Izhajat vsalr četrtek
UREDNIŠTVO IN UPKAVA:
Trst, Via F. Filzl 10/L, Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la Postale) Trst 431. — Pošt. iekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 25.—. Ur
NAitOCrtiNA: trimesečna Ur 325 - polletna Ur
BOO - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna Ur 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizionie in abb. postale I. Er.
ŠT. 98	TRST, ČETRTEK 5. APRILA 1956, GORICA	LET. V
	PO OBJAVI ZAKONA Z DNE 6. JANUARJA 1956	
Zak<	aj vznemirjate slovensko	javnost ?
Poziv našim županom — Čemu je podpisala Italija mednarodne pogodbe ?
V zadnjih tednih prejemajo številni Slovenci od prefekture sporočila, da je notranje ministrstvo v Rimu sklenilo »izpodbija-t i na podlagi italijansko-jugoslovanskega sporazuma z dne 23. decembra 1950 njihovo pravico do opcije za o h ranitev italijanskega državljanstva.«
Prefektura je o!bencim pozvala županstva, 1Jaj take osebe smatrajo odslej naprej za jugoslovanske državljane ter teinu primerno z njimi postopajo: vzamejo naj jim dosedanje osebne izkaznice, črtajo iz volilnih imenikov in taiko dalje.
Da je tako ravnanje protizakonito, spozna
vsak človek normalnega razuma, že če se ma-
,0 poglobi v saino besedilo odlokov prefekture.
V njih je
rečeno, da so optanti vložili prošnjo, da bi ohranili italijansko državljanstvo. Ker nam že pamet pravi, da človek lahko ohrani le to, Ikar ima, in ne tega, česar nima, je za vsakogar jasno, da so vsi optanti pravno še vedno italijanski državljani.
Kaj naj bi pa tudi bili? Saj drugega državljanstva sploh nikoli niso imeli, novega si pa niso pridobili.
Da je stvar taka in nič drugačna, prizna-'ajo tildi prefekturni odloki sami, ko pravi-J°5 da je notranje ministrstvo sklenilo, i z -P odbijati italijansko državljanstvo optantov. Kako je mogoče izpodbijati nekaj kar ne obstaja? Šele v trenutku, kadar bi notranje ministrstvo pravico optantov do ohranitve državljanstva zares i z p odbilo, bi ti prenehali biti laiki državljani.
KDO TI SME ODVZETI DRŽAVLJANSTVO?
Nn prvi pogled bi človek sodil, da ima 'saka dežela nesporno pravico sama odloča-11 o tem, koga sprejme in koiga ne sprejme ".V. . svoje državljane. Nihče je nc more pri-SJ 'ji* da prizna proti svoji volji za državljane 1'judi, !ki jih ona ne mara.
In vendar temu ni vedno tako. Ko se po Kaki vojni spremene meje dežel, določajo na-'adno posebne mednarodne pogodbe, koga 'nora ta ali ona država tudi proti svoji volji Priznati za državljana. V teh pogodbah je tudi urejeno vprašanje opcij.
Tako je bilo tudi po tej vojni. Vprašanje °Pfij je bilo rešeno v mirovni pogodbi in v dodatnem italijansko-jugoslovanskem sporazumu z dne 23. decembra 1950, na katerega se prefekturni odloki tudi izrecno slklicujejo.
V tem sporazumu je bilo med drugim predpisano, da »bosta obe vladi skupno pretresli v*ako poedino« opcijsko prošnjo ter se po-8vetovaIi, zakaj bi jo bilo treba odbiti.
Vse dotlej dokler se to ni zgodilo, rimsko notranje ministrstvo torej ne more in ne srne nikomur zavrniti prošnje in vsi optanti ohranijo do tedaj italijansko državljanstvo.
Ker nista obe vladi do danes niti ene opcijske prošnje »skupno pretresli«, so vsi pre-lVkturai odloki že iz tega čisto formalnega vzroka nezakoniti! Če se človek poglobi v resnični pomen teh odlokov, se mora v njem spuntali najosnovnejši pravni čut. Naj nam oblastniki pojasnijo, kako more biti dovoljeno jemati državljanom osebne izkaznice, jih brisati iz volilnih imenikov, skratka, jih oropati pravic, ki jih uživajo vsi ostali državljani. In kdaj se je že slišalo, da sme prefektura z navadnim dopisom proglasiti koga za tujega državljana, četudi je po zakonu italijanski?
Naša županstva bi takih odlokov sploh ne smela vzeti na znanje! Če že višja oblastva očitno kršijo zakon, ni potrebno, da bi jih tudi občine. Naj bodo vsaj one euvarice in braniteljice zalkonitosti.
PROBLEM OBČEVALNEGA JEZIKA
Oblastva ravnajo s slovenskimi optanti tako zaradi tega, ker imajo opravka s ---'“Slovenci. Notranje ministrstvo izjavlja, da sme po 19. členu mirovne pogodbe ohraniti italijansko državljanstvo samo optant, čigar »občevalni jezik« je bil 10. junija 1940 italijanski«, in nihče drugi.
Res je, da je v mirovni pogodbi tako zapisano in o tem ni spora. Spor je nastal le ob vprašanju, ali je treba gledati v primor-
skih Slovencih osebe, ki so se v vsakdanjem življenju posluževale — razume sc da poleg materinščine — italijanščine.
V Novem listu smo že dokazali, da bi glede tega med poštenimi ljudmi ne smelo biti dvomov: Kako inoirejo laški nacionalisti trditi, da naši 'ljudje niso govorili italijanščine, če so bile pri nas vse šole — celo v najbolj zapuščenih gorskih vasicah — izključno italijanske, če je moral naš kmet govoriti italijanski pri vojakih, na davkarijah, sodnijah in sploh v vseh uradih? In v kakšnem jeziku sta slovenski delavec ali železničar govorila od jutra do večera v svoji službi? Šele ko sta prišla zvečer trudna domov, sta se lahko za nekaj ur razgovarjala s svojimi v domači besedi. V zadnjih letih fašistovske strahovlade je bilo Slovencem ulkazano, naj sc tudi v gostilnah celo m e d seboj pogovarjajo le v italijanščini. Od vsepovsod so zijali nainje napisi: »Tu se govori le italijanski !«
Sedaj pa prihajajo naenkrat nacionalisti in trde, da vse to ni res, da se Slovenci niso nikoli posluževali laščine v vsakdanjem občevanju.
Zgodovinska resnica pa je, da so primorski Slovenci pod Italijo imeli oh koncu fašizma dva občevalna jezika: slovenščino v zasebnem, italijanščno v uradnem in poslovnem življenju. To dejansko stanje so med pogajanji z Jugoslavijo priznali tudi zastopniki Italije. Izjavili so, da bo Italija izpodbijala opcije le prosilcem, iki trde, da je bil njihov občevalni jezik laški, a nc razumejo niti besedice italijanski.
Navaden sodnik močnejši od štirih velesil
Po dogovoru bi morali torej tako rekoč vsi slovenski optanti ohraniti italijansko državljanstvo: v sporazumu z dne 23. dec. 1950 beremo namreč, da »po informacijah pristojnih oblastev«, ki so tedaj preučevala opcijske vloge«, ni pričalkovati, da bodo odklonilno rešene prošnje presegle število 200.«
Sedaj se je pa rimsko notranje ministrstvo postavilo iznenada na popolnoma drugačno stališče. Namesto kvečjemu 200 osebam, izpodbija pravico do ohranitve državljanstva tisočem! Za ministrstvo zadostuje, da je kdo Slovenec, pa mu že hoče opcijo odbiti.
Nastal je očividno načelen spor, kako naj sc tolmači člen mirovne pogodbe o »občevalnem jeziku«. Kdo naj ga reši? Mirovna pogodba je v tem pogledu precej jasna. Če bi sc Italija in Jugoslavija ne mogli zediniti — je zapisano v 87. členu — kako naj se poedi-na določila pogodbe »tolmačijo ali izvajajo«, se zadeva predloži v odločitev veleposlani-
kom SovjelsJke zveze, Velike Britanije, Amerike in Francije v Rimu. Ako* ti v 2 mesecih stvari ne razčistijo, se ustanovi posebna komisija, sestavljena iz enega zastopnika Italije in enega Jugoslavije, ki imenujeta za predsednika tretjo nevtralno osebnost. Za primer da bi se obe vladi v 1 mesecu ne mogli sporazumeti, kdo naj bo predsednik, imenuje tega glavni tajnik Združenih narodov.
Kar ta komisija ali 4 veleposlaniki z večin« glasov odločijo, je »dokončno veljavno in obvezno« za Jugoslavijo in Italijo.
Dne 6. januarja 1956 je pa, glej, kar na lepem izšel v Italiji zakon, ki postavlja vse le predpise na glavo: o tem, kako naj se tolmači in izvaja 19. člen mirovne pogodbe o opcijah, odslej ne bi več imeli pravice sklepati štirje predstavniki svetovnih velesil in njihovih zaveznikov in v to stvar se nimajo nič kaj mešati Združeni narodi, Ikajti namesto vseh Nadaljevanje na 3. stranf
NOVICE Z VSEGA SVETA
»USTAVITE SE NA POTI V PREPAD«
Na trgu pred cerkvijo sv. Petra v Rimu so se na veliko noč zbrale nepregledne množice, med katerimi je bilo tudi 50.000 tujcev iz vseh delov sveta. Točno opoldne se je nai pročelju prikazal Pij XII. in spregovoril. Človeštvo — je dejal — živi sredi viharjev, a kristjani ostajajo 'kljub temu v svojem srcu vedri in mirni. Vedri so ne zaradi tega, ker verujejo v vsemogočnost človeka, v njegove organizacijske sposobnosti in v napredek omike, temveč 'ker verujejo v Kristusa. Vera je »luč, hrana in ščit življenja«.
Cerkev, ki se ni nikdar bala trinogov, čuti v sebi moč, da reši tudi najbolj težke probleme našega časa, tako na primer vprašanje »mirnega sožitja med narodi v resnici, pravici in ljubezni«.
Atomska sila — je dejal papež — lahko prinese človeštvu neizmerne dobrote, če se bo uporabila v miroljubne namene, in zato blagoslavljam iz srca delo učenjakov in raziskovalcev. Gorje pa, če se bo ta sila izkoristila v vojne cilje! Strah in trepet razširja posebno najnovejši izum v silne daljave vodenega atomskega orožja, ki grozi »popolnoma pokončati ljudi in stvari«.
»Da bi se ljudstva ustavila na poti, držeči v prepad, dvigamo zopet svoj glas in prosimo vstalega Kristusa, naj razlije svojo luč in moč na vse tiste, ki vladajo usodi narodov.«
POLITIKA JUŽNIH TIROLCEV
Nenehno priseljevanje Italijanov iz južnih krajev države na južno Tirolsko vedno huje vznemirja voditelje nemške manjšine in izziva odpor tudi onkraj meje. Predsednik avstrijske ljudske stranke za severno Tirolsko dr. Oborhammer je javno napadel zunanjega ministra Figla, češ da vlada ničesar resnega ne naredi, da uspešno zaščiti manjšino. Če Dunaj ne prisili Rima k spoštovanju De Gasperi-Gruberjevega dogovora, bodo Italijani kmalu večina na južnem Tirolskem.
Pred kratkim si je manjšina izbrala novo politično vodstvo in predsednik stranke je postal mladi poslanec v rimskem parlamentu Toni Ebner. Na prvi seji je izvršni odbor določil smernice bodoči politiki manjšine. Zahvalil se je severnim Tirolcem za pomoč ler pozval dunajsko vlado, naj se zaveda svrjih dolžnosti do ogroženih rojakov. Južnotirol-.sko vprašanje ni le italijansko, temveč meddržavno vprašanje, ki ga morata Italija in Avstrija skupno rešiti, saj sta obe podpisali De Gasperi-Gruberjev sporazum.
Če se ne moreta zediniti, kako ga je treba tolmačiti in izvajati, naj predložita zadevo posebnemu mednarodnemu razsodišču. Položaj na južnem Tirolskem se, kakor vidimo, vse huje zapleta.
KRVAVA VELIKA NOČ
S tem da je dala Tuniziji in Marolku samostojnost, Francija ni še obvladala vseh težav v severni Afriki. V teh dveh deželah ima sedaj mir, zato pa divjajo še vedno krvavi boji v Alžeriji. Samo za veliko noč so tu francoski vojaki ubili 269 upornikov. V bojih proti njim uporabljajo sedaj izvečine helikopterje in oddelke padalcev, ki jih iznenada spuste v hrbet upornikom.
