T r Največji ilwenilri dnerailc ▼ Združenih državah Ve||n za tm leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ! J GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. JlThe largest Slovenian Daily Ls* the United States. G limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUTON: CORTUUVDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. , TELEFON: C0RTLANDT 2376 NO. 212. — 8TEV. 212. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 10, 1925. — ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA 1925. VOLUME xxxm — LETNIK XXXIII TURČIJA ZAHTEVA PLEBISCIT Turčija zahteva plebiscit v mosulskem okraju. — Turki so zapre til i, da se bodo obrnili direktno na zborovanje Lige. — Angleški in francoski državniki se bodo kmalu sestali s Stresemannom Ženeva. Švica, 9. septembra. — Turčija je zopet spravila mosulsko vprašanje v ospredje zadev, s katerimi se-mora pečati svet Lige v Ženevi, kljub dejstvu, da so se sestali v Aix-les-Bains francoski ministrski predsednik Painleve, zunanji minister Briand, angleški ministrski predsednik Painleve, zunanji minister Briand, angleški ministrski predsednik Baldwin in zunanji minister Chamberlain, da razpravljajo o uvodnem besedilu varnostnega dogovora ter določijo čas in prostor za sestanek z nemškim zunanjim ministrom Streseman- nom. Turki so v svojem dvajset strani obsegajočem dokumentu obrazložili svojo prejšnjo obljubo v Bruselju, da bodo sprejeli posredovanje. Sedaj pa zahtevajo, da se spor uravna potom ljudskega glasovanja pod pokriviteljstvom Lige narodov. Brez dvoma se je Turkom posrečilo zmešati vprašanje ravno ob času odločitve. Glasi se, da bodo sk\išali spraviti vprašanje plebiscita pred zborovanje Lige, če ne bo hotel svet Lige ničesar ukreniti. Na temelju pravil je to povsem mogoče, čeprav bo najbrž skušal svet nasprotovati Turkom, ki bi lahko v takem slučaju izsilili boj na prostem iz izjavo, da vsebuje vprašanje neposredno pretnjo vojne. Vprašanje varnostnega dogovora je stopilo v a-kuten stadij, ko so se napotili Painleve, Briand, Chamberlain in Baldwin v Aix les Bains na banket, katerega je priredila zveza žurnalistov, akreditiranih pri Ligi narodov. Chamberlain je potrdil poročilo, da se bodo zavezniki kmalu sestali s Stresemannom "v nekem bližnjem kraju", najbrž v Lausanne. — Največji koraki proti miru so bili storjeni povsem odkrito in vsled tega so upravičena moja najvišja upanja. Le bedak pa bi mogel izjaviti, da se nam ne bo treba boriti z največjimi tetžkočami, — je rekel. Pozval je tudi na sodelovanje med državniki in časopisjem v velikem naporu za mir. Najbolj značilni govor pa je imel senator Walsh iz Montane, ki je izjavil, da smatra besede angleškega zunanjega ministra za izjavo resnično odkritosrčnega moža. Senator Capper, ki je bil gost či-kaškega poročevalca, pa je izjavil, da ima Francija prav, če zahteva najprvo varnost in šele nato razoroženje. MADRID, Španska, 9. septembra. — Včeraj je bilo oficijelno objavljeno, da so se španske čete izkrcale ob maroški obali, v zalivu Albucemas. General P rimo de Rivera je poslal s krova l^ojne ladije, kralju radijsko sporočilo, in vlada je nato objavila, da so španske sile izvedle izkrcanje in da so pol ure pozneje zasedle postojanko ob maroški obali, ne da bi zadele na resen odpor. ~ Poročilo Rivere se je glasilo: — Krog ppldne smo se izkrcali ob Sebadilla zalivu. Po kratkem uvodnem obstreljevanju, in ne da zadeli na resen odpor, smo zavzeli pozicije. General Saro poveljuje izkrcanim četam. PARIZ, Francija, 9. septembra. — Ameriški letalci to metali včeraj popoldne po 400 funtov težke bombe na Adžir. To so bile dosedaj največje bombe, kar se jih je dosedaj porabilo v vojeva-nju proti.rifskim vstašem in te bombe je privedel iz Feza oddelek Amerikancev in oddelek Francozov. To so bile prve večje operacije, katerih so se udeležili Amerikanci*. Vsa poročila iz Maroka kažejo, da so bile čete Abdel Krima dosedaj zmagovite v splošni ofenzivi, katero je objavilo francosko in špansko vrhovno poveljstvo. Preprečile so Francozom izčišče-valni proces severno od reke Uerga. V španskem ozemlju, kjer so čete manj številne, so ustavile špansko ofenzivo. * |||Mt Abdel Krima poveljuje na zapadni fronti Velik razkol med Poljaki in Nemci. Poljaki v iztočni Prusiji so pokazali odkrito sovraštvo napram nemškim državnim četam. Za manevrske kvartir-je so jim ponudili svinjake. — Poljaki in Cehi vznemirjeni radi varnostne konference. BERLIN, Nemčija, 9. septem-ibra. — Nemška državna 'bramba je imela krog Marienwerdenja > izočni Prusiji, kati iro zemlje je na treh s t rane obdano od poljskega ozemlja), svoje je?»ernke manevre, pod povefljfcrtvom generaila von Seekta, vrhovnega poveljnika. Poljaki ki« ft je te okolice, ki st» domnevali, da gre pri tem za vrnitev ]x>1jskega napada na nunsko ozemlje, so se obnašali napram državni hrambi skrajno sovražno. Deloma so zahtevali prefirano odškodnino za poškodovanje poflja, dedoma pa so ipret&i držav, hrambi is silo. Nadalje so .skušali nastaniti nemške eete v svinjakih. Vojaške oblasti so se morale po-shižiti otfrejših odredb, da hspo-shijojo nastaTijecije čet v hišah. Dočim se vrši to na nemškem ozemilju. tik poleg poljske mej^. prihajajo od Nemcev, Ici stanujejo na polj-'kem ozemlju |*rito«be glede naizaislišanega zatiranja. Prosto mesto Gdansk se je obrnilo na svet Lig** narodov, tla protestira proti priori lni^uvedbi poštnih nabiralnikov s poljskimi napisi. Parlamentarni zastopnik« nemških manjšin na Poljskem so se tudi obrnili na Ligo, kamero prosijo, naj Mkuša odpraviti neznosno stanje.'' BERLIN, Nemčija, 9. septembra. — Jestenski viharji, ki divjajo letos ~ob obalah Anglije. B'tis i je, HoLawdske in severne Nemčije, so se ipričei-i pojavljati že sedaj. Močan vihar ji» opnistošil o-bal Severnega morja. Valovi so bili Lzvanretlno visoki in nižje le-ž či kraji ob oibahi so izvanrednn trpeli v.-iled povod nji. Številne ladje so rooraiLe poiskati pribežališča v pristaniščih. Deitramsaell, Bavaraka, 9. sept. Ves zagorel od tsolnca je zaključil včerafj državni predsednik Von Hrndenbupg xvoj ni inoiHo dognati. Raziskovalec nr-če noihen^mn časnikarskemu poročevalcu razjasniti svojih načrtov, to pa najbrž vsledteiga no. ke«r sse iNtoča>mo pobija tudi z Italiijo. "N—1" je bil Tigra jen lansko leto po načrtih inženirja Nobla v Genovi. Njegova pro>itornLna znaša 19,000 kubičnih metrov, j* 10G čevljev dolg in 26 čevljev širok \ Na njem so trije motorji, ki proizvajajo 24.> konjskih sil. Vozi z naglico 62 milj na uro. Zračni promet tekom zime. Konec Hindenburgovih počitnic. DIETRA MSZELL. Bavarska, 8. septambra. — Danes je zaključil predsednik nemške republike DRAŽDANI, Nemčija, S. s.*pt. 1'r-tfirkrat v zprodovini 'zrakoplav-stvn se 'bo vzdržalo tiuti tekom zime zračni j^romet evropske unije šestnajstih zrakoplovnih družb. V prijdnjih lelili je ibil zračni promet ustavljen od oktobra pa do aprila meseca naslednjega M a. Novo odredbo je treba pripisovati izboljšanju motorjev, večji štabMne-iti trr številnejšim letalnim poljem. Španci so izkrcali svoje čete. MADRID. Španska. 