uto ni. itnuki (L 9 mm. > WrM 25. mara 1S2& trn m 150 s*ft|« vMfc •)*■ hp«Mm, i»wwif —irt|« te prmmtMm* — Imridi do 30 petit A 2 D, do 100 vrat IO 30 p, rtćfl fitserat: petit vntt 4 D; notict, potUmo, ixj«ve, reklame, preklJci beseđa 2 D. — Popust po dogo-rmw. — inseratrt đavefc poetbei. — „SlOTOatkl Var**4' velja letao v Jnjroslavij: 240 D, ra inozemstvo 420 D 9pr*ral£troi Kultova milo« tttv. I. prltlU|t). — TeUIon *t«v. 304. fffiillli«: Eaaftova iUm *t. S, I. Mdstroplt. — Telefon *lt*. 34. IC Poiteiiiui platana v gotovini. Artitražna pogodba med Avstrijo in Jugoslavija Pbtitični odnošaji med evropskimi drža^-arm stopajo v poslednji dobi v novo stanje. Povsod se oi>aža živahno gibanje, vršijo se diplomatski sesianki in kotiference ter p^ajarna za sk!e^ novih poifedb. Oofovo je. da se povoj-sa doba v tem pogledu razlikuje od poprejSnjMi Časov, osobito pa vel:a to za zadnja leta, odkar se z vso vnemo dela na to. da si države med^ebojno »asiffurai) tmr in se skjvcsrio odrečejo vsafcrSnim agresivnim namtnom. Vse to spada v kompleks rntroljubnih načrtov. ki so izraz iste ga stremljenja, ki je ostvarilo Zvezo narodov in ki je napo-sled napredovalo do locamske pogodbe, tvoreče osnovo za -jdstranitev ne-sammo5tf in napetosti med Nernčijo in njenfrTH zapađnimi 9ost& To miroijub-Bo stremljenje se danes označuje v evropski tenrrnologUi kot locamski duh in vse države nreme z-\ tem. da mu pripotnorejo do snage po svonh mo- Izraz teica stremljenia >e razv; disčna pogodba, k? jo je nedavno *-k!e-nrla CeSkoslovaška republika z Avstrijo. in nadaIjeva nje istesa dela so priprave. Ja se sklene slična arbitražna pogodba med Avstrijo 'n Ju^oslavnj. Razsodišćna pogodba ™ed dvema državama te nedvomno znak zboljšanja razmerja med dotičnima državama. :c. kakor bi se mogrlo reći s polno pravico, instrument miru. sredstvo proti vojni in vojni nevamosn. Arbitražni pogodbi ni treba, da bi reševala UK mi i ^ latentna nasprotja m*C državamf, s^nejuje se !e a bo stvarno toliko krepkejša vez med obema sosedoina. kolikor nig.ni se bo v političnem ozračju med nima pojavilo in moglo poia\iti spornih zadev. Avstrijska TK>%ojna vnnnja politika n. taJva..da bj se bilo mo&.^če pri-toževatj nad r.fc: v tem pogledu -c Avstrija bistveno razliku« od svoje vzhođne ^osede. Madžarske. Pametna je, preudarna ter mirna. Vidi se dobro. da se je republika Avstrija od razpada monarhije Avstrije vendar !e nek3j na-učJa. česar se o -Madžarski gotovo ne da rečL Ce bi ne bilo naših rojakov v Koroški^ bi mogli reci. da ga nImamo očitka na avstrijski naslov, o priklju-čirvrenem gibanju seveda pri tem ne s:o-vorimo. .\li baš ta točkk_ koroš\i problem to je stvar, ki moti in bo se za-naorej motilo soiflasje. Postojanje ko-roških oblasti naprum našim rojakom kaie, da so sr.>spodje v Celovcn in od njih odvisni organ} še veJno isti kakor anno 1914, da ni v njih locarmkesa duha, marvec da se tamkai vrši dalje sistematična germanizacija našega življa. Nova politika. k'\ so ja obetali v zvezi z novim inanjšmskTin s-pane-^rop-skim« gibanjem, še ni t>okazala svoiih sado\. Prisiljeni smo tedaj. da sedai. ko se pripravlja arbitražna pogodba med Avstrijo in našo kraljevino, opo-zorimo Dunaj. da je treba napraviti red na Koroškem. da je treba tamkai zadovoljiti življenjskim zahtevam slovenske manjšine in ii dati TTK«žnv>st narodne eksistence. Brez tega tuđi arbitražna pr-nr^ba, kakor nam je simpatičtia. ne bo rrogla doseči svnie^a smisla, ne bo mogla za trajno odstraniti nezaupnosM do Avstrije, ki nam ;o vzbuja usoda kor<>§kih rojakov. Nai se zaveda dv-najska vlada, da Je resn;čn*> sojrlasje med obema sosedama možno le z od-stranitvfif) tega velikejta kamna spod-tike, kf !ež: rned nio in nam i. Beogradski profesorji proti Slepanu Radiću — Beograd, 24- mare«. Na beogradski untverzi so včeraj priredili univerzitetni profesorji sestanek, na katererr so razpra\* Ija.li o dokladah z* imivcrzitctn« profesorje. Prvotno je vlada ugodila minimalnim za.hte» vara prolcsorjcv glede doklad ter je zadnji finančni zakon k proračunskim dvanajsti^ nam ie vsebova! zadevn.: določilf. Sedej cgotavljajo profesorji, da dok 1 ade nišo bile Fprczete v proračun prosvetnega mrnistr« stva. Na zborovanju so profesoru odi očno grajali in nap*dali prosvetnega ministra Stepana Radića, ki je zakrivil. da te dokJa* de nišo bile vnciene ▼ njegov proračun* Zbor je konstatiraj da Stepan Radić s »vo« jim po*top*njem povsod kr§i avtoriteto uni* verzitrtnih profesorjev. Zbor je sklctiil. da apelira na predsednika fmančnega odbora rfr. Rađonića, ki je Mm tuđi univerzi* tetoi profesor« Notnmle nepriietnosti radlluitoo Radić ne ve o krizi ničesar- — Odmcvi afere Rade Pašić-Dragisa Stoiadinović. — Enoteu nastop o^zicije. — BecrfratL 24. marca. Vedno bolj se kaie?) rnaik. bližajcCe se vladne krize. V poiJtiČnifa krrrg:h se s trdovra-tnost: ^ vrdr. žnjej^ :T» potjfujejo Informacjc dnev^ega tiska o krititoi situacJ-J^ v kateri se nehata vlada. Danes zmiraj je prisne! tz Zagreba v Beo«ra<3 prosvetn minister Steoan Ra-raffi§c Stoi?iinovća se je prene-sla na Ćisio političcik trren- O^ozicij :nalne skupine nanieravaao v te.' zadevi vlož t* obšlrno Interpelacijo na tin atre^a, pro.mtr nega !n nmanjega m nisira. Z».to so ^e da-ne^ sestali zas»topn:iki vseh oo^zicijonalnih strani ter razpra-'jal; o vsefon* interpelacije, Interpelacija oo zahte/ala. da se v skupščlnj irvoii ^^ira.. parlameniarna anketa, ki naJ prer§če ui:erveiicuonal!stične posle Rađeta Parića, odirosno razne vel?ke afere, pri kater h so delovale tuđi tuje sile. Pred zob)jučkom proročunsbe nzpnive Skut>šč!na je danes sprejela proračun agrarneg«^ ministrstva* — Preost&jajo le še tri je resori. — Jutri poda or, Ninčić zonanje- politični ekspeze. B^oisrad- 24, nzarca. VarcMina nauj>-sciiia ie \ ićiđ-i ^o^idne in danes dopo4ane liadaljevLila razpravo o agrarni ref rmi. Oao^ciia je nadaljevala svolo stvarno kri-tkj glede izvajarja agrarne reforme v r-jtaih po-kraj nalL Na današnji dopoldansJa sej: je skupščisa x većina ^lasov sprejt'a proračun tn;nistrst\'a za agrarno reforma MV< e- Pavle Radić danes r;: i>riso&rATo\al r.iip:i\-s. Proraoim^ka debaia se bliža svojemu koncu in vlada RR napenia vse sile, da bi spravila prav,xasno. to ie do 1. aprila proračun ped strefio. Danes pop;Idue Taznrav-lja zbornica o proračunu miaie»-rstva za kz-ena.eenic za»k>»c.v, k; zua_Sa 58*3 miHjooov dinaricv. Razr*rava bo kratka. Jutri dopol-dne 5e prićiie razprava ., proračunu zuna-niega TninJSfstv^. Napovedan ic cbš*ren znnanlepGHt'^n! eksp°ze mloistri dr« Nin* čića. W; k*ub: se- pnprai^ajo za jutr;§njo ■ieba;o :n bc^do dolodili svoje najbolise g:_ vomike, k! so verzirani v zunanjepolkičaSi f>rd>ierr>lL Kot zaxii!n priđe na drjevm red proraičim fmančnega ministrs-tva kl s tem h-, kocee proračiin.'-'ke raz^rave. Na dana§n!i dopoJdansk: seji je prvi «o. varil posL dr. Gavran Kapetanovič fmt»I.). Poda! ;c .rhširno zgu*Iovino tako-nanegu 4>esrhiŠke^^« vpra-šaniat kritizira] uredba o beginkih, ki prjzadeva velike krivice muvlimanoni v Bosni n Herce^cAJni. P.k&l. Milan Petkovfć (rai) Jt ra^-noiaico k^iitzfral vladino uredbo o bes*ti**j iu ie zlistl grajal člen 5. in (i te uredbe, ki ga pris* »ne othasi; i»apaćno i Otimači i 3, za- a eva od vlade, da tada k tema dvema ćle-noma posebno interpretacijo. PosL Mi lan Groi («{iav. demj )e nava. jai sluč^e terorja v Vojvodini, zlasti v cko-licl Sii?r>tice. .\rarni p:\erjeniki sedanjega režima ziorabliajo moft položaj in terorizL rajo posesmike. Naio ie dciril be%*xo radvčeve*: J-van Rodić. Posl. Vrkicr >e ori tem pripr.da-nil; cKje te don^iš-ljavi msnrster?* MlnAs:er Pavle Ra^iiĆ je ha namreč ves čas 6eje od. saten, čeprav ^e Goruća razpra\T!iaia o megovem proračunu. Za ta medklic je pređse-dnilk skupšeine poelancu Vikler ju dal ukor, ki ga. ,'e pos-1. \ ilder k^i-ttra. > -po-no\-nrm vzklikrm: «rDomisIjav: min?st^'- bi moral sedet: v imiKstrski klopi, ko se raspravlja o n-jegovern proračunu! > PosL han R odi ć ie n3t:» napada! opozicijo ter branll današnja vlad-ioo po!Kilo agrarne reforme, Res je kmeaci narod s.-rojnašeii. mnogo trpi sn se zadnja para od-jomlie lome tu. Ker pa zaupa sedanjj vi adi, bo glasovaj za proračun. Opozioija je to rjegovo -ii^avo sgweiela z ironicoisnj med. klici. Posl. Ćeda Kokanović (zemh.) je govoril o zlorafoah, ki jib iarvajaiJo vladni organi pri izvedbi asraine referme v Bosni 'r; Hercegovni. Ti organi poazročajj država nrnoso ve»č škode, kakor pa koristi. Državni podtajnik dr. Vlada Andrić je odsorvarjal gervornatom iz Bosne in Herce-2>vine ter brani! vladino poltko. Narodna si .apSčina ie nato sprejela proračun mini-strsrva za agrarno reformo. • j Z Nifičićeve peti po Italiji Naš 7unanji minister v stalnem sprerastvu poslanika Bodrcre, — Beograd, 24. marca. Zunanji mi* nister dr. Ninčić je včeraj prispel v BeogracL Krnalu po svojem povratku je odše! na dvor, kjer ga je kralj sprejel v daljši avdijenci. Dr. Ninčić je vla* darju obširro porooal o svoji misiji v Kimu in Panzu. o?iroma o doLodkih v Žencvi. O njegovem bivanju v Parizu se sedaj doznavđjo nc!;aterc zanimivo» sti in podrobnosti. V Pariz je hkratu prispel tuđi italijanski poslanik na nas sem dvoru Bodrero, ki je sploh vedno spremifal Ninčića, tako v />€nevo, ka<* kor tuđi iz 2eneve v Pariz. Pred odbo* dom iz Pariza sta se na Ivonskcm ko» • lodvont v Parizu sestala dr. Ninčić in Bodrero, ki sta na to skupno po to val a do Milana. Iz Milana je Bodrero od* potoval v Rim, da obvesti Mussolinija o uspehih dr. Ninčićcve misije v Pari* rizu, Ninčić sarn pa se je vrnil narav* n«jst v Beograd. Med vožnjo po Italiji so dr. Ninćića v vsth večiih mesth oficijelno po-zdravliale ital^janske oblasti, taKr» v Milanu, v Renetkah in v Trstu. V Benet-kah je zunanjemu ministru razkazal ^godovinsKe in krajevne zanimivost. beneiki prefekt. Italijanski listi Še Vedno r>:šejo o italijan^kih aspiracijah na Balkan iu Podonavje. =Popolo df Italia* slavi fa-§izem kot fakior. kl bo fzvedel duhovno ujedinjenje evropskih narcxiov. kar bo začetek obnovljena velikega imperija, London. »Morninfc Post« smatra, da se bodo z itaiijansko • ju^osloven- skim sporazumom resiti grtavni batkan-sk? problemi in da se odnravijo z dnev-neg:a reda nasprotja med Grško in Ju-£QsLavijo. ki so nastala radi Soluna, ob enem pa odstrani tuđi nezadovoljstvo Bolgarske. ki ntma izhoda na Pgejsko rnorie. lfafecnefe se ebtežet* r trgovini J. TomŠIC Sf. Petra cesta 38 Obieke (ševijot), lepe od 160 Din na- prej, marinarske za fantke 90 Din Velika izbira moških srajc in kravat ~^ jio^ znlžanih cenah n „Vreme" o vSFkrS — Beograd, 24. marca. Radikalsko «rV*re* me. yM, da je včerajSnji dan p.>te!\el brez posebnih važnih dogeckov, da pa se je v T>oliiični atmrsferi občuti!> tmicso nervoz-Josf in električne nnpetr»sti kakor pred bufio. List nagiba, da je njegov nedeljski članek o odnošajiti v vladi ter v vlaxln;Ji k.'-J>:ii apozori! vse paiitične krege na te, ža\~nohi in lem&s: položaja ter izzval na v: eh strnneh pričakovan-je nekoj nenaved-nega. Tud: v vladnih krt>gih samih se je siavljaio, da se vlada zares nahaja v latentni krizi in da mora p*itj da rae;iš^e-nja. fcVreme« p«ravn da Je tuđi sam Pašić ra snočnii seji minkstrskega svetp spor'Čil Liin"strcTi% da more v kra.kem priti do kri. ze vlade. Značllno ie tuđi, da 5e Paiić to rudi že prej dvr.fcrat nanoved^L N:dalje pravi »Vreme*, da se v gotovih krofcih tuđi trdi, da more vr.i: di-krze §e pred spreie jem prera^una. četudi si je teJSko mi« si U uko iznenađenje, * ZnupnicD nnsieJhe zbornice Chamberlainu Po živahni razpravi o Ženevi je zbornica izrekla Chamberlaino zaupnico s 325 proti 136 glasovom. — London, 24. irrarca. Po slan sk a zbornica .te včeraj otvorila razpravo o proračunu zunanježa ministrstva. Seja je pričela ob 16. in >e trajala pozrto v noč. V'zbadJla je povsod veliko zanimanje* ker ie bilo znano, da bo priSe! na razpravo ženevski neuspeh. V diplomatični loži so se nahajali zasiopni-ki vseh vel-esil ia mnogih drugih držav, zbornica sama je polnokeviino zbrana, Razpravo o britanski politiki v 2enevi Je otvoril v imenu opozicije Uoyd Georgc, ki je vehementno napadel Chambenaina, na-clašajoč, ds sedaj ne obstola noben dvoru več. da so najnovejši dogodk! v 2ene\i moćno užali!: Anwriko. Švedska ie edina v 2enevi pametno nasiopala in ubraJa pra- I vilno pot. Chamberlain je taJcoi odgovarjal. Od-ločno ie zavračal Lioyd Georgove očitke da je dožfveia Velika Britanija v 2enevi ne-Sipehe. Vlada nm je data za £entivo nasied-pje smernicet 1.) nobena siJTememba v Svetu Društva narodov ne srnt; preprcćrri vstopa Nemvije v Svet; 2.) Nemčiia ima prc-vzetl popoirfo soodgovrnost glede eventualnih sprememb v Svetu; 3.) Ie velesilam se priznava stalni sedež: 4.) fepanska x oz&* rom na avoj izjemin položaj more zahtevatt vpostevanje svo/iii zahtev; 5.) niti Poljska* riki Braziiija ne moreta dobiti stalnih ss-dežev, priznava pa se jlma nestalan. *Jaz sem se točno držal teh navodiL* ie zaključi! Charnberlain, »in izjavljam, da sem prjpravlier; tako] odstopiti, če mi zbor« nica dokaže nasprotno.