.Goriea* izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na la dneva praznik. dan poproj. Uredništvo so nahaja v „Narodni Tiskarni*, ulica VeUurini št. 9, kamor jo naslavljnti pisina. Nesrankirana pinma se no sprojeniajo, enako so no uvažujojo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se no vračajo. GORICA TELEFON it. 201. .borira* ttane na <¦•<.> in *\. t« t«n ,ri# b K, It I TT Ha > S«i. I'pravniitvo se nahaja ¦ , \an>oin ''i*nMr>, " Jlira Veti ¦ m «i ^. A« ogla** se plačuje .(ičvctH«i.«iuliiif pent vrste po <¦ vin rs ve kraini natis prime - u ixmwv P«m»m»»xn«* |.-vil>f stanejo 8 \ ;i *¦- . i»'mm u • raznifl gon •- h rai.xai. St. 76. V Gorici, v soboto dne 21. septembra 1912. Leto XI3I. Izjasnilo se jet Pred dvema tednoina smo prosili scdanie lastnike »Soce« in »Primorea« otigovora na naslednja vpra.šanja: 1. Ali sc strinjujo s teni, kar je go- \-oril o klerikalizmu naš voditelj dr. Uregorčič na shodu političiicjJTa drustva »Sloga» i. 1001? Rekel jc: Ako nas libcralci imenu- jejo »kltrikalce« v sniisln, kakor da hi bili mi za to, da sc prepusti diihovšeini povsod in čez vsc gospodstvo, poiem moranio proti taki insinuaciji protesti- rati, ker za to nismo, niti smo kedaj za to bili. Ako pa nas imenuiejo zato »klcri- kalce«, ker liočcmo tircditi vsc svoje delovanjc in nehanje v nicjah naravnc drzavnc in bozjc postavc, potcrn svo- bodno jini. imenujejo na] nas Ic, kakor llOCCJO. 2. Ali priznavajo k r š č a n s k a n a č e 1 a ter obsojajo »novi enotni sve- tovni nazor«. ki ga jc Gabrščekova »Soča« oznanjala? 3. Ali so proti r a z p o r o k i in s v o b o d ii i šoli? 4. Ali liočcjo skrbcti za to, da »So- ča« in »Primorec« tic bodcta vcč pav- šalno (i b re k o v a I a in b I a t i 1 a d u li o v s keg a s t a n n? Na ta vprašanja nismo sicer dobili nikakega odgovora; lastniki »Soce« in »Primorca« vnolcijo; a njib nioi.: govori jasno in glasno! Ko bi «i bili ti gospodje ohranili bi- ster polled na cclokupnost narodovo in ko bi nc zainenjavali koristi .svoje strankc s koristmi vsega naroda, bi bili zapnstili svojc strankarvio libcralno stalisčc in bi bili s p r i z n a i j c m k i - s č a n s k i h načcl oinogočili zdruzi- tev vsch goriških Slovenccv. A oni tega niso storili! Iincti liocc- jo na Goriškein dva tabora in smatrajo strankarstvo in strankarskc bojc z.i Dotrcbnc, čctudi nc more noben panic- ten človek trditi, da bi bil strankarski razpor kakenm narodn koristen, koliko mam šc narodn v političnih odnošajib, v kakoršnili živimo goriški Slovenci. Novi lastniki bivših Oabrščekovih listov nočejo javno priznati kr.ščanskih načel in sc nočcjo izjaviti proti razpo- roki in proti svobodni šoli. Z druge strani pa tudi niniajo dovolj poguma, da bi jasno razvili svoj libcralni program. Najrajši bi sc borili za svojc »ideale» \ nckakcin polumrakii. 2e je začela nji- ho\ra »Soča« tcči v miniejši strngi! A to nc bo nikogar varalo. Slepomišenje jc oncmogočcno, odkar je niolk na naša vprašanja razjasnil položaj. Izjasnilo se je! Zato pa sc niora nadaljevati boj proti stranki in proti listoma, ki nočeta priznati krščanskih načel in ki hočeta na Goriskem vzdrževati brezpotrebnc in škodljive strankarskc boje. Realka in učifeljišče. Pri nascm kmetiču je pojeni višjc sole /.družen Ic z imenom latinska so- la, t. j. stara humanistična gimnazija. I irngili srcdnjili šol sicer v rcsnici dol- go ni bilo, a sc dalje so bile na deželi ncznane. In [ako sc je ukoreninila pre- cej globoko stara naša tradicija, da gre fant v mesto Ic v latinske sole, na dru- go se oziramo Ic malo. Ta gimnazija dandancs ni cdina srednja sola, ki je pristopna na.šim otrokoin. ampak inia- mo tndi rcalko, to jc srednjo solo, ki je bistveno dnigacna kot gimnazija. Na giinnaziji pre\ladujc ucenie jezikov, na rcalki pa rcalne vede, |)raktične znano- sti, čctndi sc polcg tell goji vedno se kak modcrni jezik, n. pr. francoščiiui ali aiiglcscina. Raznn tcga imaino tudi i; alne gimnazijc, ki so nekakov pol tic pol mis, zavodi, ki hoccjo vstreči na obc stra'ii in z nialini trndom wsposo- biti mlaueniča za vscstranskc potrebc. Rcalna gimnazija je znak modernega easa, ki drži in lilasta \- naglici na vsc strani. ki liocc na vseli l^oljib doseči kak vspeli, a ne vprasa, kako plitcv se lahko tak vspeli nazadnjc pokaže. (lovorili smo že o giinnaziji. Hvak; ßogu in nasim poslanceni imaino Slo vend v (iorici gininazijo že do III. raz- reda s slovenskim učnim jezikom, v .