8. sept. — Spancem se je končno vendarle posii <či!o (izkrcati svoje čete na maroški obali. Genera J Saro se j«-izkrcal s sivo jim vojaštvom pri (Vdadilla, MrviTo Nuevo. NadatjrKH. špau-ika s "H a jo pod poveljstvom generala Fernandeza Pereza v zalivu Bet ova. Samomojf v Niagarskem slapu. NIAGARA FALS. N. Y.. 8. sop. Ob George Bank so našli truplo n-:kakn štirideset let st-ircga moža. ki se je u>-tre!iii v glavo ter držal v svoji desnici revolver. Oči-vidno je izvršii samomor. Truplo je ležalo brez dvoma že dalj časa na dotičnnn mestu, ki je t«\Hio do«4opno. Hindnnhurg s*voje štiri tedne trajajoče počitnice ter se odpeljal proti B. rlicru. Pre«lsednik je naj-•»oJj5ega zdravja ter je rekel časnikarskim poročevalcem, da se ni še nikdar tako dobro počutil kot st sedaj. er je dosegel več usehov proti Špancem. Španci a poročajo, da niso mogli doseči nobenega uspela proti vstašem. Džebela četaši, ki so bili v glav-lem odgovorni za španski poraz v preteklem letu, o izvoj'evali nove uspehe proti svojim dednim sovražnikom ter obračajo sedaj svojo odgovornost »roti Uesanu. Španske čete pri Dar Ben Kariš so se morale vtč dni ustavljati neprestanim napadom. ■.k. i ." '** ' /./ .v, ,_t/ .. i ... r .g«' m "Ss '.t^r.^h^BkM^tSnHraHflK ''L ••. * • Pobesneli fant je * ustrelil trgovca. Blaznež je ubil moža na Staten Islandu. — Policija ga je našla z revolverjem vf roki in v bližini umorjenega moža.— Morilec je bil pred dvema tednoma izpuščen iz azila. Včeraj po{Kxdne krog petih je našel neki policist na vogalh Clinton in Bay Streets, Staten Island, .štiri in dvajsJK let >licist priibližal, je mladi morilec vs^al ter bn iz odpora izročil policistu revolver, katerega je držal v roki. — Jaz sem istorrl to. — je re-ke4 mirfo ter se pri tem pobihižil i>tih besed kot morilec Noel v n^-del.fo. — To s>an storirter me ve->H,*li. nar. ki lmT ga je bila tlolžna. Pričela >-ta prepirati in on jo udaril |>o glavi. Policijski rekordi kaX»jo. <1;i je bil Lukasik stavljeni pred solišee radi napada, da pa je bil oproščen. To oproščen j" j- vplivalo nn duha mladega Krinovika preH nekako s"!h1 v umobolnico na Wards Inland. — Izpuščen senn bil dne avgusta, — s-* glasi nadalje v pr:-:• i 1 kdo naokrog. — Danes semi čaka! nanj od zj*i-tra j in krog polntiiriJi popoldne jr pr;šel Iz s-voj • ]>rodajaVne. Tedaj pa se mi je 'nudila prilika itbit: sja. ker ni bilo nikogar blizu. 1'nior je bil izvršen nekako sedem blokov od prodajalne L'ika-s i k i. X'llvdo v bližini r.i sporoči} da je cul strele, in zločin je razkril policist BaHkley z New Dorp postaje, k.i je bil iz v. 11 službe, a v uniformi ter >e pripeljal 111 imr, v* av^onioJji'.u. Morilec mi nudil niti liHTmanj-f-ega odpora in na poti v policijski slavni stan je neprestano ponavljal : — Veseli me. da sem to storil. Pozvedbe -;o dognaAe. da j* bi i Krinovik izpu-čim iz zavoda rz-'il;učno le na iaakiiativo oblasti, ker nisfo vložili stariši nrkake prošnjo. n^.j se ga izpusti iz omuo-Ijo&nice. IZPLAČEVANJE STAVKARJEV Stavkujoči antracitni premogarji so dobili plačo za zadnja dva tedna v avgustu. — Skupna izplačana svota znaša §15,600,000. — 157,400 pre-mogarjev je dobilo denar v gotovini. — Končani je so predložile zadnjo prošnjo za arbitracijo industrijalnih sporov. Več nezaposlenih v Angliji. LONDON, Anglija, 9. ^pt. ^ N-ezaipoMlein-o**t v Angli/ji raste neprestano. Potročilo x dnemri 31. avgusta pravi, da je brez dela 1.354.000 ljudi, torej več kot deset se večkraten nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne teae vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortlandt Street Hew York, N. Y. Telephone: Oortlandt 4887 v -\ • GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PubUtktd by BLOVHNIO PUBLISHING COMPANT (A Corporation) Frank 8>kwr, pntidtnl_Lxmh Busdik, treasurer PUm of IwMine— of the corporation and addnm« of above officers: 62 CortUndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NABODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sunday* and Holidays. ta telo leta volja Ušt ta Ameriko Za New York ta celo lato — %7.0i> to Kanado _ , . , „ , ptru1 Za pol leta_—----....— Za niotemetva ta celo loto_ %3.50 $7.00 ga pol leta - $8.00 to četrt lota ___ $1.50 Za pol leta_____ $3.30 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda'0 izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in prxuwSkov. Popki brca podpisa in osebnosti se ne priobčujo? ~ Denar naj se blagoToli poftiljati po Money Order. Pri apreniembi kraja naro&ni kor, prosimo, da se nam tadi prejinje bivališče namani. da hitrej* najdemo naslovnika. "G L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N Y. Tdephojte: Cortlandt 2876. le ta. da se je Judež obe.sil ko je spoznaj^svojo zmoto, doe i m oni še naprej ciganijo. Kov. rt a prodaja in bar.intd kot najhujši kramar. Ali ga nič ne peče ve.sh, ker je iz-[Kxlr'nil pokojnega čikaskega župnika z mc-ita, na katerem se sedaj masti? T»?da, kako bi ga vest pekla, ker nima vc*ti? O napadih, lažeh m kri viišnean natolcevanju bom o priliki že bolj natančno razprav-Ijal. Ko sem bil na Ely, me je mladi W. J. Woiufcz vprašal, zaikaj ni-•-(•111 letos ž iyini v Ca na do. Kokri mi je. da je imel tovariša, ki -t.\ bila pa j o ko čemerna *ei sta neprestano n marajo dobaviti po- je ni »ki čtkarki izletnik strahoma vprašal, če-je to volik. Ko so mu povedali, da je le sova, se je mož poitoilažsL Uikaski izletniki so nas blagrovaH. ker smo taiko bLizo teh naravnih krasot, namreč ogromnih gozdov in krasnih jewer. Oni, ki ima dovoljenji', >me lahko po eanadskili jezerih loviti rib.', toda le toliko, kolikor jih jjiore sjk-či in poje.Hi. Preko meje j h ne smo nositi. Mr. WoJuta, ki gre \ sako leto v Ca mulo. je dobro pripravljen roga je mogoče prenesti ter več drugih stvari, za katere neki •-tari ludijanjki pokazali t i novo t nanj o, je začuti nr. zmaja vala z glavo ter nekaj mr- Peter Zgaga mrala v svojem eipova naročju, sobno dnvoljenje. V tej lktnii jej Indijanci imajo 1 im tudi svoje]Voj»vlcov ki s(, s| T*« o "»i o. da -i! ne smo niti lesa se- pokopališč. Mrtveca najprej za-kati. niti divjač>Mie streljati. (To-''..ijejo v "trpežno tkanino, potem rej skoraj isto,tako kot po naših j p« v brezovo lubje, nakar ga ja-Narodnili parkih). L*e kjer itzlet- k»i d!:'vo zask-o.-nljejo. Na(TS£rro- Čaisop ^je poroča z debelimi črkami : — b"bo &50-00 ;„ko ga katerih se je pivdmžt val v živijo- pravi. dobo. Tudi za dnage prestopke so njn. Njihova vera nainre vč je ali manjše kaiz'ii. Divjačina iSi 11 jZnani pater Koverta te je začei udej.^vovati tudi na delav-fn^ma krotka. Vkleti je do-ti m^- ska via J i ima dh meji hiše. v ka-j 1,r0|>iienairi. da je v *kem polju. Tako pr^rčno p?wj kot da bi rožice sadil. : ovedov iin srn ter druge zverja- tr~:li prebivajo Čuvaji. Svojo Mhiz-j kr:,]Ui Ob priliki Delavskega dne je objavil članek, v 'katerem j po- di. Pripotilo sC je žo. ili j»- pri- bo izredno vestno opraviia.j ». s" ve.vetu košček!^ ponoči zajec v UiH-tov-ko k<-.