« Chamberlain Je govori! nad eno uro. nakar je povzel besedo voditelj delavske stranke M a c d y n a 1 d. Ta je oznaćjt Chaniberlainovo zunanjo politiko kot brez-uspešno, p~uđar;ajoč. Ja ie britanska diplomacija doziveia v 2enevi poraz. Konsei-vatfvec Lord Cecil je fzjavil. da ne v-di nikjer. da bi Velika Britanija v Ženevi bila pora?ena. Konstatira pa. da so se odaošeji med Nemčijo in Franciio i^boll^ali In da ie f>pažaij znake prijatelfstva. Poslanika /bornlea ie nato Izrekla za~ »pnlco Chaniberla'nn s 325 glasovi proti 136 gfasovooi na ta način, dn je odklonila ue/a-upnico opozicije, ki ic obsojala Charaberlat* r*ovo zimanjo politiko. Odpust dnevničarjev 1. aprila i Šahovski turnir na Semmeringu -- Beograd. ?4, mares, V mio-strstvih prlpravljajo predloge za redu*cik> r:čje?i §tcvila dnevničarjev in niz.ih uradr4k v na pođlagt proračuna za leto 1-26/27. Vpo4<.>:e se tuđi mnc^sl višji državni uradnikl. Sc-stavijeni so že deloina za-devni »kasi ki bodo po-dpisani kancem :ec:3 rneseca :n sto« prjo v veljavo 1. a-prila. Ti rejuc'rani đnev-ničarfi b.do ^apo^lenl «^m > še d-y k Jnca marca. na kar hn4i 1. aprila cdpir^ćenl ii ne d^be nlkake nadaline pl-će, Madžarski parlament in penarejalska afera — Budimpešta, 2-L marca- Madžarski parlament je včeraj z veliko ve-ćino spTejel porociia pre.:.skova!n-e koaiisiie o ponare-jal-ski aier: in nato se resoluJio poslanci Szaba, ki obsoja ponarejartje francosklh trarrkov iti otklanja vsako sk^rpnost x zlo- Za vlado so glasovali: stranka edinstva, kršćansko - >ocijama gospodarska stranka, tašist. in nekater! iz\*enstrankarii. Proti vladi so glasoTdii socijalni demokrat je in radi-kali. Po koučanem glasovanju, zlasti pa po zavoru notranjesa mmistra Rakovskega ie prišlo med socijalnim! demokrati in vladi-novci do medsebolnih spopadov. V kuloarjih so se postanci rred setK>j pestCi in pretepall. P^jsredovati ie morala parlamentarna straža. Dr. Vukašin Markovič aretiran na Duncju. — Dtina], 24. maica. Znani vouja Čxno-gors%:ii odmemiir*v dr. Vukašin Marković Je bil pred dne\i radi nekega zareda v 3caA-arni aretiran in odveden v policijske za-■pore, Dr. Marković je pred približno pol tetom pobesni! iz SGdn:h caporcv na Će. tinju. Dr. Marković ;e b! v kazenski pre-iskavi radi komun!st:čne prrpasan-de in or_ gafiizacUe mtiosoš:etilnih razbojničkih sinov. Pccsrečilo se mu je trti v inozeinsivo ter Je zadnjd čas bi val na Dunaju. Ehinajska policija je .-£n*es:ila o areiacijl dr. Marko-v ća potom ji'goslovenskega p-slariliiva beo^&dsko vlado, ki sedaj zahteva od av-strij5kih ob'asti. da. se ilr. Marković izro-Č-; našim ovlašteni. Včeraj je bil na Semmeringu prost dan. mesto v petek pa so se včerai odigrale viseće partije dr. Viđmar-Niemco-vič, Oriinfeld-NieTncxyvič ter Kmocli : RettL \cerajSnii dan je bil fa-talen za Niemcoviča. Izgubil ie obe partiji tak ) proti Grunfekhi kakor proti dr. \ idTTiarjii. V partiji Kmoch : Retti je bil Kmoch že v boljSi poziciji, prezrl p& je \~atno pt>tci;o. na kar ga ie Retn ii^nal. Stanje po XII. kolu je sedaj slede-ce: Aljehin. Spielmann in Tartakover 9. Niemcovic SH. dr. Vkimar 7W, Rettš in Rubinstein 7. dr. Tarasch 6%< Treyba! 6. Oilg. Vavda in Gninnid 5>ž. Janowsk; ]n Yates 5, Pavidson AXA. dr. Mfclicl 4. Ktnoch 3, Raseilj S točke. Danes ig^rajo: dr. Vkimar; Alje* Iun. Kmoch : Nierncovič. Ratti: Spielmann, Tartakower : Va^i^da, Michel : Trevbal. Oriinfeld : Rosclli, Tarasch : Oilg, Davidson : Janovv^ki Yates : Rubinstein. Dr. Vidniar je sedaj na petein mestu. Pred seboj ima Še več resnih nasprotniko^* tako Aljehina in Gilga, mani nevami pa so Da\idson. Treybal in RoselJi. Dosedaj je naš mojster dobit pet partij pet jih je ostalo remis, dve pa je izgubil. Zmagal je nad Yatesonu Janowskyrn. Rettijem, Tartakowerjem in Niemco\nčem. Rem? je iffral z Rubin-steinorru Alichelom, Griinfelodm, Vaydo in Kmoch om. izsrubi! pa proti Tarasclm iii Spielmannu. Borzna porociia LJUBLJANSKA BOKZA. N*a lesnem in žitneai trgu malo poouđb ic malo povpraševanja. Efekti: 2%C''o Ari. retHa za vojno škodo blago 290; 7*/o invest. pos. iz leta 1921 depar 72, blago 7ti: Celjska posojilnica d4 denar 200, blago 2'M; Ljubljanska kreditna bani;?, denar 190: Merkantilna banica denar I00T blaso 102, zaiclj. 102; Prva hrvatska štedionica denar S63, blago 870; Kreditni zavod d<:nar 165, blago 870: Slavenska banka denar 49; Strojne tovarne in Hvarne de-trar 100, blago 104; Trboveljska premogo-kopna. družba denar 348, blago 355; Združene papirnice d«nar 100; Stavbena družba dtf- Ltublja^a denar 70, blago 80; Šešir dd. denar 115, blago 120; 4%% kom. zad. dež. bke. denar 30, blago 22; 4H%. zast. i. kr. dež. bke, denar 30, blago 22. ZAGREBŠKA BOR2A. -, Devize: Ciirih 10.9355—10i>755, Praga 168.183—169.183, Pariz 201—205, New-york 56.726.57.026, London 276.11—277.31, Trst 227.93—229.13, Berlin 13.519—13.539, Dunaj 800.a>—504.35. ; LNOZEMSKE BORZE. " ^ — Curih, 24. marca. Beograd 9.135, Pa« riz 18. IO, London 25.2606, Newyork 519.50, Mllan 20.SS75, Praga 15.39, Dunaj 73.225. — Trst, 24. marca. Beograd 43.75—< 43.90. Pariz 87.40—87.80, Lomlon 120.85—. I20i>5, Newyork 24.84—24.87, Praga 73.70-« 74-40. C- •, 4iS.50-479, Dimaj 347—35Z% sa gospode prlporoca po selo snenih eeaah tvrdka Am KUHC9 Llnbllana RAZSODIŠČNA POGODBA TUĐI MED POLJSKO IN AVSTRIJO ? — Dunaj, 23. marca. Iz Varšave iavlja-K>, da se v tamošnjih političnih krogih ži-vahno razpravlja vprasanje poseta minfstr-skega predsednika in zunanjega ministra SkTzyuskega na Dunaju. Pri tej priliki se ima na svečan način podpisati poljsko-av-strijska razsodiščiiu pogodha. Obenem dbi-šče pri tej prniki poljski zanair;! minister tirdi Prago. 1 SiiCTio razsodtšCno pogodbo, kakor Ce-I hoslovaška. sklenejo tuđi Jugoslavija, Italija m Romanska. (* T. RABIĆ •) \q, Ljubljana $jf Stran ? rSUOVENSKI NAROD« dne 25. marca 1920. Stec. 58. ~- Pismo iz Prage. tt ' • Zakaj je odstopila koaliciji* vlada. — Ustanovna skupičina čcškoslovaškc Narodne banke. — Pomladanski Teleatfam, ^ -% Prasa. -1. marca. V poliućni javnosti se mnogo govori o vzrokih demisije koalicijske m imenovanja uradni^ke vlade. Koalicijske .stranke posebno r«*de ngibaio, zakaj *c prisJ-» tako neprićakovano do sprcmernbe in kje tiCri jda\ni vzrok. da je morala Švehlova vlada po kratki tiobv svojega obstank. mKtopiti. Koalicijska \1ada je .bila ostavljena na hitro rako brez točno začrtanega programa. 2e pred tremi me«ecf, ko $e * ^vehla pogajal s -koalic^imi strankam*. je bila uradniška vlada na vidiku. Ta-Vrat je poskupi .-»estaviti tuđi msgr. Šramek čisto parlamentarno* vlado, rasdefjeno strofo po števUu mandatov. tada polzkiis se ni obnesei. ker so na-stppSi proti klerkakeni socijalisti. PaČ pa se je posrećilo Svehli premazati za prvo silo v.-sc v>vire in se staviti vK*d<>. kj ie.pa £e spočetka kazala vse znake notrimje^a nesoglasja. 2c takrat je bilo jasno, da koaliciia ne more vladati doigo. ker ni biia sposobna resiti ćelo vrsto važnih notrafiiepoJitien:h in upravnh probi emov. ki morajo biti v interesa države čim jwei reseni. Zlasti perece ie bilo vprašaojc uradmškin plač. Pole« teza je bila na dnevnera re-da već važnih jc« »spodarskita problem« >v. at Jih k Pa ŠvehJnva v!ada okupaj z vprašanjem ureditve nradniških. oćirel*-skih in duhovniškiii plač odiašala dn-tlei, dokle r ni na^tal v javnosti odpor, * kattrrm? ie moral tuđi prezident repn-Mike računati. Zunanji povod Za demisijo kfialiciiske vlade ie dala bole-zen iimistrskega pred>ednika Svehle. k| je odporovai v soboto v Italuo. Njegova bolezen pa ie Mla Ie ziman.fi povod, ki bi bt! ostal za vlado brez po-sledic. če bi ne bili odiočevaii globi ji motivi. Novo uradnrško vlado, ki nima nobenih straukarblemov. PoJeg sprer»embe na vodstvu dr-ža\ uih poslov ston v ospredju javne^a življenja otvoritcv Narodne banke odnosno prva glavna skupščina njen:*i delničarjev. ki se je vršila preteklo nede1.ii> v Smetanovi dvorani praškega tna&strata. Skupštine se »e udeležilo pole? zastofmikov vlade in drugih od-fečnih gostov 2483 delničanev. Predse-dcvaJi so finančni minister dr. Engliš. fcnvenjer dr. Pospišii in viađni koni-$ar banke dr. Vlasak. Finaačni muilster |e podal v obffrnem orvoritvenem go-Toru rgodovino frn^ućne poJitA:c n>la-ide če$kova.ške države, kf je kljub v&em kri/ain in perturbactiam na sve-tovne ta denamem trsru oh ranila svojo valuto in stabilizirala njeno vrednost. Pri te priiki se je spoamil prveca fi-naičneRa ministra dT. Alojzija Rašina, ki si je pndobil za stabilnost čcSkosIo-vaške valute najveć zaj-lug. Po dr. rZnglisevem ^r^voru ic prevzel predsed-v bo znašala 6000 Kč. Danes je bil otvorien VII. ponila* danski vcie^ejem. ki ie kl.itib JCaspoda"-sk: krizi.dasejjel zc prvi dan zelo Icpe nspehe. Stevilo posetnikov »e znašalo v nedeli,> f»5.**no. Prvi dan je bil boli in-fonnativiieKa značaja, vendar so se pa sklep-.jio manjše kiipčije. osobito v ste-k\' i ndnsfriii. keramiki in motornih kv c- i . V'ele5*jm. Razna dunajska zaoavna ^tedališCa so si v zadnjem Času po vzorcu ame-riških in angleskih žaba više nabavila ansamble takozvanih »Girls*. to je de-klic. ki nastopajo mesto zborov v raz-ličnih optretah in re vijah, malo pleše>o in malo pojejo. Njihova glavna dolž-nosr je. da so kolikor mojfoče lepe in ne nreveć — sramežljive. Ker je takih med stotisoči dunajskih deklic precej, zaslužka za dekleta pa tuđi na Dunaiu danesr ni. so gledališki ravnatelji prišli do teh dekliskih zborov mnogo ceneje. Icakor pa do stalnfh baletov in zborov. ki so Jih zato v zadnjem času zelo reducirali. Zdaj pa je podoba. da bo njihova špekulacija končana. Punčke so nvidele, da jih podjetniki zabavišč zlorabi rajo in ker vse ne morejo ali pa tuđi Tiočejo živeti od postranski^ zaslužkov, so se organizirala v ok\irju ^Buhnen- vereina^ in zahtevaio ^dai zvišanje svojih prtjemkov. Pri tem se sk'icujeio na s\oje slovite sestre, ameriške »Giris*, ki so plaćane v lepiTi dolarjih in si v par letih na pošten način lahko pribran ijo potrebne zneske za starost, ki nastopi v njihovem smislu često ze s 30. letom. Avsirijski svobodi>iniaelci so doži-\eh lep uspth. pred katerim pa jih je -^edaj same strah. Na neko pritožbo svobodomiselnc z\ezc v Linzu je nam-rec ustavno s^Jišće izreklo. da je po av>trijski ustavi vsakršna preventivna cenzuret nedopu>tna in to ne Ie tiskovna. aii>pak tuJi s>;Iertiranja in je za- Ćela ravno med najhujšo kampanjo z vso vnerao zasledovati osumliene ženske. 5 tem pa je posegla v sršenovo snezćo, saj je javna tajnost, da se smatra umetni abortus na Dunaiti že skoro za vsakdanjo zadevo. tanka proti Evropi AjneriSkeimi tisku je bilo daaes na ra^polaao poručilo ameriške ga pos'a-nika v Lxmdonu fiougiitoiia. ki za. je posla! prezidentu CooHdca in državne-mu tajniku KeIIoyu o položaju v Kvro-pi fflede na pr>jcajanja v 2enevi. Oficir jehii wasfainKtottski krOffi so trdno prepričanu da na povedu je ta dosodek revizijo zunanje poMtike Zedijijenih dr-žav. Zaupanjc v Iiou^litonovo sodbo in pravilnost njegovih izvajanj je \r Amcriki tako veliko, da utegne inieti njegovo poročilo odločiJni vpliv iia bo-doOo j:>i>lttiko Zedinienili držav naprara KvrupL riciughtonovo porool^ ujci>ta.\ lja^ da st* Evropa v sveto\TU vojni ni niče-sar naumila. Društvo narodov se davno iij resnični mednarodni činitelj mini. Ta institucija stremi za. obnovitvijo if\*eze \z 1. 1^15 samo s to razlika da Evropi ne more garantirati 40 let mir-nega življenja. Ta pokret vodi FYanci:a z gotovini; Natcltti. ki ji poroa^ajo in )o vrpod-bujajo. Deloma n pomaka tuđi Anicliia. Dasi ?e večina aagleškc javnosti povsem druga^nejra naziranja. ie po Chamberlainovem ninenju ta takt;-ka Anjjliji neobliodno potrebrui in sina Bliz. v2liodu. Ideja razorožitve cv-Bliinjern vzhodu. Ideja razoražitve cv-rovskib velesil je samo na papirju. Pri-pravljalaa razoroživena kr/nferenca se nestane (Čc sploh priđe do tega sestan-ka), da zavzame svoje stalisče napram predl>gom, ki si jih zainteresirane velesile ne žele. Sploh je pa že pre^krb-Ijeno za ta. da ta konferenca ne bo imela uspeha. Hau^htou zaključuje svoje puročilo tako-le: Dokler ^e evroi>ske sile ne spametu>'ejo, dokler ne zmaga v iijiho-vi pciitiki razum *n srce. ie vsaka be-seda o razorožitvi odveč. Konfereiica o razorožitvi na morju, ki naj bi po želji Zedinienii držav rešUa probleme razorožitve. najbrz ne bo imela uspeli a, ker >e odpor f* ranci je. Italije in Ja-ponske tako velik, da so> pojrajanja že \Tiaprej obsoiena na neiispeh. Tuđi nied AnicliK) in f'rancijo it kompromis iz-kliučeru Kakšnc posledice bo irnelo Hough-touo\(> poročilo za politiko Zedinjenih držav? --se ^'prašu>e dopisnik >T?nie-sa« in odsro\rarja: »Danes je težko od-jrovoriti na tr> \*PTašanie. Nj fzključe-no, da K> vr>Iivalf> to poročilo na ratifika- cijo arneriško-italiianske pogodbe o ureditvi vojnih dolgov. Nedvonmo je pa Mouglitonovo poročiio utrdilo pozicije pristaSev izolacije tako v politic*-ii^n kakor tndi v srospodarskem pogledu. Amerika se bo držala odstej se bolj rezervirano in in izključeno, da prepusti Evtopo popolnoraa njeni last-ni usodL Izprcd sodJšča Po medenih tednih na obtožni klopi. Godilo *€ je koncem ia.askv£a in začetkom let-^šnjegft leta, završilo p& šc je včeraj. in sicer tole m tako*le: Vcacla. podjetna ženica se je »eznanila slučajno 7 mladim čednim fantom in kina 1 u ie postal dečko do* ber domač prijatelj. \a tega poznanstva je zrasla tihi. romantična Ijubc^en in posle* dica je biia, da je »klonila /ena, Ja pobegrwe ^ svojim kavalirjern v tujino. Ker se ji to ni takoj posrećilo, je sklenila žena. da iz* vTšita s svojim ljubimcem samomor. Toda rt bila -zadovoljna, da bi se us:re-lila^ casuvpMa aH celt? obesiia, mar već je hotela iirdLhn:t: svo$o zaljiAljcno ilitšlco v si-n^ih valoviti naiesa Ja-dranu. hi pre^ovo-r.U je fanta^ e^ala s:a ilt fn od tam n.i ot«ik Hvar kjer &t^ preiivda neka] iepih s^nčr/ii e preselila £e na oiok Vis. Tuđi tam je bio življenje prelestno in voda prema^ra In preslana, da bi izvršila samo-mor. Čtz dtrrM 14 d;:i pa. sta <4ilenjla, Ja scre.