šcstih letih bonio imeli eel zavod z osmimi razredi. Kdo naj bi študiral itd., to smo ze premotrivali, a tudi od teb dečkov, ki so sposobni prav posebno za študijc niso vsi enaki. Hden je bolj raz- polozen za to, drugi za ono. In danda- ncs. ko potrebujeino svojih ijucii po vseli koncili in krajih, je treba tudi ma- terial, ki študira, pametno in ekonomi- čno razdeliti. Ni prav. da se vse vsuje na gininazijo. Fudi tu so večkrat krivi napačni pojmi. Ker je že ta na gimna- ziji, naj bo še naš, se sliši večkrat; bo- dcta vsaj skupaj. Nekaterim se zdi gi- mnazija bolj »nobel", zato silijo tja, če- tudi niso za lo prav nič nadarjeni. Ta- kih in enakih napak se napravi pra\' dosti in so Ie na škodo narodni celo- kupnosti. To se vidi šele pozneje. Kar naenkrat imaino cele kupe juristov, profesorjev itd. a nobenega geometra, nobenega inzinerja, trgovskega akade- mika itd. Sicer je res, dandanes se da stvar tudi še po končani srednji soli uravnati, ker imajo gimnazijski abi- turijenti pristop na tehniko in rav- no tako narobe. A boljše ie vendar, da je dečko že od tal gori vzgojevan in po- ducen vedno v isti smeri. Nase mnenje bi tedaj bilo, da naj se ze pri malih deč- kih gleda na nadarjenost za to ali on:) stvar in sc potem odloči za posamezni- ka tudi primerno vzgojo. Potem bi bi- lo dosti manj tistih »presedlavanj« iz enega za\roda v drugega. včasih že ma- lo poziio, v III. ali IV. soli, kar ni niko- niur na korist. Ako pa sc vidi, da se ne da prcd solo še določiti nie natančne- ga. naj se stori to vsaj v prvem šolskem letu. Skrbno bi bilo treba paziti na o- tioka, kako se prime dela, ali odgovar- jajo njegove zmoznosti zahtevam zavo- diK kjer je ali ne. Če ne, naj se ga pre- loži drugam, ker bo stem korist mnogo vcCja. Tc šolske stvari sicer ne "spadajo ravno v politicen list, a so tako potreb- ne za. marsikatercga očeta in vzgojite- l.ia. da Jill vendar omenimo. In nazadnje je sola tudi vprasanje naroda, politike Narodna zavest. narodni obstoj sta ven- dar v veliki nieri odvisna od sole. Ni vse eno, ali so naši domači ljudje po naših uradih, ali drugodezelani, ali celo pripadniki ttijega naroda. Ljudstvo ene- ga kraja .se bo najbolj razumeio s svo- jim domačinom. Ni tudi vse eno za na- rod kot tak, ali je vsa njegova inteli- genca jurist, profesor itd. Od vsakega nekaj nam jc potrebno, na vsakem :ne- stu moranio imeti koga nasih. Izgovor, da ni služb, je dostikrat jalov, ker se nckateri gospodje namree za tozadev- ne službe večkrat niti ne oglasijo. Tr- kati je treba povsod. Nenici imajo prav natančno izračunjeno vsako prosto mesto, pri nas je za to malo brige. — Navadno se hruli Ie poslance. ee.š. ti morajo vse vedeti, ti morajo imeti vse v rokah. Brez informacij ne ?;re in za te bi morali skrbeti drugi. Poslanee ni vsegamogočen. Skiep teh izvajanj bi bil, da naj se nasa mladina ne boji toliko realnih šol, ampak naj tudi te prav pridno poseča. Štatistika nam kaže na goriški realki v zadniem solskem letu 376 diiakov. Med temi je bilo Ie 1 4 9 Slovencev, kar je z ozirom na velikansko število naših gimnazijeev vendar premalo. Sicer je tu še ena točka: u č n i jezik. Realka v Oorici je še vedno nemški zavod. če- ravno jo obiskuje Ie kakih 60—70 Nem- cev, lani 71. Da to naše fant: nckoliko odvraea od realnih studij je razumljivo, a nadejamo se, da v kratkem tudi re- nlka ne bo več absolutna nemska »po- sest«, ampak da dobimo tudi Slovenci realne razrede s slovenskim učnim je- zikom. Potem pač nc bo več izgovorov ne na to ne na ono stran in pametna razdelitev učeče se mladine bo potem bistveno lažja. Pred očmi nam niora biti vedno Ie skupna korist naroda. ki potrebuje svojih delavcev na vseh po- Ijih in v vseh strokah. S tega stališča zremo tudi na uči- teljisče. se posebno na moško. ker ie to dosti merodajnejsi faktor v narodnem ustroji! kot žensko. Ta zavod obsega štiri leta in pripravnico, ki ima nekako nainen zjednačiti znanje posameznih kandidatov, ki prihajajo skupaj iz vseh mogočih vetrov. In to je ena največjih napak moškega učiteljišča. Eden ima Gorica v 16. veku slo- venska. (Spisal Josip Baiič). Prvotni ustanovitclji nicsta goris- kega so bili Slovenci. To kaže že ime «gorica«, kjer se je mesto začclo, a pri- ča nam o tern tudi najstarejša tozadev- na listina eesarja Otona III., datirana v R.'ivcnni due 28. apr. I. 1001., ki izreeno omenja slovenski jezik goriških prebi- valcev. Od tega časa naprej so imeli Goričani sicer nemške gospodarje, ka- terim so se tekom časa pridružile tudi nekaterc obitclji italskega pokolenja, vendar je bil slovenski živelj v Oorici šc do konca 16. stoletja vedno na povr- sju, v pretežni večini. Vse današnje o- zemlje goriškega rnesta se Št. Andre- žem vred je pripadalo stoletja materi sa- ri v Solkanu, kjer so bili pač sami Slo- venci. V 16. v^eku je bilo v Gorici res že precej Nemcev, zlasti pa Italijanov, ki so se polagoma semkaj stekali iz vseh mogočih italskih