- ecr so pa jako postre&ljivi. dobesf. dno jx>sneniaaio naslei preganjan brezsrčnih kapitalistov. Treba je le, tla si de'iovno l>ntl-tvo osvoji zastavo zmage, to je KK-tusova eastava sveti Križ. ka^J-^ri je sledil sam Sin Božji rn s tem pokaral v- in preganjanim, da oni. ki slede njegovi zastavi, pridejo sigurno v Nemčiji do'scih la> Tr la t i-ti, ki natančno čita ut ni> ke li>te. posebno pa izjave nontških veljakov, pr'.de do Xoničij'i š< pamet i. * V A metriki je Vedno kaj no\> ;4a. Tako st> naprimetr te ilni o.tv<» riti v Chrt-aigu posebno šok v. v ka teri se lH>»lt) učila mlada dekleta opravljali služabniške {>t*sle. Ko bo revna nihult nka 'končala šoto pa To so lepe in pomembne besede. 'Poceni so in papir je potrpež ljiv. /.al, da živimo v času krutega materij dlzma. teh časih jo dobra dclav.ska organvzaeiia bolj-a ikoi priporočilo. KapLtaLUti so namreč postali tatko zakrknjeni, da nočejo in nočejo več verovati v Kristusovo zastavo. Pa nWio samo zakrknjeni, tudi brez verski in bogokletni --o. Prav nič se ne brigajo za zahteve, kateri delavci "utemeljujejo z božjo besedo. Edino orožje proti ka pita Wain j«- zaenkrat močjia unija. Tej «c še uklonijo, dasi jako neradi. K.red>dva. Kar tako mimogrede uaj vprašam velitkt^ga delavskega prijatelja patra Koverto, zakaj no dovoli svojran uslužlienu>m, da bi se or-gaaiizirali. V Ameriki izliaja prrcej slovenskih časopisov. PiVecj jih je. že vsaj z ozirom na nase število in naJavco zaposlemc. Mož, ki si je samolastno nadel naslov voditelja ameriških Stu--vemccv, znani Anton Grdina vencem, naj s posebno vnemo v Ameriki. Prvega tiska Koverta v Chicagi, drugega pa tiska K o ve rt o ra žlahta v Nvw Yorku. Niti prvi nit j drugi %e ne tiska v linijski tipkami, niti l>rvi, niti drugi nima zaposlenih linijskih tlebnvev. Sedaj vam je m en tla ja>no. rojaki, zakaj Koverta na svoj la-Kte način rešuje Nocijalno vpra»anje ^lovciL^kega idelavstva v Ameriki. I nijski dclavci zahtevajo za svoje pošttl ino tlelo pošteno plačo Koverta pa noče poltenega «lela ]>o«teoo plačevati, misleč, da hi mu v tem si ji čaju premalo nsta'o za njegovo (nenasitno bisago. Keleči ti fl jc . , , , (dobrini uspehom, bo 'lahko dolura od modrega!! 1 . ... .. ........... ,f , . . i tluiJbo tlHkle, perice, strožajke al Maliji jih poznaauo jtuliva jt> ime- ahmIiu (Kai ijaiii) mora jo na vsalt | 1 iiu — jt* p!| ikinil« |>ošiljat.ev fran- n-ai-Ln preprečiti sovražnikovo irz-j l"u ° ....... , • ..... ri . Cc jo laika Pola dobra ali nt t f^kt ga »ugovora, ki ga ,]e izroei! Urcanj;« na Siciliji. Crrt' namre« i-i-i • • d ,i 1-11- i I na j ilrugi t-eiločajo. francoski jKjslanuk ministirskemT« za to. da se pt»ka/ze. ako bi mogln J ... . ; .. .. .. .. , . i • v .... • To mojkin mnenju b\ pa pa predstMliuku Mu-soliniju v lor- Itali.];'. dobavljata zivt-.z s Sicilije) ...... , . , .. ...... I mesecev v taki šoli me no skoelibi ' malino otlohritev. v .sauea.u, da okupirajo r ramcotzi v . . . - . -t■ ■■ ... . Tl ... t t&'kezva!i!un damam ite takuzvaait C aso je nunogo razpreSanlirujo. Sicrli.pi je osa Italijo , , , , i j' 't xi i - vi-oke drruzbe, ki so trdno preivri i0 ti Ivundooiskem sestanku moti najvtv.jr^a Mtrategrniega jiomo . . • , r\ li- x .i. i c<- T', i • t i - eane, da žemije na drevju ra-tt 1'riandom m < bamber.lai.nom t^-r na, 'kajti brez Sioi'i.>> bi b le iz poudarjalo italijart-jko željo ]>o mihtjeme tutli jtal.ijan^ke kolon--j kemčnem mirovnem stanju v Ev- (ic v Afriki! ropi — seveela ookroza in ' 1 al o zadovol'iti z obrambo. JUGOSLAVIA IRREDENTA Ponesrečil se je j»ni napenjan;'u žice č«*z Soč«» pri i itxka. mora (Značilen je članek, ki ga je priobčil znani generol Moncivenga v '"Mondu." General meni. da bo Francija dosegla °aimo n »lat i\mo j vannost ob Renin, iki bo uspešna toliko, kolikor se IkvIo izpolnili i (lu>tri.;ski in gospodarski odnosa ji. ki so pro l yojno tvorili občudovanja Vreden indu-strijski sistem, ki je vezal Poreujc in Al-zicij'.a — Lorrno. Ta položaj pa ne moro piis/titi Italije ind':reren-tne. Dasiravno s** \>istflimo izbo! j-_ šanja franeosJIco - nemških odno-1 sajev. vendar ne moromio za ta j*- j ti. da bi pomenila vamowt frarn-^1' bilo veliko slavijo prvega: N*»'ki /inani igndec jo rekel t • rmetnik io poseben božji Sol»k?inn :WlMni delovodja Peter hi i t 'annda in domačin Anton Ju j. j — l inetniic jo poseben Sl'tlnji je znal plavati Ln se ro- tvtrr. ITm(4n*'k u-ttvarja dola za ši:, d't čim jo Canaela vtonil. Trup-' la niso našli. V Gorici nruige. on -a m je .pa za.s ustvarjen. rinetnik bi se ne ismel poroditi. Vsask umetvn&k. ki se poroči. »J* m umen. Tt» *•) j:nk< predrtzne. toda ob-i enem ma "'Hne be.setl1;. J'ai; slučajno poznam par ljudi, ki ni-) uim^iirki. pa imajo o za- cosko mejo.ob Romi veliko ^Icrt)' -avzetja nuMa pt. italijanskih če- za Itailij^f. ako so istoča-tno znatno Taki; z(4o svečane prirejenr - ~ .... , „ , .. . _ • . . k? ui-.i unin nrm, pa mnajo . ,1C posehno ]»riporočil ameriškim Slo-!"^' zmamjsa vojr.-iki aparat ob Rc- j'rislovesno^i imajo torvj ta "a-- 1 II' . -i i • i "1 SKt „11 ST <11111 !S|<) 11 lilCuljl_- o čita jo t Iva slovenska lista, izhajajoča ru- freba nmooo b<»ložo- Hii in zapa/lnimi Alpami. Nemški l-Je- Toda trenoitaio s«* ptizabi ua pritisk >h R^nu iu naa 1>o tako ^po.-tavljanje in na "poniževanpe ■r.t znt.ten vslel nemške razorožit- Oe>rice, drugi dan po takih sijaj-. .. . . • i-. , ■ , nekim nsansikim pnnoem. ve. tvori ravnotežja m prispeva k 11,11 p« lreiutvaih pa bruhne ogor-: Ko je treba vzgajati otroke, ni ničesar bolj važnega v zgodnjem življenju kot primerna hrana. Skrbne matere so previdne. Ne po. skušajo te in one hrane. Za prehrano svojih otrok uporabljajo edi-nole Bordenovo Mleko. Če pošljete ta o-glas The Borden Company, Borden Building. New York, va.m bodo povedali v vašem jeziku, kako ie treba hranhi vašega otroka z Eag"e Mlekoin. Raznoterosti. .leče: Poročttni moški t-o le malo ča a ilobri. P ateljica jt» txlkritosrena in je j moškim se precej naklonjena. IV.uavadi pravijo vso poročen žin-kt . da moški niso uiktHr nit" vredni. \Rima poroča.jo da -»o je. ali tla s • bo, hči italijanskega knil ja. | priuet . -in ja Mafal la. porc-čila vojo silo na f MafaMa je katoliške v-ro. princ Dopis S pota. Zadnjič -«em v fHirs Nftroda obljubil nekaj Ntef v Glas Naroda pa i»ai časa. ko je začefl rdiajatri. Omenim le tO, da urednik Glasa Naroda res marutrkaj č»rta, če pa piidewe, omeni, da je to nje-opaxka. V čikdfci ktyračnioi dopisu zlijejo »e malo gnojnice na 4:s4e>ga. 'ki jim ne nosi v njihovo netubsdtno nialiio. Več let so kričali "Držite ta/tu", .sami so bili pa slabši kot pocestni tolovaji, pred katerimi se že vsaj lahiko skrije imetje, d oči m m pwd čikaskimi faloti ne more skriti imena. Taiko so 7. menoj deladi pred leti. Mislili so ai: Le mečimo blato nanj. nekaj se ga ibo že pmjelo. da bo uroa*ov*fke bo-,;I'OV(*d:lU- da doti,"nl l,ekret sedo ki jih res ni mnogo, povedo\r'u v svetinj samo fizič- <"to\-ol.j jasno, za/kaj so morali v',lkm in ,!lt' Tutli m^n111- Pariza toliko časa * čakata na Mu^ Sieor pa iraa Goriea >A} d(>sti (xl!i" solčni^v pri^anek. ^katiTemu s=o ^ tem. da je proglašena sporočili, tla je zadeva z o-zirom * nr. bližnje ziseelanje zveze nare-1 3Iu(l° ^ lct,°' da ^ P* teJ dov nujna in da zdijo hitro izro- to>'tl" ae I>reve^ dobro- čitev note v Berlinu. Ijrst. 'ki je o-| menil, da je Angilija s\-etovaila na' pristanek, jo (bil zaplmjm! | To d da jo v Trstu v bližini Dre- Omenjeni članek je vzbudil vherjeve tovarne avtomobil, ki g« .vivnosti veliko 'pozornost, ker se'.