^ia po-gledat v Bosno zl^io. In re^ stu se zna^ia v stari rursk: trdujav:, v Jajcu, cb reki Vrbas. Kmalu pa jima je načelo primanikovari denarja in fam je skleni!, da si bo 5>oiska! kiAo služba Toda ka se stvar enkrat zasmoi;, se smoii vedno buje ;n naša »Jbi7aravenru sopros:« ki je veliikc.difs.no potecni! pla^c pjzahiKnia ne Ie čez njeno ne^ves-tobo, ampak tuđi če/ druge njene srehe. Pać pa je prišei pred sodnrjo nieu spremlievalec, obložen, da je z zvijač(» odpeljal m Zu ženo in da ?c je na ttvaru in Visu prijavi! jkhJ imeno-m rno-■ža svoje lepe s.premitevaike. Vani je od-ločno zanika!, da bi b:l on pregovor:: zen^ k bc£U, marveć je ona sania ušla o4 doma fn lo je moral nato seveda spremlja-t'. Re5 Je Roo^orila ve3crat o samom-vrii. češ da ne more već prenašati neznosne ltubi>sumnostl svojega nioža. Vodil jo je okn>g iu besa! v nameim, da jo, ko i ima zmanfca. -đenarja, za'pe-t pe'Je k di>mačemu osnji$ču. Po datj-šem zasirgevanju o-hto^ertca ^c je seTut trv&rl, da fant res ni ođpelial žene, pa^ pa je ivrišel v narv^škriž s kazensfoim parasra-fom k tem, da se je prijavil v raznih pre-no<čiščth in hotel ih pod i?mne'%jn mria svoje družice. In za to je đohil tri dni zap>ra. Ker pa je bil £e delj Časa v prc 5'k^a!-neni zamoru, so mu to všteli in fant 5e od-še! vesel in zadov ^jen, da se ie ta -z^;od_ btca končno ve-ndaT Ie se xzk j ?recnr> za-:kHnči:a. Romantrka pa ga bo bržčas nnnula .. . Zbližanje češkoslovaške in jugoslovenske omladine Češkosi-ov. - iu£oslov. liga, ki si ie na-dela nalogo, da priblLžuLe oba naroda in da usrvaria trajne vezi med Jugroslavijo in ce-Sko^iovaško, je na citi »vo.uh poslcdnjih sei centrale razpravljala o zbiižanju češkoslo vaške in i u jfos-lo venske omladine ter spoznala pomen iciia vpra^anja. Za. zbiižanjti meti narodi je največie \afnosrj, da ^c Maj-pr\-o zbližiije omladina, kl postane z leti no-siiec svojih rnladostnih navduSenj iu ie se bo^j draso-ceno, kakor zbiiževanje na kulturuern pa-l'ju, ker odločajo pri mladini navdušeni motivi, pristna ;nladostna čustva. čust\a, ki ne iz^inejo tud-i v naj\*ečji starosti, dočim se kulturno zbliževanje naslanja na Ii-adni razum. Kot prvo praktično zamisel tega omla-din^kega zbliževanja med bratskim češko-slov^askim ia iugosk>vensliim narodoTn je centralna uprava Kge povzela že tu-d\ pri drugih narodjh upoštevano misei izmtnjave srednješoiske omladiire. Jugoslcvenski sred-niešohri na i bi tekom leta posezali CeŠko-slovaško. češkoslovaski srcdnje^olci pa naše kraic. NaS dijaki naj bi bK-a!; nadlje po en mesec vs^ko leto !n sicer v domovfh če?koslovaških dLJakov. ki bi med tem ča- som odpotovali na iuffOSioveciU mii ter pri nas studirali naše razine re iu vzjiubUi ca-še kraje. naš narod in uaš jezik. Ce bi 5e taka zamenjava vpeljala >istcmati£no in vsako leto, potem bi se posledice kmalu zn-Ć-Jtile in 2±»liz?iiie med obema najo-doma hi postala živa stvarnost. Sedai razmišlja centralna uprava o praktičnih sredstvih, da realizira io ideio. Želimo U pri tem najveC'c-£a in uajhitrejšesra uspeha. žBeležnica KO1£DAR Danes: Srcda, 24. marca 192o; kato'i-Lani: GabrijcI, Jaroslav; pravoslavni: II. marca. Sofrotiijc: muslhnani: 10. ramazana 1344: židie: 9. nišana 3o86. Jutri: Cetrtek, 25. marca 19^0; katuli* čani: Predrag; pravoslavni: 12. marca, Teo# fan; muslimani: 11. ramazana 1344: ridic: 10. nišana 5n86. DASAšSJE PRIREDITVE. Crleđ&lisče: opera oc^onglcr naše buhe Gospe*; drama popoldne «Ce pridc cara* deJT» (pravljicđ ya deco). zvečer «Dnjga mla* Kina Matica: «Onc. kt jih ne pozdrav * !jamo>», Ljubljanski đvor»: »Fijaker Št. 15»; Ideal: «Boj za obstanek«. JCTRIŠSJE PRIREDITVE. Otejiilišče: opera popoldne «-Maaou» (ga. Poljakova); drama, /večer, ; Ljubljanski dvor: «Fijaker št, 15+; Ideal: «Boj za ohstanck-«. Predavanje dr. Ambrožiča o otroških boležnih in vra/ah ob 10. v Kinu Matici. SPORT SE TEKME SA PRAZS1K. }lazen&: jun, Atena ; jun. Ilirija <>b 10.3U. naro ASK. (Zagreb) : Atena na igrU bču Atene ▼ Tivoliju. l^rimorje A : Primoi* je B ob 15. na igrišču ob Dunajski cesti. Sogomet: ŠK Slovan : SK Svoboda ob 9A5. SK Ilirija : SK Slavi ja ob 10.45 na igri^ .Šču Ilirije. Rez. Primorje : SK Krakovo ob ?.30. SK Maribor : SK Primorje ob 16. iu igrišćii ob Dunajski cesti. DEZURSE LEKARSE. Sred&: Bahovec. Jurčičcv trg. I "star. Sw Petra cesta; Jcšt, Spodnja Siska, Cclov^ka cesta. t:efr{t*k: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Go* spx*svctska čest«. Socijalna smrt Ktonski \pokojenci so živ zgicđ% kako /najo naši ministri šteditL Redu; cireAi so temu stanu želodce na ta na: čin, da so stlačili štiri v enega. in prot račun je bil takoj na trdnih noguli. Xo, pa so poslali kronski vpokojciu ci k odsotnemu finančnemu ministru deputacijo s spomenico, v kateri pro* šijo, naj bi država vsaj za velikonočne praznike dovolila vsakemu želodcu svo* jo prebm'o. Odsotni minister je depu* taciji izjavil, da je položaj' reduciranih želodcev res nevzdržen, da bo pa treba preštudirati finančni efekt, ki bi nastal, če bi se tuđi vlada držala odredbe, da se v ujedinjeni domovini ne srne več računati \> kronah. Zdaj študirajo go* spodje ministri finančni efekt. Tuđi kronski vpokojenci se dele v kategorije in skupine. Eni so delezni večjega, drugi pa manjšega kronskega blagra. Tako ima neka stara ženica, vdovu po državnem uradniku, tega bla* gra na mesec za 7(M) K ali, da ne bn uradne zamere, za 175 Din. Po zadnjih tržnih cenah smo izračunali, da si lahko kupi na mesec 9 kilogramov jeter ali ledic. 17 kg vampov. 15 loja ah preka-jenih parkljev, 5 kg jezika ali safatad, 11 kg suhih češpeij, 3 kg popra, dva centa sena, 9 kg motovilca ali špinače, 12 kg peieršiljčka ali tri cente slame —-vse to ji je na izbiro, samo da je vlada še prnvočasno voskrbela. da se naša ženica ne preobje. Da ji vsak mesec toliko kronskega blagra, da si lahko prlvošči natančno po na\'edenih dozah v januar ju jetra ali ledice. v februar ju vampe, v marcu loj ali prekajene park-Ije, v aprilu jezik ali sufalade, v maju suhe češplje. v juniju poper ali dva centa sena, v Juliju motovilec ali spi* načo, v avgustu peteršiljček ali tri cen* te slame, v septembru se za zabubi in prespi zimo liki medved. Če bi imela v sebi kaj trgovskega duha, bi kupovala samo možgane ra izvoz in uvažala v zameno slamo. S tem bi koristila sebi in drugim. Tako pa možgani ne pridejo do veljave, ker sa zai'iti v stumo in potreseni z otrobi. Jack London: 6S Roman treh src Govoriij !*> nekukšen ^panski žamoii, ki ga ie Henry za silo razumel. Pa tuđi oni so ra-zumeli špafftšćmo. Toda to, kar iim je Henrv jxne-dal o tiesreči v notratijosti svete gtre. n\ našlo Pri đrvjakih nobenega razumevanja. MajuH so z g'ta-vami. češ da Se Jili katastrofa nič ne tiče. Mirno so poslušali Htrnryicvo rrosnjo, naj mu prihitc na pomoć. Nihče se ni o^lasil. Tuđi bogata nagrada, ki jo ie 'obljubil tlenry v Frdncisavem imenu vsern, jih n| mogla prepričati, da l>i sli pcmcsrc^cnceni na pomoć. v__ Če je gora vožrlu yarikija. je pać volja božja, in kako naj bi se mi zoperstavih' bogu ali njegovi voJji? — so odgovarjali Hsnryju. —- -Mi snx> ubogi liudje, toda dela ne potrebujemo. 5c tnanj si pa ždimo jvrepira z bogom. Siecr so pa yanklji sami krivi, da jih je gora podsuia. Tu ni rjihova dotnovina- Kdo iim je dal pravico klatiti se po naših gorah? Kar sami n. ^ • ,¥# * * Ca& opoklaoskeai Bočitlm |e ie daviio nšniL ko ic prispel Keno* v San Anton io. Spotoma ;e nioral trikrat mciijati mulo, tako se mu je mudilo. \ glavni ulici, napol pati med s«xlrij-c> in jtrtnisnicu, je'zaK'eJal pc-slavarja in debelu!.istcga sodnika. za katcriina je šio dvanajst orožnikov, ki so gnaii dva nesretna jetnika — ubežtia peona s rlantacii v Santosu. Henry Je nategnil vajeti in pogn;il mnln !a dohiti po^lavarja. V tem, ka sta poslušala Henry.it.va pripovednvanje in prošnjo, naj mu po-niagata resiti tov a riše, je poglavar neopaženo na-mignll sedniku, ki mu je bil vdan z dus>j in telc- SOITL — Da, seveda, prav radi \am pomaganio, — je dtjal poglavar, ko je Henrv končal svojo povcnT. Pretegnil se je in zazdehal. — Koliko Časa. rabite, da zherete delavce ir. odidete z menoj? — je vpraša! Henrv ne^trpnj. -- Cas je čas in naglica v] nik.ier dobra, Zelo sini* zaposleni, — kaj ne. gospod sodnik? — je \>d-govoril p^jgiavar predrnio. — O. da, dela imamo čez glavo, — je zazdehal sodnik Henry.iu pod nos. — Preveč smo zaposleni ta hip, — k nadalje val poglavar. — Žal nam je. da niti danes, niti jutri, niti pojutrišnjem ne moremo priskočiti vašim tovari^em na pomoć. Pač pa malo po«neje . . . — Recimo tako-Ic o Božića, — Je priporanil sodnik — Da, — je pritrdil poglavar in se mu hva-ležno priklonil. — Okrog Božica se zglasite, in če se vam takrat ne bo vec tako i nudilo, se mor-dd lotinio tega dela in začnemo zbirati ljudi za vašn ekrpeJicijo. Dotlej pa obilo sreče, senor iMcrgan. — Ali govorite resno? -- k vzkhknil Henrv ves iz sebe od jeze. — Prav tak-le obraj: je moral imeti tuđi takrat, ki> je zalLrbtno napadel in zabodel senora Alfara Solano. — je dejal poglavar !n srdito po-gledal nic huđega sltitečesa Henryja. Henry se za to žalitev ni z-m-enil. — Takuj vani poveni. kdo ste, — je zakri-čal v pravični jezi. -- Varajte se! — ga ie posvarrl sodnik. — Prava reč! Kaj mislite, da se vas res bojim? Kaj še. Brigado ine vaše grožnje! — je od-govoril Henry. — Saj mi ne morete do živega. Moja zadeva je urejena, pomiloščen $em enkrat za vselej. Sam prezident panamske republike me >e pomrlo« ti I. XI vi ste pa čisto navadni mestizi, zamorske svmje ste m nič drugega . . . — Kar nadaljujte tako, — je dejal poglavar priliznjeno. V nje>yovem glaseu je zvenelo smrtno sovraštvo. — V vas m niti kapljice ^pansidh ali caribskfti vrfln, pač pa ie zbrana in pomnožena podlost obeh narvxiov. Zajnor.skj svinji sta oba rn nič drugego. — Ste koncali. senor? Ali imate še kaj na srcu? — je vprašal poglavar prijazno. Tišti hip je namignil orožnikom, ki so plaiiili na rienrjja in mu vzeli orožje. — CeK> prezident panamske republika ne more pomilostiti zločinov, ki še nišo bili izvršeni —; ali ni res, gospod sodnik? — je dejaJ poglavar. — To je res nov zločin, — je odgovoril sodnik na poglavarjev migliai. — Ta ameriška svinja .ie žalila naše zakone. — Zato ga borno pa takoj sodtli, kar tu na licu :riesta. Čemu bi liodilj v socHo dvorano in tratili čas z razpravo? Obsodimo ga in čim bo obsodba izrečena, odrinemo naprej. Tu imam ste-klenico dobrega vina . . . — Ne maram vina, — ga je prekinil sodnilc naglo. — Mescala mi dajte. Toda o tem se pome-niva po^neje. Ker sta obe priči nesranuie žalitve tu, ni treba zasliševati dnigih. Po mojem mnenju je obtožnec krtv. Ali lahko prcdJagate kazen, sc-nv>r Mariano Vercada € Hijos? — Strriindvajset ur v klado z njim, da se ohladi njegova vroca ameriška glava, — je odgovoril poglavar. :i .-.,.- ■--■-..- — Sodba je izrečena, — >e telavil sodnrk, --•' in izvršiti se mora nemudoma. Odvedite jetnika, x>rožnlkL ia Maknite ga v klado/ Danes, sredo in jutri na praznik Pretresljiva drtuabna dram?, katero pa sprem-ljajo ludi humorni momenti Boi zo obstaneb Žvijenska slika U zakona dveh sester, katera je vzeta iz reainega življenja. Vsebins, kat era vas neprenehotna kratko^asi. Igrale! so dovršeni. Posebno še omenjamo lepo Mae Bush. Predstave ob 3, pol 5., 6., pol S. in 9. Na praznik tuđi ob pol 11. dopoldne. ^ Kino Ideal Stev. 68. «S V O V n S S K I X A R O P» dne 23. marca 1926, Stran 3- Priprave za vsesokobki ztet Gradnja sokolskega teloTadbiča za Strahovki Mprcdnje. — Navodila glavnega zletnega odbora za uddežbo, — Zletska raz-stava za gospodarsko zbližaoje sloTaoskega Sokobtr*. — Transport udeležmkov. ■ ■ Pra;i, 3). inarca. Ne daleč od vsfičastniii riradč^uov ;n za zsodovinsko • važnim straaovskiin samostanom, ki hrani važne Z£o?k. Mimo Strafrov^ vodi dj^je cc^t^ na Belo scro. Na strahovsfcih k&imoiciuiti. odnr-*po v-anjavi sedc? 3>rrpravl;a»o ve!ikan6ftT> soio'-"_ko tetovad""- '" c v .'^ri-n :.