V deželi vzdržuje Francija že celo armado, toda alžirski guverner Lacoste sodi, da to ne zadostuje. Od pariške vlade zahteva nič manj ko še 100.000 vojakov.
Alžirci, živeči v velikem številu v Franciji, podpirajo svoje rojake s pouličnimi protivladnimi demonstracijami v Parizu in drugih mestih. Za veliko noč jih je policija začasno zaprla — okrog 3000.
DRAGA CESTA
Ta mesec pr;čnejo graditi novo avtomobilsko cesto iz Milana v Neapelj. Dolga bo 740 kilometrov, široka pa 15 metrov. Gradili jo bodo 4 leta. Krasna in udobna, a silno draga pot: stala bo 184 milijard lir.
TUDI VID ALI JE SPREGOVORIL
Voditelj tržaških komunistov Vittorio Vi-tiali je imel v Trstu sestanelk s svojimi pristaši, na katerem je tudi on obsodil Stalina in njegovo politiko. Priznal je, da je bil v zmoti, ko je toliko let napadal Tita in jugoslovanske komuniste.
KOLIKO PREBIVALCEV IMA ITALIJA
Ob začetku letošnjega leta so našteli v državi 48 milijonov in 122 tisoč ljudi. V dobi enega leta je prebival siv o narasti o za 170 tisoč oseb. To ni mnogo, če pomislimo, da je nekoč znašal prirodni prirastek Italije približno pol milijona na leto. Danes sc Francozi hitreje množe kot Italijani, neprimerno brže pa seveda slovanski narodi ali cclo Alžirci.
V BEOGRADU PROTESTIRAJO
Odlok generalnega komisarja Palamare o pokrajinskih volitvah na Tržaškem je vzbudil nevoljo tudi v Beogradu. Glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Draško-vio je izjavil inozemskim časnikarjem, da je Palamarov odlok nasproten črki in duhu londonskega sporazuma, ker je uperjen proti tržaškim Slovencem.
Italijanski tisk temu odločno ugovarja, češ da se ni Slovencem zgodila nobena krivica. Če je Palamarov zakon določil, naj ima Trst v bodočem pokrajinskem zboru 14 po-edino izvoljenih poslancev, podeželje pa le dva, je to le pravično, zakaj v Trstu živi 90 odstotkov tukajšnjega prebivalstva, na deželi pa le 10 odstotkov.
Zakaj je torej Palamarov odlok krivičen? Zato, ker bi po italijanski zakonodaji, če bi jo raztegnili na naše kraje, moralo podeželje imeti 8 poslancev in ne le 2. Kako to, da je tak zakon pravičen v Italiji, pri nas pa ne? Zakaj dvojna mera?
Slovenci hočemo biti enakopravni ljudje in z nami mora Palamara ravno tako ravnati, kot ravna Italija s svojimi državljani! Taka razlikovalna politika je po duhu londonskega sporazuma prepovedana in zato krivična!
KJE SO?
V zadnji vojni je padlo v rusko ujetništvo 75.000 italijanskih vojakov, od katerih se je vrnilo domov le okoli 10.000. Četudi je umrl v taboriščih vsak tretji, bi jih moralo biti kje v prostrani Sibiriji še zmerom približno 40 tisoč.
Sedaj ko se je sovjetska politika presuk-nila, upajo v Rimu, da bodo ujetnike laže do-
bili domov. Sovjetski veleposlanik v Italiji Bogomiolov je obljubil, da se bo za stvar zanimal.
IZKORISTILI SO PRILIKO
Ra'zne komunistične ustanove v Ameriki so bile dolžne davkariji okrog 390 tisoč dolarjev. Ker niso plačale, je vlada izkoristila lepo priliko ter zasegla tiskamo komunističnega dnevnika Daily \VoiJker, ki je zato prenehal izhajati. Policija je obenem zasedla celo vrsto komunističnih sedežev.
S PRECEJŠNJO ZAMUDO
Predsednik republike je na predlog ministra pravde pomilostil pred kratkim 100 kaznjencev. V seznamu je bil tudi neki Giam-b altist a Scarandiuo. Ko so ga poiskali, da mu sporoče veselo novico, so ugotovili, da je mož že vsega prost ter ne potrebuje več nobene pomilostitve. Lani je namreč v ječi —-umrl.
PRVI APRIL
!\eki list v Neaplju je naznanil z debelimi črkami, da bodo 1. aprila ob 10. zvečer prispeli v palačo združenja časnikarjev tri znane televizijske osebnosti: lepa Pavla Bo-lognani, Mike Bongiorno in igralec Tuto. Pred poslopjem se je zbrala velika množica. Ko je tam 2 uri zaman čakala, je tnčno opolnoči eden časnikarjev voščil vsem skupaj: »Prvi april!« Množica je začela lučati kamenje v šipe in naskočila poslopje, da je mo-iala priti na pomoč policija.
DEŽELA ZA DEŽELO
Kakor hitro je Francija priznala Maroku državno neodvisnost, se je njegov vladar Mo haimed V. ali Ben Jusef oglasil ter zahteval, da mora ves Maroko, torej tudi tis>ti del, ki je še podvržen Španiji, biti združen v enotno narodno državo.
Franco, izučen po krvavih uporih v sosednem francoskem Maroku, se je takoj vdal. Na velikonočni ponedeljek se je v ameriškem dnevniku New York Herald Tribune izjavil za svobodno združeno maroško državo pod žezlom sukana Mohameda V. Ta se je že odpeljal v Madrid in pričel pogajanja s Francom.
V kratkem se bo torej ta del Maroka brez boja odcepil od Španije in vsi Maročani bodo zedinjeni. Nov dokaz, kako razpada po vsem svelu kolonialno gospostvo belcev in kako sc tlačeni nairodi drug za drugim osamosvajajo.
LEPA SLUŽBA
V Angliji, k jej: je parlament sklenil odpraviti smrtno kazen, je odstopil državni rabelj Albert Pierrepoint. Kor so ob odpravi smrtne kazni pozabili zatreti tudi rabeljski poklic, so za Albertovega naslednika imenovali njegovega dosedanjega pomagača gospoda Allena. Ta je v svojem poslu precej izve.ž-ban, saj je pomagal obesiti nad 100 ljudi.
NI PRI ČISTI
Franc Lucatelli je na veliko sredo oznanil v Rimu, da se mu je prikazala sama nebeška Mati. Najprej da je pred njo poklekni!, potem sita se pa sprehajala po okolici Kima. Med drugim' mu je povedala, da bodo v nekaj dneh treščili z lune na zemljo leteči krožniki ter kaznovali grešnike. Po »letečih krožnikih« so ljudje spoznali, da mož ni pri čisti pameti.
NOVICE
OB SPREMLJAVI BOMB
Nove predloge Sovjetske zveze o splošnem lazoroževanju sedaj razmotrivajo zapadne velesile in zdi se, da se bosta vzhod in zahod v važnih točkah zbližala.
Med razpravami se je pa najbrž nekje v Sibiriji razpočila nova vodikova boimbif. V Zadnjih 8 mesecih je to že šesta sovjetska preizkušnja novega atomskega orožja. NARODNI ZAGRIŽENCI POVSOD ENAKI
V Celovcu se vleče že jjol leta sama po sehi brezpomembna pravda, ki se je razpihnila v velik politični dogodek, iko je toženec zahteval, naj se stvar obravnava pred sodnijo v slovenščini, kakor predpisuje mirovna pogodba.
Sodnik je razpravo odlo-žil in prosil višje
zelno s°dišče v Celovcu, naj ono izreče svoje mnenje. To si je pa lepo umilo roke ^ vrnilo stvar sodniku, naj le on odloči, ilo-ž je končno izjavil, da se razprava mora opraviti v nemščini, češ da je slovenščina po nijjrovni pogodbi enakopraven: uiradmi jo-‘1 samo na »narodno mešanem ozemlju«, ne 1,1 °re pa biti v Celovcu, iki je »popolnoma nemško mesto«. Tako je modrijan razsodil, J"ePrav je vedel, da je tiskovno sodišče v Ce-°vcu ediino pristojno za vso deželo, torej tudi 7a mešane kraje.
Medtem je zagnalo nacionalistično časo-PlsJe P° vsej Avstriji strašen ikrik. Glasilo v a dne stranke Volkszeitung je priobčilo (' ailek pod naslovom: »Ali leži Celovec v Jugoslaviji? — Izzivanje Titovih komunistov na celovšlbem deželnem sodišču«. Katoliški -ist Kleine Zeitung je prinesel debel naslov: »Nezaslišana zahteva v sodni dvoran:. — Slovensko izzivanje — V Celovcu naj s’e govori nemški.«
Človeku se zdi, kakor da črta I! Piccolo 'n posluša razne prvaike tulkajšnje italijanske krŠč. demokracije. Narodni zagrizenci so si povsod podobni kot jajce jajcu, vse preveva isto sovraštva do ljudi drugega jrzika, vsi gazijo naravne pravice malih narodov.
O celovški zadevi razpravlja sedaj poseben odbor ministrov na Dunaju, ki ima nalogo Popraviti zakonske predpise o praktičnem •zvajanju zaščite narodnih manjšin v državi.
Pri nas o takih rečeh pa sploh nc razpravljajo. Mirovna pogodba in italijanska ustava obvezujeta sicer državo, da izda posebne zakone v korist in zaščito manjšin, toda vse
‘^danje vlade so se za to brigale kot za lanski sneg.
UBOGA SVETLANA
Stalinu je druga žena Nadežda Alilujcvna rodila sina Vasilija, ki živi baje nekje v Ameriki, in hčer Svetlano, profesorico na univerzi v Moskvi. Kako ji mora zdaj biti pri srcu, ko odkrivajo grozodejstva njenega očeta, posebno še, ko sliši, da je Staiin ubil njeno mater! Žena je možu očitala krvoločnost in to je zadostovalo, da jo je 1. 1932 spravil na drugi svet.
KAKO POCENI ŽIVIŠ
Blizu Ancone živi mlad možak Miha Te-naglia, ki se mu nc ljubi delati, a zelo rad potuje. Ko pride v kako mesto, se ustavi pred bolnišnico in milo javka, češ da ga lomijo krči v želodcu. Spravijo ga na pregled
in tako je za nekaj dni oskrbljen. Ko »ozdravi«, pove, naj pošljejo račun na domačo občino. Tako je že dvakrat prepotoval prav poceni Italijo od enega konca do drugega. Zdaj so ga vtaknili v ječo, on je pa zadovoljen, 'ker mu tudi tu ni treba delali.
(AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA\AAAAA/\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA\AAAA»
MICHEL AUCLAIR - VLADIMIR VUJOVIČ
OdDIifini fra/nooski filmski igralec Michel Auclair je po rodu Srb. Njegovo pravo iroe je Vladimir Vujovič _ Ljubiteljem filma je zelo poznana osebnost, saj spada med najbolj nadarjene francoske filmske igralce. Strokovno vzgojo je dobil na pariški akademiji, za igralsko umetndsit. Zato je tudi najprej nastopal na odrskih deskah, šele kasneje se je posvetil filmu. Do zdaj je nastopili v raznih francoskih, italijanskih in nemških filmih. Zelo znane so nje-
gove umetniške stvaritve v delih Faradiiž izgubljenih pilotov, Siingoaila in Pravici jie zadoščeno, dobre siq njegove vloge v fiiilmiifa Dve resnici, Prekleti in Glas drugega, toda njegovo mojstrsko delo je vsekaikor moška vtloga v filmu Manon, v katerem nastopa skupno z mlado francosko igralko Cecile Aubryjevo. V tem dedu ®a njegovi igralski darovi zablesteli v vsem sijaju.
Michel Aucliaiir .se še vednia udejstvuje koit filmski igralec. Kmalu ga bomo imeli priložnost občudovati v italijanskem filmu Talai usode (Ostaggi del' desiti-no), katerega sedaj snema režiser Miax Calandri.