pokrajin; vendar je bil tukaj slovenski živelj še vedno na po- vrsju. Za to trditev imaino več doka- zov. --¦- Pred vseir. nam o tern svedoči Pri- nioz Trubar, ki jc \' (lorici I. 1563. v ni- si lianibala barona d' r:ck pridigoval in dclil sv. zakranicnte v licniškcm. slo- venskein in italijanskcm jeziku.1) Dal je sicer Trubar nemšdni prednost. ker je bil od Nemcev semkaj pozvan ter je v njihovi hiši |)ridigoval, a nam zado- stujc, da konstatiramo, da je v istcj liiši pripovedoval tudi v nascm jeziku in si- cer gotovo ne golim stenam, ampak Iju- deni, ki so ga razumeli. (lotovc in jasne podatke o narod- nostnih razmerah mesta Qorice v 16. sioletiu pa imamo v ravnokar dovršeui knjigi. ki nosi naslov: »nocumenta hi- storiam Archidioeceseos Ooritiensis il- lustrantia«, I. zv. in sicer \r odstavku: »l-rocessus super situ et evistentia ter- rae et comitatus (loritiae« str. 271— 2S7.") To so res dragoccni podatki. $lo je namree takrat za ustanovi- tev goriške škofije. Zapriseženi in pov- sem verodostojni možje so bili 1. 1588. 1) Kostrenčič, Trkund. Beitrüge pag. 219. 2) To delo je pruiačal knpzo-nadškolijski „Folium Kcclesiasticuni" v prilogi. mej drugini zaslišani tudi glede šteVila in jezika (loričauov. Ti možje so bili' župnik in arhidiakon goriški Andrei Ne- pokoj, baron France de Dorinbergh, župnik sempeterski Jeron Catta, gvar- dijan miuoritski oče Marcijal, gospod Gaspar Rellinus iz Tridenta. Jakob Neuliauscr, plemic goriski, Ciprijan Co- rouini,3) sodnik in gastald goriški ter Peter de Strassoldo, vojaški načelnik. Glede števila meščanov so ti možjt jednoglasno priznali. da se je to v zad- njih dcsetletiih za crez polovico pomno- žilo rer da šteje zdaj mesto Gorica se~ dem do osem tisoč ljudi. Takisto so so- glasno priznali, da se v Gorici govori slovens'ci, italijanski in nemški. Dva svedoka, Nepokoj in Bellini, sta posta- vila slovenseino celo na prvo mesto. Nemščina je seveda stala na tretjem me- stu in se splošno ni govorila. Za faktično prvenstvo slovenskega ži\ii:i \* takratni (jorici, kakor tudi ve- dno poprej, nam priča pa zlasti dejstvo, da so goriški župniki od pamtiveka pri- digovali pri glavni, slovesni maši ob nedeljah in praznikih v slovenskem je- 3) Po tern Ciprijanu se zove nekdaj iijpgova kmotija ob mirenaki cesti äe zdraj „Ciprijaniäde". ziku. O tern nam priea velevažen za- pisnik apostolskega vizitatorja grofa Jerneja Porcije. opata mošnjižkega (Moggio), ki je 1. 1570. natanko preiskal cerkvene razmere v mestu in deželi. Str. 350— .374 onega zapisnika, ki se zdaj hrani v mestnem arhivu videm- skeni, se opisujejo zlasti goriške cer- kvene zadeve. Vizitator je skrbno zasli- saval duhovne in lajike. Ko jc prisel na vrsto kaplan Julij Del Borgo, vprašal ga je Porcija mej drugim o župniku (bil je takrat Matija Mercina), ali pridi- guje \- katoliškein duhu (»an catholice praedicet?«), na kar je ta odgovoril pod prisego, da ne ve, ker župnik pripove- duje v slovenskem jeziku (responditr »Nescire, quia sclabonica lingua sermo- nes habet«). Kaplan je bil namreč bene- ficijat privatne ustanove, rodom iz Gra- dišča, zato ni znal slovenski. Zupniki pa so bili v 16. veku skoro izključno Slovenci, kar kažejo njih priimki: Pitar, Drnfovka, iMercina, Tavčar, Nepokoj i. t. d. Sicer pa so bili tudi mnogi kaplani zmožni slovenščine, razeri morda One- ga, ki jc bil nalašč Italijanom namenjen. Iz istega zapisnika je tudi razvidno, da je župnik opravljal slovesne maše. Ijuibko solo. drugi !*ar realk, tretji tri ginmazije. včasi celo več, četrti mešča- nsko šolo itd. Yes ta konglomerat zaene potem v pripravnici ali v prveni letu is to snov. Da to ne gre lahko skupaj, to je razumljivo. Zavodu in v spell u v korist bi bilo, ako hi se postavila u e ka s t a I n a z a h t e v a glede prodznanja za vsprejem. Tudi bi se razni »pogore- li« gimnazijci in realci ne tlačili tako v zavod, ki bi s teni dosegel nniogo več v narodno korist. Sola kot taka sama zase ninia nobenega pomena, ampak kot pripravnica za življenje. In učitelj- stvo pride v najožje stike z narodotn, zato ni vse eno, kdo je, kaj zna itd. Tu bi bilo treba posebne izbire in le tisti, ki res kažejo smisel za to, naj bi sli nied Ijndstvo. Zato je potrebna veeja in temeljitejša p r ed i z o b r a z b a. kajti učiteljišče ni in ne sme biti »refuginiu za tiste. ki jim na gininaziji »ne gre«. S tem bi izgiqila tudi neka d o ni i š 1 j a- v o s t, ki je prevzela nekatere učitelji- ščnike, kot da so kaj več kot drugi dija- ki. Ravno oni bi se niorali prav poseb- no zavedati. da so tudi le delavci, ki pomagajo na zgradbi našega naroda, naše domovine. Zato, da kdo nosi »skant'« pod pazduho. še ni nič vee kot kdo