*. o^c'r. ie p*">-^iza'o jrrve ' ** i oiviastuć zsradbe. V;- dti; e ie. kako ogromno ćelo irvTšaje sta-rbe: odbor ^^t* zletske Pisaft-«. Dr.ev« rio je rapostartr* 1*30 oseb. k« se srerja-va-jo v treii nardjah. Foroči?a sta^ bnesa oebo-ra trsfrtavftaio z ratJovoJistvoTr. naprećek dela. Pos'av'.enc so že rrekatere tfThuno. ki •o ^fh v slika* "^producirali praski ihicvrski. Zarvtmvo -c rotraefe živVcrv? v sokolskih čeških drestvrh in v rurr/ . P-:-r*Ad PO Ceškem se vrše *r-eiavanja in priprave *a rie: v širokem slogu. Prop^sanda k živah« ca. CcTo v cajm2i*i*:h podeisteki*? e-T^uih zbiraV> cajsrromaine^i ciiai Soko-istvj ->-i-i-t?e^kc fi? pov5Od z rjs.jv^ćfo pclTLvOval-ijost.v* pTispevaio xa :::;x)z;:iiTri VII. ^let T^e^cnraaslce^a. So*kOii:. x. V \-eli *.e;o»dtj-jgcah se ir.ož'-c in žene vaJi*^ v :::;č: . *r» orodnih v^jah. TVi te"ovac".*r ,*--o .j o c'aai, stari 6O do 70 *e\ Takt £2. *Ai?erja '-c n! bflo krcale opatova ti v $o*:oli4c:h fe*j-vaanicas'i. Pa ne iaino stara člansivo, ir.ar-več tuđi č"r • _-čaj ;; ziei-me pisarce, ki jiL ie v oeioti 17 in ki šicjeio r*■■-.*■- !'-v> ć!^tiov. t5^> se v:i:c oi ^upo!-.-..:. -,.., !t ar pa do r>j/i,Ii ve*:i.r:?ili ;n "shko revemo. ,"z:e:na pb^rca «i«luic noć :n can. TuJi v telov^dnici Tyršev£?a pculavili ne >swito vs.> Ccisko, marveć taii ostale stov^n^ce krave. Ocrones spora: ie tr-*-* "'-:.-.^a 7^ n^-buvo jImibc «a Itmetih. V^: *.r,... so r^Je-^of5e in po/ržvovaliio oM>_:bi''. da irjJro xittnf pisan'! vciike irooirre si-me "n 0: -^t't $!tći?iI! porrebsčin na rrzp^^e-^, več:no» rna zuji^j a!| proti aali danarni oJ?Icodn> c:. Kn.čtj« Tiidi dnje?o na ta način bvoj ^a-vek bokolstvii. Vsesokolsk* zlci ^e 5čduj ua-latv^a v «>sronino ćltnefizlio. V i Je ti je. !st\-on?, <3a se ih. zlet rud: r.a /uraj po\'a!c kct Tr.aiiifcsUivija sokol stv* in s-ok^lsktg^ ćeh\. Na £CSt:!?KvarJe izdj, zletna !>iaarna pa-sc'jc. spe', da b*jJ'j skrbcli za ir.ozenice i'i osta'e sJovar.ikc Sokole iu da re r»odo ■jde'eicrccv- odf^s'L Koncem mara namen-va*r. v 1^»^' pr:rc-J->: vili!: s*>?voTsk! ^ibcr, 7a ^atcfeir dedo poda!: r*crc5Ho o vseli pr:-TtT?'Tk. Ta d-bcr, ću priradi ?> čnvs vsesokolskesn zfcta vc-!0;o soko'sko rarst-vo po sesiu »Svoj: Ts. rvcji'nfi 7a to razstavo vTtsda veliko zan> m^ir'c. R^zsts'.M ?e prc^fvscn? n;:tnc»;er.2 sr>i:niskim potrcM!;*»iK:n?. P<*icg tes,. bo r?.r-sta*-*a TTrdila kr^sen pres:ed o so!-:iv!?ki hi-^:;er: :m o f£zli!i Seriji!; prr.c^ah. Tvr-J-*\c '.:: ?e hoCejo udeiežra t2 azs.ave. imj ti-Vol aazr«ruiij«j <.v-.;.; r.asTov na ^S'etovi ve!:* ti-hr. Pra?.?. >*IL. Belskeh^ tr?di. \ancc-*.;.f p- v- v- Zcr.Ur.'rro :c vr.d;. da ie Fraskf Te.vr: rs'^T.rov^nica poklorriJa hre^mučiio ";-T'arova!!iO pv>ifvo 2;* flnčaj smrti v?akc-r~-z dc^ertisočemu ndciežrr1^!. d^i.'."; 25.0?>0 .-«•:'«>ce:rii3 :n dve?tor>e!«5e5ettiscčenrj vj>-Tcž^u. PoHce se glasa tu I^jO. JOC<», J«vo M" t^» Sfi-rri T7r:pr?v;«a žeieziii'.kčiKU ■-■:>:*n: ira"sport tokO'Isr'.-a na zTer. \" :cn rzlru je ?c!ezn:cni odbor že izc'ela! tocer: nr.Ć^. Žc'c^ivš'i; c-dbirr iv» orsoni^rai po-\*scđ ta Ceskoskr.aMicm pr-sebiie vlake. ki bodo <3ov2ž^i v Prago brezt ibiK> ^-se i;dc->j*ertce. odbora 29.3*^3 n^.ra^čainikov in 68/**) ćla-rr.>v. ozfr«>ma č:aric i^ Cc-koslovos^e, iz Ju&cslavije prić^kujeo do&'c.i okoli C^fOu 5 > koJov. To >ie\*fio pi šc ni de::-nitiv?K>. 71 iranspor; i a_ r: "čairškcv bo po:-cl>!;o 7« J v-jzov z 3! JK/Vćbirir.i vlak:. Tran^poTt O'a:;-oiva bo 2alit-c\al t800 vozov :t: 82 rK>scbn!?; '. !?-*:oy. Na'avr.o ;_-. da bodo mor^-o č^sko-^iuVD^ke dr2a\iic ,:<':€TUice prc-niL-.gLt! (5;-rcrn:^ te'ZkJčt;. Cč^o^'ova>ko sokuls;\o oe 7adovol.;i z ^ajsr.onineišiiiT: tran^portn::r.: ^redstvi. Glavna ie!^ZT:;5ita oprava Je seda] že Jala nuvc-Jila pod rojevi :n orka:io;n glede '.Tanapor*ov uiele^cikov VI!. vsesokol-^ke&> z!t,i3. Jvliiji-i-sr*.*o r^rodn- obTar^ ^c ;-7c'.::a ]?iban;a. zaprosila, du v 'i ctnlh ! vi^an]. Prosveta Repertoar Narodrcga gleiališča t Ljubljani. Srcda, J4.: ob 16.: »Č«, pr«de ča rodo w. Otro* oka, predstava dntotvi Atena. Izv. cb 30. *Dni'Cii rnLidoM*. t. £etrttk 25.; ^r^-gir^Lion«. Lr1cn, Petek. 26.: «Asia Chnsiic*. D. Sobot*. 27.: ob 16. «U orde čarodei*. OtroškA predstava društva Atena. Iztczi. OPERA. Srcd-i. 24: *^or«c:kr N.^e Ln»bc Gospe*, r*. Oetrt^k, 25.: ob" 15. «>Unuo». Gtx?tujc ^o* ^rsa Aća Poljakova Iz^-en. Fttefc, 26 ; Ziprto. Ada Poijafcova v Ljubljani Cuspe Ade Po!j«kove s-e prav dobro •tKxninj*rrK> izza predianske ojk.tic ^zone, */o nam ;e podaia *kora nedost.no Buftcr^ fly. Ravno t* Butter*fy je kriva, tla vr.,0 *. ćcj r*j. Lo jt nistopila v Bohemi kot Mhni. nr* ćako\i!r v splošnem ho^znakaj. In vendar je Poi jakova iskrena. ml?a, ntsrcčna Mini U V^kjšae &x v trttji. H^»ti p* v četrti sT;ki koilie skoro nrsliti cc moreno. Of^imejc o tej znameniti nevki poceviina p«> ajtiu M»neii iB nap*>ve<5ar!ein koficnsni f*ouc4rtc. Banovce (RudoitJ vćeraj spočetka ni bil glasovno po^cItK-tna tl!spcntr:*a. a s><- ; • v 3. »4. sli/;: ra/pcl if> o/ivcl. Njegov ^IaJl i, zrehki gTas ni^o Zagrcbčani ob priliki njc^ Covr^a £o-sf.rvanja /Jinen hvc!:!i in pr^r ?j! "im je, c-^ ga z^dnjc ćase slinimo ta»j so s^-.orjiiiH naenkra.r. <^a i?»iai?K* t-.'d: se Tht»!e»"je^c». Z^irpuiia in ^r*-tofa. Thaie"jcv;> •• pruv sveia :n i>iđjnaticna Mljeta. T'**c «rb^» (m koncu tretje slike je pt !f ncfr'i'en. imeciten zla>ti i^ralskf« je L:I A«'Trcvičev Maršal. V7 »oč^t? in v v^akeoj oriru virorcn ;\ bil Fctcttiv Kc!ei^. Z;i pesiin o r.Iaščt? je dobi] v-. f-čheo. toTK-j spiavz ca o pripTit^ijcna. Druga siikiu revijski £i:\cild. najtežja, te kazala razdvojenost In shičaino^t >.tritof je orero in"jrikaliio vodil sltTjr» tx> hi ternperarMLTJtno. zla^ri jn je do pntan* k^sti ivdelat dinaraično. V ^ploinem «Bohći me* ni mo^la okreti v prvih dveh slikah, a zjdnii dve «ta :^rrvTali iniK)*?o iskrtnega odo; brava ni.-, —u Iz gfedailške pisame Co&pa A'is Poljakom"a ni^rft^Dp^ 31;tri. •■* ćetrtek pepcidne ob 3- v na^Iovci •. !ogi vus m lepc Mas>et'T«"e oj>cre cManon •. ?rcd-«t»v£. >e vrši VK>poldrc Io pri zniia-mh cee nali, -: chil'Čnc* svetovno umeti .:ico tud: &labsv situirano obvin!»tvo iz Ljuo« V ^obut^ /\QČcr ZčKijući ga. PoljAko^ a s%oje Ijtir*ljitns.ko 2ot>tw-anje » konoertera v crt*nt-*kem ^iodal^čr. N*» štovala bo s s»>o-•r dom iz j>'.*čt<>\Tri€ in ruske ^lasbe; vse pc= i srni bo r^ia v origio«loem jeziku. Ceuc n^ vadne operne. Drama igra jutri, na r>r&inik. samo zve* čer, in sicer vprizori Shawr>vo komedijo . ki je dozi- c.'a pri obeh do>c* danjih vpriz-J-ritvuh in tudt r>ri kritiki vc!ik uspeh. Glavne vloge igrajo N'ablocka, Levar Naši publik;. U je do»kj vedao poka* zala. da t»e zanima za ibsens, bo gotovo ustreieno s urem^ero erega :/n:cd aajbolj -.c »rc-i volikon«^t* niini pru/nlki p.-vij vprizorjen. V drami raj -»topijo !-cv.ir, Marija Vcra., Sarićev.i, N"?a I-jockc, Lipafa i tu. Kcžira. 3-j.irija Vcra, s»ce-ttogrif ivan \*cvpjtli3. — Druujo je'provtl Frjn Aibčclit. Kot prihodnja preniiera ^c pojc v Ijubj ijiinsk: operi v nedljo 2^. t. ni. CtiMlIarifje* va opera «La MaiN'^. Oin..-., ^L^ W*aI3-^>, ko;e dcianjc str vši v tirolskih Alpah. ic staino r;a repertoarju vsth velifcih sjledal^j, pc^^bno ^c v JtaJji. Nedc:j.-k4 premicro. je pT\-a. vpriz-jritov te opc-rc v Ju^rsiaviji. Doma w dragod Ni glavni skup»cini «-Sjciitć Universei-* !c du ITićatre^. ki je podrejena institutu «dc ki gL-uališki ravnatelj Fir* :nin Clćmicr. je bil i/voljen Romain Kolland za fTcdscdnilc^ sekcije « fhćatres Popa!2irc.> t: ! ctes Publi^uc^. Clani so skoro lc vsc ■sredn icevropske <\rhve. V* )x?ntionii ima v Pincln£i>* i:ajvcč>i uspeh. V 3) slikah ti nu^ dijo ^ 5»c vrste plesov od PoInpcje^• preko j*krulin ronge cio n5cdcrnci>i jaz/a. GIa\'ne točjee imau F^uiicczinja Alice Dclvsis in ptfcdv.sera Rus Leonid Masla. V Milanu je žc /opet sen/adja, Mojstnj Tosciuiniju »w bila iz sobe ukradena orke-stra'na partitura za Stravinske =4a opero ^SJa« vcč\ Dclo šc ni nn trgu in mojster, ki je opero pripravlja! za konec sezone, je n^^ pravil v partituri inmjgi> svojih prii>oinb. SciiTa je v ^iini zadre^i i 11 je rczpisalii ]<«J0 lir nagrade za .»negj^ ki izsledi tatu. Neiaska £?lasbcna produkcija iskazuje ktoj 3=>45 noviii rnuz'fcrJij. t- j. 5<) ^ več kot Ični. 2animivo je da je resna ^'Uisba r-ti prvern, vesela r.a na dmgem mc~tu. — A" Or^daTJlh bo leto« pr:iR;:ri V\rdijeve ope^ rc t-La. fo-rza d-jl destinaa (M>č uf-odc). Bc* f-tdilo je prircd'l /rj.n? JKinški pesnik i;r, M"€-rfeV — Na berlinsko čr/. opero sta en--^ai^Ira.i^ '.-»t primadona r^iska kolcratLirk.* V.^iti-rlavtkvga gled:'Jišii A. Lebcdjeva in kot basist nien rrmž A. Ku!;kovski. Imcno-vena pevk.i bo naslednici slavne Jarie-r&kc, Č^ie tragična smrt je publiki se v dobrsm \* M«>skv" je bil te diTT ć^ški koncer*, ?n ^ic£ r pi-.'i po zadnjih ostniii ?etih. dasi so .vjvjeri dosjei di>nuščaii jn vabili franeoske, li"-kc ;n nemškc tmi.'-tnike. V «VeIikem n>o« ^kcvsktm Teatru* ^o izvajali pod taktirior* v R-;>iji natur^iiziranesa CcHa Vj. Suka n-vca'akovo «Hus»itsko simfonijo* in Smeta« novo «VJtJVc»i> ter :mcl: velik, uspeh. V Pra^i ^ta gostovala ternona dunaiske V/jslr>kc pevre^, tButtcrfly» in eLcUr^: Ma!: oder: Stanovskc d.: «Obrt ge. T/ar« rcri». ^':iac■c;^Jd: pa vandi^3a'f» ■ OJcdAiica pripravlja »Vc^lc irece virsds sorikt*. Va dttn^j&ke-n i^rž. gle dali >ču '^ra.io rs-ed drt. ghrs: ^Antonija ic Klcon^-tro-% ^RnscjfTronta^'i, ^Ka/rbojnikc-', »Vcv'nega rolaJcniČH.T in »Zimsko pravljico«. \'<4kse tneater iipa -nRazbomiket-, »Kar hočetet in Sehnii/lerjevo T>Kon:cdi';-> besed« r. A. Korffora v glavni vIor-;. Rostandov --»L* \i;-I-Ir»r-c ša vedno ni dt>ži*-e! preinie^rc. baje radi v>b-.»!closti Iclc Rol^nd, ki igra N'*po* Iconv>vcga sina, dnif?i Trs. pravijoT da ^dvor^ t igraler«- niso navdušeni za to, da bi sve« c;-r)o raspoloženje ^ledališke^ii jubileja Uctos prasnu je drž. \'\zd. 150 letnico oh? *dšf/o, č^> da je $<• vedno ^»k* k. Bur^theatcr« in da kaka 'j/aljcna vvzvišenoat««' ali kak posamezni i^ralec niinr o tem od*»oćcvati. — Novinar« • ko udruže ti je vConcordiii«< in ravn. Bcer •-odo 10. arrila vprh'ori'i »Hamleta-r (A. vIoi>j»i) v ipodernih oolvLafc. Xa ^odet^va* nje je pnvjbljen londonski režiser Avliff 3 3irminciham Reporton* Piavcrs«. — Dri. opera, g-.jstuje jcseoi v Žencvi na ćast za* i-iopnikom •» Društva nsrodov«. V V'olks^ f.pvri gostuje iapon>k i Butterflv Teiko Ki=» '■■a. — K u siv i kom pori st Igor Str a vinski, ki pa živi In deiui-c že L?T>red vomc v Parizu, lijstopi te tlni na velikem dunajskcm koncertu, ki iraa na pro^raiiu; >P^^cm čo^ruar--}:\- ?a \V»Irf^>, bsJc^ro suito >-O^njcni ptić« ; ip. Siito »Fccrtjš.i -«r. l>eoyiv.dslvO glcduliško življenje cćivid« no ni zelo i ivo. V" operi je ^ostoviil polj^ skl tenor Grac2\-n5ki Icot Riidaice-.. -vMn* neža« pa igri. »V zatišju«: in je imela i cert nisko narodno univer/^«. Čajanka in picsi ViMjo Ijuvti v>c bolj. Za resno umea n-jst ne ostr.ne dovolj čas;1.: raz>tavo i-freru cesk^h 2i"»fikov«r je dnevno ob^kalo osem ljudi, pa so čliini pnrcdit\cnct!ii odbora rncd temi v.šteti, IVi zadnjem ija^tovanju (.Truczvr^kc^a. v T»Pai*iiacci'<: pa 50 bile vse lože prasne — razven kraljeve. Pet clunov kraljem skili rodbin je bilo nav-zocili: kraljić ca Mariju, biv-?a, grška kr:ilj in kraljica, princciinjii Olga :a prir.o Pa vic. Visoki Ljostje ^o prii> I i mnogo pr^d z^čc-tkom pred> stave in sh> ob koncu zcl'j navdu>cno plo= skal: ter dali publiki dober vz^Ied i ?!edč točnosti i ^lcrie umctnlskcpii uincvauj:'.. V Sarajevu po.io pr»jdvseni operete: »-Stambulsko rožo^. »Groflco Marico«, :»Dc^» Uirsk.» pr:FiCe^>c, a igrali so tuđi >>Tusco« in -»Rćvi^orja-.«. — Muslimansko pcv^ko društvo »Gajret«: priredi koncem tega me^ «eca koncerte po Vojvodin'. Zbor ^tejc 4i» ."rensicih hi 40 moikih gIa>.a\T. To bo prvi slučaj, da bođo nastopilc musliinanko pred d rugove rc i. — V Osijeku iniajo opcriio novitcto >4guđ n*š.iiov f^reh«. ki jo je k-rmponi ral osjciki vojaški kapelnik I. Urb.in, libreto pu nipisal D. Ko-rnajae. An«7cbšV;c n<>vitetc bo.la: Jiucs Rornain oKnock ali triumf oicdicinc". Komedijo re^ sna T. Strozzi. \z lanske-ia rcpcrtoari.i po= nove Gnanovo opereto «Coccc?nco'-. Opera n!ip*-avlja ^Parsifaie^ z G. liorvato-io in Skupicvskim v glavnih vlogiih. Dramutična snja pa študirii «On je vse^a kri\» (Tclstoj;, c Vanjšioi otroci« (N'ujdenor) in < Brlvcc \z Fentcca». — Cacircbšlro tG-asbeno dmšrvo intelektualaca^ priredi vsetiovanski koncert, Via katerm botlo rastopan" v pr\en dej'j Po* ijaki. fJch*. L'krajiuci tn Rus*, v diTi<*cm na Hol^ari (Hristov). Srbi, (Mokranjac'i. Hrvaš ti (Ousk, Gotovac in Matz) ter Movenci (Lajovic). Trmetl Ijublj^r-ikih no\-itet bosta. gotovo Zanimala Shalcespearj^v c.Macbeth» In Wag* nerjev «Tjnnhiius^r». Br. — .vf<*ri6o*\>*:0 pled&Ušče vprlzori jutri, v oetrtek. ob 3. poivjidiic «Ciganć7> kot ljudsko predstavo pri zružanih ccn?.h, zvečer pa za red 11 iu kaprme opero «E\ angeljnik«. Giedr.Hvcc ho prireiiiJ> po>lej it večkrat popoid«nske ljud>ke predstave. Gledaiiška uprev^ opo^arja y.c danes. da prIdejo v naj« krajšem ća*.u v Maribor sopet Hudožcstves niki. -- senfjiikohskl fledu'iskl odcr rio novi v srdito 21. X. in. izborno J- Hor&tovo burko v trc-h d^janjifa <»Nebesa na y-um!ji». ki je do.