V torek, četrtek in sabolo izhaja in velja: Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „ „ četrt leta 2 „ — „ „ mesec . . — „ 70 „ ) Po pošti: t Za celo loto . !) for. 50 kr. „ pol leto . 4 „ 80 „ | „ četrt lota . 2 „ — „ , „ mesec . . — „ 90 „ Oznanila. Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, S kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračaj« ij =-■ .—----------- — -------------------- — ■ ——------------------------------------ , Št« 21* V Celovcu v torek 19. februarja 1867. rJT©**$lJ 111» S =— ; O solidarnosti Slovanstva v Avstriji. „Szoszat11 je vsemu svetu znana madjar-: ska narodna himna, kjer pesnik Vorosmarty prepeva: „Sam si ti Madjar v Evropi brez ’ brata, edina ti je zemlja ogrska, kjer ti je živeti, kjer ti bo umreti* itd. Se ve, da to je j bilo še takrat, ko še nihče ni vedel, da kje-j kod kakšen Blagotinšek eksistira. Tudi mi j Slovani smemo reci, da nimamo nikjer na j celem, širokem svetu nobenega iskrenega ' prijatla razun nas samih; ali hvala Bogu,’ J ako smo si le enkrat sami sebi pravi pri-| jatli, nas je dosti, treba nam ni nikjer druge ; podpore iskati, dosti nas je za vso Evropo, * samo da smo si, kakor sem rekel, pravi i prijatli in da nas vse enkrat ta sloga v djanju navdihne, za ktero se je toliko, to-j bko let toliko pelo, toliko kupic pijače vsa-j ke mogoče baze popilo. Obernimo se zdaj * posebej na nas avstrijanske Slovane. Kar se j Has Slovencev in Čehov tiče, smo v tej za-jj de vi čisti skoraj brez madeža; ali mnogo, ] ttmogo naših bratov v Galiciji, trojedni kralj Ijovini in bivši vojvodini ni še dozdaj prišlo , do poznanja z vsem najblažjim rodoljubjem, J da nihče na svetu Slovanu razun Slovana 3 ni prijatelj, da nas vsaka druga narodnost j bolj ali manj sovraži iz samega straha, ker j nas je Bog stvaril kakor listja in trave in Ham največ sveta podaril. — Ali poleg sta-I rega zarjuvelega sovraštva prišli so zdaj v j Oaši nesrečni Avstriji za nas čudni časi, : v kterih mora vsak malenkosten prepir med ! Srbi in Hrvati, med Poljaki in Rusini nehati, ker stati moramo vsi kot ozidje , ka-j kor strašna nepredrljiva falanga, ako hočemo/ biti kos temu silnemu viharju, ki ga mi-■ slijo Deakovci in Blagotinšekovci nad našimi glavami napraviti. Pa ni se bati, trdnega Sem mnenja, da nas bo ta ne ravno preveč strašna nesreča združila in nas složne našla, ■ = naravni nagon nas bo na to napeljal. Znano je, da, kadar v neizmernih amerikanskih prerijah (planjavah) požar navstane, ki se v posušenem rastlinju širi kakor ognjeno morje, da dirjajo v divjem skoku vse živali brez razločka, kakor da bi se bile že davno poprej zmenile, v ktero si bodi lužo ali mlako, da.se pogina rešijo. In tam se stiskajo v mokrini v navadnem življenju zaklgti sovražniki kot volkovi, gazele, jagnari, lesice, kače ropotače i. t. d. kakor bratska jagnjeta: vse druži v slogi velikanska neizmerna nevarnost. Nadjati se je, da nas bo v veliki luži, ali bolje rekoč mlaki Blagotinšek-Deakovega dvalizma tudi enkrat majka Slava složne našla, ker pro-tivnik so drži starega načela: „Divide et impera“ — drobi in gospoduj! Naj poprej nam mislijo Poljake odkru- , šiti, tor se jim po Beustovih organih obeta popolnoma samostalno stanje, poseben minister za Galicijo in carte blanche — čist listek — za