^ vodil šofer K. Viola, po-vozil vršijo ba-š te dni manevri vojne j ntlkega mlekarja. Ta je skočil s mornarice s parolo: Sierlija v ne-.svojega voaa. ko se je blfcžail av-varnosfci! j temobd in je uvid d nevarnost, da Včeraj je odpiula celokupna' treSci avtomobil v njegov voz, to-vojna moraariea ios pristaniška' da po s^koikai 7. voza je prešel haS Gaeta v Tiransko morjf, kjer se; pooax>rajo. tla nemški narod popije sinlaj petdeset pro-eeutov manj piva kot ga jo popil pred vojno. To je jako značilna izpremrin-ba, iKvStbno če so pomi>li, da v Nemčiji ni prohibicije. Ameri:iki na.rotl pa popije za petdeset prwontov več žganja kot ga .je popil rpred \^>jno. To .je še bolj značilno, posebno, či' «e poanisli. da je v Ameriki pro-ihibicija. * Tivfi otrok, ki dandanes sledi stopinjam svoj^/a očeta, bo naj-brže v kleti končal svoje mlado žhrijenjei Koliko minut je preteklo od Kri stusovega rojstva? Minuta j»> h'Lih> majhno razdt»-i je čava. Pa krait dihne.š. pa je pt't. kla. 7.a: ► ii v< j;ot k'o že -rtrašno mnogo minut. milijard minut, »nikar se je .t'- Io r.as" štetje. Pa vendar ni ta-ko. Dasti ima 1440 minut, leto t.(>«) ali okroirlo jv>1 mili-,ji na. In l!>ii."» i : . Niti 0110 celo iiiilijar lo. Odka.r -<• je zaT-ela in-1'la i ja v Kvropi. mho navajeni na 'ako vi-oko t -vilke. da se nam 'i mili jar. la že na«r»vnost nekaj iH!;t'»niko--lnejr:i. Mi -Tuposloveni .-e ii!-ni»h» v ti ni pogledu tako na Ubberm. Pri.nas -i na pr. lani po nil >ž.I pri Iv.ajno krono GO krat. pa si dobil zne-l k v projšnih v prejšnih jug' sla>v;unnkih paj>irna-tili ali Htirrkra'. manj »lina rje v. Vse drugač«' j • l>iIo t<» v Avstriji, kjer j valut 1 poslabšala v »left i h let h nad 13.000 krat. v Nemčiji pa celo en bilijonkrat. to je tiso«" k rat tisoč milijonov. V IJu-.iji je bilo nekaj boljše kot v N" •mejji. Kaj jo torej milijarda nirnr.' od Kri>t;i-#>v»'«ra rojstva v pnmeri s cenami v Nemčiji, ko >-i potrebovali f>0 inrlijard pavpimatih m-irk. da si imel tolikt» v ro-kar kot za en povojni dinar. In kaj si dobil lani za en dinar. Komaj šest naj-^ibših cigaret! Največja pojedina na svetu je bila pred par dnevi v Londonu v Olimpijski elvarani, ki so jo pri-rod li prostozidarji iz vse Anglije. Trga velikarwkesra oboda sc ni udeleži'o nič mam j kot SOOO oseb. Seileli >0 ob mizah, ki bi tiile os nn & if0111 etrov dolgo, ako bi jih po-stavili tlrugo za tlrugo in bi se-tleli lju-lje simo na eni r di »Ivorane. Ta mož jr» bil v stalni telefon-ični zvezi s kuhinjami in z načelniki po-Samtvm oddelkov natakaric. Koliko so pojectti in popili ndele-ženci banketa, nam naš vir ne Te povedati, tudi ne, tkoliko je vse ČLANEK 141. Pazite na cči, ušasa. nos in usta svojega otroka. Ved no jo velike važnosti za skrbeli. da ima »>irdk čM/ oči. ušesa, nos in grla. Posebno važnosti je pa treba posvečati tej čistoči te-koh gorktiga poletnega vremena. To točke, kjer .se začne največ bol' živi. Poletni iiu see i m> p • krit ii"-tii za ot.roke. Storiti morate vse. kar je' v vaši uioči, da preprečite bolezen. Star pregovor pravi: — "Ena unča pre-i roeenja je vredn i eol funt zdrav-Ij nja." Ta pregovor jo posebno 1 e'niccn v slučaju o!r> tako utrjena 7-v piati boiezpii ko;t je liaprimer va- \'sako najiuanjšf' limeijo < -i a!; i:"i o kattrc-.n d:>:ivnovali* da je br z v-ako nerariiosji lii bilo treba p«A i riti ztlravlejnju vašega ■ravnika. li:U;> di*b>vanje v teh slučajih lahko propri-ei glubirm -mi- r oziroma -lej>ot«t. l>rez ilvr»-mn jo «-»:*tvk upravičen, tla v t ni fjziru -krbiti' z.mj. Otrok uaj ima ve.dim u^esa čista i in suha. l*ho >»• lahko iuficira. in :i.š - ti" bolezni ^o jako hude. ( "i se otroku uho una>mo stopite takoj v -1 i'c s svojim zelravnikom. (V it >s ni grl»». —r - k i*l» pri priprav- ljanju hrane je zastonj, če stek-t"-niea iu en/.. ! j nista čista. Na v>i-ki steklenici naj bo označena mera, in euzelji morsijo hiti ei-ii. Za-I«»«ra :n!« ka naj bo pod skrbnim naibjor-itvom. (!trokti da.iajt • l»> >'■ -to. sv.»že mleko. Vprašanj«1 inl«'-ka .je v»'!ike važnosti Tt4kom poletnih m"seeev. — V vročem vremenu mora biti mleko na ei-tem. hladnem prostoru, da ne -ki-a. Ti-.»iee"e matere se poslužujejo ko:i lenziranega mb k i. ker s«- bol.; (irži ter s,» da hitrejšo i:i -.igoilnej-pripra vit 1. Na tis*M-. in tisoče otrok fe je razvilo v krepke tločke in deiklice s pomočj»» koniliinaei je tii at erne pozornosti in hranjenja z B»>rtlt--•'oviiu Eag'e >11. kom. V namenu, da >:V' Io slovenske mater \ kalto up*»nibljati K igle Mleko, je Ht»r-tlcn»-va »Iružba nat)-suila v ^'»vch-sk. in jf/.iku pn.p(»lna navodila de hranjenja, kako pripravljat Horde novo Eagle .Mirko za otroke različnih starosti. ht»."«'te i/1's navodil, izpolnite kupon, k; 0 brezplačno zaeno s knu-nn Kn i i go za otroke. Čitpjte te članke pazno vsak teden ter jih spravite za bode>ča pojasnila to stalo. Kolosal'i- pojedine so »e u«b lcžl'i d-ellegati razi*:h • prosto-z: larskih lož na Angleškem, ki so kaj dobro založene, z denarjem. Znano je. da so začeli pni tej pojedini rbirati sklad onega milijona fin it o v, it katerega naj s»> zgradi razkošno opn-trilijoni pro-•'j-toz'darski dom v lxMxk>mi in po*itavi krasen nagrobni kamen vsem prostozidarjem, padlim v s\ et«>\"a\i vojni. Pri banketu s« zbrali v ta liftmen že par stotisoč ifuntov. V Postojni so uslanovili Italijani zvezo med lesnimi indu^trijaloj in trgoveh Na čelu tej združitvi stoji fašist Marino Marin. Obetajo « najboljšega uspeiia. . ... s ALOJZ JI RASE K: FILOZOFSKA ZGODBA 1 V SPOMIN DRZNIM LETALCEM (Nadaljevanje.) X. Odprla se je nova pomlad, ki je prinesla polrf? cvetja in petja tudi zarjo in aijaj nove dobe, po kateri so narodi pod bremenom absolutizma hrepeneli in koprneli. Metter-nieb je padel, cenzura odpravljena in dovoljeno sestavljati narodno hrambo. I)ne 15. marca proglašena konstitucija. Vest o ten» je napolnila Pratfo in celo kraljestvo z nepopisnim navdušenjem. Narodna garda se je sestavljala ne samo v Prajri. temveč po vsem kraljestvu. Predvsem s<> vplivali študentje visokih šol, posebno dunajskih, na dogodke onih razburkanih dni. — Xar Dunaju so ustanovili »t ud en -tnvsicn b-jrijo, razdeljeno po starorimski in kmalu ona ni bila edina. Mir tihega Litomišlja je zbežal vedi kam. Vse je skočilo s svojega tira in iz p rem eni be ter prevrati so se vrstili nepričakovano, naglo, Tez noč. Iz Prapre je novica sledila novici z napetim razburjenjem napolnjujoč sleherno dušo. Kili so pozdravljali ustavo z veseljem, drugi so v negotovosti čakali in nekateri, bolj ob strani in za vetrom seveda, so zabavljali na te — in Roubinkov pogled je obtičal z grozo na kralju Herodežu. Gospodična Elis je zdaj po ves božji dan malo videla svoje študente, izvzemsi Zclenko. Bili so neprestano vkolegrijn ali na shodih, katerim ni bilo ne kouea ne kraja. Kako bi se jim izogibal Fribort ali pa Vavrena? Xa vseh akademijah iu zavodih se ustanavljajo ali so ež ustanovljene študentovske legije, pa naj bo litomišeljska zadnja T — Nihče jim ni mogel t«*ga braniti, pa bi si tudi ne dali; in tako se je prav kmalu, še preden je meščanstvo sestavilo zbor navadne garde, uredila legija pod poveljstvom stotnika in izvoljenih častnikov. Ilišna gospodinja je v razgovoru z gospodično Klis pogosto izražala svojo bojazen nad tem viharnim časom, ki gotovo nič dobrega' ne prinese. Toda drobna, zavedna gospodična jo je tolažila razlagajoč ji konstitucijo, kakor jo je sama razumela in kakor jo je Vavre- : -v :- ■ : -r v. 