LENINOVA POSLEDNJA VOLJA
Med napadi na Stalinovo politiko se mnogi sklicujejo' tudi na to, da je že Lenin tik pred smrtjo svaril svoje sodelavce pred Stalinom. In res je Lenin 25. decembra 1922, preden ga je zadela tretja možganska kap, napisal testament, v katerem beremo: »Odkar je postal glavni tajnik, je tovariš Stalin združil v svojih rokah silno oblast in jaz ne vem, ali jc bo umel vedno uporabljati s potrebno modrostjo.«
Leninu se je zdela zadeva tako važna, da je 4. januarja 1923 pripisal testamentu: »Stalin je presurov in to je v odnosih med komunisti in komunisti majhen greh, postane pa neodpustljiv pri glavnem tajniku stranke. Zato predlagam, naj tovariši premislijo način, kako bi Stalina odstavili ter imenovali na njegovo mesto drugo osebo, ki bi...«
Ko so prebrali Leninov testament na seji osrednjega odbora stranke, so bili člani kakor ohromljeni in Stalin je bil zmeden in zgubljen. Toda njegova volja je bila tako močna, da si nihče ni upal izvesti Leninovega navodila. Stalin je odstranil vse tekmece in neomejeno vladal in ukazoval v Rusiji do smili. Velika uganka je še danes, da se ni našel nihče v Sovjetski zvezi, ki hi se mu bil znal upreti.
STAVE
Noben narod ni tako navdušen za stave kot Angleži. Velikih vsot ne stavijo le na nogomet, ampak tudi na konjske in pasje dirke ali na natakarje, tekoče po cestah s polnimi pladnji. Vsako leto potrosijo Angleži na stavah kar 122 milijard lir, to je en odstotek od svojih dohodkov.
VOLITVE NA GORIŠKEM
Na Goriškem ne bo v maju občinskih volitev. Krščanska demokracija je predlagala vladi, naj jih razpiše v prihodnjem decembru, ko bodo tudi pokrajinske. Saragatovci pa žele, da bi volitve bile v prvi polovici meseca oktobra.
ENAJSTKRAT OKOLI ZEMLJE
Ko človek doseže starost 60 let, je prehodil, kakor so izračunali, povprečno 420 tisoč kilometrov. To se pravi, dia bi v tem času iabko prišel enajstkrat peš okoli zemlje.
Zakaj vznemirjate slovensko javnost?
Nadaljevanje s 1. strani
njih bo odslej izdajal končno odločitve navaden sodnik v Trstu ali Gorici.
TAKEGA ZAKONA SVET NI ŠE VIDEL
Tu beremo črno na belem zapisano celo to, da niti od Italije že ugodno rešene opcije nimajo še dokončne zakonske veljave. Prav nič ti nc koristi, da je Rim ugodil tvoji prošnji in da si vpisan v seznamu polnopravnih državljanov.
Po novem zakonu zadostuje, da »kdorkoli, ki ima na tem interes« nastopi zoper tebe pred sodnijo ter trdi na primer, da tvoj občevalni jezik ni bil italijanski, pa ti sodnik lahko odvzame že pridobljeno državljanstvo.
»Kdorkoli« pomeni, da se zoper tebe lahko oglasijo tudi tvoji stanovski tekmeci in osebni sovražniki.
fn to lahko storijo po zakonu »vsak časa. to sc pravi danes ali pa po dvajsetih letih. Celo življenje visi nad teboj grožnja, da ti lepega dne odvzamejo državljanstvo ter te
proglase za brezpravnega tujca. Zadostuje, da tvoj nasprotnik prepriča krajevnega sodnika, pa si ob vse državljanske pravice.
Če je stvar taka, nima prav nobenega smisla, da se zastopniki Italije in Jugoslavije še sestajajo in podpisujejo dogovore o tolmačenju 19. člena mirovne pogodbe ali da predstavniki velesil o tem sklepajo. Najbolje je, da se vsi skupaj svojim mednarodno zajamčenim zakonitim pravicam enostavno odpovedo ter prepuste goriškim in tržaškim laškim sodnikom, naj oni narede kakor se jim >■ d i, da je prav.
Da je tako stanje nevzdržno in da bodo iz njega neizogibno nastali meddržavni spori, razume seveda vsak politični otrok. Le tukajšnji narodni zagrizenci, ki so zloglasni zakon gotovo predlagali in na žalost v Rimu prodrli, tega ne morejo razumeti.
Z zakonom so hoteli udrihniti po Slovencih, izkustvo bo pa dokazalo, da so še bolj udarili po lastni domovini ter ogrozili mirno sožitje med sosednima državama na Jadranu.
la razvof tajskega prometa na podefeliu
Pretekli teden je bil na sedežu Pokrajinskega urada za tujski promet v Trstu sestanek, na katerega so bili povabljeni predstavniki vseh podeželskih občin Tržaškega ozemlja. Razgovora, ki ga je vodil predsednik urada dr. Rinaldinii, so se udeležili občinski predSjtavnijkii iz Nabrežine, Zgonika in z Repentabra; odsotni so bili le Miljčani in Dolinčani. Dr. Rinaldini je poudari], da je urad za turizem imel preleklb poslovno leto na razpolago 70 milijonov lir, si katerimi je nekatera dela že izvršil, mnoga pa so še v teku. Ker pripravlja sedaj urad nov načrt del, je predsednik sodil, da je potrebno- pogovoriti se s predstavniki poedinih občin o predlogih, ki naj bi jih nato urad vključil v seznam del za prihodnje poslovno leto.
na dlepmtahu
Zastopnik repenlaborsike občine se je dotaknil vprašanja1 telefonskega omrežja na Colu in v Repnu ter poudaril, da je nujno potrebno čimprej ustanoviti telefonsko govorilnico na Fernetičih. Zaradi čedalje večjega obmejnega prometa je nadalje potrebno v tem kraju ojačiti javno razsvetljavo. Dr. Ri-naldini je obljubil, da bo naredil vse, kar je mogoče, da se la dela izvrše. Omenil je tudi. da bo urad za tujski promet ustanovil na Fernetičih svojo agencijo, kjer bo tudi menjalnica. Govorili so nadalje o izboljšanju ceste iz Repna na Volnik ter ugibali, ali naj bi kazalo ustanoviti na Repentabru muzej.
o zgomfiki oicim
Slična vprašanja so iznesli tudi zastopniki zgoniške občine ter poudarili potrebo po telefonski govorilnici v Briščikih in v drugih vaseh občine. Urad za turizem se bo zanimal, ali je mogoče obnoviti staro znamenito cerkvico na Volniku, ter poskrbel, da se uredi pot na ta hrib.
u {lahljami m Q)mirni
Zadnji je spregovoril predstavnik nabre-žinske občine Drago Legiša. Nakazal je celo vrsto del, ki bi jih bilo treba izvršiti, da bi še tujski promet uspešno razvil. Osrednje vprašanje je še vedno silno neprimerna cesta, ki iz Sesljana pelje k morju. Skrajni čas je, da to pot vsaj na nekaterih mestih razširijo, saj so se v zadnjih letih na njej dogodile kar 4 smrtne nesreče. Tega širokopoteznega dela seveda ne morejo izvršiti niti občina niti urad za turizem niti pokrajina, temveč le država. Zato bodo te ustanove napravile potrebne korake pri generalnem komisariatu, tki je že iz varnostnih in prometnih razlogov dolžan skrbeti, da se ta ccsta končno primerno uredi. Ker so današbija Ikopalisča v Sesljanu nezadostna, so Nabrežinci predlagali, naj ge v Sesljanu zgradi novo kopališče,, ki naj ga vzdržuje občina. Za Devin so predlagali, naj tržaški tehnični urad ponovno prične z deli, da se podaljša greznica v morje, ker se edino na ta način more izkoristiti slikovitost tamkajšnjega kraja. Svetovali so nadalje, naj se v bližnjem hribu izdolbejo stopnice, ki naj
vodijo proti raizvalinam starega gradu. Daljša razprava je nastala, ko so se dotaknili vprašanja telefona v Devinu in Sesljanu. Ker so nastale v zadnjem času neke težave s telefonsko družbo Telve, bo urad za turizem posredoval, da se družba drži dogovora, ki ga je bila svoj čas sklenila z nabrežinslko občino. Kakor smo pozneje zvedeli, se zdi, da se to vprašanje bliža rešitvi, vendar je skoraj izključeno, da bodo Devinčani in Sesljančani l?hko dohili telefon že v tej sezoni.
V listu smo že pisali, da namerava devinski princ ustanoviti v Sesljanu ob morju mednarodno taborišče. Dr. Rinaldini je v tej zvezi izjavil, da je urad za turizem odločno proti tej nameri in da je svoje mnenje že iznesel na pristojnih mestih. Veseli nas, da se urad za tujski promet v tem primeru popolnoma strinja z nami, saj hi to taborišče resnično znalo zadati smrtni udarec razvoj n lurizma v Sesljanu. V tem letu bodo tudi uredili poit, ki pelje v n ab režimski portič ler izvršili še druga manj važna dela.
Na sestanku so nadalje razpravljali tudi o prireditvah, Jk.i naj bodo v poletnem času v različnih krajih tržaškega podeželja.
OREH
Komur ni znano, povemo, da je Oreh naselje, ki se nahaja ob meji z Jugoslavijo. Semkaj spadajo sedaj še nekatere hiše plav-ske fare in Rabujeza, ki sta po novi razmejitvi prišli pod Jugoslavijo. Skozi našo vas pelje cesta iz Trsta v Koper. Pot je zaradi čedalje večjega obmejnega prometa poslala važna prometna žila. Ob sobotah in nedeljali sloje na mejnih prehodih eele vrste ljudi, ki čakajo, da jim stražniki pregledajo prepustnice. Velika gneča je zlasti oh urah, ko privozijo mimo avtobusi, in sicer ob 7.30, ob 14. in 16. uri. Ljudem, ki potujejo v Istro z lastnim vozilom, priporočamo, naj se ne prikažejo ob teli urah. Italijanski stražniki imajo na meji navadno leseno kolibo, kjer pregledajo prepustnice, medtem ko cariniki opravijo svoje posle kar v neki kleti. Mnogo na boljšem so Jugoslovani, ki so si zgradili čedno stavbo, ki odgovarja svojemu namenu. Zdi se nam, da bi bil obmejni promet zelo olajšan, če bi tukajšnja oblastva. odprla nov urad, kjer bi pregledovali le osebe, ki potujejo v eno smer, to je iz Kopra v Trst, ali obratno. Trenutno se pregled opravlja v eni sami stavbi, kar povzroča zmedo in prerivanje.
Tukajšnji prebivalci se bavijo pretežno s kmetijstvom. Zemlja je povečini last Plav-čanov in jo sedaj obdelujejo kot dvolastniki. Zadnje čase so pri Orehu sezidali nekaj novih hiš in gospodarskih poslopij. Zgradili so jih tisti Plavčani, ki so se semkaj naselili, ker imajo na tej strani meje večino zemlje. Ti ljudje se želijo še nadalje b a viti z vrtnarstvom, ki jim prinaša lepe dobičke. Tega dela bi v Jugoslaviji ne mogli opravljati, ter so mesta preveč oddaljena in nimajo dobrih zvez. Vrhu tega Ljubljančani ne cenijo ne. katerih vrtnih pridelkov, kot n. pr. mladega radiča, ki pa gre nasprotno zelo v slast Tržačanom.
Važno je pri nas tudi vprašanje slovenske šole. Naši otroci morajo v šolo v pol ure oddaljeni Šlramar ali v italijansko v Milje. Trenutno so naši ljudje tudi versko precej zapuščeni, kajti Plavje in Škofije, kam« so ['rej zahajali, sta ostali v Jugoslaviji. Trenutno hodijo ljudje z Oreha k maši v Stra-mar, ki je vsalko nedeljo ob 9. uri zjutraj v mali podružni cerkvici.
ŠEMPOLAJ
V torek je lepo število vaščanov in prebivalcev iz drugih vasi spremilo k večnemu počitku 63-letnega domačina Ladislava Rebulo. Polkojnik je 10 let bolehal, in sicer od tedaj, ko se je bolan vrnil iz internacije v Nemčiji. Bil je priden delavec v .kamnolomih ter skrben družinski oče.
Blagemu pokojniku naj bo lahka domača zemlja. Hudo prizadeli družini izrekam«, globoko sožalje. Rajnik je bil stric slovenskega pisatelja in profesorja Lojzeta Rebule. IZ BOLJUNCA
Naši domačini se bavijo precej z vinogradništvom, vendar največ jih živi od dela v tržaških tovarnah. Precej žensk služi svoj vsakdanji kruh s .pranjem perica tržaških meščanov in s prodajo mleka, ki ga dnevno vozijo v Trsi.
Letošnja huda zima je povzročila veliko škodo našemu kmetijstvu. Zlasti se bojimo y.i\ nasade oljk. Nastalo škodo še ni bilo mogoče preceniti.