drugi, ki ima latinsko ali francosko slovnico. / Nočemo s tenii opazkami žaliti na- ših mladih fantov. ker vsi tudi niso ta- ki; a dosti jih je. Nam je na srcu dobro- bit naroda in ti, ki so v prvi vrsti po- kiicani. da poueujejo naše malčke, mo- rajo tudi stremeti za tem vzvišenim ci- Ijem. ki jim je postavljen. Zato rečemo se enkrat: skrbna izbira v študiranju je potrebna, ker povsod rabimo svojih ljudi in vsak ni za vse. Skrbimo, da bodo v Slovencih poleg gimnazije za- stopane tudi realne vede, skrbimo pa tudi, da se bodo naši učitelji posvetili temu poklicu iz notranjega nagiba in ljubezni do naroda, ne zato ker so do- bili iz latinščine »kljuko«. Potem bo prav na vse strani, pomagano bo te- mu in onemu še najbolj pa narodni stvari. Oopisi. Cerkno. Slavnost razvitja zastave našega slov. kat. iz. društva so bo vršila v nedeljo 29. sept. Kar bo to prireditev gotovo najbolj povzdignilo, je največja in najbolj znana kompozicija Sattnerje- va j'Jeftejeva prisega«, ki se bo proiz- vajala od domačega pevskega zbora s spremlievanjem vojaškega orkestra iz Tolmina. Kdor še ni slišal »Jeftejeve pri- sege«, naj ne zamudi te lepe prilike in naj pride 29. septembra v Cerkno. Polificni pregled. Konferenca jugoslovanskih poslancev v Opatlji. \' sredo in četrtek se je vršil v O- patiji sestanek pravaskih poslancev in poslancev S. L. S., kateremu je pred- sedoval dr. Šusteršič. Od pravašev so se udele/.ili: dr. Pazman, dr. AliačiO, Stjepan Zagorac in urednik Legovic za Mrvaško, prof. Spinčič ifi dr. Laginja za Istro ter Prodan in Drinkovič za Dal- maeijo; slovenska Ijudska stranka je bi- !a zastopana po dr. Sustersidi, Fonu, Povsetu, Jarcu. dr. Brejeu, dr. Koroš- ou, dr. Benkovicu in dr. Holiujecu. Bo- senski delegatje so se oprostili, ker se udeležujejo konferenc glede zgradbe bosenskih žeJeznic. Konferenca se je bavila s politie- iiim položajem Slovencev in lirvatov. Storili so se enotni sklepi, ki določujejo z ozirom na politični položaj taktiko, ki jo rnorajo uporabiti poslanci. Ugotovilo se je da so narodni, politični in kulturni cilji obeli narodnosti eni in isti. Skleni- lo se je, skupno organizirati obe stran- ki. V to svrho se bo vršilo dne 20. ok- tobra skupno zborovanje deželnih in državnih poslancev Stranke prava in S. L. S. Prihodnji teden se bo ustanovil eksekutivni odbor, ki bo prevzel poli- tično vodstvo združenih strank. Spopolnitev Stiirgkhovega kabineta. Današnja »Wiener Zeitung{ajai>. zlasti od !. 1616. naprej, ko so biü jezuvitje v svoje sole italijanščino iivedli kot učni jezik. Zdaj šele je prise! v (jorici italijanski zivelj na površje. Zaradi tega pa še ni slovenščina v Cio- rici izginila, niti izumrla, ampak le v ozadje je bila potisnjena. Tudi v 17. in 18. stoletju se je v Qorici še vedno govorilo po 'druzinah slovenski, za kar imamo zopet pismc- nih dokazov verodostojnih niož, a naj- prenehalo v slovenskem jeziku moliti in pripovedovati. Po drugi strani pa je že res, da se je v tem času slovenščina silno zane- marjala v neizmerno škodo našega na- roda. To nenravno zapostavljanje na- šega jezika pa so že takrat globoko ob- žalovali nekateri razsvitljeni možje. Tako ii. pr. je novomeški prošt Albert pi. Peslar, rodoin Ločnižan, nasproti papežu samernu tožil ter silno obžaloval češ, da ni oglejski patrijarh z mnogo dm go mu podrejeno duhovščino zmo- žen ljudske t. j. slovenske govorice, na- g'asevaje, da so luteranci has s pomo- čjo tc tako zelo napredovali/') O. Ivan svetokrižki - Lconeil: pa se jc o- smelil ter začel slovenske govore tis- kc;m .širiti in je s tem tudi svetno duliov- ščino vzbudil iz letargije, da si je začela pripovedi pridno beležiti. Nebroj roko- pisov nain o tem svedoči. In, ko se je bila 1. 17S0. v Oorici osnula »Arcadia sonJaca«, je bil nje predsednik Ivan Nep. grof Rdling prvi. ki jc zacel slo- venski pisati. To so dejstva, katera niti oni ne ovržejo, ki trobijo, da je (jorica no- in sip, tako da je mesto tupatam iirav opustošeuo. S tem pa stvar še ni kou- čana. Prof. Karolv, ki je tudi upornega policaja Poljaka sprejel v svojo službo, lioče baje priti na Punaj k delegacijani s 00 poslanci, da bi tain skusali delati nemir, ali če mogoce preprečiti celo de- Icgacijsko zborovanje. Ma so na Oger- skeni v resnici prav nezdrave razmere, tega pač ni treba še posebe povdarjati. Srbsko - bulgarsko - grška zveza? Na Angleškem |)revladuje prepri- čanje da obstoji obrambena zveza nied Srbijo, Bolgarijo in (irsko. V Belgradu sicer dementirajo oficielno zvezo, pri- znajo pa, da sta .se Srbija in Bolgarija pod pritiskom dogodkov vendar nekoli- ko zbližale. Iza Boljetinac, vodja albanskih ustašev, si je uredil v severni Albaniji |)ravcato državo, kakor kak vladar. On razpisuje davke, razso- juje v spornih vprasanjili ter z denar- jem vzdržuje večje število oboroženih moz. Tako poroča »Kölnische Zeitung«. Italijansko-turška vojska. Pred dnevi so se Italijani spopadli s Turki in Arabci pri Derni. 