'msm c thov Ln duhovnikov, današnjih dni J so španskemu ljudstvu veselja do .petja izgtnali tako temeljito, da i J danes v Evropi ni inaroda. ki bi p*ed tako rod ko. kakor španski. • Petje jo naravni izraz človeške j rad list i do življenja • tega je špan j ►ki kler kot hudičem delo vneto | preganjal sto in sto Int. S tolikim juspediom, da Španec današnjih , dni čistega užitka sploh menda Severa's Skin Soap Idealno, fino in čisto milo za toaleto, kope!j, šampu, britje. Izvrstno za kopanje otrok ln malčkov. Cena 25 centov. jvpč ne pozna. Kakor so njega ("venčno mučili iu ga mučijo, takoj hoče gledati, kako se muee drusa j l itja. Odtod njegova okrutnost i napram živa ini. cdtod njegova radost na "bonbah z biki in med • petelini. m mmm' umocrwood a uhnawanm m. v Pri Mere Point v drža vi Maine so odkrili spominsko ploščo na ča1-t ornim ameriškim leitalcein. ki so poleteli kroig sveta. Pob g plošče oroeiiik Leljrh Wade ter hi vi govern«, r :lržavi> Maine Pereival IVixt/ c STRAŠEN ČIN NERAZSODNE- t GA OTROKA Vsaki dan rabite Severa's Antisepsol za grgranje grla in izpiranje ust; prepreči* bolezni v grlu. ohrani ter naredi lepe rn bete zobe m utrdi mehke čeljusti. Čisti zoperna sapo in drži ustno votlino v zdravem stanju. Cer.a 35 in 60 centov. ^ Zahtevajte najprej pri lekarju. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA toma, ki sta pogumno s svojim kin čem iu orožje mkorakala. Vse je delalo revolucijo, še peri jode gospoda Koubinka. Tega nedeljskega popoldne je se- H. H. Ewers: Najbolj grozovit narod na svetu. (.»roz-no. pretresljivo in skoraj ( i>evei jeltno K^odbo popisujejo —'madrid-ii li-ri. \' bližini Valdera-e na Španskem je pripravljala mati kosilo. Kupila je na trgu t 2AHVALA. IN PRIPOROČILO l'od;-K-mi »r z«di\ ^.jHjein 5vni-kii Frank Sakst r State Hank /a i navMtlila in p<»ja-..;ila. ki smo i»dp*-tovan ]em v na poučil. ^ esela je bila vsega te- i . . . , . . ! • , . , , - aktuar kakor navadno za mizo 'JUiroda ti» ga, da jo rodoljubni duh. doslej vi , " " , ' .. . .. - , . pn pisanju pisma svojemu tovan- v deželi Ve-elie mestu skrit 111 pritajen, sploh za->. . . 1 m^ajt su na luhemburku. • - - (Jim višje - to ji kultura kakega ku oh travniku troje mladih de- vladal. — Kaj bi k temu rajia Retiška dejala ? Da ni pričakala! — in njen ko ljubeznijo 111 bolje se godi živalim klic, ki spadale oči- v.deii. s k /.... M! 1 _ l_ * i ** •• • _r_. po loju. Stavek za statikom. jK'ri- živalih, kako genijivo goji s.-voj< "Žival nema čuta ui iiji:ii i • • • • i . i ... - ... Ijuda za peiujodo, ura\-nana, rzpi-,osle. konje in govedo, svoje koze. ,.: iu/-n- i'< pogled se je pomudd na sliki tihe- ,. . _ , . , 1 : J J i1 jiiAiijas. Ijcna, v:il >: v iliktm zatniina- lijeni. liledal je. kiiiko mater reže jezik iti i/dira o«'i ter seči« uhlje. . , Ko ' bilo di-io pri kraju. >e ie že- ta ko govo- * . . ... ., na v 1st ranila i/, kuhinje. Pripo- Ako vpra- . . roe .a svoieinu sinu. na i d<-br« -d (rn'i.rn tu li.,- ..y i • - . • ioe a Je svojemu -111:1. naj i.Kjt ii n >o go,o\o iu- sas: /akaj nuna enta ? — ti . m poslušala. Ali da-'di. a že de^tvo, da delajo po- odgovori: "Ker nima dua*!" — VUt'Al "'.' \n<>U>tlK'-a b,at' nw>geil i« o prog poQteoiega |v-od po Srednji, Zahodni in Se-! A ko vprašaš dalje: "Zakaj nima v /il>ki- ......... , • , • - Kzačeli, ko je . verni Evropi vsaki domaS živali1 duše'**_ Imš Vvetlel -otovo 1 Kf> ^ mari odšia na vrt. je dt- aktuar Roubmek je bd glas prišlo! Čudno, d*in. od vese- toliko v tcin r ; iln,u , 0,na,uje toplo zanimanje, It-Ker ni katoliški kHstjan"" ^ ^^ ter se sprn- n.-sreeen, ves ,z sebe. Zdaj n. imel lja zardela, ko ji je Marinka vsa ianto%>lkeMI Druge krati je ki ga zanje go* njih -o.nodar i P : . \ •» ^ { '^no bitje v zibelki. Od- niti hipec počitka, zakaj njegov,brc^ sape prihitela mrznanit, da • pisal 0 ve,tm vn.m(,nu> tupa,tam| Xa Apan^m pa 1>5 ^ SIuatralo L 1 rezal je bratcu uhlje.-izdrl oči m lati ime: nadvse konservativn iduh se je so na velikem shodu filozofov izvo- Ktrnšil vm'Ii novotarij in slutil je lili Vavreno in Friborta častnikom. ]»revrat vsega redu, vse discipline i in sle k.rfkl živali ►i se ne razjezil |— }*owod, še v ]>eiv> nru tišči ta 1 m.| jj(. ...... ina j P^še — felo bi se ne razjez.il nn" mn"lv-i iu ns.-l o Bosta pa že morala imeti of i-1 - -- .macika .,e p.iu marka in ost i j., o- deza, ali pogosteje so mu oči zbe- , prjhajal .lomov, je srečal slučajno Žale zdaj od nj.^ga. zakaj gospod I)a ^opnicah Marinko. njigovodja je prinašal novice. j T . ,- . H . • ir — I je po pozdravljeni, gospod o- Na Dunaju viharji. Mogočni Met-! ... . . „„ , * . licir, — je vzradoscena pozdravi- tertuch j<* padel, v Pragi homati- la devojka je, ljudski shfKli, odprava cenzure, j _ . . i» i » i — Lei»a hvala! Zdai se ne bo- robote — o Ii»|-. kam plovemo, — , .. . ... jim vee, Marinka, dekleta nnaio kakšna vse narobe prevračajoča ~ . .v v ' - _ • „ , •• , najrajsa barvne našitke, — in ze prmairt je ta konstitucija! 1 oamačuje toplo zanimanje, is-Ker ni katoliški kristjan!" ^ W5 »j5h j Po/ivlijam vsakega potnika. Na Španskem na bi ^e smatralo preprič i! Xa i^ta vpraša- ilja prejme prav gotovso iste odgovore. vi. i* p-oin daj., vrtasih ime in j ,)a 00stopa narod, ki uroji take sxabcvda, enakopravno^, aoino-)b>koill ,nri bilcoborbah — za pro- ..... :,• . , ,, - 1 t zaniornke <opoldne se je vršila na stanovanju gospodične Elis mala slavnost. Prišla je hišna gospodinja s hčerjo, ki je prinesla nekaj ve kakšna gesla še prenajietih betic, kakor je Roubinek knjigovodji omenil. okni. Roubinek je vstal Ln tudi pogledal. O, da bi bil rajwi ostal! Xa ulici truma ljudi, po sredi , korak«) odmerjennlL, cnalkih korakov št ud elito vska legija — na lu stotnik, ob strani častniki. Vsi, tudi navadni legijonarji imajo zelene čepice Lu orožje. Oddelwlc za oddelkom — zdajci ie l.^tiuka vzdrhtela. Tudi Vavrena — čantnik — že sliši njegov zvočni glas: — V desno glej! — in cela ko-izkazujoč tako o. i!a. — V desno glej! — veli takoj za njim svojemu prijatelju na ljubo častnik Fri"l>ort tin njegova ko-horta gleda v der^no. Ktonnt to.' Dobro je Loti opazi- Icakor - » iztrebili Tudi i vse go-Tjde na listi nobene uprežene ži-va!i. ki bi n • bila pokrita z drge-tajočimi. z muhami posutimi ranami. Ker -s.- x.n primerno zapre— ^ro prav nič ne brigajo, imajo v>.i frcnnji. o-li in mule ogoljeue. gnt>j-jie vratove in pr~a. Clonjivčem bic ne zadošča, z:iti> , , I jih dobili pred ! iečjo gl vo. katiro je čistila in • • • v • • i i r v - *' -tan icvaj. Zuuaj smo -i osrletiali razisitkala v kuhinji, ko je bil nav . . . ' J • isie-t. t i^ojiisko jaiiio. zc-č njen se.Kimlotaii sinček. ... - • , , iti • !u (.oriMij^XO lil se d« !