Prihodnjo nedeljo bodo ponovno slovesno odprli božjepotno cerkvico na Pečah. To bi se bilo moralo zgoditi že na velikonočni ponedeljek. a je zaradi slabega vremena odpadlo.
Starodavna cerkvica je bila vrsto let zaprta, a so jo pred leti popravili in odprli. Za nas Boljunčane in Brežane je vsako leto pomemben dogodek, ko se pripravljamo, da gremo s slovesno procesijo na naše tržaške Višarje.
ZLOČINCI NA DELU
Z bliskovito naglico se je v toicik zvečer razširila vest, da so. neznani zlikovci hudo oskrunili spomenik, ki ga jc bilo naše ljudstvo koj po vojni postavilo bazoviškim junakom. Zločinci so popolnoma razbili plošči ob vznožju, hudo pokvarili marinornale ploščice z imeni Ustreljenih mučencev Bidovca, Marušiča, Valentiča in Miloša ter sežgali vence, ki so jih razne organizacije položile ob zadnji obletnici bazoviške žaloigre. Najnovejše ogabno dejanje je zgovoren dokaz, da so na Tržaškem še vedno na delu sile, prepojene s fašističnim protislovenskim mišljenjem, ki jim niti spoštovanje do mrtvih ne brani, da bi bruhale svoje sovraštvo na to, kar je vsem Slovencem sveto. Londonski sporazum predvideva, da je vsako netenje narodne m.ržnje kaznivo dejanje. Koliko časa bodo oblastva odlašala z izvajanjem lega člena sporazuma? Zahtevamo, naj z dejanji dokažejo, da ščitijo slovenske narodne svetinje. Poiskati bi morali krivce ter jih ostro kaznovati!
ZDRAVSTVENA SL.U2BA V KOKOSERiEJil
Krnel.ijjiakjo nadzamištvo obvešča kmetovalce in kokošeneijce, da se ie pričela zdravstvena posvetovalna služba v kokošereiii. Vsalko prvo in tretjo soboto v mesecu je na sedežu KmetUjsteega nad-zorniištva v Trstu, ul. Ghega 6 I - 'tel. 23-927, odi 9. do 10. ure na razpdlago kmetovalcem živinoadrav-ntk jiz poskusnega zavoda v Vidmu. Kokošeirejci se z njimi lahko podedujejo o vseh boleznih, ki nar padajo perutnino. Zla natančno ugotovitev bolezni Kaihko prizadeti prinleso na oglied bolno ali poginjeno živali. Siležba je brezplačna.
=££>&pifri Is
OBMEJNI PROMET
V soboto, 31. marca, so na splošno željo prebivalstva na obeh straneh državne incjc slovesno otvorilli prehod na glavni svetogor-fiki cesti iz Gorice v Solkan. Po tem prehodu smejo dvolastniki ter potniki s propustnica-mi. Blok Solkan II. preko Solkanskega polja pa je ukinjen. Dostop v Solkan in Soško dolino pa tudi na svetogorsko postajo je tako močno olajšan. Z urnikom, ki je za ta Prehod določen (do 7. ure zvečer) pa ne mo-re-rno biti zadovoljni. Nujno je potrebno, da bi bil promet s prepustnicami odprt celo noč kot oni pri Rdeči hiši, kajti le tako bo promet pri tej zares razbremenjen.
Za dvolastnike so se zopet odprli tudi prehodi v Jamljah, Mikuliih in Uklancih, '-ki so jih (bili zaradi hude zime v mesecu februarju začasno ukinili.
NAGRADA VRTNARICAM
ONA IR je za veliko noč dala vrtnaricam nagrado v znesku polovice mesečne plače. To naj bi bilo nekako priznanje za njihovo uspešno delovanje.
Upamo pa, da se ho njihov gospodarski položaj vendar morda v kratkem trajno uredil, saj je medtem župan dr. Bernardis Prejel od zakladnega ministrstva zagotovilo, da bodo dvignili državni prispevek na 200 milijonov lir.
Z;i to pereče vprašanje se je v preteklem tednu zanimal tudi poslanec B a resi, ki zahteva od ministrskega predsednika Segnija, naj v tej zadevi odgovori v parlamentu.
ŽELEZNIŠKI PROMET Z JUGOSLAVIJO
Vprašanje železniške zveze med Gorico in Jugoslavijo ter nove proge Zagraj—Sv. Ivan ob Nadiži je zopet predmet zanimanja goričkih gospodarskih in političnih krogov.
Poslanec Baresi je vložil na ministrstvu prometa in javnih del dve vprašanji, ki sc tičeta železniške zveze med Gorico in svetogorsko severno postajo v Jugoslaviji, zgrad-nje nove tranzitne postaje pri Šempetru in gradnje nove proge Zagraj—.Sv.. Ivan ob Nadiži.
Goriški poslanec zahteva, naj mu ministra odgovorita v poslanski zbornici. Ta tudi za goriške Slovence prevažna gospodarska zadeva se bo na jbrž v kratkem pojasnila, tako da bomo končno vedeli, pri čem smo.
ŠTEVERJAN
V Novem listu smo že poročali o državni podpori, ki jo bo iz sklada 180 milijonov lir za potrebe šolstva na Goriškem prejela šte-verjanska občina. Vsoto 2 milijonov lir bo dobila za popravilo ljudske šole, 6,600.000 za zgradnjo otroškega vrtca ter 3,800.000 lir za zgradnjo ljudske šole v Jazbinah. Ker je bilo za jazbinsko šolo nakazanih že prej pet milijonov, znaša skupna vsota skoro devet milijonov lir.
Sedaj je treba sporazumno z Jazbinci določiti še mesto, kjer naj se zgradi nova šola. Glede tega še žal niso v občinskem svetu vsi Istega mnenja. Trma je bila in ostane vedno slaba svetovalka! Zato je treba vso stvar zares dobro premisliti in ohraniti med vsemi naselji prepotrebno slogo. Posebno naj vso stvi^r dobi/of [premislijo Jazb i>nci'! Vsit eni
in drugi, imajo lahko polno zaupanje v svojega župana, ki je trezen in dober gospodar ter nepristranski mož. Pri stvarnem gledanju na vprašanje je gotovo mogoče najti pravo rrešitev, ki bo vsaj deloma zadovoljil« ene in druge. Pri odločevali ju morajo imeti vsi pred očmi obče ohčinske in ne le skupinske ali celo zgolj osebne koristi.
Naša občinska uprava bo v kratkem odprla novo delovišče, pri katerem bo zaposlenih 10 delavcev 51 delovnih dni. Novo delovišče bo zaposleno s popravljanjem občinskih cest. V ta namen je ministrstvo za jav-n>a dela določilo 488.710 lir državne podpore.
SOVODNJE
Nekatere naše ceste so zaradi hudih nalivov in ostre zime v zelo žalostnem stanju. Zato smo Sovodenjci z velikim veseljem in zadovoljstvom sprejeli vest, da se je pretekli leden ministrstvo za delo, ko je ustanovilo nova delovišča, spomnilo tudi naše občine. Za vso Goriško je določilo 26 milijonov.
Od tega zneska odpade na našo občino 1,332.320 lir. Pri novem delovišču bo zaposlenih 30 delavcev 51 delovnih dni. V zadnji številki smo poročali, da je občinski svet sklenil nabaviti 120 tisoč lir gramoza za vzdrževanje cest. Zato upamo, da bodo naše ceste v kratkem popolnoma urejene.
'Na cvetno nedeljo so sovodenjski nogometaši igrali v Gradiški proti Torrianu. Zmagali so z izidom 2:0. Na velikonočni ponedeljek so se pa pomerili z nogometaši iz Mariana; o izidu te tekme, od katere je odvisno, kdo 'bo zasedel drugo mesto v tekmovanju za prvenstvo, bomo poročali v prihodnji številki.
IZ DOBERDOBA
Čujemo., da je ministrstvo za delo pred dnevi odobrilo nad 26 milijonov lir za otvoritev 19 novih delovišč na Goriškem, pri katerih '>o zaposlenih 490 delavcev;.
Ob tej priliki se je Rim spomnil tudi Doberdoba. Tu bo zaposlenih 30 delavcev 76 dni. Popravljali bodo ob čim sk e ceste. V la namen so določili 1,982.830 lir.
Vsi delavci s Krasa so se razveselili ob vesli, da pričnejo v kratkem graditi v tržiških ladjedelnicah razne nove naprave. Sezidali bodo moderne prostore za lot »n je, izdelali štiri nove žerjave po 50 in 25 ton in zgradili poslopje za uradnike. Skupno bodo potrosili 4 milijarde lir; poleg tega bodo nakupili za pol milijarde lir novih strojev. Vsa ta dela ne pomenijo le, da se bo brezposelnost omilila, marveč kažejo tudi, da računa podjetje z novimi naročili in povečanjem t rž iške I a-djedelniike industrije. Vse delavstvo tržiške-ga okraja zre tako lahko z večjim upanjem v bodočnost.
Pri nas se je pretekli teden ustanovilo domače a vt o m ob i 1 s k o- p re v ozn išk o podjetje, kateremu želimo mnogo uspeha.
IZ TRŽIČA
Naše ladjedelnice grade danes povečini petrolejske ladje.
Lepo število teh ladij je že v delu, druge se pa pričnejo gradili v kratkem. Nekaj ladij so naročila domača podjetja, še več pa inozemska, zlasti »Panama transport Companv«
in londonska »Esso transporlatiou Compa-ny«. Ta naročila so jasen dokaz, da lržiške ladjedelnice znajo izredno močno tekmovati z velii a im iinozemskimi lad j ©delnicami. Skupno znašajo, danes naročila. 700 tisoč ton. Obstaja pa upanje, da bodo tržiške ladjedelnice dobile morda v kratkem naročila tudi za gradnjo potniških ladij, pri katerih bodo lahko zaposlili delavce različnih strok. Kdor sledi razvoju na,se ladjedelniške industrije, se veseli njenega napredka, ker ve, da se z njim odstranjuje nevarnost brezposelnosti.
KRMIN
Pretekli petek zvečer je v tovarni pohištva, ki je last Emilija Galla, izbruhnil velik požar. Goriški ognjegasci so se mučili štiri ure in pol, preden so ga pogasili. Močno je poškodovano poslopje, uničenih je več strojev pohištva je zgorelo za pel milijonov lir. Vsa -koda znaša sedem milijonov.
Osmero občin krminskega okraja, h kate-leniu spadata tudi Števerjan in Dolenje, je pretekli teden zaključilo prvi nregled volilnih imenikov. V teh občinah je 11.027 volivcev, in sicer 5.868 žensk ter 5.159 moških.
V šlever janski občini je 612 volivcev, in sicer 307 žensk ter 305 moških. V občini Dolenje, h kateri spadata tudi Mirnik in Škrlje-vo, je 789 volivcev, in sicer 411 m o-kili in 378 žensk.
SMRT GORIŠKEGA ROJAKA V SRBIJI
Na velikonočni ponedeljek smo prisostvovali masi zadušnici za pokojnim častnikom Karlom Bratužem, ki so ga pokopali na praznik sv. Jožefa v Požarevcu v Srbiji. Odkar se je bil pokojnik vrnil iz nemškega ujetništva, ni bil več prav zdrav. V mesecu novembru so. ga Jani operirali, a je pred sv. Jožefom podlegel zavratni bolezni.
Pred njim so. se poslovili od nas že trije njegovi mlajši bratje; prvi se je od nas ločil Lojze, za njim je odšel Pepi, nato Franček.
Njegovi gospe Minki in dvema hčerkama, od katerih je ena poročena v Nemčiji, naše iskreno in globoko sožalje.
Blagemu pokojniku pa naj sveti večna luč. 'Ireni bratom — dobrim pevcem — se je pridružil končno še Karel v 62 letu starosti. Odslej bo ta dobri kvartet prepeval na veke hvalnice, ki se bodo izlile v toplo prošnjo za slovenski narod, kateremu so bili do zadnjega vzdihljaja zvesti.
KONZORCIJU BIKOREJCEV
Vest o vašem občnem zboru ste poslali prepozno. Zato je ne moremo priobčiti!
NAGRADA na proizvodnjo
Notranji sindikalni odbori vseh večjih tedustri*-skih podjetij, uživajočih usodnosti proste cone, zahtevajo, naj se delavcem izplačajo nagrade na proizvodnjo. Delaivici livanne Sa.fog so v četrtek preteklega tedina stavkali neikaj ur, (ker upravai tovarne ni zadovoljivo odgovorila na zahtevo, da se jim izplača že p:ed veliko nočjo predujem na nagrado, ki jjm po vsej pravici pritiče. Ce so to nagrado nekatera podjetja že pred več dnevi izplačala, zakaj tegia ne istori tiudtfj Siafog?
