." Rožamarija je pograbila s plašnimi rokami diadem in ga pomolila materi. "Daj, povej očetu, kako sem te prosila, da ga obdrži. Harro, meni ga ni treba." "Stori, kakor se ti zdi prav," je mirno dejal Harro. Knežnja se je trdo nasmehnila: "Norček si." In potem je prijela okrasje, ne da bi se bila dotaknila Dušične roke. "In zdaj mislim, da sem zadostila svoji materinski dolžnosti, Rožamarija! Za to okrasje pa povej očetu sama." "Bom. Takoj jutri bom napisala pismo." "Prav imaš! Saj ga ne bi znala uporabiti, in tudi priložnosti ne bi imela. Zdaj pa zdravstvuj! Moj bog, samo v Thorstein pojdeš in zaradi tega menda ni treba predolgega pozdravljanja." Pokimala je še. Harro je odprl vrata in šla je po hodniku s svojim plenom v roki. Ko je izginila, se je vrgla Rožamarija svojemu možu okoli vratu: "Oh, Harro, ostani pri meni. Nikari ne pojdi ven na Lipov grič . . "Toda, draga moja, kaj ti je? Zakaj drhtiš? Kaj je pomenila ta nema igra pred mojimi očmi?" "Harro, ne vem. Čutila sem, —ne, Harro, ni mi treba verjeti! Nora sem. Čutila sem, kakor bi se bila še enkrat odkupila!" 'Tako strašno si vznemirjena! Zaradi česa bi se odkupovala? Ali si morala zagnati okrasje svoje matere za njo? Zahvalila se ti je samo z nečem, kar je bilo mišljeno kot žalitev." "Ne govori več o tem, niti besede, Harro. Tako se mi je zdelo, seveda, samo zdelo se mi je... Saj praviš zmerom, da imam živo domišljijo. In dobro veš, da demantov ne maram." (Dalje prihodnjič) \ ^ tudi s to, iz vseh 1 družbo, kije pri-i]^ znovanje in se pač ti L svečane cerkvene se to spodobi. Ne-I pobožnosti je pri-ljudi, čudežen dih je moral to obču- Rožamarija bese- Oglas za sedmo vojno posojilo, za katero je bai sedaj v teku kampanja, je b r e z-plačno dalo vodstvo Enakopravnosti. CEPARPaitlt ^Vacation here means increased . '''ty to work for final Victory. Breakers with 1,000 outside moderate rates. Excellent on the world's finest, white beach. All sports—tennis, golf, fishing, etc. All amuse-Dancing nightly. ^ .:.i. THEO.IOOSEVIL. Jl 2 #av#* 9 a.m. doily Wm CUveland. g SUomvrr also from g Oftroit ond Toledo, g Eomily reached oito ^ by rail or buo and g hourly steamer from g Sondutky. S On U, S. Roul« 6 ond i Plan now to come to tbe Vacation Playground of the Great Lakes, J POINT-on-lake Erie OHIO Opto Junm 16 thru labor Day ... why you as an American farmer * should put every dollar you possibly can into War Bonds in the mighty 7th War Loan... 1 Farmers know that the demand for food is greater this year than ever before. And farmers are doing a magnificent job of producing it. The same urgent need applies to all war goods. For today the cost of the war is greater than ever. Tons and tons of supplies must still How to our millions of men in Europe. As you read this, still more tons must be shipped over the huge distances of the Pacific to our troops poised there already to begin the harvest. If we are not to let slip the opportunity to hit the Japs, hard—now we are at last in position to strike—we must supply these men with more of everything—new, harder hitting weapons ... more powerful tanks ... swift new giant planes —and more of them than ever before! 2 We must make sure that the tragic thousands of our wounded receive the best, most thorough care. That means money without stint—for bandages, for medicines, for thousands and thousands of completely equipped first-aid stations, dozens of hospital ships, hundreds of hospitals. 3 Last yeor up to this time there had been two war loans. This year, to raise about the same amount of money, the 7th War Loan must do two jobs in one. And so your country is asking you to back up those American boys slugging it out in the front lines—by digging down deep and buying twice as many War, Bonds as you did last time. 4 And when you put your money—every cenf you can—into those bigger bonds in the big 7th War Loan, you'll be doing more than loaning cash for a vital, immediate war neW— you'll be helping to fight the inflation that could wreck our nation's whole future. For loose money, in wartime when goods are scarce, tends to "bid up" the prices of things, the same as at an auction. Your War Bond will be safe and money, too, increasing in value until the time when you get back $4 for every $3 you invested. 5 The War Bonds you buy will mature in ten years to send your boy or girl through college ... or to provide for your own security, for travel, or retirement. 6 Every $75 you put into a War Bond today will return you $100 at maturity; every $375 will yield you $500. And if you need to get your money back for an emergency—you can do so any time you wish 60 days after the bonds are issued. War Bonds are really the same as a cash reserve for emergencies, except that they increase steadily in value, and because each one is r'egistered, you won't lose your money through fire, theft, or loss of the bonds. 7 In the years after the war, when better-than-ever farm equipment will be available, your War Bonds will be a backlog for you to renew your machinery ... to build that new barn ... to improve your land. But meantime—your idle dollars can He fight-^ ing dollars .. . put every one of them into the fight in the big Seventh War Loan I Trade your (iildiiig money for fighting money!