-cgia pri primit n in pr*--i reprizi Icr> uspeh. — PicdpnKiaja vstopnic v kavanii ZoJaznik na Starem tr^n. — Proslava ft»O!etnive Beethovnove smrt! v Prajji. Povodom K"Jie-jiico Beethov-Ticrvnt: sinrti di:e 27. marca :. 1. se na &kiv-nosicn način odkriie soon:ins.ka pic.^ča, \z\' ujnu v i.iso. kjor je Beetr*ovćii stanoval za ća&i svojega bivanja v Pra^i in kier ie bila starodavna gcsiiina nazvana -Pri nor3 nalo-%\\ svoje "\ lađe iniomiiro. i;lede obmef* nega incidema pri Planini. Ptrsiovrii od-pra"v"iiik je n^pro.sil ziijia;>je nTini"strst"ro za uradna porociia o tem incidentu« Pomoćnik zimatijcga jninistra dr. Jo-vari Marković je izjavi-, da o tem se -niiua nfeakih «radnSw poroci!. Zahte-va! pa. 5e od notraoijesca ministra, da mit j;h predloži. Kakor hitro 'prispo ta po ročila, se bo ^Iđelo, Icako ^e Je incident mz\'\\ in ndo je kriv 2a spopad* Na ^;>dhis:: teri poročil l>o zunanje ir.iiiistrstvo likrenito nad'.iljiic korake in skiepe, ali je uniostna intervencija pri itaKianNki vladi« da se dobi ^rimeroa Sport — Zanimive hazenske fekme Afen& fTazeii&ku. družina ljubljansko Atene igTa ca praznile v Ćerrtek prijateljsko tekmo * .:agr^bškim Akademskim spor tn im klubom, ki ima ilaiics najboljšo i a najmoviiejšo het žensko dru/in* v državi. V predtekmi nai stopite II. družini Ilirije in Atene. Začetci* ob /• 11. ui>po!dn'c Tekrni ?e vriita. na ti< volskem iarisč-u. —• Zi\ vc?iko noć gostujf hazenska družina Atene v Opati i i, kjer igw & tan'ic^njo družino «OIympai>, 2. ma.ja, ni pravoslavno veh-ko noč, pa bo igrala Atena 7. clrr-r-ino Hcogradskcsa sportnega klub* propagandno teknio v Sofiji- Tekmsi se vr9 na povabilo bolgiirskih sporrnih klubo\\ ki žele raširiti haztmo tuđi med bo!gars3c4 mladino. — SK Morib°r v Ljubljani. Jutri, na •pra-zavk. ' :-.it'Jje v UixSy\\z.iA $.imi>arrčno ni^ ?tvo ISSK Mirfbora, fei nasteni iprov ASt\ Prirn-'-iu 11a izrifžj. ob Dtnia*s*v! ce.Sfti toc* n; ero 16. V predtefrmnh nasrc^ra 'dKra ha* .rens-ka iamz. ob 13L3O i>a rszervr* Pri*nior»tJ •prot? m'ade.mn SK Krafk-ovu. — SK Msriboi je že do^oletrtl prv.ik maribo-nice^a oikrož-ja in prihaja že več 3et 33pored>nta v f:* TT:4nj tel^rij. za iJrveius-^.-o STc-veirlje. Liiv •je pr/sta-? ^;"1 ^aiii-rTTiv-ih teknruh coio pO"}vQ?iy ■prv-ak Sk>ven.jje, Iver so vs- močrieiši T}ti;> Ijar^ki k-I-jbi ^o nesrečnih' bi>i:I» i2%>w3\: \& 'kcrnlviircnce. Tud: Isrr.^ s<* mosrv> n«inaij v fdlKni 'Kcirđx:ii, kar do!cko pred naj.^ajinn svt>ji:ii feo«karci!tcui!, Sfopidom. N-ego-r Ie-t^n?1 deb? v LjittVijani se zaio po pravici ■-3r!oakuJe s si-inanJi1.^ ?it -z rsaiilTnaiiism. ASK I^trnorje bo s 10 teT-vroo pr/ič na.«>-.^no 7">rotf ziiriamenT!! m^Srvj. Uratna, * vpr.0 do ^rf7nen'2 forme in e:3 Li se bo skrate obO'te>rrriTT?ko z ziložno voljo do z^niage. — Nogometni tekma FtMja—Čakovec^ ci bi se morala ^Tšrti jiifri, je od>o\cdaaaJ in preio-^ena na i>oznei5; Oas. — Vsi smučarfi SK Ilirije se £>az>va>ir>, di sc sigur::.-. ■ivJelC'-'c -crnižabneia se^ta«-* ka JZ5S, 2vi se vr^i ci» nrHi'ki ijodeiitvđ Mveznesa znIavc-. aa bi tuko kras-f:cga obraza ne viogli naslikati vsi sli-karii pretekiosti. sedanjosti in bodovno-i>tL Notar, prpa teli vodnikove rodbine. ml ie iKimiKuii. da se mi nudi u? 'r»'i prilika. Ugodna prilika? Inienitno! Koii-ko ima ciote? Deset tisoč !ir! Ah. !^aj dota! Pri tak: kra>otici je dota in ćei\or nekai nizkotneKa odvratnesca. T zasnnbini. pa sem si še r»ravočasno prcnifslil. Ne. ne, nočem! Prelepa ^e! Krasotic^ nočem za žčiio. Preleta žen-f\a privlači naše poglede in razvnema Olameti v srcu svojega b?:žnies?a. Preleta ženska je zlo. Maosri mož^e so kon-Čali svoje življenje zaradi Dre!et>e rene v zaporu ali v nori^nici. Baš te dni sem čita! v rov inati, iia ?c ntki ix)^at gospsd zahteval Icčitcv zakona zato. ker je njegova žena Drelcoa. Neumnost — perece l;do. Ne. ni neamnost — mož je ime! prav. >Letx>ta moje žene* — ie izjavil r>T3d sodlščein — »me iezi ia dt^». tišćt n»e v želodcu. kafcor da sem požr! ka- In to je j;o!a resnica. Pretirano lepa ženska io za inoškeca največja izkus-iija^a. Na izprehociu. v ^ledališcu, v trainvaia, po\x>a :u na vsakcin koraku ji> poliraju z ocrni. In prav nič ^e ne sramujejo povedatr svuje misli: — Ah, kako krasna ženska! — Da. zelo lepa je! — Kak<>r našima*u* M?«ioJ*joCi se tiiiehljajo, ozira^ in pozirak) krasotico z očini. Ti pa. xospod soprogr. siv^pck! ću var in stražnik. ^orzš \ se to ^o^»il:^ati. rnoicati in zatiskr.t! oći. I:i ka; ti preostaja dru«ec:a? Poz\ čtti ne, srainneža 11a dvobei? Za vse tm svota tje. Ker hi se osrnešil. Sicer iim m v.kA re liioreš očitati, da so ti storiii kai ha-desa. Občudovaij 50 sa?no iepoto tvoje tene. 7Har 50 te s tem žalili. ?*'. ti kvzćii čast? Kai še! Se ponosen nuraš biti. da imaš tako krasno ieno. Da. toda ta po-\j.^ .c crv. ki t: ce da soaii. Vss ir; vsa-kega imaš na sumo. Soroditiki. nriiateUi in zi^nci. vsi se ti zde sumljivi. Mračne misli ti roje po jjlavi. noc in dan te tareio skrbr. nervozen si in vedno se ti zdu da te caka nekai jrrozncga. Neprc-siano ?.€- prijemijc> zu će!r> in tiplie.š, Cc ?o u že poznali rozički. In tako. draži prijaieii. Dostanjs hočeŠ nočeš liu!x>su-uita. Ljulx^unmo5t je Da strašna bok- zeri L.iubofeiininost *e čniček, ki ^loda ' mozes. srce tn pamet, ki r>ožira vse, kar mu nride pod zobe. In nihče te ne pomi- : iuje. Ne. iiabpronio. vts svet se ti sretne za hrhtem. smeie se ti v obraz. Ljubo-suinen rno/; je siiiešen. Ljubosuinen mož je predmet zasineliovania v vseh roma-nih, drain^h in koiuedijah. Uiibosumnost ponižuje cioveka. iMuke liubosumne^a mo7a s> vse mu svetu v r>o^ineh in zabavo. Ne .smeta bi iako biti. Liudic. ki radi sovo^e o časti in 7X>£i;enjii, bi ne sine i i laz: ti za tujo ženo. 1 In vendjr je tako. Desat lx>ž>ih za- j povedi govor! o ženi SDiošno. ne pa o ž'eiv, ki je unierirsko deKj Taka žena ima r-p!iv, ki se mu ino^ki ne more opirati. Ti. kot moi. ki imaš vediio pri ro-kah to lepoto, ti. ki si po božjih posta-van njen zakoniti gospod. ne čutiŠ več njene privlačnosti. Privlačnost se v *a-konu ohladi, navdušenje in Ijubezen se kmalu poieže. Njen! pogledi te ne raz-vnemajt). njena Ietx>ta gre neopaženo mimo tebe. Tišti pa. ki jo opazuiejo od daleč, ki poslušaju nien simpatični ^las. ki lahko sajiH> «>l?ci!đujcio njena kola ramena in s oahljaćo zakrili pr^a. drlite po vseiii ielesu in lirepene t*> nieni Ijubezni. Tistc 1 Oci. ki tebi uičesar ne tK>vedo.Jteiiio ko- zare na de?uo ui na levo. In prj.iatoli!, ki m> ti zelo nuaiii m zvesii. ii zaćno dvo-ritL Ženska je po naravi slaba, zelo si 1-ha. NTe v^aka, saj ni pravila brc izjenic. Slabe so ćelo t5ste. ki se nam zde energične i 1 samozavestne. Posebno ženske, ki so umetniško delo. rade podleže.io ljube z\v. Prelepa žena. izpocikopava niožtvo avtoriiuto. Ona je kraljica, ti pa nisi kralj. Donja, kadar sta i?.ina, je tjezna, skromna in postrežljiva. V javnih lokalih ra — —. Ne. v taki'i slucaj'rz ni vec tvoja boljsn oo!o\ ica, teniveč dva-, tri-, stirikrat ti. Lepa ie hi tišti, ki ti dvorijo. Vi dopovedulelo to na vse mesoče načine. In to neprestano zažiganje kadila 30 omami tako, Ua postarie ponosila, do-nii^Ijava. Ti, dragi mož, pa postanes pri tem umetniškem delu ženw' poJoben 11a-takariu. slusi. Vsi prijatelji in znanci te "matrajo za iiatakarja. Nihče te ne po-2icda. nikomur se ne smiliš. V?i komplimenti, vsi smenljaji, vsa vabila — da. vabila so naslovljena nate. za njimi pa tiČi iskrena želja, da se odzove ona, — Pripelji tuđi s:osix>! — Pričakujemo tuđi gospo!! — Saj nas gotovo počasti tuđi vaša gospa! do$&%, jces-pa! V&ak bi raU pozdravil sospo. Tebe na niti pes ne novolia. Ti si nesrečeij vodnik ^lepca. Bodimo odAriti in priziiajino, da bi ti biii vsi ti gospodje '^e!o hvale?ni, ce bi se vrnil domovF ta«* koj. ko si prbeija! v družbo svojo ženo. Može\ ;t r>risotnosi ohiadi mnoge oogle-de in zadrži mnoge komplimente. — Muž ie iu! __. 1| — Z nioiem "e prišla! Odveč si. Samo v napotje si drugim* Da. vsi ti sežejo v rako. Jezik i so iitif namazani z medom. Vsi ti zajjotavUajo, da jih zelo \eseli, da te vidijo, da te ino-vck> pozdraviti — toda vsi bi radi in še kako radi. ela bi te sploh ne bilo. Za. boziG voiki. vsaj zn trenotek se unsakni! Pojdi k pnjatelicm in pogovori se z njimi o politiki, a:i na stopi na vrt. čsl se razvedriš na svezeni zraku. Pusti ženo vsaj nekaj easa samo s kava?/rii! Kai? Ne bo ii prav, če jo pustiš? Kaj še! To so samo fraze. Tako se izsovarja mar-* sikatera žena. — Torei? — me je vprasal danes ^iarrai notar, — Ali lahko razveselini sodnika ? — Ne. ne! — Ne? Zakaj pa ne? — 7Mo. fcer lioč«a bifi moJL lULfli i>ripresa>- UU DAMITA IUHAEL KERTESZ UU DAMTTA IUHAEL tCERTCSZ ULl PAI1W Dants 9W*m ob 4 f pol 6., pol •- in 9. uri v čotrtefc im »r**fiifc oh pol 11 f 3 . pol 5.. C pol S. in 9. »tri. II. \-cliki Sasclia fiim Dunaj: Fijaker Ns 13. (Otrok psri-Skt^a predincstj^) v glavni viogi UHU OAMITA nepozabna Jgračka Pariza* Reži ja slovitega MIMAEL KERTESZA. Pov-est sirotice, kl je po 13 letin našla p.avetia i.ćetsl Film je n:alo drainttičcn. ^entimentalcn, ali je moderno režiran, s:jajr.o inscčiuran. zanimlv in napet, pola hurnorja ter secn^do solz vtseJja in Sa'.ost:. TeJefon 730. KIMO DVOR. UU DAMITA MiHAEL KERTES2 Li U DAMITA MIKAEL KERTCS2 UU DAtUT/ pomladansko obleko Jgl ifljiH, ljubim. HlrtaftiH l 3, 9m M no provarlto, zahtevaito iirecno Rnnyadi Jano^ SsilELBgfievi mm sorKS vdio m\mm šm UND£RWQOD pisaini stroj, nad 2,000.000 strojev v rabi. — Zastopnik Lud Bamqa9 Ljubljana, Setenbnrgova ulica 6 T<£2"* :,T -a ■ - - ■-. i, ii -im 11 .rr—-n^nTirirr-g-"—^-*~ ' ~ * ~* - - ' *- --r^-T-.--^^^^^»=^.—,—^^-^8r^arr-^^T^..-f _ -,r*-i■n---------*- -n— ia< i ■ m -- - --■ -- - j-- -:rri»_- - - - - --------------■-----------------------------------,-----------—--^---------------------------------------- Stran 4. «SLOVENS::i N A R O D» dne 25. marca 1926. stev. es. Dnevne vesti. V Liabuant. dne 24 marca 1926. — ImoMvaaje direktori* IjaMjiMfct«! ■neja. Zas;rebški »Jutarnji list« javlja, da Je toenovan za direktori* ljdbljanskega muzeja sedanii £ef prosvetneza otidelka za ljubljansko oblast dr. Dragutin Lončar. Vodstvo prosvetne^a odddka obdrii še «ialje e Imenovan sekretar Ivan Verbič. — n»dni»it) o sloveaskeai siUtarstvu. Dr. Fran Mesesnel, asistent filozofske fakultete v Ljubljani, preda va v petek 26. t. m. na beogradski univerzi o razvoju sloven-.skeja slStarstva. Predavači« ie prirejeno ca rnicijariv.) !iteran:e?a đrršiva S. Zuzorlć. — Obsodba radi žaljenja kralja. On-ćinski notar Jovan Šnajder iz Stapan; v Vorvodhii ie bil obsojen radi žaljenja Njeg. Vel. kralja na ileset let ječe. Šnajder se ie tefovarial da je bil pijan. Obsocbo je po-tnBIo tuđi apelaciisko 5odiš£c. — Fuzija vojvBacs - Megye Napio« je kupilo drugi tnadž&rsik dnevnik »Hiriap«. Prvi tradžarski dnevnik izi:aia v 25.000 izvodifa fer je MI zgotj mformauvnega značaja, do čim je bfl »Jtrlap« oficijelni organ madžarske stranke v n*iši državi. »Hirlap« bo iz-fiaial popoidne. — Naša turtstična propaganda v ino-zem*tru. V Praši se otvori velika razsuva. k: bo obsegala razne predmete iz naše lu-ristike, siatistične podatke o tnristlki in io-tografićEc posnetke pkrajin. SHćro razsta-vo otvori naša država na. ta v Frankfurtu &. M.. v Monakovem. Drezdenu, Berlinu in Hamburgu. — Razpiiščea zbor Orjaoe v Splitu- V ncde!H> 21. t. m. je splitska Onuua slavila pctlctuico svc'ejia. obsianka. Na Narodni .r,? j« bil skUcan velik javili ^taod. Govoril je o v'.ado RR in tuđi Italljo radi obmej-ncica konflikta pri Rukeku. Na zboru navzo-ći policijski komisar ie zzto prepoveda! Lc-oiPtiču daije sovorui ter ic razpustil zbor. Radi razpusti ni prišlo do nikake^a incidenta in w ie zborovaici mimo razal;. — Napake r noveot telefonske« imenika. V novem teiefonskem itrecika direkciic pošte ia telesrata Ljubi;ax:a (izdaja 1925 2'r*) ie već tiskovnih napak in poma&ikl.nvost:. Na strani 16 je treba crtati telelen šL 365 Ofcrtma šola. Na strani 38 se mora glasti ■asfor naročnika št. 2W pravilno: ^Ravnik J? u doti Dr. itd.