Rusine; dalje mislijo ti možje, da ne bo težko na eni strani Slovencev in Gchov zjahati , na drugi pa po Madjarih Hrvate, Srbe in Slovake (kteri zadnji dozdaj žalibog še nobenega parlamentarnega glasila nimajo). Najvažneji član avstrijansko-i slovanske falange so v sedanjem položaju nedvombeno Poljaki, od njih prav za prav odvisi, ali se bodo kedaj Blagotinšek-Deakovci resno spravili na do zdaj le še načrtano dvalistiško , Slovane jahajočo poskušnjo; zdaj je prišel važen, rekel bi odločiven moment, da drže obljubo, ktero sta grof A. Potočki in Tarnovski Čehom v Pragi dala , da ne bodo oni nobenega koraka v nobeni zadevi storili brez znanja in popolnega porazumljenja s Čehi. Dozdaj še zmi-raj poglavitna poljska časnika „Czas" in „Gazeta narodowa“ možato od sebe odbijata vse iz „divide et impera“ iztekoče po- nudbe dunajskih centralistov in dvalistov. *) Cas, zadnji čas bi bil že enkrat, da bi se Poljaki spametovali, ker zadnji tako krvavi punt jih je moral za vselej podučiti, da jim nihče drugi na svetu prijatel ni kot avstri-janski Slovan. Kaj da Nemci mislijo, jim je dosti odkritosrčnih naukov dal za Poznanj enako liberalni minister Schleunitz , kakor železni Bismark; za simpatije, ki jim jih včasih angleški parlament in pa francoski „corps legislatif" izjavljata, bi se pa še, kakor pri nas na kmetih pravijo, mačke ne steple. Ako se Poljaki v te mreže, ki jim jih dunajski pajki nastavljajo, ne dajo tako kot muhe vjeti, bode njim in vsem nam v veliko korist, ker zelo verjetno je, da bi vsi skupaj izredni, legalni, oži, širji i. t. d. „Iteichs-rat“ zjahali in nazadnje le do federacije prišli, če bi pa Poljaki po stari navadi nam spot hrbet obrnili in nas Nemcem in Madja* rom na milost in nemilost izročili, naj si zapamtijo, da bi bil ta njihov zadnji vdarec na Slovanstvo, da bi se oni v Galiciji samo toliko časa miši in miške igrali, dokler bi to debelemu severnemu mačku dopadalo, ki nikoli ne dremlje in zmiraj z bistrim očesom na vse luknje okoli sebe pazi, kako se miške igrajo. Do nekolike sreče morejo Poljaki priti samo, ako vsej visoki politiki slovo dajo in brez vsakih iluzij enkrat nam drugim Slovanom v Avstriji roko podajo in vzajemno z nami delajo ; gotovo bi bila veča samostalnost, za ktero bi se Slovani v federaciji odločili, kot pa avtonomija, ki jim jo Blagotinšek — Deakovci kakor „miloščino11 *) Prva reprezentacija to trope je „Neue freie 1 resso , ona sama bi rekla „dieser skaiidalsiiclitigcn Schwefelbandeu. Njena naj veča želja je, kakor prav * odkritosrčno pove brez vsacega okolišanja, naj da bi sc ta čudež zgodil , da bi se vsi bati tega sveta v en'7 bat zložili, mi Slovenci in Čehi pa vse glave v eno (f* glavo in da bi nas potem mogla ona s tein velikim batom po tej debeli glavi počiti! pjs> Besednik. -«52825«^- 21. januar. (Konec). Od slovenske Bistrice. j V sredo 16. jan. bila je v Mariboru v j Martinovi dvorani slovesna beseda za Slomškov spominek. Scišlo se je mnogo ljudi od v&eh strani in med njimi tudi mnogoteri Volilci od pohorske strani in šent-Lenarta. ^ozvedali smo, kako se je tu in tam delalo pri volitvah izbiralcev in da so se v Mariborskem in šent-Lenarškem okraji od °krajnega urada poslali najhujši nemškutarji zavolitvene komisarje v občine, postanim znani vinotržec rotweinski, kteri pa, še