13oj je bil hud in obležalojeaia bojnem polju skupno nad 1000 mrtvih in ranjenih .Italijanski iisti norocajo, da so Italijani imeli le 61 mrtvih in 113 ranjenih, medtem ko ima- jo Turki nad 1000 žrtev. (To je res pre- sneto, da se ltalijanov ne loti skoro no- bena kroglja.) Nek belgijski list priobčuje izjavo nekega turškega poslanca, ki pravi, da pred dvemi meseci ne bo sklenjen mir. I určija in Italiia imati že dolgo časa pogajanja glede Tri- politanije. Baje je bil že sklenjen mir, a turški minister zunanjih zadev Nora- dung h i a u se je izrazil, da vse to ni nič res. O kakih mirovnih določbah ni še niti govora četudi sti obe državi na poti, ki pelje do miru. Rešitev bo prišla na vsak način. Minister je omenil tudi predlog grofa Berchtolda in se izazil, da je v Turčiji javno mnenje temu pred- logu jako prijazno. Največjo sitnost pri mirovnih pogajanjih pa dela znani pre- nagljeni aneksijski dekret. Domače in razne vesti. Pogreb pokojnega vladnega svetnl- uika Križniča se je vršil v sredo zjutraj 'ilL-n von- ¦ga dragega tovariša k večneinu pokoju. Ob vozn je stopala častna straža štirih gospodov, Berbuč, vladni svctnik Le- ban, cesarski svet. Vodopivec, in prof. Finžgar, ožjih znancev pok. Križniča. In tudi mladina ni pozabila svojcga lavnatelja, svojega učitclja, očeta. Žen- sko nčitcljiščc, katero je pokojnik s svo- jo ljnbeznjivo roko toliko let sprctno vodil. se je odzvalo prav v obilnein stevilu. »Šolski Dorn« s svojo mladino je pozdravil še zadnjič svojcga dobrot- nika, svetovalea, prijatelja. Deca morda ni niti čutila, kajjeizgubil »Solski Dom < s pokojnim Križničem, a cutili so to dru- gi. Neniška Ijudska sola se je tudi prav v obilnem številu udelezila pogrebnega sprevoda, tudi nioško učiteljišče in dru- gi. — Nebrojna je bila vrsta, ki je sto- pala za krsto proti Stolnici. Tarn je bilo truplo blagoslovljeno in nato se je raz- vil sprevod proti tnkajšnjcimi pokopali- šču. Dolga vrsta je bila pokojnikovih prijateljev in eastilcev, ki niso prišli le radi lepšega, arnpak res b: globokegi; spoštovanja do pokojnikove osebe. Na Gorišeeku smo se poslovili zadnjie od blagcga ranjkega, katerega so spremili nekateri ožji prijatelji prav do erne ja- me. In tam počiva on sedaj v tihem gro- bu v hladni grudi, on, čegar sree je bilo vedno tako gorko za narod in mladino. Strohnelo bo njegovo zemeljsko truplo, strobncli pa ne bodo nauki, ki jih je se- jal v srea naše mladine. V sadovih svo- jega dela se bo pokojni Križnič ohranil med nami v trajnem spominu. Namesto veiica na krsto pokojne- nui vladnemu svetniku Štefanu Križni- ČLi so podarili »Šolskemu Domu« Josip Ivaneie, profesor v p. 20 K, Ivan Ber- buč, deželni odbornik 20 K, dr. Anton Gregorčič 30 K. Ženska obrtna sola društva »Sol- ski Dom«, ki ima že pravico javnosti, je dobila nadaljuo pravico, da njeno spričevalo nadomešča dokaz o pravil- nem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziröma pomočniški izpit) in da- ie pravico do izvrševanja krojaškega ¦obrta, omejenega na izdelovanje peri- la ter otroških in ženskih oblek. — Nov dokaz, da sola dobro deluje, in nov raz- log. da se je ueenke pridno oklenejo. Harmonij za šolsko rabo se išče. Kdor bi ga hotel prepustiti brezplačno ali za nizko ceno, naj blagovoli to na- znaniti v »Narodni tiskarni«. Predavanja v »Trg. dornn«. Novi lastniki »Soče« se gibljejo. Z velikan- skimi plakati so napovedali v »Trg. do- mu« predavanja. Predavali bodo sami -učcujaki«, ne navadni smrtniki. Iz Ljubljane je prišel dr. Ilešič in je po eeš- kih originalih učeno govoril o problemu malega naroda. Knaflie pove, da je so- dobno izobražen. Preiskovalni sodnik dr. Qradnik bo preiskoval po svoje psihologijo mas. Grandsgr. in kapit. dr. Vošnjak poreče, da je demokrat. Prof, višje realke Seidl se bo geološko izpre- hajal po goriški okolici, profesor »vi- šje« gimrmzije dr. Ozvald bo skusal su- gerirati poslušalcem, da tudi on nekaj zna, socijalni demokrat dr. Dermota bo govoril o revoluciji. No, radi bi ga vi- deli na barikadah! Glavni urednik »Dneva«, t. j. lista, ki je celo »Slov. Na- rodu« preumazan, bo obdelaval našo kulturo, in iz daljnega Wiirzburga pri- de dr. Boris Zarnik, posnemovalec Hii- ckel-nov, in bo poslušalcem pretipal črepinjo, da podpre trditev, da izvirajo res od opice in da jim razloži bistvo življcnja. 