>ro zale 4 mt -^ce. Xa.caj . grcilc smo t ii* 1 i dobro notovali in >i o-Lit'ila'i mesto Pariz in Havre. \e-ka?"ri ni- > b:!i za lovoljni v Ha v; iii in -s frar.e« -ko prouo. t'» ia \ >e jf T "/.ko zadovoljiti. laz haneo-tko proiro vsakemu priporočan*, prav p;ise*o«o pa parit i k "Paris*", ki ie Izvrsten za na* SLtv.Mice. Seveda, kdor ho-i"e po -\» tu h< lit i in dobre čase ini' ti. mora precej globoko poseči v žep. Konečno -e zalrvaljujem tudi spremljevalcu tvrdkc. ki nas je spremljal skozi ri parniku in na> ^jiremil na postajo, -lo-epb T i char. Miwaukee. AVis. od>i-.ka! j< tk. Mati. ki je . c f. nekaj rasi vrnila v kuhinjo, ni mi gla verjeti lastnim očem. da ki goji take je >e je Zg(Klilo. Obšla jo je s svojimi domači- j, s'.abo^t ki padla je v oiuedlevi-1111,1 živahni naravnost ostudno, je ,.„. pr]r„, j0 lu,|; tuV m ko y. vi. j razumljivo. Španskem ne vi- d. 1. kaj je storil njegov setlemlot- ni sin. je začel Uiti v obupu z gla- vo ob zid, d i so mu je zmešalo. Dc'ek jia j<> jKibe^rirl i/ hiše in s? skril, da ni«' bi ga kaznovali - šibo. Grozovit dog«xlek je napravil na vse ljudi nepopisen vtis in inn- IJ Se zbolel bi človek od tega! — Gospod aktuar ni mogel niti v svojem "oberstu" udobno v naslanjaču swleti, Se pipa mu ni več di- • ' — T T" ihorta s tem čast v , - . ,. . ..... v papir zavitega. Ko je odvna. je . sala, četudi je v nji Lotmka s svo-; 11 , \ ** . .. . . , vzela iz njega krasno ser po rdecc- jnn rožnatim prstkom tobak potla- J ® 1 ; bele barve m ]>oolotok'.i. f;e še po i niočno «»oriačo »Ji i' ri iši drmo- v i i !iM»«.no • .1 s rajši uroig r. v varstvo starefsim otrokom, a redkih vrtih uživajo ptice var-jžolrano ostrico. Vozovi so vedmo ,,rilll,,r ja.no kako kvarno M vo, kakor po krajem parku Al- „b!o Vni. mule in osli sk< ra j vplivajo gotove reči na otroško zmeraj preko njih moči otovorje- domišljijo in pamet. Matere, pa- nii. Ako žival zgnidi. jo gonjač Kjte. kaj lel.ite v navzočnosti svo- 7-njši do mrtvega pretepe, nego' y\t rtrok: »uio samo slabo .seme da bi ji tovor zl ij^al. j |ahko Z;,iod: v njih zločinske na- \* To I »iti ii sem videl, kako je gone, katerih se -ami ne zavedajo. i _____ labotea osel, ker je bil o-' --;—--;- lfada bi izvedela kje se naiiaja hansbre. kjer j ' na tisoče slavcev. Ako >.e torej Spanec mora odreči okusnih ?či»nikaveev. tašeie in kiMiv. - »

orodje ................ 51.25 Brusni kamen "Hersamc".....45 Pr:il<-a ...........................30 Motik.i .....za kl.-patl .Sf.c Ribcžen za rcjK«, z dvema noio- ma ............................. $1.25 Blago pošiljam poštnine prosto. Math. Pezdir Box 772. City Hall Sta., NEW YORK. N. Y. "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Naznanilo. na njo muho. Lastaviea. ki si lovi j žival, zgrabil njen krvaveči hrano med letanjem, zgrabi vabo,' bee. ea toilkel ob pločnik in in srečni ribič jo potcirne k sebi. j celo s kamnom p<) očeh. J denj, hI v zii gtivejo živino. 5 de- Toda ne sname j >. mgo jo pu.«ti Tedaj je prišla mimo neka tu-^lo-v gozda, njiv 7.i\ mirnikov po-i | vzletati znova in znova ter jo po-;ja i lama in prisolila st.Tren z vso setve. 2 -senožeti. 2 parceli v je- ^ teza hitro zapet k sc-bi. Končno ji ( silo zaušnico, da je zacavenelo. Go-'zeru i« pašnik. Vprašal se pri:' NAROČAJTE SE NA vzame iglo iz grla. A ne. da bi jo nj.ič je skočil pokonci in je zijal . John Petrovčic, UMiirlil. Mr.šavi živaliea. ki je Inez lies:k1 : ta žalkev ga ni toliko' 1043 East 68 St.. Cleveland, Ohio.1 polna mrčesa'., je celo za špansfki' ogoreila: le raizumeli ni mogel.! (:3x 9.10.11) i želodec neužitna. Toda za kazen.! čemu je dobii klofuto, čutil seje ker la jesti — v s'voji pravic'i. in vsi, ki so .«valci ne potegnili za radost gledati, kako frfota uboga seboj in j- na vozi*, ki je slučaj-živaliea. se zadeva z jrlaVo f>b Tri-1 no pripeljal mimo. ne spravili bi-, dovje in oicn*. dokler se je lcooč- tro na varno. no ne usmili kaka mačka! To je j Videti, kako druga bitja trpe, prav poseben uži1(4r. pri katerem je Spaincu velik užitek. Ako pade' se š}>an^ki Ia^avičji ribiči drže pri nas kaka žival v vodo, tekmu-J kar za trebuhe . . . H je staro Ln mlado, kako bi jo r">-» Da Španec ubijem \-sako kaeo. šilo. V Gramadi s«ni videl nekega! vsako kuščarieo, žabo ali "vsaiko! jutra rjo v is" o množico ob obzkla-l i žužf4ko. ki rau priteče preko poti.; nem obrežju D«rrra. Po reki jej je nekaj samo ob sebi xmcrljivega:{ plavala mačka, ki se je obupno saj delajo tako tudi v južni Ita- napenjala, da bi splezala po niz-liji. Toda Špancu ubijanje ne za- krmi. a strmem in gladkem ob-j došča. 'robnem zidov tu na!\'ztror. Treba s i Na živi ograji pri Malagi sem je bilo le drog pomortiti ubogi ži-ra?el nrdeljskeiga jutra martinč- vali. e pesni poiknisi živali, njrmo (Dalj« prikodsjii.^ premetavala eseni ier tja. a ko sem jo osjrobodil. sem videl par Ikorafkov -dalje drugega martinčka ■ki je prav /tako visel na trnu. Potem >iem sel dalje in sam osvobodil nič mam j kot "odr^nvnajst zeffe-o2h živalih iz otrašnega položaja. Kiio zabavo. Opscfvali so me. ko sem pomolil m neki svoj dežnik, da je sple-r.ala navzgor, in najrajši bi jo bili vrgli znova v vodo. Sveta inkvizicija jn njeni nasledniki ter tisoči in tisoči mani- vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delili Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POŠILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirili zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account** in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. ' * ' c . '•! 5 NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortl&ndtr Street, New York, N. Y. '.'» i • «L- .... • . .. . " .. . . ■ A BRIOITA 8 ROMAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil O. F. (Nadaljevanji?.) ANGLEŠKI PRINC V JUŽNI AFRIKI — Žeu.ska, — ne napravi me blaznim! Tega ne morem več prenašati. Tebe ljubim, ne pa tvoj prokb.Tti denar. Ouj me, »e enkrat ti re&em: tega ne morem več prenašati. Ce bi te ne Jjuibal tako brezmejno, bi ne pusti!, da postopaš talko sramotno z menoj. Tega mara bi4i kouec. le ljubezni sem se poUizaA zate, ne radi denarja. To prisegam pri is>voji časti. »Še ewkrat izgovori tafke besede m v isti uri born zap us tU hišo — iu nikdar več me ne boa videla. Ne 'poezabi tega! Svojo prisego bom držal in tudi če poiginem pri tem! Kot v dno v >1 ioniii nastopih, ga je Klavdina oibjeia »ter prosila odpuščanja. — Ker te tako brezmejno ljubim, mučim tebe in sebe. Odpusti ml, — nikdar več ne bom Ntorila tega. Tiiko je govorila tudi v tem .siučaju ter ga s svojo nežnostjo pripravila do tega, da je pozabil vse žalitve. In kaiko neodoljiva je znala biti, kako mfcna in očarljiva! Vedno je znala na ta način zopet očarati moža m sledili so zopet dnevi brezmejne sreče, kajti preveč sta se ljubila, da bi v takih urah ne poza/bila vsega. Klavdma pa je kmalu pozaibila njegovo prisego vspričo novih dvomov in novega nezaupanja. Kaikorbitro je nehal nj.ai mož govoriti o ljubezni ter -se je hoteJ posvetiti delu, so dvoimd zopet v^taii v njej. In tako je zopet napočil dan, ko jo je popolnoma prevzela strast, — in zadel ga je stari očitek. Dvignil je ves prestrašen svoji roki, kot da ji hoče preprečiti izgovor usodepolnih besed, a v svoji razburjenosti ni pazila nato ter jih izgovorila. Bled kot smrt se je obrnil od -nje ter odšel, — da se nikdar več ne vrne. Kol okamenela jp zrla za njim. Celo noč je čakala nanj ter begala vsa zmede na po liiai. Zaman, odšel je za vedno, — veren svoji prisegi. Tega ni hotela ona vrjeti. »Strah pa je ležal s svinčeno težo na njeni duši ter jo tlačil ob tla. Še vedno je -upala, da jo hoč.e le kaiz-novati s teni da izoMaaie dalj časa. Njeno trmoglavost pa je vtzbu-dilo to, da jo je mogel mučiti na tak način. Ali jo je mogel ljubiti, ee ji je povzročal taiko boie=st. Ah, ona ni vedela, koliko ga je stal ta mir. Ni vedela, da ?