« in ne Ravnikar itd. Na strani 51. pod »Karnnik*, je izpusoen naslov na-ročnJta št. J, ta se glasi: »Tavama burvar-^kc robe Titan-, Perovo. Na strani 53 Mw rzpuscesi javni govorilnici: ?Križe na Go-reniskem- in >Li«nb!i^c-. — ZdraTouki tečan ma Dudaju. Avstrij-sk! scoeraiii konz^iat ne ni ^p-jroca: V Času od 14. do 27. iumja t. 1. priredi duiiaika. medicinska ialtuheia 21. serijo nadalje valnih tećaiev za ulcušene zdravnike tu- in :no-zemsna. Kakor do^ca:. se dovoljjk Uiitlež-nkem, ki se izkaieio s frekvenčnim listom »rada Dunajskih zdiavniških tećajev, uo na-dahnega. poiovanie \ in iz A'i'strije samo ua prdiagi tega lista, in veljavnesa redne^u poineka lista brez vizuma kak?sa avbirij-skesa za>a p^tva (konzulata). —i Naši veiesejisl. Vcirk> ie s-var!. kl se Tnatčaiau^-au i.c -.j^ dokazat:, ki pa v v>- svoi: sivarjiosil veuaarle obsiojajo. >tm «padaio tuđi \elesejmi in njihevi uj uki ©rr-*^i]c, «ci s>> dobile na velcsijniu samo prvo fvjbudj, kl 5O pa sele pozneje prišiu dj p.. a^iivce^a z^jučka. Na tj opozar;rmo vse ooe naie tvrJkc. ki ss Se nišo odločile za tsdclcib^ na VL LjiiMja^sk^m \-. .. -.,.rrd ci 25. i unija do 5. julija 1926. — Pc&iedclska ruzzta\a v Prcgi. Kal<0T %>ak«» ic:>. priredi. tuči letos -PoijeđtK!: > tjdruženic Ćeiko-^lfvvaške re?ii?l-ke* \ ti^eh «d 12. do 17. m^ja znana poijedc:ska ra-z-^-tafvo v Pr:*gi. CiJ] 12ostave je. ri:diti 5?icš-f»3 sLko raK\*o«!a p l'edel^co-nidustriiskcga ▼ cei: TcpiirSki, delovar za rada^iri c^pre-cek poliedeteiva« posreJovai: U rek.en s ik udelevalcev s fconstmenti :.n pcdpirati raz-•mic-^itev produkcije. R^z-starva je razde'je-Ka na Stcvikic s4ctr^ine kakor: rastifn^iv? in poiiedelstvo spl:h, gospodarstvo, žival-»t\o» poUedelska Indpusrrja, po!jed«!>i£i »trolit sadrugarscvo L r. m. Poies :ega b". «io prfrejeac ie razot pjsebce r^xsiave f.sTaijiHJrna iadosrrija, fndustrja -t produkcija IjML»v z -^fK>ćJoi>i\o isd.). Pu>euuki raz«. brave mzlj tijl čsL žc'cznicah 33°/« p_h posU. -- S««rtna kosa. V Zagrebu ;e n?cr1 v pcmedeKeK po K.a'ki bclezri vpokoj^nj via-\i, k.er ga. polože v ćetrick ob 4. iWpoMne k vcčr.crru povltku. Biag rru spcirHn! žahdcji rodbini naie iskreno tc-ialje! — Seazac^onaini dogodek v Ljubljani!! Tc\ama t&v'jiTs saic xi rencj:ira:ie tvrJ^e KarI Po!lafc <14* Ljubljana, pripravlja svo-iim ^Td;eniE.Icetn za Veliko noć veliko pre-screcertje. Da vpcHc svoje nove proizvode pod znzmko r Standard« v činivečjih Icrogih okolice, priredi tvrdfca reklamno prodajo z 20S* popiisiom na to\ctrniike cent. Da Pa ■adi svojim odiemalcem ^e posebno privlač-aost, se ie od-očila razdeliii ^c gotovo mno-flno ita^riid v supoi vrediiosti Din 10.000 In sicer: 20 rsagrad po Din 100» 200 nagrad po CHn 40. Te nagrade se razdele po od tvrdke doIočeEi koinbinaci»i na dotične stranke, kl so kupile ćevljc *n prekie od tvnlke kupone, opremljene s tekočo števil-ko, ka.uro naj shraajjo od 26. nurca do 3. 2^>ri!a t. I. StevSke te^h kupc«v, na katere rKlpadejo gornje n^serade, bedo objavljene v velikonočni isdajf časopisa. Nagrade se bo- iz^lačevais proU Dxedk>žitvi omcojemii kuponcv pri fclagajni v tovarni Karla Pollak d. d.f Ljubiiana, 5v. Petra ces>ta 08, in sicer vsak dan tizvzemši soboto popoldan) od 6. do 10. aprHa t- m. med pol 9. in 12. uro ter med 2. in 5. uro. Vsem tibiirn, ki sd po poš-ti ali osebno princsli naš oglas, porocamo, da so vzeti v evKlcuco in jiro bo v vuilLonocai šievllki objavljena usodnast. 360 — Haseljarsko dro stro v 2alcu vab; k 47. slavni skupŠčini, ki se bo vršila na praznik dne 25. t. m. ob 2. popoldne v dvorani g. Vr- Robleka v 2alcu po običa}-oem iioevnein redu. Prrđue vsi? — Koacerta v Sokolskem doma v Do-lenjem Logatcu, vršc^ća se danes. te Je Da praznik 25. u m. ob 6. uri zvečer. se ude!e£i ££>to\'o \se narodno glasbo ljabeče občin-stvo. Ker bo žc objavljen spored v dveh tojkah spremenjen, tako da bo ooseguJ na> priljubljenejše skladbe, se prosi točne udc-Icžbc 359 — Samomor radi >b«bikopia>. V nekem selu pri Mostarju se ic pred dvema Ietorna oženil seljak Vlado Drasovlć z Ljubico Ma-&ić. Njun zakon je bfl kct po navadi ?prva s rečen, ka^ne.e pa se ie Vi ado Ljubice na-velrčal. Nedavco se ie pezeo v noći vrnfl domov in nalete) na svojo ženo, ki je bridi;o plaKala. Drago\ić ji ie v sali ©ćrezal njene lase. Ljubica, ki je smatrala »bubikopi^ za srareoto, se ie nato obesila. —£ Avtovožnie v ftafijo. Obvešča ai p. n. občinstvo, da prevzeoiam od danes dalje avtovožnje tuđi za Italijo. — Pavie S t e 1 e, avtotaksa, Poijanska cesta 3, telefon žtev. 942. !z Ljubljane —li Vaodalizem v tivotebib nasadlh. Z ozlrcm na tozadevno našo notico nam spo-roćj. policijska direkcija, da policija ni izdala podrejeiiim organom naloga, da. v slučaja kakega civianja ili razbijanja mestnega premoženja nt smejo čez žetezniško proso, marveč edinoie v slučajib. če s!i$Iio klice na pornoS. Puiicl.iski organ! vršilo službo tud: v itiT? prtdeli; raesta in imajo naicg, du mo-rajo poskotiovaica mestnega tmetja inten-zi\"T*o zasledovati Ovajenih je bilo že vei oseb rad; poškodbe nasadnih naprav. —I] Vprasanie na Okrožnj arad za za-varcvanfe delavcev. Na to notico smo preseli naslediije pojasnilo: Ugledno urcdniŠL-vo! Kakor vsak delavnik, se vrsc v ambu-latOTijj Okrožnega ura Ja za zavarovanic delavcev ztlravniske ordinacije že od nek-daj sem tirdi \-sako sobato od 8. zjutraj do 5. ure popolduc. Ves ta C;s posluje uradništ-vo linbljan^k^ ekspoziture, tako da najde.o oboleii ćlaui in s-vojci v vsakem pogledu potrebno pomoć. Kar se ficc nedcljske et opustilo, ker so slučaii, da bi iskal kak član zdra\TiiŠke pomoći v aiiibulatoriju v nedeljo ali na prazzrik, izredeo redki in se ne do^ajaJo nfti enkrat na mesec Sicer so pa v laitem nujnem slučaju itu.k na razpo-lago v s i uradovi zdrav niki (na dc-iTiu). ko ih iirt-iia. in naslo\i so a.'kšlrani tako v ^nrbuiatarijU, kaior v vezi eksporfiure, Se boKe bo moć uredit; z-dravniško shiibo, ko se ^mbul^torjj Iz sedaajiU prelet.iih pro-storcv preseli v novo zgradbo na Mikloši-čevi cest'. — V L j u b I j a n i, dne 24. marca 1926. — Ravnatelj: Dr. Joim BoiMOi^c. —*J Pripravljalni odbor Podm!adka Rde-česa križa na L državni gimnaziji v Ljub-Ijaaj se povod-oni akademije, ki ^c je vršila 1-i. t. in^ iskreno zahvalnije vsem, ki so pri-pu>mog,'li k fcpe.nu moraJnemu in gmotnemu uspebu, posebno pa še --GIsLsben: Matici«, ravnateljstvu kina Matice, mestni občini ljubljanski, gg. proi. J. Os2rJ in dr. Graicn-auerju, gdćca. Vogelnikovj in g. L. Pompeju, vs&;t? pn. tvrdkajr:, ki so sprejčle v izložbena okna iepake in vsem. ki so ie cdzvali našemu kiicn in pokazali raztimevjTiie za ii^se uJeje in naš pnkreL —Ij Higijenska predavanje o naši dečL Zveza kulturnih društev v Ljubljani sporom ča občin^tvu, da predava v četrtel: 25. t. m. (na praznik», ter v nedeljo 2&. t. m. v Kinu .Matici vs«ikc»krat oh 10. dopol dne šef Dec* }egs> doma g. dr. M_ Amhrožič o dveh te* mah, ki bovu zanimali z i as ti naše materu Gospod prcdavatelj, ki je ljubljanski pu» bJikj že dobro znan in nadvsc čislan btro k-^vnjiik na polju zdravstvene vzgoje na5e dece, bo pred a val v četrtek i v n-edelio 28- t. m. točno cb 14. popoldne v restavracrž hotela Slon z običajnim unevui.n redom. 555 —lj Zaaienjava snK^^i Poziva se s* N. B.. da takoj vrr- ćue 20. t. m. zvečer v re-itavraciji Ljubljanski dvor zair.enjano suknjo in siecr v isti restavraciji, kjer dobi ob-enem svo.o. Osc1t> pozna s. resiavrater. —lj Kolo jugosloveoskib sester bo nnc-k> s~\ oj V. redai občni zhcr v nedeljo ?8. niarca ob 3. uri pcpcldne v Narodnom domu. Naj uljudne ic vabiin^ k udei^zbi vse ninoso-rrcjne članice, 367 —lj Reciiacijski večer pravijic za odrasle bab.d in Ic§end, ki ga priredi A:ena s, s-odelovanjem pelene. Sturmovc in naših prizranr.i opernih pevcev s- Banovca !n g. Zublja, se vrši v petek one 26. t. m. ob pol 9. zvečer v muli cvorar.i Narodnesa doma. —li Fcdni I-^tnl občai zbor pevskega društva »Lfiibljanski Zvon« se vr^i v nede To dne 28. m^rca. t. I- ob 9. d:>po!diie v društvenih prostcrili. 364u —!j OWiU zbor Ju^oslov. . češkostova-?kc Lige v L^ab?ian^ se vrši dne 21 a?ri!a t L cb S. uri zvečer v restavraciii >Zve-zrJa^. Lcrošnji k< njftcs Jugoslcv. - če^kosTo-vaških Us se vr&i dne 8- avsusta na Bleda. Podrobni spored kongresa objavimo kasne-jc. Opnzar;art:o pa že danes vsa društva, na! se blasohotno ozirajo na to nzšo prlrc-dltev ter svcjili Uletov in drugo ne prirede rxa ta da.ru 35S — Najnovelše bluze: KristoBč - Sućar!! —:i Marjonetoo gledališče »Atena« v Narodnem domu. Opozarjamo obćinstvo, da se v nedeljo 2$. u rn. vrši zaključna predstava letošnie sezone. Vprizorila se bo izvirila slovenska novost: ^Kraljević Tuso-wAU, lutkovna isra v osmih slikah. To pal ban.sko, po! saiiri^rto igro ;c spisal Miran Jare Vršili se bosta kot običajno dve predsiavi: Ob 3. hi ob 6. popoldne. —!j TK. Skala vabi svoie članstvo da se udefeži smuskesa sestan];a v petek 26. mar-cj. ob 33. v posebnih prosterih Liubljanskepa dvera. Vcbijcni so \*si klubovi prijatelji in smučar;i. — Odbor. 370 !z Celja. —c Umrla je v celjslci javni bolnici gospa Olga J u r i ć, so-prega sekretarja pri fi-n^iijni direkciji v Nov cm Sari u, v 36. letu starosti. Frišla je Ukati zđrav:a v Tcpol-Sico, cdlccKJer so jo prepeljali v C-eljc, kjer ie pixile^la je riki. Pclv&jjana bo zacasno na (rrestnanj pokopalrscu, odkođer jo po/ineic prepeljejo v domovino. —c Od vojaške straže oosireljen izde-lovalec cemeniniii predmetov Karl Sredav-r,:k iz Gabcrja j2 v ponedeijek zvečer v celisi-; i bolnici umri. —c StanovanjsLo »>dišče v Celju zopet ob.uvi.'a razpis prostih r-liiiiovar.j. R^Iektan-ti se ni'jraj-j javiti uo 21. marca t- 1. ob 12. uri opoklnc v pisarni stanovanjskega sodi sč?. —c Terlenski izkaz raestn© k Lav niče. V tcćrm od 15 21, marca se je zakLalo: 18 volov, 11 krav, 5 tcilc, 41 telet, 206 svinj in I kozlić. — Uvozilo se ie 413 kg govedine, 2159 kz teletine iu 806 iig svinjine. —c Izpremcmbe pasestL Pe-rtinačevo vilo v Zrinjsko - Frankopanki je na javni ćražbf izdražil g. dr. VValter Riebl. Tovarca in zemljišče se bo dražbalo pomeje. —c R&zpis stavbnih dsl celjske ckoLške šcle. Krajni šolski svet v Celiu za Okolico razpi6u;e z dnera 22. ma/ca siavbru dela za zgridbo novoga šolskesa pesiopja oko-iiske deške osnovne šok v C^Iju. Pismene pGiiucIbe se morajo viožiti do ponetkr&a 12. aprila do 12. opoldne V pisami upravitelja oko liske osnovne šo'e v Celja, Rs zla sova 5. —c Težko ie obolsl mestni blagajnik g. Schmrdl. Frepe'jali so &a v Uolmco. Bole-h-al je že dalje časa- Prihod inozemskih finanenikov v Jugosiavijo Pred kratkim *»o bivali v naši državi ino» zemski f^nančni in industrijski strokovnjaki, ki so pregledali tuđi našo največjo doinat3o tvornico špirita in likerjev P. Teslić v Sisku. Zelo pnJetno so biii i/nenadeni, ko so vis deli tvornico, ki temelii na grandijoznih in v vsakem oziru moclcmih in sposobnih esnovah. Po mnenju teh gaspodov prihaja tiiko veiikopotezno organizirana tvornica vsak Čas tuđi za izvoz v obzir. Kakor do» in.avamo, bo tvrdka Teslić še to jesen izva* žala »voje poizArode v Južno Ameriko io ▼ ćelo EvTopo z Balkanom vred. Inozemski &o>ti so obiskali tuđi Zagreb« »ki zbor, kjer vzbuja največjo senzacijo zo» pet Teslić. Teslić je parola zagrebškega me* sta. Ohčinstvo. prijetilo iznenađeno radi pravdate amerikanske reklame, hiti v rnasiih k Teslićevcmu paviljonu, ijenzacijonalni pa* viljon je zgradi! g. Pera Grgin, ra\-natelj tvornice skupaj, z gosp. arhitektom Rudol* frm\ Schikom in s svojimi inženjerji. \*sc se divi zur.anjo-sti orjaške stckleoice in fanta* stičnemu notranjemu *lo^u. ki je urejeo po vzoru Reinharutovih gledališć v Btrlinu. NTa zidu krasna slika naše kralrevc rodbine od slikar ja Aralice, diploma dvornega dobav« ljača in mnogost^vilne umetniške fotogra« fije pocljetja. Na stotine likerskih steklenic je postavlejnih v piramide, kakor tuđi osta* Io potrebnj surovine. — O prilikr zbora je araniiral g. Teslić tuđi razstavno tekmo, katere so se udcležili vsi trgovci. Drago« "cne nagrade ^o dosegle kolo^alcn uspeh. Zagreb se navdT*šuje, na ulicah pt>iejo da« teorije na čast Teslicu. Gospod TesHć je danes najpopuUrncjsa os^wa> 361/n Iz zagrebSke kronike Tragična smrt Slovenca v zagreb&kem hotelu« — Aretirani ^ morilci na Knlmerovih livadah, .. Včeraj zjutrai si je v Zagrebu kon-čal življenje 321etrti Slovenec Božidar Gregorič. poslovodja v nekem zagreb-škem hotelu. Lstrelil se je y svojem stanovanju v Opatijski ulici št. 2. Kro?!a inu ;e prebila sence. Uinirajoče-ga Orcgoriča so prepeljali v zakladno bolnica, kjer je opoldne izdilinil. Kaj je pravi vzrok samomora še ni znano. Gre^oričcva žena pripovedu-je, da je bil mož zadnje dni zelo potrt in žaiosten. Svoji Ženi ni hotel zaupati, kaj mu teži srce. Včeraj zinlraj je kakor cbieajiio vstal, se oblekel hoteč oditi v hotel, popreje pa je še poliubil svojo ženo in dete ter ^e od njijii po-slovij. V kuliinji je nato pognal stre! v £!avo 2ena ni čula strela. pač pa samo zamolkel padec ter krik prestrašene služkinje. Ko ie prihitela v kuhinjo, je našla moža umirajočega. Lastnik hotela, pri katerem je bil pokojni Gregotic uslužben celth 9 let. je izjavil da ie bil Gre^orič v svoji službi zelo vesten. tocen in pošten. Bil je zelo miren in varčen človek. V svojem prostem času se je bavil z zasebnimi trgovskimi kupčijami ter je irael za-stopst\*o dveh nemškili tv'rdk iz Stutt-s:aria in Niirnberga. Zdi se. da njegova kupci ja ni uspela zakaj irnel je tvrdki iz Niirnber^a odplačevati večji dole: ter je imel več težb. Gotovo je. da ie sa-mamor napra\il vsled finančniii nepri-lik, kakor je bil to slučaj pri dr. Rudol-fu Matičevičn. ki se je ustrelil pred ne-kaj dne vi. Pokojnik Gresorič je bil rodom iz Celja. Porocali smo, da je bil v oktobru Ianske^a leta na Kulmerovih Iivadaii pri Zagrebu umorjen in oropan neki prosjak. čig*ar indentiteta se se do da» nes ni