tudi pooblasten, se ni upal v Fram in drugo narodne občine; v šent-Lenartu nek Wolf in drugi. Poz vedeli smo pa tudi, da so ®e vkljub vsem tem agitacijam skoro skozi (H skozi izvolili zanesljivi možje zaizbiralce 111 to nas je tolažilo in navduševalo. Da Pa si zagotavljamo naše ljudi in pridobimo še nektere dvomljive, sklenili smo, 20. jan. to je večer pred volitvijo, napraviti večerno veselico na čast volilnim možem. Na- jeli smo koj Kartinovo dvorano in razposlali vstopne liste; kajti vstopiti v dvorano se je le smelo s takim listom. Ti so se pa spet le dajali že zagotovljenim in dvomljivim volilcem, že znanim protivnikom pa ne. Ko bi se to tudi v Velikovcu bilo zgodilo, gotovo bi bila zmagala narodna stranka. Tako pa so volilci raztrošeni po krčmah posamezni prišli v pest protivnikom in bilo je po njih. Da se, to česar smo se tudi mi najbolj bali, ni moglo zgoditi, napravila se je ta večerna veselica. S težkim srcem smo pričakovali 20. januarja. Vedeli smo, da se bo že zvečer odločilo, kako naša reč stoji. Večina volil-cev iz slov. bistriškega okraja je obljubila, priti zvečer v Maribor. Ali opoldne je začelo sneg metati, bril je mrzel veter in začeli smo se bati, da ne bi slabo vreme oplašilo oddaljenih volilcev. Iz slov. Bistrice odpeljali smo se ne glede na sneg in burjo ob 3ek popoldne in z nami tudi korenjaški pohorski volilci tinske fare ino nekteri iz okolice. V zgornji Polskavi pričakovali so nas tamošnji in pa pohorski volivci šmarske fare. Ko pridemo v Maribor, bilo je že zbrano v Kartinovi dvorani mnogo volilcev in rodo- ljubov iz šent — lenarškega in mariborskega okraja Živahni so bili pogovori. Vsi smo čutili važnost'prihodnjega dneva. Z večernim vlakom prišlo je še več volilcev iz slov. Bistriškega okraja, iz Studenic, Makol, Polčau in drugih krajev, tako da je bilo zbrano kakih 70 volilnih mož. Vedeli smo, da, če le ti vsi trdni in stanovitni ostanejo na naši strani, gotovo zmagamo. G. prof. Šum an pozdravljal je volilce v krepkem govoru, do-kazovaje jim važnost volitve in jih navduše-vaje, trdno sr držati od slovenskih rodoljubov njim* ^poročenih kandidatov. Potem poprhu^ Lj dr. Vošnjak in razlaga v obšir/iA ni svoj in dr. Dominku- Sev prcf ’Navdušeni Slava-in živio- klici mt?v^ ,y4 končanem govoru so pričali S-. > c^a s0 v°hlci ž njim enakih misli. 1 udi g. dr. Dominkuš stopi zdaj na oder in reče, da bode tudi on zmirom ostal zvest sin slovenskega naroda in združen z drugimi slovenskimi poslanci se vselej pote-goval in trudil za blagor domovine. Potem sledile so se razne napitnice. Volilci pa so se med seboj seznanjali in se pogovarjali z g. kandidatoma, jima razodevaje svoje poseb-ne misli o tej in drugi stvari. Ne dolgo po polnoči so se pa večidel vsi odpravili na obetajo. — V oboe bi nam morala biti vsem za temelj vsake daljne razprave adresa naše pobratimske trojedne kraljevine, za kar so se tudi dozdaj skoraj vsi poljski in češki listi izrazili, ako se, kakor se od vseh strani kaže, prihodnja skupščina na Dunaju v „konstituanto* spremeni. — Ako se stvar na to ali drugo stran obrne, ako so Poljaki z nami, ali pa z Madjari, moramo se mi Slovenci Cehov držati in ne enega, tudi nnj-manjega koraka ne storiti brez porazumljc-njaž njimi, ker za nje in* za nas zdaj „Noue lreche Pr“. na čelu z vso