§? je i»am z veliko bolestjo odtrgal od nje, da ne izgubi zadnjega sledu samospoštovanja. Na zunaj ponosna in hladna, a znotraj, pol na žgočega hrepenenja, je čakaJa Klavdina povratka svojega moža. V duši si je izsli-kala, kaiko ga bo -prejeia, ko se bo vrnil. Vsf- je bila pripravljena storiti zanj, — le da bi p riše L Kurt Losstn pa je držai svojo prisego, trudi če bi poginil pri tem. Potom njenega pravnega zastopnika ji je pozneje sporočil >vo-jo bivališče. To je smatrala za blizanje, — in taikoj je oživdlo njeno upanje. a ob« nem tudi njena trmoglavost. Njen ponos ni hotel dopustiti, da bi gr prosila, naj se vrne k njej. — Drugič se mu ne bom vrgla krog vratu kot takrat, ko sem postala njegova nevesta, — si je mislila. Rdečica sramu .se j» pojavila na njenem bledem obrazu, ko se je .spomnila, da mu je rekla taki at — Ce greste jutri od tukaj, — bom zelo zelo nesrečna . .. Na ta način t*' je zapredla nadalje v svojo trmo, ki ni dala sreu bu>cde in čakala je. — da ga bo njeno bogastvo privedlo nazaj 'k ajej. Proti temu možu pa ni mogla ničesar opraviti moč njenega bogastva. • . Kouečno je poskusila Klavdina zadnje sredstvo. Vložila je tožbo za ločitev zakona. Ko bo videl, da misli resno, se 'bo gotovo premislil, — si mUlila. On pa je privolil v ločilev. Klavdina «i slutila, koliko ga je stalo to. Ni vedela, da je doprinesel to žrtev samospoštovanju. živela »ta ločeno, čeprav sta hrepenela drag po dragem. Zakon je bil loten. — zakon med dvema človekoma, ki sta se ljubila, a se kljub temu nLvta mogla najti. Klavdina ni izvedela, da je Kurt Lossen kmalu po ločitvi težko zbolel. Ko je okreval od te bolezni, se je poročil drugič, _ s prijateljico svoje mladosti, ki je ž^ dolgo časa nosila v svojem srcu njegovo -sJiko in ki je bila srečna, da more deliti rfjegovo ponižno Ifeodo. Klavdina je povsem slučajno izvedela za ta zakon. Tedaj pa umrlo v njej zadnje, tajno upanje. Ta udarec jo je vrgel ob tla. Ko je zopet mogla jasno misliti, je odložila njegovo ime ter poslala hladna, trpka in muhasta Klavdina Stenska. Ona -seveda ni vedela, da je .sklenil Kurt Lassen drugi zakon v namenu, da postavi branik pred svojo lastno slabost. Njegovo srce je nam roe še vedno pripadajo ponosni, samovoljni KUvvdmi in bal » je, da l»o mikega dne podlegel hr«pene*iju po nj^j. Vsled tega je -pojrl svojo usodo z ono svoje mladostne prijateljice ki mu j** bila bolj prijateljtea kot p« ljubica. Oče Klavdine ji- dovolil svoji edini in ljubljeni hčerki vse. Upal je, da se bo s časom rana zacelila in da bo našfla Klavdina s kakim drugi možem mirnejšo srečo. Njmo srce pa ji je ležalo v prsih kot kamen in čeprav se je maraikdo poteza! za lepo. bogato ženo. je vend-ar ostala provta. ■ Kljub vsemu sijaju in bogastvu pa je vendar živela bedno življenje. V nočeh brez spanja so iskale njene misli enega, .edinega, katrrerau se je udalo »njeno ponosno sree. Nato pa se je (zatopila v ^»mine na one dni, «ko je bila tako brezmejno srečna. Ker je bilo sedaj prepozno, je žarel kes v njenem srcu. malo je izvedela o (njem. DoznaJa pa je vendar, da živi s svojo drugo ženo v zeTo skromnih okoliščinah. Tudi je izvedela, da pridno slika in da pošilja svoje slike trgovcu umetniškimi pred-da p* U* redkokdaj proda kako sliko. Njegovo življenje j* bilo le se uničujoč boj za vsakdanji kruh. Tedaj pa je dozorel v Klaydini naert, ki jo je napolnil z neJce vrsle tajnim triumfom. Brez njegone vednostiJ^ hotela biti soudeležena pri njegovem življenju. Pričela je korespondirati s trgovcem, ki je razstavljal Losscnfove slike ter jih kupovati. Kuit Losoma pa je veselilo, da so -začeli ljudje naenkrat kupovati njegove slike in da so dosegle slike poštene cene. Na njegovo vprašanje glede kupcev mu je sporočil trgovec, da gredo slike vfc činoma v Ameriko. [obupno stanje. Omamijive nade bo se umaknile težkemu obupu, misel se je borila če pred enaintridesetimi leti, -tisti j ventilaciji Ln podstavtfjal razgreto glavo pod srdite udarce ledene burje. Ali pa j- postailo hladno in se mu je izdelo, da se širi e>d vseh sten. eni pohištva ^n e>d ure strašen. mraz. Tedaj je naglo zaprl ventilacijo, zavil se je v niehko dan, ko se je rodil on, ki sedi se- 4 ogrinjalo in drhtel pri zaikurjenem daj pri 'kaminu. |kaminu. In sam sebi se j|e zdel Spomnil se je bil trga in žal majhen Ln zavržen, kakor pes bre? nm je bilo ustaviti žrvijensko ni- gospodarja. halo. ki je enaitrideset let nepre- Da, elanes je minilo točno leto sta no he>dilo po svxojem loku. Pri tem je nehate sklenil: — Ustavim jo, kadar se bo mo- dni. Leto, iki se je zdelo večnost. Ha, ha, spominja se. ka'ko -so da, prav gotovo. On v,a, da se zgodi to morda lalo ustaviti moje življenje. Da, 1MU prinesli pred trlstoLnšestde- setimi dnnvi ta, takrat še nežno pobarvani in lepo dišeči košček kmalu. Glej. zdaj je mali kaza- papirja. Sedei je v istem naslan-iee na izbočenem kazaflcu med šte-|ja6ll pred istim (lobro zakurejnmi vitka ma deset in enejst. Morda .kaminom, v katerem so veselo bo treba ustaviti uro. ko prileze prasketala st*a polena. Prečita! mali kazalec do temnega prosto- je takrat pismo, nasmehnil ra med številkama ena in d»ve. Da. o ;pal dveh ! Za živi j in.ie so ost-a le še sekun- mirnim nasmehom prepričanega moža in si mislil: — Ana ravna pametno, po tem, kar se je zgodi- de. minute in ure, samo ure, celo lo, je potreben presledek enega dni ni več. Zato se pa kiliko zgodi, «11 celo poldrugega tedna. — In da ob pol dveh iznova navije svojo uro. . . Jutri je Božič in jutri se prične »zanj (novo življenje. .J - (Dalje prihodnji«.) V enem letu se je pisemce obrabilo. Čuval je ta košček papirja kakor mati svojega -novorojenčka kakor na smrt obsojeni sVojo zad-lijo nado. Toda 'kljwb temu je že perrumenel ter. se obrabil. Neštetokrat ga je že držal v rokah ter zrl na hladne, stoječe čuke. Vsebino pisma zna še davno naizust. Zdajci za .t i sne oči in prikažejo se mu vrstice kakor žrve, z vsemi kruljavimi in debdlimi potezami. Pričenja se z veliko začetnico "T", z gosto, črno pisavo. — Ti seve veš, Pavel, da te lju-Lim. Ti ves. da je to moje eel i no bogastvo, da se mi brez njega ves svet pusto prostranstvo, ljudje pa — prazne sence. Tako pogosto sem ti že dejala, da poznam življenje samo pri tvoji ljubezni in da izven nje ni življenja, pač pa tema in smrt. . . In glej. — kljub temu te zapušam morda za vedno. . . To, kar se je zgodilo z nama. ne sane ostati brez posledic. Treba je potrpeti, aH umretti. Prjd tremi dnevi sva torej praznovala sveti večer, pred trboji, da ga je ttrah pred bodočnostjo. Hijacinte so zvenele. Vrgel jih je proč in kupil tik pred novim letom druge rože. Hodil je devetnajst ur po 'kabinetu, vedkrat je planil brez kučme na cesto. In zopet je ni bilo. Tedaj ste mu je prvič 'zbudila strašna misel: pa če se sploh več ne vrne? In začutil je, da pe>sta-jajo konci prstov ledeni, na glavi se pa ježi jo lasje e>d strane, nepoklicane misli. A vendar je našel v s.ibi se to groono misel, da se je mirno za-tiko zaupanja, da je prepodil to krohotal in dejal sam pri sebi: — neumnost, saj ni mogoče! Koncem meseca so se nade zopet utrdile. Bil je prepričan da pride baš zdaj, ko je minilo me sec dnu .