Akademsko-srednješoJski klub ».Si.mop Gregorčič« priredi v soboto, 7. aprila, ob 20.30 na sedežu, ul. \jseoli I-I predavanje vi=okošolca Kiliberta Benede-tiča o ŽIVLJENJU IN DELU RUSKEGA KNJIŽEVNIKA ANTONA PAVLOVIČA ČEHOVA. Vstop prost.
  O ----
nODITEl.J!-KI .SESTANEK V nedelljo, 8. aprila ob 10.301 bo v pmostomih učite1-Ijišča v ul. Croce roditeljski sestanek, na katerega vabi ravnateljstvo vse starše, ki imajo otroke na lej šoli.
iftuifhlin ^oifeitcfcc » Mfiiinlhltit flftlitiu
IZ ČEDADA
Pred nedolgim časom je Novi list poročal, da so podrli cementarno v Čemurju, kar je spravilo oib kruh nekaj desetin delavcev iz nadiške doline.
Predpreteklo nedeljo pa je bilo v našem mestu sindikalno zborovanje, na katerem so razpravljali o nameri družbe »Italcementi«, da bi ukinila delo v kamnolomu v Skriljah, 'kjer je zaposlenih 160 delavcev iz dolin. Zborovanja so se udeležili delavci in razni sindikalni zastopniki, čedadski in drugi župani. Zastopniki sindikatov so delavce obvestili o nameri »Italcementi«, ki že odvaža razne industrijske naprave, ker noče sploh več delati v nadiških dolinah in v videmski pokrajini. Sindikati so podjetju »Italcementi« predlagali sestanek na videmski prefekturi, na katerem naj bi se podjetje obvezalo, da sprejme odpuščene delavce zopet na delo.
(Zastoj indtustri|j(el v {Skriljah pomeni za delavce iz Beneške Slovenije nadaljnji hud udarec. V listu smo že večkrat poudarili, da spada Beneška Slovenija med tiste dežele v Italiji, kjer je izseljevanje postalo že prava kuga. V zadnjih dveh letih se je n. pr. le iz
Zadnji je povzel besedo' tajnik Scorza, :ki je sicer branil stranko pred Grandijevimi napadi, a je priznal, da se je v njej nabralo vse polno navlake. V tem hipu si je Mussolini zabeležil, da so med njemu nasprotnimi elani sveta tri skupine: »izdajalci«, ki so potegnili z monarhijo; njih »zavezniki iz častihlepja«« — med te je prištel tudi De Bona — in »tepci«, ki se niso zavedali usodnosti glasovanja.
Ura je že kazala proti trem zjutraj, ko je Mussolini strankinemu tajniku ukazal, naj da na glasovanje Grandijev dnevni red. Pri imenskem glasovanju je devetnajst članov Velikega fašističnega svteta glasovalo za predlog; sedem proti; Suardo se je vzdržal, češ, da si še ni na jasnem; Farinaeci je pa glasoval za lasten predlog.
Prvi jutranji zor je obsvetil blede obraze, ko je Mussolini mrzlo vstal iu mrko spregovoril: »Izzvali ste krizo režima! Sejo zaključujem!«
Tajnik Scorza je že iz prirojene navade poskočil in zatulil: »Camerati, pozdrav Du-čeju!« Ta pa je zaničljivo zamahnil z roko in siknil: »Ne! Vas odvezujem pozdrava!« Pobral je papirje z mize in odkorakal, tresoč se od jeze, v svoj kabinet. Za njim je prišla, sedmerica njegovih in mu izrazila udarnost. Ostali fašistovski mogočnjaki so drug za drugim tiho izginili iz palače Ve-nezia. Niso si še bili v svesti, kakšne odločitve je prinesla ta noč. Ulice so bile tihe in mrtve; v jutranji tišini je visel občutek, da se suče veliko kolo usode in da so ljudje največkrat le nezavesten delec tega gibanja.
Ko so 25. julija zjutraj zazvonili zvonovi po vseh rimskih cerkvah — bila je nedelja —
lipanjslke in dreške občine izselilo okrog 700 ljudi. Na to grenko pot so naši ljudje prisiljeni stopiti, ker ohlastva malo ali nič ne store, da bi ljudem omogočila bivanje na rodni zemlji. Zato naši ljudje propadajo zlasti v belgijskih rudnikih, mnogi se pa tudi vrnejo, toda bolehni. Zbolijo za »rudarsko boleznijo« ali silikozo. Samo v videmskem zdravilišču se zdravi nad 50 naših izseljencev.
Skrajni čas je, da ohlastva zboljšajo gospodarsko stanje v Beneški Sloveniji, tako da bodo dobili dela in kruha doma. Drugače še bo večji del Beneške Slovenije izpraznil in se bodo ljudje raztresli po svetu.
TUJINA GA JE VZELA
Pred kratkim je v Stuttgartu umrl Bledič Jožef-Blažov iz Utane. Bil je star komaj 48 let. Pokojnik je šel lansko leto na delo v Nemčijo, da bi si v tujini nekaj prihranil, ker se je hotel letos oženiti. Namesto v zakonsko posteljo je legel v hladni grob.
Naj mu bo tuja zemlja vsaj lahka!
IZ TIPANE
Pred nekaj dnevi je v Švici umrl 23-letni Zussino Guido (Bjelič) iz Brezij. Skupno z
se je kolo usode začelo za fašizem in tudi za De Bona hitreje vrteti.
Maršal je upal, da bo vsaj zdaj dobil poveljstvo čez kako armado in je čakal v Rimu na odločitve. Malo se je že kesal in je spet začel cincati, toda vse je že teklo po poševni ploskvi neizogibno v prepad.
Ob devetih zjutraj je namreč strankin tajnik Scorza telefoniral Mussoliniju, da so se ponoči nekateri premislili. Ta pa je kar odsekal : »Prepozno!«
Res je bilo za vse prepozno, tudi za De Bona, ki je v času 45-dnevne Badoglijeve vlade spet prišel hladit jezo v beli grad.
Z OBLASTI V IZGNANSTVO
V neki nujni povezavi je bila usoda Mussolinija in De Bona; kakor da je oba zajel smrtni dih iz Miramara..
Tisto nedeljo ob petih popoldne je šel Mussolini z osebnim tajnikom v vilo Ada h kralju poročat. S seboj je nosil spise o nočni seji in zakonike, da bi dokazal, da sklep še ni odločilen za. padec režima, ker da ima Veliki svet le posvetovalen glas.
Kralj ga je ves živčen sprejel že na pragu. Okrog vile je bila razpostavljena četa kara-binijerov, v predsobi sta stala dva stasita častnika.
»Dragi duce«, je začel Viktor Emanuel, »stvari ne tečejo več. Italija je na kosili. Vojska je moralno na tleh. Vojaki se nočejo več borili. Planinci pojejo pesem, da nočejo več vojne za Mussolinija«, in kralj je zapel prvi dve vrstici v pijemontskem narečju. »Glasovanje Velikega sveta«, je nadaljeval, > je porazno. Devetnajst glasov za Grandijev
nekaterimi vaščani je delal pri gradnji neke električne centrale visok o v gorah.
Ko se je malo več ko pred enim mesecem poslavljal od nas, ni vedel, da. gre v prerano smrt. Šel je po svelu, da bi z zaslužkom v tujini pomagal vzdrževati ljubi domek. Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč.
PODBONESEG
Zaradi hude zime se je pomlad zakasnila za več tednov. To občutijo posebno živino-rejci v Furlaniji, kjer je veliko živine, a malo sena. Pretekli teden so tudi pri nas povpraševali po krmi. Kdor je je imel kaj doma, jo je lahko dobro, prodal. Plačevali so celo po 1500 lir za stot, deteljo pa po 2000 lir in še več.
IZ 2ABNIC
Žabničani vsako leto na prav slovesen način obhajamo sv. Jožefa. Stari navadi smo ostali zvesti tudi letos, čeprav smo se bali, da ne bo to pot z njo nič. To pa zaradi bolezni našega gospoda župnika, ki je šel iskat zdravja v bolnico. K sreči se je pa vrnil med nas zdrav.
Ob priljubljenem prazniku je prišlo k nam precej tujcev.
Kakor navadno se je tudi ob tej slovesnosti odlikoval naš pevski zbor, ki je zares ubrano pel v cerkvi.
predlog. V tem trenutku ste najbolj obsovra-žen mož v Italiji. iNiinate nobenega prijatelja več. Mož, ki odgovarja položaju, je sedaj maršal Badoglio. On bo sestavil novo vlado. Vsi pričakujejo sprememb.« Kralj v maršalski opravi je brka] in ves zaripljen obmolknil.
Mussolini, ki je prišel v civilni obleki, je kar obstrmel. Ni mislil, da si bo Savojec upal odstaviti njega, ki je bil še pred eno uro oblastnik vse Italije. Vendar si je še upal odgovoriti: »Vi ste segli' po odločitvi, ki je skrajno težka. Hočete dokazati ljudstvu, da je možen mir, če odstranite moža, ki je vojno napovedal. Kriza vlade pomeni zmago Churchilla in Stalina, zlasti poslednjega. Vem, da me ljudstvo sovraži, to sem tudi nocoj priznal.« Kralj je postajal nemiren. Pogledoval je skozi okno in napol odprl vrata, kjer sta stala častnika. Mussolini je še izjecljal: »Voščim pač srečo človeku, ki bo vzel položaj v roke.« Kralj ga je spremil še do predsobe in mu dal roko v slovo. Zgodovinski razgovor med tihima, odločnima nasprotnikoma je bil končan.
Mussolini se je obrnil proti svojemu avtu. Tedaj pristopi stotnik: »Ne, vstopite tukaj« in mu pokaže avto Rdečega križa, kjer so že sedeli orožniki in dva policista z brzostrelkami. Zdaj se je Mussolini šele zavedel, da je zgubil oblast in svobodo. Čez pol ure brze vožnje se je avto ustavil v vojašnici orožnikov. Mussolinija so spravili v sdbo poveljnika in ga zastražili. Badoglio mu je sporočil, da ga je ukazal zastražiiti le zaradi osebne varnosti. Ob eni ponoči mu je duče odpisal, da bi se rad preselil v svoj grad Rocca delle Caminate, in obljublja, da bo- rad sodeloval z novo vlado po navodilih kralja, »kateremu sem bil 21 let lojalen služabnik, kakor bom tudi ostal«. Komedijo so vsi igrali do konca.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Čitajte in širite NOVI LIST!
AECLiTi G
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
'iiiii/i/tf' občine
SJikajr Lojze Spacal je prejel te dni brzojavko, da so mu podelili 'nagrado rimske občine za najboljše deiio v črn obedi tehniki, razstavljeno na sedmi razstavi »Quadirienna/le« y Rimu. Hkrati je dobili veisit, da je rimska Gad eri ja moderne umetnosti kupila še eno njegovo 'Sllifco.dve je namreč že prej uvrstila v svoje zbirke.
To pomeni izredno lepo priznanje za našega tržaškega slovenskega umetnika, stanujočega na Opčinah. Na razstavi »Quadri!ennale« v Rimu, kii bo trajala najbrž še do konca lega meseca in ie največja umetnostna razstava v italijanskem merilu, ima svoijia dela okrog dvajset tržaških umetnikov in tržaška skupina je sorazmerno najrrfočnejšai med vsemi.
Ko sem zvedel za podelitev nagrade, sem Mapi! k Spacaliu v njegov ateflije, da ml spet kaj1 pove o svojem dolu iai o sebi. Njašel sem ga — kakor vedno — pri delu. Malokateri umetnik Slv Talico Eot Spacal zaveda, da umetnost ni -samo talent, ampak tudi
pridnost. Na stojalu sredii velike podstrešne isobe v veliki hiši na vogalu ulic Carducci in Coroneo ima napol dovršeno grafiko, na mizi pa leži že dokončan barvast list. Na prvi pogled vidlim v obeh nekaj novega, nov motiv in nove bairve. Pozornost ml vzbudi zlasti tehnika, s katero je Spacal upodobil zid in ki vpliva izredno plastično. Pove mi, da je dosegel tak učimek z odtiskavanaetm barv z leseno ploskvijo. Vedno se trudi, da bi našel izrazne možnosti za tisto, kar čuti in kar bi rad upodobil. Ce mu ne zadostujejo sredstva, g katerimi žet razpolaga, mora pač najti nekaij novega. Rfuvno ta iznajdljivost in prefinjenost izrazne tehnike sta posebno značilni potezi Spacala kot umetnika.