drugo drhaljo najpoprej nože brusijo, ker mi ž njimi smo najbolj od Nemcev obdani; mi ž njimi smo bili poprej v „Bundu“, nas ž njimi zdaj reklamujejo kot staronemške zemlje. — Ali bati se nam ni treba preveč, samo ako smo složni, magari ko bi se vso to dvakrat tako vresničilo, kakor nam žugajo. Ne da so tak narod kot češki ali slovenski vničiti tako hitro, kakor se ti s strupenimi penami pisani članki v „Neuc lreche" natiskujejo. Spominjajmo se Tomanovih besed, ki jih je govoril v. „Reichsratu", da je slovenski narod preživel Metternicha in Bacha in da bo tudi Šmerlinga; preživeli smo njega in preživeli smo slavno in sijajno tudi Bol-credi - ta, ki nas ni ravno tako ne-smiljeno črtil kot Smerling, ali nam Bacho —- Šmerlingovega stanja tudi v nobeni zadevi ni spremenil; preživeli bomo tudi Judeža Tadeja, Dedka, in še marsikterega druze-ga, ako Bog da in sreča junaška. — Rekel je učeni graški profesor dr. Maas-sen svojim sonarodnjakom, da zelo, jako zelo se motijo, ako mislijo da je mogoče Slovane potlačiti in zadušiti. Schuselka jih tudi v „Reformi" opominja, da se približujejo svojej osodi kakor zaslepljeni, da se takemu početju najbolj rahljata dva moža, eden pri reki Spree z monokeljnom v očesu, drugi pa na Nevi z očali, ki mislita vsesti se na mesto, ki jima ga Blagotinšek Doa-kovci pripravljajo. Pa kako je mogoče razločiti blagi glas dveh pametnih Nemcev med tako strašnim in strastnim občnim lajanjem in tuljenjem! Kdor noče ž njimi vred tuliti, gorje mul Nas Slovence pa more tolažiti naš stari pregovor: da v tretje gre rado! Imeli smo Baeho-Šmerlingov centralizem, prikazuje se nam že precej dobro načrtnih Beustov dva-ližem, prišla bo v tretje tudi naša federecija, morebiti prej ko sami mislimo, samo da ne bi bilo za vse skupaj prepozno! Dr. V. Zarnik svoja prenočišča. Nesramna laž je torej, če se očita, da so volilci celo noč pijančevali in še pijani šli k volitvi. Ob 2eh menda ni bilo nobenega več v dvorani; pač pa so tamo ostali nekteri dijaci, kteri niso našli dru-zega prenočišča. Ko se zazori dan 21. jan., ležal je sneg na debelo. Že v jutro so začeli prihajati volilci iz bližnjih in dalnjih krajev peš in na saneh. Po jutrajšnem vlaku dobili smo tudi iz Gradca 200 iztisov programa, ki sta ga dala še tako rekoč v poslednjem trenutku natiskati naša kandidata v nemškej-*^'^ slovenskem jeziku. Zdaj smo spotit •; Karti-novi dvorani, kjer je imela 4 pid. Že so začeli dohajati volilci, v * so tudi začeli se zbirati, kakor črne '*vrrc', proti v-niki naši. Prišli so iz vseh krajev, posebno iz slov. bitriškega okraja bilo je videti več tistih županov, ki niso bili zbrani za volilne može. Naši prijatli razdelili so med volilce program in listke z imeni naših kandidatov. Nasprotniki spet so ko najhuje zabavljali in nagovarjali volilce, ali res čejo zmirom ostati taki „windische Trotteln" kakor do zdaj, in kar je še enakih omikanih izrazov. Zmirom več volilcev je prihajalo, zmirom živalmejeje Avstrijansko cesarstvo. iVn Dunaju. 