ugotovila in rudi zločincev nj uspelo policiji razkrinkati. Policija je sL-cer aretirala več sumljivih oseb. ven-dar jih je morala radi pomanjkanja do-kazov većinom a izpustiti. Te dni je bil prijet znani potepivh Tomičić iz Lovio-ca. ki je sodeloval pri uinoru. Njegov sokrivec oz. inicijator zločina ie 251ei-ni Simon Novak iz Rogake Slatine, ki pa se nahaja sedaj y mariborski kaz-nilnici. Tomicie in Novak sta že dalje časa prežala na berača, za katerega sta vedela. da ima aenar. Dne 13. ck-tobra sta .sr,i presovoriia, da naj gre prenačit n:\ Kuhnerove livade, kjer jo ba'e ugodno prenočišče. Ko sia ga iz-vabila ra usodno mesro sta zali te vala, rii>el tuđi Novakov zločin na dao. Iz Zagreba ie bil poslan y mariborsko kaznilnico policijski uradnik. ki bo za-liteval. da se Novak izroči z?.greb. bkemu sodišču. Kdo je umorjeni berač, se bo uffotovilo sele sedaj, zakai No-vrak je imel viožne knjižice, ki so sy glasile na beračevo ime. Pred durmi letošnje stavbne sezone Ali se bo letos "kaj 2adalo, ali se bo Ie. tos ksj omilila stanovanjska irJzeriia — tako se vpra5i3ejo ob zaČcJku letošnje sezijc cijrtnfk, uradnik, delavec :n drugi. Tuđi pri zelenili :n javorovih inlzari se razmotriva to — danes najbolj perece vprašanje. Vsak •pričajicuje treuotka — onesra lepeza rrenet-ka, ko bo zasledal gradnio novih ztžravih stanovauj. Ali kje ic ona sila, kle mizerijo. Stanovatijske mizerije — bede pa ni mergoče cdpravitT pomamezniJra, terrrveč Ie pc:cm zadružnih akcij, Sci hočeio na leme-l]u vses-transko ekonemičuesa stališča po-samezniku uud;ti cm včč ugodnosti, da pndejo do cenejšib in dobrih stanovauj. Med najagflneiš"'mi stavbnimi zadnivc auii, kl so si stavle te^ko nabgo pomagati ne-srečnetnu maleirm človekn brez stanovanja je treba na prvem mesiu cmeniti stavbno zadru:4o ^Hen>>, ki je že po pei-h mesecih cbstoja pričela z gradnjo eno- in dv.drn-žLuskib biš (vil). Brez vika je delova^o zadraž-no v&dst\o ca to, da čimprei omo^oči svciim zađrnž-mkom zgaditi bs:ne domove, las-tne h Šce iii \TtcA'e. Danes ?ahko žc \'idimo, da gr^ no dcio stavbnih in sta novaiijsfltiii zadritg. 367/n Darujte za sokolski Tabor! I Da najboljši je to znaj, ] | Coiombo Ceyion čam DostoieTSttlj, IDIJOT roman v štirih delih, j« lx*el. Naroča se pri Zvezni knjigarni Ljubljana 936 Plačilni natakar in kavamiški vajenec se sprejmeta v Narodni ka-varni.___________ 9^o Kro jaški pomoemk na dežeii, izručen, marljiv ia skromen — i&Če delo; Dajr^jc v mestu. *— Pisati na: Franc Vogrinc, Ne= Sova pri Gornji Radgoni. 924 Ključavničarski Dcmočmk spreten, pošten, zmožen voditi samostoino večjo delavnico v večjem me* stu Slovenije, eventualno predlelavec — se nujno išče. — PoDT'dbe z na* tančno navedbo dosedsu njega zapoileoja. plače, starosti, saraski ali pora« čeu in katere jezike go* vori, pod i Pripofoča cenj. odjemakem veMko izbfro raznega perila, modnih ženskih, tnoSkih in otroških n ^avic. Krasne no v ost i ; j kravat kakor samoveznic, ročne torb ce za dame, lepc bluze ! , in oble! e. < 9^^ Vse p« prizano nlzkih cenah. ~W9 i %t=_______.___------,____ ,_____________________________________-&r luHJiaite i ilov. Hani 5lev. $3. •SLOVENSKI NAROD* dne 23. nurca 1926. Stran 5. Gospodarstvo Žitni trg (Ttđeii>ko poročiio novosadske blasovnc borze.) f*rve vi:. preukkga tedn^ c fcU položaj aa iiutetn trgu dckai stabilen. F\>vpraševa-r. e po koruzu pšenici *n rooki 'e bilo žrvai-r-. FVmeje je tendtnca popustila, kur so ' . -periski tećaii. Koncem tedna je bi! x2ai zopet labilcn. Inozemstvo s« ie prve . zelo ranirulo za n:w- ?rto. Dovoz ko-nrzt in pjenice :c bil rr ";-n. Promet Je isal 241 vajeonov. F^enicč ;c bilo prodano 5.-4 vagonov. : acka po 260. ponutiba $laba, banatska pa-rir^ta. Senta 277 J*j, sremsku 275—277.50. Pct. prascvaii so doaiaći mlrii. k! morajo ^praviti za praznike večje količfr.e moke. 91aj»o ra rekah so kupovali sm.o začerkorr •cćt« po 2ai>. Braiia je piačeva'u. xaCu:koin -fena 217—213 *rkrnso\\ koacem pa 214. Pdfmribc z rase strani slabe. Srbijanska r»šeiw*:a ie padU v c*ni od 206 na >-J4—2U6 po kskavosri. Koruze je biio prcUjtno 13u va^uuov. Va^ciisko bUio je o^ula većinom«, pri sta-*;h ceaah. Bačka koruza je P<>t:r,t:a K»7.5<»— Tia srmska 110—112.50, banatska 106— IJ7.&*. Povura^evanie po ?>rotm>t blai;u na Beči, Tisi. Donavi in Savi ie bilo živahno. p:>irjJba pa sluha. Začetkom ledn* so varila?* cere med 1163>—117-50. koncem ted-rj pa 113—114. Kupovali so »7vr»zmčarjl. \ agoosko blago za marec jc notiralo v >rerou ll?Ju. /a april 117.50—12*J. maj 120— 'J7i-), juni] l.*j, kon^trri tedna 125—177.50. i'ocudba je biia preče.'inja, Moke prodano 33 vaaonov, r«i?\i*ć bek. Cere so ostale većino ma neizprc:rienjer:e. *l% je notirab 455, Os 45o. š*. 2 40O, ši. o .*50—355, št. 0 250, St. 7 brer kupčev 170. Otrobov prodano 5 vazouov po 107.50—103. Pondba vefika, povprasevan.-a malo — ku-puttio doiraćmi. Ovs-a prodano 4 vas u ne. Bački v okorici Sombora po 167.50. sreir.ski T70. Ječfsena 2 vagona jarega. po 160, fiola 2 vagona baćkega in >remskega po 15*). Po-nudba brez povpraševania. Na sveto virili žitnih tržišcih so cene ne-kottfeo parite. V Anieriki se te koruza poce-fttte* đočto so cene pšenice rekoiiko poskočile. Na f>una.ni ie notira!© 100 V^ đo.rače ?>$enrce l>rez carine 40—40.5M š;i*n? -v. n-ad-/arske potiske 43—45-50, rž; rra'^: K:!J^kc 21.75 -27J5, koruze 2tl—2L ovsa 27.75 — 2i.73. Na Mađžarskem in Ceškoslovaškem so ostale cene ž*a večinoma neizprcme-n.iere. Kartel železne industrije? Z^Uiije ča^c se peča evropska Vovi; >ka fndustrtfe * astanovirvijo evrop«kesa >n^i-katj. ki je «iob»! s\ oo bazo v oboo\;:čT'i trj,mi»oii produceatov tr-žćuic Ta orKan;-7icia jc ctatoirift ie pred voino noj irre-ront T^HA (TiHOffi»Uona! Raifs Maaof^ctn-n A<«ociaiion). P>r>gaiam v Parizu so se inJe'cžift v i3xixv Nemči»e itz Tbvsscn. r^vaaieii T\>e«ssen (Ph5n:k) in Yo;;!«t (M.i-'ihcira)- Vsi evropski proć«;centi žele-xa m> vec aii maai priprav'.jeni i stanovi;! j»«rteT, ?ak3j redvooB9 je, da p'eZivija ev-jopska žeJeraa industrija ležko knro. Vrrok Lc k;ize \ idrx> r.ckaieri iKmiki strokovnja-k; v liezaneksiji AIzaško - Lotarinškc in trtfijo, da cjora Francija za vsako ceno natt; na iTK-zem^kih trZišćA cd>€rnalce za svoje :z-d£.rke. Francoski izvez pritiska oa ceu« iako. da dru£i iBdastriUici iriLacObkim ne ironijo konkurirati. Ta trditeA- je seveda preveč prozorna. d^ bi ji trezni sospodar^vi krosi verreii. Lorannške tovarile izvaralo vtlik ćei svojih i/delkov v NerrćiiO, kjer bi se i > blago razpeCa'o tuđi će bi bila Lota-r!iiaJ«a pod Ncmclj^n. Vrrok lici drug;c. Med voino :c /elezra industrija zelo razšjrila «voj obrat in tuđi prva leta po vu ni jc bi?a r.'čiia piodukci>ku kapaciteta ru/meroma ze'o visoka. Po?*eđka »e biia nad produkcija, ki je vpiivala na svetovni trs ten? bo!j, ker je konzam železa v izćrparrKi evropskih driri\ah rauc1, liainoio da b: se dvi^nil na predvojni nivo. Naravna mD^ledica tega pojava jc bilo rupiiiiio padaii.'e cC;i. Ccnt: so pade v mmog'.h skičajiTi pod prodtriicijs^e Mro^fce. Trr v tem tiči slavni vzrok. da so za-čcli imtusuijalci govorit- o uManovini kartala ''clcznc industrije. Ciiavai po^uj za ubLaU<.)\itcv karte'a je f.i, da prKtopijo vii evropski produ-ccnri. k4 iiiraio v ždezni industrt.i kako \ 'ogo. Ker so Pa po^ajoBj« iro^oča samo nred za>top-nrki pccđinth <}ržav. bi se rn^>ra!a žel^zna industrija v teh držav*:h uairrej konceniri-rr.r:. V icm pogledu pa Trancija danes ^c ni t^ko ii.^i^c, da bi mo^Ia sklcnlti med^jrodno pogodbo o mareriia'u, čigjr oblika ni ta&o enwna. kakor n. pr. oblika tračnic ali po!-iabnkaiov. Posleđica uMaaovitve evrop^ue^a kartela bi HI porast cen železa na svetovnem trsu. V'praSaBHi ie sarr-n. kako se bodo cere razvj:a!e v poediuib dr/uvah. \se Važe. većjih spreroemb. Izivljn-čtno pa nu da bi težka Lnchisiriia potem enosta\iK> d3ctira"a man.'šim podjetiern cere. Toda ta nevarno^t mladanskcga ie/e««yiiWL V* nedtljo 21. i. m. jc bil otvoi. icn XII. praški pomliidAiiNkj vej*e]ejeru. Otvoritev jc biia in>scbnt> svečana 7.*to, ker se je vršila istega dne pna glaMia skupšči* na čcskoslov^kc Narf>dnc hankc, o katen poroćamo ra tlrucicm mtstu. V:j por.>čilih \cTc*»cjiBskc^a urada je posctiW> vele^^ejem tako? pr*-\ dan (oJK*0 oscb. Ra^stavljalce* je okiog 2^**. N« v«h tk)?cdanj-h praških vc!«?*cjmfh ie hiio svlenjcno *a 12 mili)ar*e!csejrna za-vzema 2S.000 mJ pt». — 5 Držwnž /a*rxl za p<--p*.\s~e-\ unte im du?!rite \n ohrti ie ustanovi 1 y Beogradu ke^ ir.:c-n»»tchnični Laboratorij, v katertm proučava rovC metode dcJa pri izdelavi kemič-lA^tviiaičnih i^delko^r m daje podjetnikom razne praktične nasvetc. —g .Vone prjštne, 1elej nicrava ^nižati relacijo 1 : 15 na ] : 11. To in ono Premetene sleparije velemsstriega pustoiovca Pariški Doliciii se ic te dni po^rečil srećen lov. Na ulici je u.iela cneira naj-prcmetenejšili pariških pustolovcev. ki Ka ie iskaia že pred voino in ki ie v Parizu izvrši! nebroj sleoariu Mož se inieoujc Jean PeIoiL\. kar je končno do-srranskega pomena, ker zanima jz\ nost Niioo iiiegov neobičajeu talent za ore-fri^anc pa enr^tavno zamišlienc s!ei>a- I*elou\ >c v svojem delovarju r>ONtn-roi do toćno premisijenem oačrtu. Svoie ^redvome sleDarije ie izvriil r»o enem in i^rem kouitu. doćim su je po vojni vrgel na izrabo usmiljenja do bliiniesaL Pobctia je izračimala, da *c nred ^ -jjno osleoaril razne modne tvrdke v Nrediščv Pariza za najmani po! milijona frankov. kar fe bilo ti*te čaše \ se^a Six>š:ova»iia vredna v>ota. Mož se je predstavi jal v modnih ve-lemaiazinib kot aristokrat ali bogataš in na roče val drazocene predmete, oble-ke. zlatnino. dra^u!»e m osta!e drajro cenosti. Navedel ie običajno naslov de-narneca vele mazna U ali aristokrata. Tvrdka ie ševe promptno in draee volje zvr^evala naročita in pobijala magnatu "iarc>čeno blago na dom. Tvrclke se nišo trpale takoj predložiti računov in so ca-kale po Dar dni ab tednov. kakor je to bilo običajno pred voino. Par ur do \z-ročenem blasju pa se je osrlasil pri vele-inajriiata naš slenar Pek>ux. ki ie gospodo opozoril. da pribaja kot revizor pod-ietift in da gre za pomoto. Liudie so mu llhko\ erno izroCali biagu. da ga \ me tvrdku Z blagom pa jo je slepar popihal v inozemstvo, kjer ga je proda jal pod ceno. Na ta enostaven način ie osleparil ariike tvrdke z^ nad pol mi] i iona fran-r »v. dokier ga polic;ia vcn-iarle ni prije !a in postavila pred sodišče. Tu je s!e-virju uspelo, da so ga proglasili za cmo- ••Inega in spustili na svorx>do. Po vojni se je znova pojavi! v Pari-;tj. Topot se je vpiša I v odlično protestantsko društvo in sicer kot dijak. Kakor znano pripadajo najodlić?iej5i i\-:nnćni predstavnik! Pariza protestan-tuvski veroizpovedL Mo/ jc /«'idi>al t<> zvezo. potvoril razna sprićevaia, si pri-trdil vojni križec na i>rsa in si nadel ime brata, ki mn te padel med vojno. Ho-dil je od veljaka do veljaka in vsakemr izsilil več.ie vsote pod firuio rvnipore in u usmUje?ija. \a ta način si jc mož na-kupiOil precei denarja in opeharil urote-stantovske kroge Pariza za \ eč deset-tisoC frankov. Policija jc k<^iično moia izsledila ter Ka izročila sodni oblasti. Menda mu to pot ne uspe prcrričati sodnike, da je umobolen ? Evrcpa v večnem ledu ? Senzacionalni nacrti amer-ških inženjer* jev. ki hočeio ukrasti H\ ropi toplo pod- nebie. Topli m<»r>ki tok hočejo napeijati ob ameriiki obali. Zuarto je. da igra v podnebiu miw.gih evropskih krajev zelo važno vlogi) topli morski tok (Florida-tok). ki Ka ie odkril Cortezov krmar Alamiru>s Ta tok pri-liaia \z morske ožine meu Flurido in oto-ki Bahama ter predstavlja ogromen naravni rezervoar toplote \ severoatlant-skem l. stopinie. po\T>recr!a ?etna temperatura torei 25.7 stopinje. Razlika med poedinimi kraji, knder teče ta tok. jc minimalna. Nainižja temj>eraturo in sicer novprečno 20A sto-pin;e C ima t«,k južno od škotske. Anierićani trdijo. da iih krade.io europski narodi t^-lo podnebje. Amerika ie sicer v te! Jueni uziru Ua!cč t>red F:vropi i/niisliii origrnalen naCrt. ki pomeni naidrzneiši korak. k;!r iih m^na moderna tehnika. Američki inženjerji bi namrej r.idf zakopali r:\ rorni \ vecni Ie4 in i: i-A-rađ!i tcvUj :>odnehje. Stroski za to akci;o bi bili seveda ogromni, toda Amerika ima dovolj zlata in zato ni isključeno, da se nekega lepeza dne loti tega dela. Ore namreč za topli morski tok. ki prinaša mnogim evropskim kra-lera topio podnebje. Američani bi radi dali temu toku drugo smer. Pn*otni nacrt inž. Sleatra j€ bik da se zjtrađi v morju med Florido in Kubo debela stena. Ta steiia b; bila dolga 250 km in visoka okrog 500 -Na ta način bi bila tot>lernu m<>rskemu toku zaprta pot iz meksikansUega za-livu. Onitiijeni nacrt predvideva tuđi nov umetni kanal tako. da bi postala Florida otok. Po tem kanalu naj bi teke] v boUoce tuoli morski tok in tako bi ustala vsa njesova toplota ArnerikL Nada in ponos Amerike Slovtta newyorska Metropolitanka je največje operno gledališće s.veta, seveda tuđi najbogatejše. Zato ni čudno, da se lahko postavlja pri svojih predstavih