Potem mi je pokazan večje število novih del. V zadnjem času je obiskal Makedonijo in zato ni čudno, da je med njimd tudi nekaij makedonskih in icelo ciganskih motivov. Na levem bregu Vardarja v Skopju, v stairem mestnem delu, je namreč posebno cigansko naselje, isestoječe iz dolgih vrst igračkaš to majhnih, pisano pobarvanih hišic, ki se zdijo čisto jprimitiivne in so res zidane iz naj-bodij preprostega gradiva in brez kakšnih stilnih zahtev, a so vendar dovolj značilne, da so vzbu-diifle pozornost takega slikarja, kakor je Spacal. Njegovi barvasti lesorezi so prave kompoziicdje, v katere je vpletel značilne prvine makedonskih >n ciganskih hišic: okna, balkone, sitrehe, zidove, ko-iesasto obliko košev, ki vise na zidu, stole, ki so postavljeni pred hišo in predvsem barve — tople, Sončne, južnjaške barve, ki žarijo sredi ateljeja in vzbujajo občutek vedrine: svetlomodra, svetlovijo ličasta, rumena, tobačnorjava, opekaslordeča, toplo rdeča, nežnozedena — in posebno značilen,' hkrati pa nov ton v tej barvni letatvicti je nnarrooimoslv ion ozadja.
V črnobalem je upodobil »Lubenice«, a tako, da slkoro fdelleisno čutimo sočno mesmost prerezlaniih sadov.
Tako v teh kot v kraških motivih ilz zadnjega časa je opaziti nove prvine, nov razvoj Spacalove umetnosti. Njegova abstraktnost, ki jq vplivala včasih že skoroi nekoliko preveč umsko, se umika neki novi vsebini, ki je izražena sicer še vedno v abstraktnem slogu, a je polna čistega liričnega doživetja in vpliva kot pesem. Vpliva iskaro čutno kot lepa melodija. Oboje uživamo, ne da bi ju razčlenjevali na sestavne prvine.
Resničnost je v njiih zgoščena v eno siamio lirično občutje in izražena s pesmico Dar v im linij, iz katerih je izpadlo vse, kan ni billo bistveno, ostale pa so vse prvobitne razpoloženjske, barvne in oblikovne prvine, ubrano združene v umetnino.
Preden sem odšel, mi je Spacal še povedal, da ima trenutno neki svoj lesorez razstavljen tudi na mednarodni razstavi grafične umetnosti v Cincin-
nattiiiju, ki bo nato prenesen še v razna druga ameriška mesta. V kratkeml bo tudi v Cincinnattiju odpili,a mednarodna razstava sodobne barvne lito grafije. Dobil je povabilo, da bi poisllal tri dela. V fioglednem času pa bcr morda spet priredil razstavo tudi doma.
Z p pni vratih sem se spomnil in vprašal: »Opro sfcite, koliko Vaših podob pa visi v tržaškem umetnostnem muzeju Revoltella, ko so v rimski Mo derni galeriji razstavljene že tri?«
»Nobena«, je smehljaje odgovoril.
Reia, preko takih neresnih poskusov omalovaževanja je najbolje iti s smehljajem
M. Z.
OSCAHJEVJ NAGRAJENCI
Ameriška Akademija za znSnošt, umetnost in film je pred kratkim podelila nagrade najboljšim filmskim igralcem, režiserjem in filmom preteklega leta. Zu najbolj šegia igralca je bil priznan nosilec glavne vloge v filmu Marty Ernest Borgnine. Za prvo igralko so pa proglasili A ono Magnanl, in Sicer za njeno vlogo v filmu Tetovirana roža. Za prvo lansko filmsko delo je Akademija razglasila film Marty, katerega ie režiral Gilbert Mann, ki je prejel Gscairjcvo nagrado za najuspešnejšo režijo. Kot najboljši igralec stranskih vlog je bil nagraiien Jack Lemmjin za njegovo Vlogo, častnika v delu Misiier Roberts. Za, prvo igralko stranskih vlog je pa biila priznana Jo Van Fleet, ki igra vlogo matere v filmu Dolina Eden. Film Manty obravnava človeško, pretresljivo, preprosto ijubavno zgodbo v italijanskem okraju New Yorka.
KULTURNE VESTI
Pred kratkim je izšel pri založbi »Lipa» v Kopru novi romaji Borisa Pahorja »Mesto v zalivu«. Naslov se napaša seveda na Trst. V roman je predelal eno svojih novel, ki jih je svoj čas ob.avil v »Naših razgledih«. iNedavno je tudi dokončal nov roman z nailovom »Arabci, naši bratje«, v katerem pripoveduje o dogodivščinah slovenskega fanta v italijanski vojski v severni Afriki med zadnjo vojno. Ni se pa ustavljal ob zunanjih dogodkih, ampak je dejanje psihološko iii problemsko poglobil-
Pianist Karel Sancin je izvajal te dni -ha svojem koncertu na Radiu Trst A »Lahke skladbice« tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja. Te sklatfbe so njegovo zadnje objavljeno delo.
• • •
Pesnik in pisatelj Vinko Beličič piše roman iz tržaškega življenja, « katerim bo verjetno potrdil, da je tudi dober pripovednik.
* * *
Pisa elj Metod Turnšek _e obj; v 1 le dni novo nabožno knjigo o Velikem tednu, ki jo je že dobili v slovenskih knjigarnah v Trsl.u. Kat je slišati, pa pripravlja pisatelj tudi novo leposlovno delo.
♦ * *
Ljubijanska. Opera je ob koncu marca uprizorila dve operni novosti, in sicer delo češkega skladatelja Bohiuisdaviai Mairtiniuja Ženitev ter Puccinijevega Giainnija Schiochija. V prvem delu jei giarvnol vlogo mojstrska odigral naš stani znanec Ladko Korošec, prebrisanega, Schicchija je pa odlllično podal Veko slav Janko, ki je s tem nastopom hkrati1 prosila vij 35-letnico svojega umetniškega delovanja. Novi deli stia nedvomno velika vaba za zabavo željne gledalce.
# * •
Sarajevsko podjetje Bosna-film je prejelo deset ponudb za odkup Vorikapičevega filma Hanka. Za delo sei zanimajo filmska podjetja iz Združenih držav, Sovjetske zveze, Indije, Argentine, Izraela, Švedske in Belgije.
Na običajni spomladanski razstavi Dunajske umetniške galerije bodo sodelovali tudd slovenski grafiki. Prireditve se bodo udeležili Božidar Jakac, Rikio Debenjak, Miha Maleš, Tone Kralj in Manj Pregelj.
• • •
Sredi letošnjega januarja je kanadski The Royul VVinnipeg Ballet uprizoril jugoslovanski balet Vrag na vasi, ki ga je ustvaril hrvatski glasbenik Fran Lhotke. Glavne vloge so plesali prvaki tamkajšnje baletne skupine. Delo je režiral Nenad Lhotke, kii so gq v ta. namen povabili v Kanado. Naše baletno delo 'je kanadsko občinstvo zeLo navdušilo. Tamkajšnji vodilni listi so v njem pisali dolge stolpce, polne najbolj pohvalnih ocen. Skupina bo delo uprizorila tudi v drugih kanadskih in ameriških mestih.
• * •
V torek sta odšla na gostovanje v Sovjetsko zvezo prvaka beograjske Opere Slovenka Anita Meze-tova in Jovan Gligorijevlč. Naša umetnika bosta sodelovala v raznih tamkajšnjih kulturnih središčih pri operah ter imela tudi samostojne koncerte.
* * *
Slovensko podjetje Triglav-film, je izdelalo tri novel poučne fillme, in sicer Za zdravje državljanov, Nove izdelke in O gozdu bi nekaj povedal. Prvi prikazuje stanje zdravstvene službe v Sloveniji, drugi nas seznanja s številnimi izdelki, ki jih danes pripravljajo v Jugoslaviji, tretje delo s© pa zavzema zai varovanje gozdov. V. bližnji prihodnosti nameravajo izdelati še sedem- dokumentarnih ffilmorv, in sicer Od Blok do Planice, Sloventsko Primorje, Freska v Crngrobu, Osem metrov pod vodo, Alpako floro, Skadarsko jezero in Galeb.
* * .»
Od 15. do 28. aprila bo v Novem Sadu prvi iugo-slovanski gledališki festival. Postal naj bi vsako letna elitna revija jugoslovanske gledališke umetnosti. Skupno bo letos nastopilo 11 gledaliških skupin Letošnji festival bo posvečen 100-letnJci smrti srbskega dramatika Jovana Siterije Popoviča. Ljubljanska Drama bo na njem nastopala s Cankarjevimi Hlapca, Jej jih ie režiral Slavko Jan. Podoben gledališki festival bo konec letošnjega leta tudi v Ljubljani. Takrat bodo 'slovenska gledališča praznovala 200-Ietndco rojstva prvega slovenskega' dramar tika Linharta. To bo drugi slovenski gledališki festival. Prvii je bal dani v Celju. Slovenski gledar liški festivali so postali vsakoletni kritični pregledi naše dramske, »isateljiske in igralske umetnosti
Lojze
Spacal
Mrtvo
listje
GOSPODARSTVO
LETNO POROČILO »MONTECATINI«
Naslednji sestavek, priobčuj emo predvsem zaradi splošne Izobrazbe, Tudi navadni bralci morajo dobiti pojem o tem gospodarskem velikanu, ki ima svojo podružnico tudli v kamnolomih v Nabrežini in skoraj gotovo še v kakšnem podjetju tržaške industrije. Prostor ne dovoljuje, da bi se spuščali v kritiko.
»Montecatini« s svojimi 84 milijardami lir delniške glavnice je po* višini delniškega kapitala drugo italijansko podjetje. — Prvo je električna škupnost »Edison« — po svojem vplivu in pomenu največje v Italiji. Dne 29. marca je bil občni zbor Montecatini, katerega se je udeležilo 624 delničarjev. Ti so predstavljali skoraj 49 milijonov delnic, to je nad polovico vseh delnic, katerih sikupno je 84 milijonov. Vsaka delnica predstavlja 1.000 lir kapitala, a je v bistvu mnogo več vredna, saj dosega na borzah okoli 2.800 lir. Vseh delničarjev je nad 50.000. — Očitno je, da imajo nekateri — delavci in nastavljenci pri ),Montecatini« — le malo delnic, saj predstavlja 624 delničarjev več kot polovico vsega kapitala.
Občnemu zboru so predložili obračun za leto 1955, ki je izkazal nekaj nad 10 milijard dobička, tako da dobe delničarji 11.5% dividende ali 115 lir na delnico. — Poročilo o občnem zboru pa je zanimivo predvsem zaradi tega, ker nam nudi sliko o širokopoteznem gospodarskem delovanju podjetja.
1. Rudniki, kamnolomi, iskanje petroleja: »Montecatini« jo lani izkopala nad 1.1 milijona ton pirita (železni žvepTčč) ali skoraj vso italijansko proizvodnjo ter 32.000 ton žvepla ali nekaj nad eno šestino proizvodnje v državi. Industrija žvepla je v hudi krizi zaradi gospodarske tekme predvsem ZDA. Bauxita, iz katerega pridobivajo aluminij, je »Montecatini« izkopala 260.000 ton ali 800/o državne proizvodnje. Lani so prodali 56.000 ton marmorja v blokih in 60.000 ton marmorja v ploščah. — Glede na iskanje petrolejskih vrelcev so na občnem zboru očitali vladi, da zavlačuje z izdajo rudoslednega zakona. To povzroča, da se ne morejo- izrabiti mnogi zakladi, ki jih skriva podzemlje. »Montecatini« je ustanovila posebno družbo »Petrosud« za izrabljanje petroleja. To podjetje je že odkrilo bogate vrelce, ki pa ne delujejo, ker hoče vlada podpreti predvsem državno družbo »Eni« (Ente nazionale idro-carburi), od katere je odvisno tudi »Agip«. Vlada noče, da bi zasebni kapitalisti prosto razpolagali s petrolejskimi vrelci. — Isto velja za radioaktivne rude, ki jih je bila Montecatini odkrila v Piemontu (Peveragno pri Cuneo). — »Montecatini« je udeležena pri proizvodnji še drugih manj važnih rud in rudnikov.