Štiriindvajsetega januarja je iznova Qqupil hijacrn|t. Hodil >je po kabinetu in žvižgal veselo arijo iz "Seviljskega brivca". Da, hodil in žvižgal je ter n*» strpno po>ituttal, kdaj zapoje zvonec na uežnih vratih. A ko se je začelo daniti, ko so zunaj ugasnile luči, ko se je začel valiti i2 dimnika bližnje tvorniee dim in ko so po cerkvah zazvonili k prvi maši. je razteptal hijacinte, razbil visoke vaze, v katerih so dta-le ter planil na posteijo, ne da bi se sfctkel. Kretanje parnikov - Shipping New« Ndkje so zaloputnili vrata 'in kakor blazen je planii k oknu. £kozi potne šipe je videl kako je stopil na nasprotni strani iz v« že bankir Katzman —■okrogli rdtrčelasec z gostimi, rdečkastimi Obrvmi. Izpod njih so se vedno r^rvo7.no bleščale mastne oči, iz katerih je vedno gledalo vprai-šanji.»: zakaj ni vse be>gastvn sveta samo njegova lasrt 7 Tega bankirja ipazna že dolgo. Poznal ga je že takrat, ko z Ano še nista bila ločena. Bdečedasec je vedno poželjivo gledal Ano, kadarkoli jo je srečal in v njegovih očeh se je porajal šp drugi nemirni plamen. Stanovala sta v istem nadstropju in Ana se ga je izogibala. Cesto je dejala: — PaVel, oč; tega človeka so (kakor sluzaste smehe>-val in režal ikakor zvem. Ura se mu je zdela živa. Zeiaj zdaj pokaže temno kazalo skriti rdeči jeziček. perilo, starikavo se mu za-reži in poitče: —Čakaš? Le čakaj, čakaj, saj je še dve in pol uri časa. . . hehebe. Postalo mu je tesno, mrzel pot mu je oblival čelo. Pavel je oe!ske>čiI od ure k 'luči, k oknu, eia bi bliže videl pojemajex'e vr-vMnje nočne ulice, da bi videl hi-či in kiosfc za lepake da bi ga stene kabineta s temnimi oboji talko strašno ne tlušile. . . Toda kaj je to? Pa vendar ne zvoni ? Ne, to ni mogoče, to je halucinacija. Zopet... Še bolj je pritisnil nekdo na zvonec. Da, o tem ne more biti več dvoma. Te>da to je neverjetno. Pa vendar ni ona! Dal j t prihodnjič.) It Mptambra: France, H^vre. KaJfisUc, Cherbourg; II. Myt«nbrt: Republic, Breme*. 1i. eeptembra: Berensafie, Cherbovra. 17« eeptembra: Belgenland, Cberbou Deutacb- land. Hambat(. II. eeptembra: Olympic, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen. tt. eeptembra: Reaolute, Hamburg. S3, eeptembra: Mauretanla, Cherbourg; Zealand. Cherbourg; Ohio, Hamburg. M. eeptembra: Parle, Havre; Pree. Rooeevelt. Bremen. •0. eeptembra: Aqultajila, Cherbourc; Pree. Hard-iiif, Bremen. 1. oktobra: Lapland. Cherbourg: Columbus. Cherbourg, Bremen; Cleveland, Ham-burs: De Grosae, Havre. 3. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Cherbourg: France, Havre. Majestic. i oktobra: Pree. Wllaon, Trst; Reliance. Ham-burg. 7. oktobra* Berengaria, Cherbourg. S. oktobra: ' Pittsburgh, Cherbourg. 10. oktobra: Olympic. Cherbourg: George tVash-lngton, Bremen; And&nia. Cherbourg, Hamburg. 14. oktobra: Mauretanls, Cherbourg; I^a Savoie, Havre; Berlin. Cherbourg. Bremen. 17. oktobra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra. Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; America. Bremen. 24. oktobra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: France, Havre; Martha "Washington. Trst. 28. oktobra: Berengaria. Cherbourg: Rocham-beau. Havre; Pres. Roosevelt. Bremen; Arabic. Cherbourg, Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg. Naravnost« Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pri. stanejo take v domovini, da Je trebe potovati le per ur s Seleznico. Nobenih vizejev ni treba. IZLETNIŠKO ODPLUTJE PRESIDENT! WILSON 6. oktobra MARTHA WASHINGTON 24. oktobra. Cena xa Trst ali Dubrovnik, tretji razred 1100, vStevSl davek. Tja in nazaj $162 In davek. Železnica od Trsta do Ljubljane samo $1.06; do Zagreba $1.90. do Beograda $4.75. Vnaprej plaCana vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot za potovanje. COSUUCH LINE Of TRIESTF Phelps Bros. & Co.?? We»« st.. r ' New York Kako so potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor J« namenjen potovati \ atari kraj. j« potRbno, da J« na tančno poučen o potnih Uatlh, prt U«ffl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih fm^ dati valed nafte dolgoletne lsknftnje Yam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne piv* nlke, ki Imajo kabin« tUdI v 111. raaredo. POZDRAVI. Prcklno se podam na pamšk *4Aquitania", pozdravljam še enkrat svojo driržino v Ba-rbertexn. 0., brate in sestre v Bi-ooklyrwi. San Francisco in Bessr >mer. ter vse zoancc in prijatelje. Frank Šerjak. * Pred. odhodom v domovino, se zahvaljujem Ig. Dremati in Pele Greeeherju, ki sta me opremila 7 avtom na 'pos-tajo v CleV.«landu kakor tudi vsem rojakom, ki so me tamkaj ]>re*l odhodom obiskali. Lepa hvala rojakom iz I?en-tonai. Bi-addodom v Šembijo. Ali imate trakuljo? Njena »namenja. e"'e »mate trakuljo. £e ste v Združenih, driavah eden izmed stotieo«erih. o katerih pravijo, da jo imajo. upamo, da imate voljo iznebiU ee Je. predno jo tako (spodkopala vafie zdravje, da bodo nastale druge zaprt-ke, katere ponavadi slede slabi preorani. Ko se zadrege pojavijo, in pojavijo se prej ali slej. ne morete biti več zdravi. Zdravniki pravijo, da je najte*. lavnejta reč resnično dognati navzočnost trakulje. Na prvi poled lahko doienejo bolezen ledic. jeter, srca in razne druge bolezni. V dosti slučajih zdravijo ubogega bolnika za druge bolezni, dočim ima v resnici trakuljo. Ljudje se večkrat smejejo, kadar kdo omeni trakuljo. toda taki naj pogledajo trpeti obraz Šestletnega otroka, v koje-ga telesu je Slvela trakulja par mesecev. Če imate trakuljo. je s tem skoro toliko rečeno, kot da ste prenehali jesti. Trakulja poje vso dobro hranilno qpov vaAe hrane, ki Je namen Jena za obogatitev n« ralnl nsselnlfikl komisar r Wash Ington, D. a Proftojo za tsko do r oljen je se lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem. te» •• poflje prosilca t stari kraj gls som nanovejte sdredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ ŠTABE OA KRAJA Kdor Ml dobiti sorodnika al •rojca is starega krsja, naj aa* prej pite sa pojasnila. la Jugnsla vije bo prlpoHenlh ▼ prihodnji! treh letih, od L julija 1934 napre vsako leto po «71 priseljencev. Ameriški drCavljanl pa aamorej dobiti sem lene ln otroke do 18. is U brea, da bi Mil Itetl ▼ kvoto T rojeno osebe se tudi ne Ittejejo kvoto. BtartiS ln otroci od 18. fr 21. leta ameriiklb drlarljanov p Imajo prednost v kvott PUlts 9 pojasnila. Prodajamo voaue Ust« aa rte pro C«; tudi preko Trsta samoreje Ja-ffoslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo— kdor kaj lie«} kd^r k»J ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prlmaTa, da Imajo čudovit uapok — MAUOGUUU ? "Olai V aroda" u Pozor čitateljio Oposorlto trgovca bi brtnlka, pri l