1(1. febr. (Ogrska kancelarija. Konioroncije nemških in federalističnih poslancev). Čedalje bolj in bolj se kaže, da se bodo besede v mojem zadnjem pismu o dvalizmu vresničile in jutri nam že ima vladni časnik imena novih ogrskih ministrov naznaniti. Danes beremo v „Dunajčanki", da je cesar z ročnim pismom dozdanjega ogrskega dvornega kance-larja Maj lath a od svojo službe milostljivo odstavil in ga za najvišega sodnika — judex curiae — imenoval; Majlath je dobil za svoje zasluge veliki križ reda sv. Štefana. Po ogrskih postavah od leta 48., ki so zdaj imajo zopet vpeljati, ni nič več govorjenja od kancelarij ogrske, hrvaške in sodmograš-ko; prva se je že odpravila, tretja tako že le hira; kaj pa bode s hrvaško, ni težko vganiti, če se pomisli, kako da zdaj veter pihlja. „Pozor" v svojem zadnjem listu vlado svari, naj nikakor ne daje Madjarom oblasti čez Hrvate, ker bi to utegnilo Hrvate razsrditi in vlada bi bila kriva, če se za celo cesarstvo kaj nevarnega zgodi. Malo ali nič ni upanja, da bi se dvalizem v svojem zdanjem diru ustavil in zavrl, ali v kratkem se mora sad njegov pokazati. — Da bi se v zdanjej važnej dobi različne politične' stranke ojačile in se v svojem postopku proti dvalističnej vladi pogovarjale, prišli so te dni tukaj na Dunaju skupaj nemški poslanci takraj litavskih dežel in pa slovansko federalistični. Nemci so imeli svoje seje pri glasovitem baronu Pratobevera, federalisti pa v veliki gostilnici „pri avstrijskem dvoru". Pri prvej konfereuciji so bili nazoči nemški centralisti, dvalisti in tako zvani avtonomisti (lueus a non lucendo) in med temi Miihlleid, Kuranda, Schindler, Mmule, Herbut, Pieuiir, Hiskra, Skene, Sza-bei, Kaiserfeld, Ant. Auersperg, Cabušnik, Rosthorn, Lasser; pa, glej čuda, mislil si bodeš, kako lepo so sc vsi ti možje Veliko-nemci zedinili —- ah vse zastonj! — Centralisti Herbst, Muhlfeld, Plener, Skene in Kuranda so neki tako hudo našega ubogega Blagotinšeka in njegovo avtonomistično (? ?) idejo napadali, da se je kar drugi dan zopet domu vrnil, kjer so ga zopet vrni (Iračani kot svojega ljubljenca s veseljem sprejeli. Cela skupščina se je razšla, gospodje pa niso ničesar sklenili in imeli bodemo priliko v prihodnjih deželnih zborih videti, kako si bodo centralisti in dvalisti — v laseh. pogovorjanje, vpitje in kreganje. Zdaj pridejo tudi nemški kandidatje gg. Tapeijier, Feyrer in Brandsteter in pa cesarski komisar, kteri je bil sam g. okrajni predstojnik. Naša kandidata pa sta bila celi čas med volilci, po-govarjaje se zdaj s temi, zdaj z drugimi in se tako seznanjaj e z mnozimi. Ob lOih se začne volitev. Velika dvorana bila je polna ljudi, kterim se je vsem na licu bralo, s kako radovednostjo da vsi pričakujejo izid volitve. Cesarski komisar začne nemški govoriti volilcem, pa naenkrat jih mnogo zakliče: Slovenski! Slovenski! Mi smo Slovenci! G. komisar jih pomirujo, da se bo koj tudi vse slovenski povedalo. Po govoru izvoli g. komisar tri volilce v komisijo, med njimi dva trda Nemca, eden je bil nek malar iz Maribora, drugi pa sloveči kvitirani stotnik Seidl, ki še zdaj zmirom zoper pravičnost te volitve po časnikih rogovili. Tretji pa je bil g. Flucher, župan pri svetem Petru blizo Maribora, poštem rodoljub. Zdaj povabi g. komisar volilce, naj mu tudi oni naznanjajo štiri može za volilno komisijo. Volilci so se pa v tej reči že prejšni večer zgovorili in vsi od naše stranke enoglasno klicali: G. dr. Radaj iz Maribora, Divjak iz Frama, Col- Bolje mora pa veseliti prave avstrijan-ske rodoljube vspoli konferencije federalističnih poslancev takraj litavskih