2. Kemična industrija: Na tem področju je »Montecatini« vodilna. Žveplene kisline je lani izdelala 1.3 milijona ton, loslornih umetnih gnojil 1.38 milijona ton, dušika za umetna gnojila 200.000 ton, nekaj kalija in precej sestavljenih umetnih gnojil. »Montecatini« izdela tudi skoraj vso italijansiko modro galico. Njena proizvodnja je lani znašala 55 tisoč 778 ton. — Zelo bogata je tudi proizvodnja drugih kemičnih izdelkov: formaldehida, acetilena, posebno pa barv in lakov, razstreliva, umetnih vlaken (nailon in teri-lal) itd. Zelo važna je proizvodnja zdravil in
zdravstvenega blaga, za kar deluje posebno podjetje »Farmitalia«.
3. Proizvodnja elektrike; Vsa podjetja »Montecatini« uporabijo letno nad 3 milijarde kilovatov električne sile (več, kot cela proizvodnja Jugoslavije!). Nekaj električne sile mora dokupiti, ker njene elektrarne dajejo le 2.6 milijard kilovatov (vsa Italija 37 milijard).
4. Metalurgija: »Montecatini« izdela letno 35.200 ton aluminija in njegovih zlitin, ikar predstavlja več kot polovico državne proizvodnje. Pri proizvodnji svinca je »Montecatini« udeležena z nad 40°/o, z 22% pa pri proizvodnji cinka.
V inozemstvo je »Montecatini« prodala lani za 24 milijard blaga in si je zagotovila zgradbo 43 tovarn v 12 različnih državah.
Sklad za plače — za skoraj 60.000 delavcev __ je zahteval lani 41.2 milijard lir ali skoraj 2 milijardi več kot 1. 1954. Za nameščence vzdržuje to podjetje razne socialne ustanove, prireja izlete itd. Precej stotin milijonov potrosi letno* za nova raziskavanja in poskuse. Vzdržuje tudi nad 150 štipendistov v inozemstvu.
To je medla slika podjetja »Montecatini«, ki ima seveda velikanski vpliv na trgovinsko in tudi drugo politiko v državi.
15. APRIL — PROČ S KORUZNO SLAMOI
Koruzni črv ni lansko leto povzročil posebne škode, ker so kmetovalci pravočasno uničili vso koruzno slamo. Tudi letos jc potrebno narediti isto, in sicer ne zato, kei oblastva to zahtevajo, temveč ker je to splošna korist. Zakon pravi, da mora biti koruzna slama uničena do 15. aprila. Držimo se tega
V
o rini pregled —j
NOGOMET
Pretekla nedelja je pričarala marsikakemu tržaškemu navijaču nasmeh nai ustnice. Triestina je spet zmagala, im to na tujem igrišču, pa čeprav le s Pro-P|altrio. Tako se je med 17 udeleženci uvrstila na 11. mesto v lestvici. To pa še, ne pomeni, da ni več nobene nevarnosti, da izpade. Dobro sta se odrezali tudi Novama in Pologu a. Ptrva je premagala Lanerossi, druga pa Napoli. Tedanja za predzadnje mesto se torej še vedno nadaljuje. Fdorentina je dosegla prelep uspeh. Postarvlla je nov višek: v 25 zaporednih igrah ni izgubila niiti enega srečanja. Borba za drugo mesto je še vedno vroča. Miiliam si je pridobil 2 točki, ffinter pa 1, Ce Milan izgubi le eno tetkmo, Imter pa istočasno srečanje dobi, bosta obe dvanajsterici na istem mestu.
Jugoslovanska moštva zopet nastopajo po Inozemstvu. Najboljši uspeh je doživel Partizan v Amsterdamu, kljer je porazil državno izBrSiio moštvo s 3:1. Proti večkratnemu nemškemu drSavrTemu prvaku Kaiserslauternu pa je igral neodločeno. Tudi Orv. zvezda je' poraiztfiia švicarsko moštvo, katero so sestavljali najboljši igralci Lausaune in Chaux de Fomdsa, s 4:2, medtem ko je V uk asovo moštvo odpravilo Spartaika iz Prage -s 5:2. Ostali igralci Ho se slabše odrezali. Zagrebčani so igrali neodločeno na Škotskem, medtem ko so v Enschede na Holandskem izgubila z z:o. ista usoda je doletela tudi BSK v Bolgariji In subotlškega Spartaka v Bratislavi. Oba sta zgubita z 1:0.
Na mladinskem tekmovanju v Budimpešti so zmagali v posameznih skupinah igralci Madžarske, Romunije, Italije in Češkoslovaške. Jugoslovani so se proti pričakovanju zelo slabo odrezali, saj so z Avstrijo izgubili, 5 Poljsko in Romunijo pa igrali neodločeno.
roka, da ne bo nepotrebnih kazni.
Trenutno je živinslka krma zelo draga, krije dolga zima- zadržala raizvoj krmnih rastlin. — Koruzna slama ni ravno prvovrstna krma, a jo> lahko zboljšamo. S posebnimi drobilci (sfibratrice) zdrobimo stebla, ki jih lahko nato uporabimo za steljo. Če pa hočemo zdrobljena stebla uporabiti za krmo, jim primešamo nekoliko melase. Živina jih bo hlastno požrla. Posebnega drobilca si ne bo seveda mogel naročiti naš mali kmetovalec, pač pa si ga lahko nabavi organizirana skupina (zavarovalnica za govejo živino, posojilnica ali kalkišna druga zadružna organizacija, občina itd.).
RASTLINSKI ZDRAVNIK PRIHAJA V VAS....
Ne pri nas! Mi nismo* še tako moderni, in imamo druge skrbi. To se dogaja v drugih državah in tudi v sosedni Avstriji.
Vsakemu našemu kmetovalcu in sploh vsakomur, Iki se bavi z rastlinami, pa čeprav ima le nekaj loncev cvetlic, bi bil rastlinski zdravnik potreben, večkrat celo nujno potreben. Koliko škodo povzročajo živalski in glivični škodljivci na rastlinah! Letne izgube gredo v Italiji na stotine milijard.
Za napredek Ikimlijstva v Italiji skrbe Kmetijska nadzoruištva, toda le pri prav redkih uradih najdeš strokovnjaka za zdravljenje rastlin. Posebne postaje za fitopatologijo — rastlinozdravstvo — pa so preredke. Strokovnjak bi moral obiskati vas, obiskati deželo, Ikjer rastline rastejo, saj teli navadno ni mogoče prenesti v »bolnico«, kot delajo zdravniki za ljudi in tudi že živinozdravniki, ki ustanavljajo posebne klinike za živali.
Upajmo, da bo tudi v Italiji — kar se v Avstriji že dogaja — prihajal na deželo rastlinski zdravnik, ki bo na mestu samem povedal in poikiazal, kako je potrebno ravnati z lastlinami, kadar jih napadejo bolezni, živalski ali glivični škodljivci.
ATLETIKA
Jeseni bodo olimpijske igre v Avstralij 1, Zait o ni čudno, da vso zimo ni nihče počival im da so bili na mednarodnih športnih prireditvah v tej zgodnjli pomladi doseženi že lepi uspehi. V Kaliforniji sta se te dimi pomenili a odlična tekmeca Jaeto Davis in Miilton Cambell v teiku čez visoke ovire. Zmagal je Davis, ki je pritekel 100 m v 13,8”. Na istem tekmovanju se je pokazalo, da ima Amerika! poleg Ri-chardsa še kar 5 odličnih skakalcev oh palici. Naj-šlabši med njimi je skočil 4 m 39 cm visoko. Sdaj-no je uvežban O’ Brien, ki je sunil kroglo 18,32 m daleč in vrgel diski preko 56 m.
V Parizu so se dobro odrezali Rusii v teku čez drn in strn (kras). Na vsakoletnem tekmovanju, ki ga priredi športni list L’Humanite, je zasedal prvo mesto Kuc, za njiim pa sta prišla na cilj na:p*rej Poljak Chromdk im Ceh Zatopek; med ženskami se je uvrstila na prva mesta kar 5 Rusinj, od katerih je bila najboljša* Oitkalenko.
V LJublrami je bila na veliko noč tekma v odbojki med predstavništvoma jugoslovanskih m francoskih odbojkaric. Po zelo zanimivi in borbeni igri so zmagale Jugoslovanke. Te so imele zelo ostre začetne udarce in so bile boljše od nasprotnic zlasti pri mreži in v napadu, ker Ho fizično močnejše in večje. Gostimje pa so pokazale odlično prstno igro in veliko požrtvovalnost.
PLAVANJE
George Rreern in Manfred Mflsel sta* nova svetovna prvaka. Prvi je preplaval 1500 m v času 18:05,9, kar je za 13,1” bolje odi uspeha prejšnjega prvaka Japonca Furuhashija; drugi je v Mtlnchenu preplaval v metulčkovem slogu 400 m s časom 5:23.
Na gostovanju po Ameriki se je odlllčno izkazal Italijan Angelo Romani. Ta je dosegel s časom 4:30 nov evropski višek v plavanju na 400 m prosto. V tej panogi je svetovni rekord 4:26,7!
ZVHOREPEC JE HITEL S KLETKO NAPO M0£ SVOJEMU PRIJATELJU... ..
SS' KAKO SEM MOGEL BITI TAKO^"^ f NEUMEN, DA NISEM USTRELIL TISTE 1 ^ I^AČE IM REŠIL TRDONJO... Z^S,
000,STE ŽELTU?! NO.TOMF.VESE-> LI.VRAR BRIŠEM S TISTO S.RATLJO!
...ZDAJ GAJE NAJBRŽ. ±E P03UŽ.INALA.. O. kAk&EN TEPEC SEM BIL,'.. Aha,TU JE MOJA GAZELA IN TULE Z.A GRKOM MOf?A BITI... jZjft*
17 KAJ SPRAŠUJEM NE=I P UMNOSTI MENDA NE MISLIŠ,UA SE MOJ DUH .MUČI, DA BI SPRAVIL TO & GLISTO V kLETkO..^ RAJSl ZAGRABI lNj| -s 12+. POMAGAJ!! Mi
TROONJAM Sl 'T&E*IV?!>WJ
r^TT'
>A^JClr
.7kONC.NO JE BIL UDAV VARNO SPRAV LJEN V BAMUSOVEM ZABOJU,..	^
ZADOVOLJNI SO SE NA^I LOV’ Cl VRAČALI Z DRAGOCENIM * PLENOM v TABORIŠČE... - Si
PROSTO.,.HOTELA ME JE UMORI Tl,PREDEN BI MB POŽRLA, PA SEM JI BIL VER* JETNO PRE2J LAV. ST/SKALA JE IN STISKALA, JAZ SEM Sl PA MISLIL-. kAR DAJVA .... NO,PA JE NJEJ PREJ POSLA SAPA IN Z DAJ JE VOL) NA KOT kUžEk, f—
POVEJ Ml NO, TRDO-»E N JA, KAKO Sl GA UGNAL,
JAZ SEM B!L ŽE PRE’ »S PRIDAN ,DA TE JE to POŽRl,,. ,^JHi
U DŽUNGLE St JE OGLA-[SILO TROBENTANJE-
KMALU BOVA IMELA POL;1 NE KLETkE , PRIJATEL~
LE MOTRI GA PORINI, LE NOTRI !! «»—
TALE SE JE IZGUBIL IN MATI SLONICA GA i GOTOVO IStE,.NEBIJ BILO PRIJETNO,r-J ČE GA TUkAJ JJ ODkRI... TODA Hk ' !
oe
TO?.. isT
JE Ž.E TU! BEŽIMO! OJOJIr-i
ki dobro vplivali nianjo. Vendar Marleni ni prigovarjal, le vedno je zahteval, da jo' deček spremlja.
Končno je nehalo snežiti. Toda vreme se je spremenilo na vetrovno in dež.
Po kosilu je šel Andrej s sinom v vas, ker je imel opravila na pošti. Marlena je odšla v svojo sobo; tresla se je, ker ni bila vajena mraza in surovega podnebja. Pred njenimi olkni so se podili črni oblaki in dež je z vetrom butal ob zidovje. Ko je naložila drva v peč in je postalo prijetno toplo, je Rupert potrkal na vrata.
»Gospa baronica želi, da bi za trenutek prišli k njej«, je javil.
Že je hotela odkloniti. Toda Rupert je rekel samo za trenutek, gotovo irma samo kako malo prošnjo in se je bo bTŽ iznebila. Zatorej je odšla na drugo stran gradu, kjer je imela starica svoje sobe.