0 lirvatskih predavateljih sliolčimo. — Ravnatcljstvom sred. sol Pn'porocamo, da posljejo kakor na- vadno - vse dijaštvo k tern »znan- stvenim« p wanjem. Hudo in ostro obsodbo »Sokolstva« je prinesel ruski list »Kijevljanin«. Cla- nek omenjenega lista je vzbudil pri nas v Avstriji veliko zanimanje, kcr se pe- ča prav posebno z avstrijskimi »Soko- li«. Podaja nam prvotni razvoj sokol- ske misli za časa Fiignerja in Tyfa, ka- tera naši Sokoli radi jemljejo v usta, a jih nikdar ne posnemajo. Svoj čas je bi- lo sokolstvo telerantno ni imelo na sebi nič neverskega. Poleg patriotizma se je gojila skrh za duh in telo. Dr. Riemer jih jc enkrat primerjal krščanskim vi- tczoin. Dandanes so pa vse kaj drugega. Stari tradiciji so postali nezvesti in opri- jeli so se »Svobodne misli«. Nič več starcga duha ni v sokolstvu. Že ruski list »Kolokol« je svoj čas opozoril na to principielno razliko, a malokdo se je bri- gal zato. Klofač in drug! enaki radikalni kričači so imeli glavno besedo pri sokol- skih ciruštvih in tako sc jc »Sokol« po- polnoma odtujil svoji prvotni ideji. Klo- fačcv list »Češko slovo« je celo enkrat izjavil, da če bi predsednik sokolstva zahteval naj »Sokoli« izstopijo iz kato- liške ccrkve, bi vsi to storili. Komen- tarja k tern izvajanjem ruskega lista »Kijevljanina« skoro ni treba. Mi smo že večkrat povdarjali skoro isto, sedaj so dobili »Sokoli« kritiko svojega »delova- nja« iz blažene Rusije, ki je nekaterini gospodom včasi tako pri sreu. Sapienti menda sat! Cvetlična dneva. Danes in jutn prodajajo nekatere liberalne gospodič- nc evetlice na korist I). C. M. Prosimo jih vljudno, naj puste naše somišljenike in uboge študente pri iniru, ker ti žrtvu- jejo dovolj za Š. Dom, Slov. sirotišče i t. d. Drže naj se raje liberalne gospo- de, ki ima vedno zaprt žep za narodnc namene, naj le pri tej veliko naberejo,nas bo veselilo. Nam se zdi tudi, odkrito povedano, zelo nepraktično, pošiljati tu nabrani denar v Ljubljano, da bi od tam prihajal spet v Gorico. Vsaj pošt- nino si lahko prihranimo. Mestne volitve se bodo vršile in sicer za III. razred dne 30. septembra, za II. razred 3. oktobra in za I. razred 5. oktobra. Goriški mestni svet in goriške mestne volitve. Goriški mestni svet je iniel v sredo svojo sejo, v kateri se je med drugim bavil tudi z rešitvijo re- klamacij proti prvotnemu volilnemu iineniku. Poročevalec je bil dr. Pinau- sig. Uloženih je bilo 268 reklamacij, ka- tere ie mestni svet — kajpada — razun dveh soglasno vse odbil. Seveda ne pri- pada v tern pogledu goriškemu mest- iiemu svetu zadnja beseda. Znati je treba, da so bile te rekla- macije uložene od slovenske strani. Pet nemskih profesorjev za nemški jezik imamo sedaj na c. kr. gimnaziji v Gorici. Pred osmirni leti je bil e n sam, sedaj jih je kar pet. Število učencev na nemških razredih pada od due do dne, letošnji I. razred ima le okoli 50 dečkov, a število profesorjev zraste vsako leto. Počasi pridemo na ta naein tako daleč, da bo skoro vsak nemški fantiček imel tukaj svojega profesorja. Ali res ni ni- kjer na Nemškem prostora za te gospo- de, da se jih toliko tlači doli k nam? Menda jih je že vendar več kot odvee in zadnji čas bi bil, da se to »vandra- nje« že enkrat temeljito omeji saj dru- gače naši domači ljudje na svojili tleh ne bodo več prišli do kruha. Nove slovenske učne moči na go- riških srednjih šolah. Na goriško giinna- zijo so prišli kot suplentje gg. dr. Karol Pirjevec, Jakob Cimerman in dr. Ros- taher. -¦¦ Na realko je prišel dr. Kotnik. Pričetek šol. leta na c. kr. državni gimnaziji v Gorici. V četrtek je pričelo šolsko leto na tukajšiiji gimnaziji s slo- vesno sv. niaso v cerkvi na Traxiiiku. Prostorno cerkev so dijaki skoraj na- oolnili kajti bilo jih je nad 1200. (loriska gimnazija je torcj največji srednjcšolski zavod v Avstriji. Prvi razred šteje / paralclk in sicer je I. a »nemška« (t. j. učni jezik je nemški, učenci pa so Slo- venci in Labi), I. b, I. c, I. d, so italijan- skc in 1. e, I. f. I. g so slovenske. Vseh razredov s pripravnico je 28. Najvišji razred s slov. učnim jezikom je trctji, vsch skupaj s slov. učnim jezikom je šest. Razrcdi so nameščeni v Strassol- dovi palači na Starem trgu, v starem |)oslopiu v Šolski ulici in v Formentini- ievi palači na Cingrofu, katcro jc kupila lani država. Profesorjev, suplentovr in postranskih učiteljev je nad 50. P. n. g. dr. Aleksij Rojic se jc vrnil z Hlcda, kjcr je bil nekaj časa na leto- višču, v Ciorico. (iospod doktor jc po- polnoma ozdravel, kur z veseljem po- ročamo.Poroča senam tudi, da bo sedaj spet prevzel zdravniško prakso. Hog naiii ga ohrani mnogo let! Tombola »Slovenskega sirotišča« I/O due 29. sept, oh 5. pop. na dvorišču restavracijc ^Central". Pred tombolo bo pel na dvorišču pod vodstvom preč. g. župnika Koko- šarja mešan pevski zbor. Samomor. \ceraj popoludnc okolo 2 ur se jc vrgcl pod most črcz Korcnj. ki sc nahaja na koncu ulice Sv. Klare tovarniški delavec iz Cedada Peter Al- bani, star 19 let, ki je ostal takoj mrtev. Pri igri je na tla padel uecnec Aloi- zij Schauer iz (iorice ter si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v bolnišnico u- smi-ljenih bratov. Odprti lekarni. Od 22. do 29. r. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: C r i s t o f o I e t t i - (I I i u b i c h. »Matica Hrvatska« naznanja vsem članoni, da so že tiskane knjige za leto 1912. Clanarino je poslati gosp. Srečko Jurdani v Oorici, ul. Morelli 6, III. Okrožnica vsem županstvom de- žele. Deželni odbor vabi na naročbo u- metnih gnojil po znižani ceni in sicer superfosfata, Tomasove žlindre in 40 odstotne kalijeve soli. Čas za naročila jc do 30. septembra t. I. Dobljena gno- jila se morajo porabiti izključno za je- sensko gnojenje travnikov. Prošnje naj se vlagajo na deželni od- bor potom pristojnih županstev, ki naj obenem potrdijo, da je prosilec z ozirom na njegove finančne razmere vreden podpore. Prošnje, ki bi došle po 30. septembru ,t. 1. in ki bi ne bile podprte od župan- stva, se brez drugega zavrnejo. »Stari in mladi« v Solkanu. Dne 29. septembra priredi kat. slov. izobr. društvo krasno veselieo s petjem in igro «Stari in mladi«. Igra je delo nasega pesnika Ant. Medveda in torej ni nikak- šen malopomemben prizoreek. Pričaku- je se tudi povseni upraviceno. da bodo tudi igralci dobro dovršili svojo nalo- go, saj so pač že večkrat pokazali. da se ne strasijo težjega. Radi tega, pridite vsi, ki hoeete pravega vzitka. vsi, ki se ne zadovoljite z vsakdanjim k naši predstavi kjcr dobi oko, pa tudi sree obilo. »Kmečka hraiiilnica in posojiinica v Mirniku, registrovana zadruga z neo- mejeno zavezo«, naznanja, da je bil dne 15. t. m. sklicani obeni zbor nesklep- čen, in sklicuje vsled tega drugi občm zbor dne 29. t. m., ki se bo vršil ob isti uri v istili prostorili z istim dnevnim rc- dom. Občni zbor je sklepeen ob vsaki udeležbi. — - Odbor. 1 kg in 26 dkg težak kronipir. V Komnu in njcgovi okolici se jc letos krompir posebno dobro obnescl. Neki poscstnik je našel med svojini krompi- rjem encga, ki je telital 1 kg in 26 dkg. Kostanj. V sredo je bil prinešen prvi letosriji kostanj na tukajšnji trg. EBilo ga je 80 kg. Prodal se je po 4S vin. kg. V Koiflnu jc ncpreviden avtomobilist prevrnil 60-letnega kmetovalca Fran- ceta Scmolič. Semoliča so morali pre- peljati v tržaško bolnišnico. Romarica s Krasa, ki se ie bila peš odpraviia na evharistični kongres na Dunaj, se je 18. t. ni. zdrava in vesela vrnila domov v Pliskovico. Do Nabre- /ine je scdela \ železnici, od tu do Pli- skoviee pa na vozu. Dobri ljudje na Dunaju so nabrali za njo 60s» K, od ka- terih je 450 nalozila v hranilnici. Pod voz je padel Anton Cigoj iz Malov.š. Motel jc ustaviti pred voz u- prežena \ola, ki sta se ustrašila, a vr- gla sta ga na tla, tako da je prise! pod voz in si /iomil tri rebra. Nahaja se v tuk. bolnišnici. Spomenik pokojne cesarice hliza- bete odkrijejo v prihodnjem mesecu v TrMu in sicer v vrtu nasproti iužnega kolodvora. Pehotno divizijsko povelje namera- vajo ustanoviti \' Trstu. To sc posnem- lie iz dejstva. ker ie III. korno povelje izreklo. da se bode moralo namerava- no novo po>lopje za tržaško brigadno povclistvo iiredrugačiti iz ravno gore navedencga razloga. Smrtna kosa. V Trstu je v četrtek ponoei umrl >ta\'bni svetnik in načclnik stavbinskega urada pri namestništvu g. Karol Oberst v 53. letu svoje staro- >ti. Pokojnik ie bil pravi veščak v cest- nih in vodovodnih gradnjah. L'delezil se ie tudi zadniih razprav v tržaškem lnotnem svetu o preskrbovaniu mesta Trst s pitno \odo. Korno poveljstvo v Ljubljani? List A'ossische Zeitg." javlja. da ie iz\edel, da se ustanovi \- Ljubljani 17. korno poveljstvo. Poleg tega se bodo gradile ob isterski in dalmatinski obali od prej- snjega šefa generalnega štaba naniera- vane nove utrdbe. Conradov načrt zah- teva tudi utrditev mesta Spljet. Crez 7 ni dolgega morskega soma je videl ribič Pertot nedaleč od Barko- velj v moriu. Puliski Skandal pred sod i see in. Dne KS. t. m. se ie končala pred rovinjskim porotnim sodiščem tri dni trajajoča ka- zenska razprava proti predstojniku pulj- skega stavbenega urada Borriju in pro- ti njegovemu pomagaču Sfiligoi-u. Bor- ri je. kakor smo svoj cas porocali. jemal stavbeni material za lastno hišo iz ma- terjala. ki ie bil namenjen za zgradbo puljske plinarne. nadalje je dal izvršiti gradnjo te vile po delavcih. ki bi bili morali delati za občino. Vilo ceniio na öOO.dOli K. Pri vsem tern