tuđi z najboljšim! svetov-nlrni pevci. ki so na operi dcloina stal-no iiiuja-žiraiii. delotna iamo gostujeja Vsi oporni uincmUvi 5^'erov;lega slove-sa so ie peli na odru Metropoiitanke. Sat ne crrc jcamn za čast in s'avo. am-pak tudi za ter^e dolarje. ki danes ne vlečejo maiij od unih dveli. \'cčina unielaiiškega a;i5airtbla na Mein;^»l:uiiwi je se^tavljcna iz tujcev, \' Ii\Topejce\' v?;eh narcKiTiosri. Zato ni čudno, da je iskrena želia \"seb ame-riskili natrrjotov. da bi se tuđi v tem pogledu postavili na lastne noge, se emancipirali od Evrope. Ali to je mor-da edino pnljc. k.ier ameriška podjet-uost in iznajdljivcst ne morua doseći uspehov. Tako opera še danes nima med prvimi solisti nobenegn domačina. Te dni pa je v v:RigoletUT. nastoaiia kot Oilda IS-letna Newyorcanka Marion Talley, ki je dosegla ogroineii ns-peh. Sjzn glas sicer še zaostaja za gla^otn slovitfh evropskih pevk, a dekjica je mlada in lepn. pri tem pa damaćinka, zato i * American J odnu^re* \*so e\pentu-elne liihe. ki *e j:h bo lanko pa šc tuđi Lcnubila. Danes govori o njej vsa Amerika in k pred^tavam, v katerih nasto-pa. je tak naval, ne ?S. febroarja jc prišel Mile na \^ zg(xlaj \- sadvvnjaA ter pripeljal b seJ?oj cei voz kiilićkov. S količi je ogra-dil UeJ vrta. kuterega .ie hotel za.se. Nulo se je oJ>tran:J. Med tem je pri-spcla r.a -v-rt maćeha ki k o^rajo. ka-tero^ je napravi! Mile, porušila. Ko je to Kosanovtć \ idel. je v divjj jezi po-tejrnil san?f»kres in trikrat ustrclil na -svo.;,> nuičcho Sofijo. Ta jc knialu r.a to umrla. P;:z;aren ie nato Mile navalil na svojo sestro Milko in jo s sekira udari! trikrat po glavi, da je kmalu nato umrla. Pri raz-pravi je r>*>dKjani zlocinec srvo.ia dcla priznal. Kadi svoje mladosti je bil obsojen samo na 10 let težke ječe, a- nasprotnem slučaju pa gotovo ne bi ušel vK.ilnrp Shtkespeare v Hamtetovem gradu Dansko mestece Helsingor praznuje letos 300 letnico svojega obstoja kot mesto. Seveda bodo vrli meščani proslavili ta jubilej z velikimi svečanostmi. Kot posebno atrakcijo so zamislili vprizoritev nekaterih Shakespearjevih dram na dvorišću nekdanjega kraljevskega eradu Kronb<>ro v blizini mesta, \" tem rfradu se vrši. kakor znano, većina dejanja Shakespearieve danske drame «HamIet». Posetniki predstave bodo tako lahko uživali «Hamleta» na pozornici. . Nerazumljiva jezika — Ali >e res. ^ospod profesor, da razumete vse tno.^ače tuje jezike? — Da, razven dveh. — To sta sigurno dva ^elo tuja jezika? — O ne, nasprotno. dnrnača jezika: jezika moje zere jn moje tašče. A, tako... — Prijatelj, n-ovedati ti moram, da me veliko staiiejo oblekc tvoje žene! -- Obleke moje žene...?! — Kadar kupiš ti svoji žer.i lepo obl-jko. zabte\*a moia žena. da ji kupim še lepšo in dražio. Moric zna... Mali Moric prid;: prepozno v šulo. Ijčitejj jru krega. Moric se opravićujc. da ni motccl pritj o pravem času. ker ie bil naval u a cesti. Lutdje so se trgali, tščoč cekin, ki je bil vr/cn na cesto. -Pa kaj to?, zu-kaj si čakal do konca?«, vpraisa učitelj. Moric: »V resnici. Boga mi. moral SL-rn zadnji proč. ker sem držai nozo ua cekinu.« Dnuri dan priđe Moric zapet pre-kasiio v solo. In učitelj sa zotpet ostava. »Tuđi dnnes nisem niogei priti pravo-časn.j. Brez svoje krivde. Zmrzla so tla. Drčalo je in po-lzclo. En korak na-prej. d^'a koraka nazaj. guspod učitelj, sanio tako je šio.« »Ti. tepec. potom srlravi učitelj. »Pač, pač. sos pod učitelj. Sel sem rite usko.- Politični rvc^oj v Bukarešti Za ponedeljek 22. t. m. je bU napove-dau dvoboj racd rumunsknn j>eneraiom Averescom, voditeljem opozicije in ge* nerulom \Tadescom. Dvoboj ima politično ozadje. General Avcrescu je s svoj i sii i pristaši r.cpričakovano zapusti! ostale opozicijske stranke ter na ta način oneraogočil skupni nastop opozi? cijc proti Bxatiano\ i vladi. Clcueral Y iadescu, ki jc prvak rornunskih miči* jonalistov. je nat-) naslovil na Avare? sca pismo, v katerem označa njegovo postupanje za lopovsko in nečastno. Po prejemo tega pisma, pravi Vlade* scu. naj Avarescu smatra, da jc dobil moralično zaušnico. Pt>sledica tet?a pi* srna je bila. da je Avarescu pozval Via* desca na d\c>boj. () iziđu dvoboja ni poroćil, kar je vsekakor znak, da izid ni bil preveč traiiičen. -1 Zlata banja siam>kega kralja. Koncern mesttca iehruarj.i se & vršilo v Siamu svečano vstoličeolc novega kraJja Prahati-poka. Po vodo ru slavnr«>ti so brairanski sve- čeniki kraljevo telo umili v zlati kopaluic* Iq sa naio mazi lili. Ta zlata bania, ki s« uporablja povodom Kronanja kraljem.-, ic nai-dra^ocenciši predmet kraljevega zaklada i* je danes podedovaiia že od X. kraljevska dinastije. Kralja so v banji umili z vodo vseV petih velikih rek Siaaia, nato pa so ga za-šrtopnikj vsch 17 provfnc politi z vodo svetih vre!cev Subarne. Vsa ceremonija se .« | \z\ ršila zelo pompozno in tuđi streljalo si ' je s topovi. * Pe* ubsojcn na smrt. V mestu Avstir. s»o nedavno izvršili tako brihtno sodbe? kn-k-or so jo nekoč naši meščani, kl so obsodiH preseruega kozla, ki ie krade! *el)e v sose-dovem vrtu. Kakor znano, so kozia obsodlM, da so ga tepii po njegovi senci. No, Amerikanci pastopajo boli rigorozno. V ornenjeneni mestu ie opazila neka obiskovalka, da pei mesuiega pazJiika v mestnem ribniku tovf ribe. Pes ie moral pred sodisče rn je bii po kratkera »zašli^anfu* radi neL-\KA * ZELNIK FILM. KrcšTi,i vsebina nam prikazuje pot maJc Nine otz trnovo stezo življenja iu Iju« bavi iio lx>jiatc in ugledne d*mc. — Veselo in latikomi^Ijeno življenje v r&zkoš* mh noćnih lok&lih. —_ TemperanicotoJ «Jaxz«Biind». — Druibm srca 13. __ Ne za* kon^ki otrok mUilc Nine. — Idcaloa mladj matL — Bogastvo in sijaj. — Smrtno« r.cvaraa avtomobilHka dirka. — Sko« iz divjajočega avta v __ mirni, srečni in Jju« bavi poJni zukon ... Opozarjarno Vas na krasno godbo, ki jo pri vseh predstavah izvaja naš prizoano prvo vrstni umctni&ki orkester. l'rcustavc se vrSe točno ob; 4., pol 6., pol 8. in 9. — Prcdprodaja vstopnic od _______________________________10. do pol 1. Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. Stran 6. •SLOVENSKI NAROD, dne 25. mare* 1926. Stev. 58. lotu Kraljica vseh franeoskih past za zobe Bino isX0n 0. Pechmajout Zemun-iagreb KRAPINSKE TOPLICE poleg Z^gribd. Hrvatska 42° C ferrpslna voJa in blato ždravijo rcvmo, piot n i^ch as, žensl-e t>olerni itd S ano-vanje > ponolno oskroo dnevno Din 51*— do 80— za osebo V pred- in po sezoni z atni f >pusti. Vojna glasba ter dru;e zabave Kopel> doma, lastna clektr. ra-.svttliava in tako dil;e. Već pove in prospekte da t kopa!i*čna uprava Krap^ris o in si g«-rno elcsis^ncr V za!ogi s po ukom. ki ic ako l?hak. n po po ♦rebituđi s stanovanjem * dino lepri F.Kos.l:a-i}aiZianiiai5 Generalni zas'o-n:k. Gosnodična • prakso, pisarniškega dela, stenog^afije in stro* jepisa zmožna. ter ve* šča tuđi rbohrvatsk'ga in nemškega jezika, iiće t\u2bo. — Ponudbe pod •Prid.ia rJ4» na uprave« -SIov. Naroda*. «IIMIIMMMM«IM»IHMIMIMIMMMII Polenov^O, irm-MVn<> narlaado vseh vrsi po konkurent r. h cenrh, ■zorske ia slsdhovotec ribe dobite vsak dan .:*-i ? sostraini tfpioj JilA Grad i sce 7t Ljubljana Prodcjailia izurjena . mešrni trpo* v.ni — želi prcmcn:ti sh-žbo; jre trd na cL = že!o. — Po:«"dbe pod •Dobra moč79(L •> na upr. «5!c v. N a-r d :i". - V res^vricl! „Pod SH&ILSO" Rlesini tr~ II 77T se toči o r-istna ter pitna vina. Preko ul ce Dm 1 — ceneic Vsa o sredo, soboto in r.ede! o oi 2 ». co 21 salonski koncert Ob rede! ali od . do 13. zrjtikova nt Konc.it. fkJk^^^. A^ ^ -• A .*■ ^ *A.A«^,J^A>^ *- -*- +* ft A A A .* A * « Šablone za pre£tisk roćneg* v*zer!a izdrtuis in opren»!ja predfBskarne = = ročnih del B. 3. AdSfTl, tovarna pergarrsentnih šab!on Za SMS doba¥lj*m Šablone proste carine Cen!kl zMtto^l Spre{mem zas'opnllre za c?io Kr. SHS. Poniladne novosti nogavice v raznih b:vv ah žepne robee, cip«cey ro-kaw.ee« , nramn c . pailce, razr^ m la, gun r>e : t po-trebsčine za iivilje, krojače in čevljzrj« te; nr-h btnike. HAJttl-JZ ČEHE.. MAlSftŽiZ CEXE LJUBLJANA , (ob vodi', bUzu Prešerntvega spomenika. «»&«6A PODZASTOPNIKA za UUBUANol Vp*^" veliko prekooceansko parobrodarsko društvo s koncesijo za prevoz na I vse krajc sveta. — Ponudbe pod „Za-7988" na PUB LIČIT AS D. 0., oglasni zavod, ZAGREB, Oundul ćeva 11. . Zlatorog tepiovo milo. Pcsn:k mm jo dal lepo ime, kemik pa idealno) »ostavo. Terpcntin je ie od nekdai znan kot izvrs no sredstvo za č ščen;e madežev in ga upe rabi a kot tako v>aka gospodin ja Kakovusi Zlatorog mila je ro-vsod znana, kat dokazu«. negova s:Iošna upoaba n pril ubhenost Ta dca mogoča čitilca sta združena v mZ atorog terpent -novem milu" v nepreko-sljivo prali to sreds.vo Na-pra itt iudi V: rtes1 us in kupfte to idejno m \o — v vsakem tisočem kom^dt je vpre^an zlatnik po 10 franko/. Mo397e, da iznete ref. o Vi sreio in naiđete cekin MODNE KAMGARNE in St MU 5^2 |r v vc' kl 1ZDer* P° uiji.d.-ii cem " dobite v občno znani rad 50 Irt obstoječi manufakturni trgovini „PRI S5COFU" LJUBLJANA tZunanjim naročrikom se pošiiia ludi po pošti.) faffili, prtiai I. Geri^k & oo - LJUBLJANA .'■ečna ul ct š . 4 (vi od Mcstna zastavi a ncai _________________________8 4 RADiO aparate in s stav ne dcic -ma v za' £• F^NC CAS. Lub:.ana, Ca,ik«r evo natrež e šiev. t Kolei «Triglav» v Malinski na otoku Krku r.udi Ictoviščarjem prvo* vratno bval.šče in celo o-skrbo po najnižji cert; Urarska delavnica Fran Korof ec se nahaja na Poljan&k: cesta št. 7 (dvor.šće) in prcvzemam popravila pod jam ,tvom. 73/T Gosnod'čpo, ki bi podučevala tašcino v večernih urah — išče zakonski par. — Naslov povc upra\a «Slovcn-kc = qa Naroda*. 50 T i Potrti globoke žalost naznanjamo vsem sotodnikum, pnjateljeiD in znancem pretu:no vest, da je naS srčno- I i ubijeni soprog, oč^, stari oče. stric, tast in svak, gospod Ivan Jerše vlakovodja v pok. dne 22. L m po kraik , muC.i bo'ezn , 60 Ie star, piev -i den s toiaži'.i sv. \\re v Zagreb'i m rno v Gosiodu zaspal. I Truplo nepo abne^a po!;o n ka se prepelje v Ljub- Ijnno in se bo vršil pogreb v ćetrtek, dne 25. t m. ob 4 popo'dnc iz mrtvaci ice pri sv Krištoiu na pokopa'išče K Sv. Križu. Sv. maše zaćj*n ce se bodo brale v fami eerkv; Sv. Petra v Lj u b! ja ni. 932 V Ljubljani, dne 23. marca 1926 Ana Je rže roj. Korbar soproga — Anica Feriančie roj Jer&o Iva Mmsič roj. Jer«e, h;eri — Mario Forjančic, Mllan IGnilć, zeta — la^an n JaneJt, vnuka. V. Prava franeoska krema za če*lio. HafBfl mtopti« D. Pechmajou, Zemun-Zagreb : I ft 5'^"^^^K^ vve/M izbiri---- • Solidno blago nizke cene priporoča modni salon \ StUChlYMlVl2ŠkS Ljubljana^ Židovska ul. 3. : N'ajcenc.še in največje skladišce dvokoles, motorjtv, o troski h vo-zičkov, šivalnih strojev, vsako-vrstn^h nadomestnih delov, preumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje :n pon klame dvo!:oles, otrošk'h vozičkov, šivalnih stro-•ev »td - Prodaja na obroke. — Cenikl franko. „TRIBUNA*4 F. O. L.f tovarna dvokoles in otroškth vozičkov, Ljubljana, Karluv-ska cesta 4. 49 t Lena uelihonofna tfarila kot ročne torbice, mamkure. kasete ter razl čnp druge usn^ene izdelke, toaletno milo itd. priporoča tvrdka F. M. SCHMITT LJUBLJANA, Pred ikotijo 2 PRODAJO SE najlBpšB sfsvbne parcele no Poljanoh tedaj skoraf v sredini mes a Ljubljane, ležeče ob Zrinjskega — dr. Valent n Zarrikovi cesti in Streliški uHci. Stavbišča mciijo 600 do li 00 m2. — Prvovrtten, suh, pešćen, zdrav svet, ne rročvirnat in ne r!ovn t. Na licu nesa covoli p^ska za z dariie in er moza 7a b?tonirani>, valed tega velik prihranek pri stavbnih »troSkih. — Solnčra lega, čist zrak, brez ne* zdrav ega cestnega in nremo^jvnega prahu, Ker v blizini ni večiih piorne:n h tedjj prašnih čest, ne tovarn in ne železn:ce. — Vodovod, elektrana In plinska razsvetljava ter kanalizacija povstm 893 izpeljana. — Pojasnila daje. Tastnik AUTOM DEČMAM odroma tvrdka F. P. VIDIC A K3M.*., tovarniška zaiogs stavbni'ga mater jala, Ljubljana, Presernova ulica« Objaoa. Uprava državnih monopolov bo nabavila pototr druge ponudbene dražbe rezalni stro] za cigaretni papir za del2vntc3 cigaretaega napirja v Beograda Dražba bo 8. aprila 1.1. ▼ pisarni upravnika državnih monopolov ob 11. ćo?otdae. Vsak ponudnik mora pri depozitni blagajni državnih monopolov najkesneje dne, označenega za dražbo položiti varščino, in sicer državljani SHS 5%» zunanj! pa 10% ponuđene cene. Pogoji in natančnsjša pojasnila se dobe pri inten-danturnem oddelku vsak dan od 10.—11. dopoldnn. \i pisarne industrijskega ođdelka uprave državnih monopolom I. M Br. 2111 od 13. marca 1926. ,: TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) IT KAPITAL in REZERVE preko Din 19,500.000 ~VB Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptujf Rakek, Slovenske Konjice, Sloven}-gradec, Prevalje Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146. 458 Najboljša mlečna in čokolada za kuhanje .i JEouit Ctavno zastopstvo: Daniel Pechmajou Zemun — Zagreb. Urcjujc; Jaiis ^iMiiflt •* 2« 9ti+to4*o ti»k«n>o»; i nm Jcaerfek. «. Zm JsMratoi <*•! tomtmi Otoo Chritoi. •• Vri f Ljuhiian CtšCtlMT^UIT