»Talko, tako — zelo' ljubeznivi ste, da ste prišli in se pomudite v družbi uboge, stare gospe«, jo je sprejela baronica s hripavim glasom. Sedite, semkaj k meni, dobri otrok. Sem, prav blizu, da vam bo toplo.«
»Rada bi se z vami pogovorila, goiobičica«, je nadaljevala in se sklonila, k dekletovi glavi. Govorila je tiho in njene svinčene oči so bile napol pokrite s trepalnicami. Okrog usten ji je ležal pTe-ziren posmeh. »O vaši bodočnosti, namreč — saj nas mislite zapustiti, kaj ne ?«
»Da —.«
»Da, da — imaš prav Marlena«, je šepetal, a Marlena je opazila, da ni povsem prepričan. Vedno je ob koncu trčila ob steno, ki je ni mogla predreti. Šele ko so sedeli v prijetni gostilniški sobici, s kozarcem črnine pred seboj, se ji je vrnila prijetna zadovoljnost. Menila sta se. kako porečeta baronici, da bo Marlena s 1. januarjem odšla nadaljevat študije na vseučilišče. Potem sta ugibala, ali bi ne kazalo povedati vso resnico. Toda to misel sta zavrgla in sklenila, da bosta kasneje postavila starko pred izvršeno dejstvo.
Marlena je odslej tu pa tam prostovoljno, a vedno v družbi Mihca, zahajala k starki in ji kako uro časa na glas brala. Stalo jo je veliko premagovanja, toda opazila je, da je Andrejev strah popustil. Upal je, da se bo baronica premislila in da bodo ti sestan-
TEDENSKI KOLEDARČEK
8. aprila, nedelja: Bela nedelja, Albert, Julija
9. aprila, torek: Oznanjenje M1. D., Tbmaž
10. aprila, sreda: Leoji Veliki
11. aprila, četrtek: Julij, Lazar
12. aprila, petek: Hermepegild, Ida
13. aprila, sobota: Justin, Valerijam
VALUTA -	- TUJ DENAR	
Dne 4. aiprila si dobil	oz. da) za:	
ameriiki dolar	631—633	
avstrijski šiling	23 75 -24,75	lir
ameriški dolar	631—633	lir
100 dinarjev	85-89	lir
100 francoskih frankov 156—158,75		lir
funt šterlin-g	1637-1690	lir
nemško marko	148—150	lir
pesos	12-—14	lir
šviicaTski frank	147,50—148,50	lir
zlato	728—729	lir
-napoleon	4575—4625	lir
RADIO	TRST A	
Nedelja, 8. aprila, ob	9.00: Kmetijska	oddaja;
11.30: Vera in naš čas.	12.00: Oddaja za pajmilajše.	
13.30: Glasba po željah. 15.00: Glasba za naše malčke. 17.00: Moški zbor »Slovan« iz Fudrič. 20.30: Wolf Ferrari: ŠTIRJE GROB J ANI, opera v treh dejanjih.
Ponedeljek, 9. aprila, ob 18.30: ,Z začarane poli e 18.40: Koncert pianista Marja Sancina. 19.15: Radijska univerza. 21.30: Pevski duet in harmonika. 22.00: Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Torek, 10. aprila, ob 13.30: Glasba po željah. 19.15: Zdravniški vetdež. 20.30: Vokalni tercet Metuljček-21.00: Radijski oder — Oskar Vesel: MOLK OKROG JEANETTE, igra v enem dejanju.
Sreda, 11. aprila ob 12.55: Jugoslovanski motivi. 18.30: Radijska mamica. 19.15: Radijska univerza. 21.00: Zenski zbor iz Skednja. 22.15: Schubert: Simfonija št. 2.
Četrtek, 12. aprila, ob 19.15: Sola in vzgoja. 21.00: Dramatizirana zgodba, pato večerne melodije. 22.15: Chopin: 24 preludijev.
Petek. 13. aprila, ob 13.30:	Glasba	po	željah.
18.30: Z začarane police. 19.15: Radijska univerza. 21.00: Umetnost im prireditve v Trstu. 21.00: Moški kvintet. 22.00: Iz svetovne književnosti in umetnosti. 22.15: Prokofjev: Simfonija št. 6.
Sobota, 14. aprila, ob 12:55: Jugoslovanski motivi. 14.45: Ritmični orkester Swinging Brothers. 16.00: Sobotna novela. 16.40: Kavarniški koncert or-kesitra Carla Pacchllorija. 19.15: Sestanek s poslušalkami. 20.50: Zbor Slovenske filharmonije. 21.33: Le-har: Vesela vdova, opereta v 3 dej.
VPRAŠANJA IH' ODGOVORI
Vprašanje št. 222. Pri nakupu novega pohištva moramo plačati užitni.no, in sicer za navadno pohištvo 5% njegove vrednosti in 10% za -fine.še. Katero pohištvo spada med finejše?
Odgovor. »Med finejše«, od katerega je potrebno plačati užitnjno y znesku 10% njegove vrednosti, spada vse pohištvo, ki je iz plemenitega 1> sa, kot so eben (kakijev les), palisamder, palma, oljka, me gan, cedra, sveti les, alaranf in arabika. V isto skupino prištevajo tudi pohištvo ki) je v celoti ali tudi samo delno pozlačeno ali posreb.er.o, četrd; bi bilo iz neplemenitega lesa, kot ga dajejo jelka, bukev češnja, hrast, kostanj, oreh itd.
Vprašanje št. 223. -Bivam v svoj- hiši, ki ima še tri druga stanovanja, od katerih je leta 1952 bilo eno 7 mesecev prazno. Moja družina im ostial-i dve stranki -stanujemo v tej hiši še izpred zadnje vojne. Ko so me klicali na davkarijo, da mi določi h> davek za leto 1952. mi niso hoteli znižati davkov za tistih 7 mesecev, ko stanovanje ni bilo z.sedeno Rekli so mi. da moram plačati davek tudi za moje stanovanje. Kot podlago za odmerjenje davka naj bi vzeli znesek, ki bi ga dobil, če bi stanovanje dal v najem. Prijavo Varnoni so mi v celoti ovrgli. Vprašam: ali mil ne pnitiče popust za tistih 7 mesecev, -ko stanovanje ni bilo zasedeno? Ali cenijo dohodek od mojega stanovanja na podlagi blokirane ali proste najemnine? Kihali me bodo namreč zopet na davkarijo. Kolik je hišni davek?
-Odgovor. Po zakonu nimate pravice do popusta četudi stanovanje ni bilo zasedeno skozi 7 mesecev. Le če bi ne bilo zasedeno celo leto, bi imeli pravico do popusta. Po zakonu se namreč pri prijavi Va-noni odbije 14 najemnin za vzdrževanje hiše — očitno premalo prj današnjih cenah — in za prim r da ni bilo stanovanje skozi deli lota dano v najem. Ker ste v lastnem stanovanju že izpred vojne, sc davek določi na podlagi blokirane na emnipe. Na hrbtu — to je pa drugi stra-ni — davčnih karlel lahko ugotovite, kolik je hišni davek. Videli boste da je državni davek nizek, visoke pa so doklade ki gredo občini, provinci, trgovinski zborni i, občinski -podporni ustanovi (-ECA) in izterjeval-nici.
Vprašanje š(. 224. Ali smem upati, da b'do pognali oleandri, ki so zaradi mraza pozebli? In k-dai?
Odgovor. Ce je pa oleandrih še kakšen zelen list, lahko z gotovostjo računate, da bodo drevesa ozelenela. Na vsak način pa jih morate obrezati. To pomeni, da morate odstraniti vsa stebla, ki niso sočna. Priporočljivo je, da skrajšamo zgornje dele viseh oleandrov, ki so zaradi mraza trpeli. Take grmiče moramo potem pognojiti. Fr/poročamo gnojilo »ortil«, katerega premešamo po nekaj žlic na navaden škaf ter z njjm zalijemo gornjo plast zemlje, toda -ne tako močno, da bi voda začela od spodaj odtekati. Kdaj bodo pognali? Mogoče komaj meseca maja.
GLASBENA MATICA V TRSTU
13.	in 14. aprila 1956
Zabavni orkester
Radia Ljubljane pod vodisitVom Bojana Adamiča Milčinski — Ježek
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
V soboto, 7. aprila, ob 20.30 v dvorani na -stadionu »Prvi maj« — Vrdlellista cesta, 7
proslava 25-lelnice gledališkega delovanja RiAD-A NAKRSTA krstna predstava
Henrik iV
Spisal Luig-i Pirandello
V nedeljo, 8. aprila, ob 16. ip ob 20. uri v
dvora-m na stadionu »Prvi maj« ponovitev
Henrik IV
V torek, 10. aprila ob 20.30 v kinodvorani
v Skednju
Henrik IV
TOVARNA
fhmcic
KUM IN - COUMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči zn solidno delo.
izdaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago LeglSa Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
»Glejte — jaz vam voščim vso srečo. Rada bi pa kaj vedela: o vaših načrtih. Toda — prinesite lam iz omare dve čašici likerja. Trčili bova na vašo bodočnost.«
Spustila je Ma-r-lenino roko in pokazala omaro. »Vzemite steklenico s srednje po-lice in dva kozarčka.« Bil je močan zeliščni liker, ki je Marleni toplo pogre-l žile. Čutila se je močno. Vendar se je še spraševala, kaj namerava baronica, d-a tako prijateljsko govori z njo. Ali res misli dobro z njo, ker je zadovoljna, da zgine z grada? Bržkone bo tako. Kaj pa če je vse razumela —?
»Ti ljubiš mojega sina?« se je oglasila baronica po dolgem molku. Marlena je njene besede jasno slišala, vendar se je po--eutilia kot v sanjah — kot da plava nekam daleč.
»Da —«, je odgovorila s srečnim smehljajem.
»Se želiš poTočil-i z njim?«
»-Da- —.«
»Ti greš od tu, da se bosta pozneje sestala in skupaj odpotovala?« je glas temno odmeval.
»Da —.«
Baronica se je počasi dvignila z naslanjača, težko se je opirala na palico, neprenehoma jo je gledala v oči. Marlena se ni nič čudila, vse ji jc bilo kot v sanjah.
»Pridi, otrok moj, pokazala ti bom nekaj lepega«, je slišala lih, priliznjen glas.
Baronica jo je prijela za- roko in jo odvedla iz sobe. Marlena ji je sledila, ne da bi čutila lastne korake, kot d-a bi drsela nekam tja, brez teže, biez lastne volje. Baronica je odprla majhna vrata, ki so bila zakrita z zaveso in stopili sla na ozke, polžaste stopnice.
Ni občutila ne dežja, ne vetra, ki jo je bičal. Slišala je samo glas: »Glej, tam sloji. Roke razprostira, da te objame. Samo še majhen korak naprej in — boš pri njem. No, še korak — še en majhen!«
Z drsečimi koraki se je pomikala naprej. Nenadoma je zaslišala drugi glas, ki je vpil: »Marlena — moja Marlena!« Iz glasu je zvenel strah in globoka ljubezen. Glas pa ni prihajal od spredaj, kjer je menila, d-a vidi njega in da jo- ho kmalu objel, ampak od nekje globoko spodaj.
»Marlena — Marlena«, je spc-t zavpil in hipoma se je predramila iz omame. Njene oči so se široko odprle -kot po težkem spancu in ugledala je pred sabo baronico z nasmeškom na tenkih ustnah in z desnico, ukazujoč iz.tegnjeno naprej.
Veter sc jc zaganjal v njen obra-z in ji razmršil lase. Z eno nogo je stala na robu balkona na polpodrtem grajskem stolpu in baronica je kazala — v globino . . .
»Andrej!« je z grozo zakriča-la. »Andrej!« Zgrabila se je za lase in planila nizdol po polžastih stopnicah.
Občutila jc le, da sta jo dve roki objeli i-n dvignili. Nato se ji je zatemnilo in padla je v nezavest.-----------
Andrej j-o je nesel v njeno soho in jo položil na posteljo. Obupano je strmel v njen mrtvaški obraz; nekaj jc govoril sam s seboj in ji začel drgniti roke.
Hipoma ga je nekaj vrglo po koncu. Z druge strani grada je zadonelo zamolklo bobnenje, tresk in rušenje zidin. Ves pepelnat v obraz se je Andrej naslonil ob steno in si zakril obraz.
(Nadaljevanje)