nm je poma- gal Sfiligoi. Sodisee je Borriju prisodilo dva niesca težkc ieee. Sfiligoju pa en mesee. Poroka v naši vladarski rodbini. — \T Wallseeju se ie v četrtek poročila naj- starejša hči nadvojvode Franca Salva- torja in nadvoivodinje Marije \ alerije, nadvojvodinja Elizabeta Frančiška z grofoin Jurijem Waldburg-Zeil-Luste- nau-Hohcncms. Slavnosti svoje vnuki- nie se je ndelezil tudi cesar, ki se je že v sredo dopoldne pripeljal v Wallsee, nadalje prestolonaslednik Franc Ferdi- nand s soprogo vojvodinjo Hohenberg, ženinovi sorodniki in princezinja Gizela bavarska s princem Konradom. Papežev delegat — kardinal van Rossum se jc od Punajčanov prav is- kreno poslovil. Pred odhodom z Duna- ja so ga pozdravili razni odlični zastop- niki evharistiČMicga kongresa in mestni I župan dr. Neumeyer. Županii je kardi- nal krepko stisnil roko in povdaril, da je bil zanj ta kongres nekaj tako veli- častnega in velikega, kakor še on ni vi- del. Pohvalil jc Ijubeznjivost in gosto- ljubnost Dunajčanov, ki so pokazali ravno v teh dneh svojo veliko požrtvo- valnost. Njegova želja je, je rekel kardi- nal, da bi sc sc kedai vidcli na Dunaju. Vsem gospoflinjam toplo priporočamo KOilNSKO CIKORIJ v korist — Z Dimaja se je odpeljal kardinal van Rossuni v Trident na Tirolsko. Vso svojo liberalno nestrpnost so pokazali tudi liberalni Nenici zbrani v »National-Verband-u«. Clan te politiene skupinc poskmov: K I e t z c n b a u e r sc je nanirec udeležil evliaristieneRa kon- gresa na Dunaju. Mnenje gospodo v Na- rodni zvczh je sedaj. da je treha tega poslanca izključiti, ker se je »deinon- strativno udeležil klerikalne prireditven. — To so cudni gospodje naprednjaki. bodisi naši ali drugi! Clovek bi ktnalit ne sniel več iiiti križa napraviti, ne da bi jili vprašal za dovoljenje. Tako mo- goČMii pa anti še niste, gospodje, kaj? Malo več tolerance bi pač ne škodo- valo! Zarubitev občinskih doklad — je dovoljena. Privatni tajnik X. je tožil ne- ko občino za gotovo svoto. Prva inštan- ca je dovolila sporazunino z upravnim sodiščem, da se sniejo zarnbiti doklade dotične občine. Vloženi rekurz je odlo- čil za občino ugodno, a najvišje sodi- šče je drugo razsodbo razveljavilo in potrdilo razsodbo prvega sodnika. Ju- stično ministerstvo je nato dne 18. sep- tenibra objavilo vsem sodnijam to važ- no razsodbo, iz katere sledi tedaj, da se dajo občinske doklade prav lahko za- rubiti. III. avstrijski protialkoholni kon- gres bo zboroval od 22. do 24. t. m. v Solnogradu- Sneg na Ogrskem. V Körösmezoeski okolici je padel stieg en meter visoko. 2etev je popolnoma uničena. Reke so prestopile bregove. Predvideva se stra- sna beda. Jan Kubelik 'ekateri listi poro- čajo, da se je ^ > dz Jan Kubelik po- madžaril, ker se .,_ poroeil pred Ieti na Ogrskem. Toda Kubelik sam je izjavil, da ostane do zadnjega zdihljeja to, kar je -- namreč zaveden Ceh. Iz ječe je pobegnil na predrzen na- čiii 19-letni jetnik Tvhaček v Olomucu. Iz neke omare je izmaknil sodnijski ta- lar in baret ter zapustil neopažen ce- ^Nedosežno v foxo" govejejuhina L kockaj r| Druibe 1 liebig. Rwp lico. Potetu je niirno kot kak sodnik prekorakal razne hodnike ter tako pri- šel na cesto, kjer se je izgubil med uino- žico. Strašno inaščevanje pobeglega ka- znjenca. V vasi Ouerciolo je bil ustre- lien kovač Bergotte. Ustrelil ga je iz za- pora pobegli kaznjenec Pavlo, ki je že, odkar je pobegnil iz zapora, usnirtil 24 svojih sovražnikov. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! Sovražite lastni žep, ako kupujete izdelan RUMS liker Altvater, Alias, Kimel itd. Z mojimi izvrstnimi ESENCAMI lahko napravite najfinejše likerje brez truda za polovico denarja. 1 steklenica, zadostno za 5 litrov La rum, 3 litre najb. Altvater, 3 litre najb. Alaškimmel z navodilom le 120 K; vse tri steklenice le 3 K. — Poedine steklenice se pošiljajo le proti predpo- šiljatvi zneska tudi v znamkah. Tri in več steklenic tudi proti povzetju.------ Hitschmann, Izdelava ^ser\c Humpoletz St. 174, Češto. Na tisoč prissnanj. Kje se kupi dobro in po eeni blago na mater? C. kr. priv. kroji Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek vsakega stanu. po najnovejšem kroju. Xajvecja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporoča si. občinstvu. da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sani, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najconpjo blago na meter, kakor tudi gotove obloke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Kje se kupi dobro najceneje gotovo oblek Gorica — Travmk št. 5 — Gorica %&' ZAHVALÄ. Frančiška vdova Križnic in sin Josip sc. globoko ginjena, ^akvaljujeta vstm spoštovanim oscbam, ki so o prilil