dežel, ki so se v pravej bratske j slogi čisto zedinili, j kako se imajo proti zdanjej vladi obnašati-Pri tej skupščini nazoči so bili iz Poljske* ga: grof Potočki, grof Wodzicki, vitez Gro-cholski, dr. Ziemalkowski, dr. Žyblikiowicz;j iz Češkega: knezi Karl in Adolf Schwarzen-berg, Juri Lobkovic, grofa Leo Thun, Clain-Martinic, dr. Rieger, dr. Sladkovsky, dr Skrejšovsky, pr. Zeithammer; iz Moravskega: knez 11. Salm, grof. Kg. Belcredi, bar Kbnigsbrunn, dr. Pražak, dr. Brandl; ii Slovenskega: dr. Costa, dr. DominkušJ vitez Gariboldi, Svetoc, dr. Toman in dr. Vošnjak; iz Tiroljskcga: grof. Ant-j Brandis in knez Lobkovic, bivši tirolski de| žclni poglavar. Kaj da so prav za prav sklenili, to se še za zdaj ne more priobčiti; pa prepričani bodimo, da so se vsi v najlepšej slogi razšli in prihodnji deželni zbori bodo pokazali moč federalističnega programa. Želeti bi samo to bilo, da hi že vse ne bilo zamujeno, česar se pa je v resnici zlo bati. — Prihodnjič o tem več, za danes samo še to, da je baron I least, naš peteri minister, nekteffl slovanskih prvakov sprejel, med njimi tudi dr. Tomana. ---—■»OSUKf*-- Slovenske dežele. iz Celovca. (Dež. zbor; Beustovn študije; ogersko ministerstvo; slavi' Ro Žanom.) Danes, 18. t. m., se je dež j zbor pričel. Ob 9tih jo bila v cerkvi sv-i Duha velika sv. meša, naj nad poslance naš6 sv. Duh razlije darove svoje. Naloga sedanjega zbora je grozno imenitha, — gospodj6 — vsi prijatli Schmerlingove sisteme i'1 „Verfassungsfrcunde“ — ki bojo sedeli 1 dež. dvorani, po naših mislili niso kos tak(l težkej butari, — bojimo sc, da sedanje zborovanje ne bode služilo deželi in deržaVj naši na srečo in slavo. Pa morebiti da boljši izide, kakor pričakujemo, v časih črez noš človeka pamet sreča! Čudno se nam p« vendar dozdeva, da bode sedanjo vlado ' deželnem zboru zastopal in zagovarjal deŽ-predsednik, kterega je še Belcredi postavil Kakor je ravno kar veter potegnil, bil P poprejšni, le nekaj dni prezgodej penzijonH rani baron Schluga bolj na svojem mestu Saj tudi dež. poglavar in njegov namestnik ostaneta poprejšua: grof Goes in dr. Burgefi ni k iz Drvanju in Mlakar iz Hošnice. Pf kaj se zdaj zgodi’? Ko stotnik Seidl sliši klicati ta imena, mu na enkrat kri zavre od jeze in ko stopi g. dr. Radaj k mizi, mf nasproti kliče: Vi niste vblilec! G. dr. Rada) kteri ima svoj vinograd v Leitersberg-u, b>l je izvoljen od tamošnje občine, in pokaž6 svoj certiiicat, predpisan od pričujočega i okrajnega predstojnika. Vse eno! kriči Seidl! vi nimate pravice voliti, kor ne stanujete 'j Loitersbcrgu in vsak volivec le sme enkruf voliti, torej vi le v Mariborskem mestu, č dr. Radaj dokazuje, da sme voliti, ker s6 odpove pravice tudi v mestu voliti. K° slovenski volilci opazijo, da so eden njihovih namerjava odriniti, vpijejo še bolj glaS* no: dr. Radaj! Njega čemo! G. ces. komisa! si ne ve pomagati in stori končno po pred; I logu nekega volilca, naj se namreč najprtl volijo še ostali udje komisije in ti pote®1 popolnoma po postavi po večini glasov od; ločijo, ali ima dr. Radaj pravico voliti (d1 ne. Stotnik Seidl pa zmirom hujše vpije i'1 posebno, ko sliši, da se vsi našinci volijo v komisijo, kriči, da je to posiljonje in da C volitev no more imeti veljave. Ko vidi, daje vse njegovo repenčenje zastonj, zakriči: Kdo>' je mojih misli, naj z menoj zapusti dvoran0. oba kaj vneta „ Verfassungsfreunde. “ Mi Slovenci ostanemo pa brez vsakega prijatla in zastopnika. Tako jo zna sukati nemška liberalnost in pravičnost! — Reust dela po svojem duhu in v s v oj e j politiki na vso sapo ju menda jo vse že dognano in poravnano. Zatorej sc nam je čudno zdelo, kar je „Kla-genfurterica" o njem te dni pisala, da zastran avstrijanskili zadev in razmer globoke študije dela. Brali smo lani po letu, da so hidi naši vojskovodji in generali svoje študije delali, ])otem ko je hitov pri Kraljevem gradcu že bila zgubljena. Da le Reust tudi prepozno ne pride s svojimi študijami? Nič *>e pomaga po toči zvoniti! I)a vsi ne hvalijo Beustove politike, priča nam to, kar so nam razni časniki pripovedovali. Slavni zmagovalec pri Kustoci, nadvojvoda Albreht in še nekaj drugih mlajših cesarcvičev so menda odsvetovali, da se Madjarom vse dovoli; rekli so d o, da dvalizem Avstrijo pelje v nesrečo in k razpadu. Pa njih moška in pametna beseda žalibog ni obveljala. Rog obvari, da bi se njihovo prerokovanje spolnovalo! — Kamor koli torej svoje oči obornemo, povsod nastajajo le čemi oblaki, ki hudourje ozna-nujejo. Veseli nas le to, da so se naši slovanski pervaki na Dunaju tako lepo sporazumeli in da bojo vsi hodili po enem in istem potu zastran Beustove politike. Slava Jim, — slava pa tudi občinam Rožeškega okraja, kterc napravljajo in menda že podkujejo prošnjo do visoke vlade, naj se volilni okraj prenaredi tako, da Slovenci ne bodo več z Nemci vkup volili. Prihodnjič prinesemo dopis o tem. — I*ri Jezeru, —m— (0 volitvi. Novi naš učenik.) Kakor je znano, volile so Po Koroškem kmečko občine 29. dan pr. m. Poslance v deželni zbor. K temu poslu so bili iz Velikovškega volilnega okraja omenjeni dan v Velikovec 103 možje kot izbi-ralci povabljeni. Potovali smo posebno iz našega Kapelskega okraja vsi vneti v daljno mesto in z veselim upom, da bomo po izgledu naših bratov Štajercev in Kranjcev prava Pftrodoljubna korenjaka, ki sta nam bila priporočena, g. Andreja Einspielerja in g. dr. 1’avliča, v deželni zbor spravili. Obadva bi bila za naš toliko zatirani slovenski narod in naše pravice gotovo kaj zdatnega govorila in tudi v djanju izpeljati si prizadevala. Pa šalibog, da smo padli 1 Naše ljudstvo po nemških mejah je še preveč zaslepljeno, in tudi nesramne agitacije od nemške strani so krive, da so naši kmetje, posebno iz Dober-toveškega okraja, za nemška' kandidata gla-sovali. Zelo veliko si je prizadeval pri tej reči g. Mertlič s svojim priliznjenim jezikom, °betaje jim zlate gradove, ako se Nemcem Volilci mu koj napravijo prostor in g. stotnik se v najhujši jezi poda iz dvorane, za njim pa dva ali trije možje, volilci pa se smejejo in kličejo: Srečno! Z Rogom i. t. d. G. komisar namesto Seidl-na pokliče nekega druzoga volilca v komisijo in vseh še-stero odloči, da g. dr. Radaj ima pravico Voliti. Torej stopi tudi on v komisijo, ktera si ga izvoli za svojega predsednika. Ali to ni vse šlo popolnoma po postavi? Pač prazno in le od jeze in strasti izmišljeno je vse t°, kar se govori zoper postavnost te volitve, tl. dr. Radaj, kteremu se moramo posebno < Nahvaliti za srečni izid mariborske volitve, nagovori v lepi, gladki slovenščini volilco, ter jih opominja velike važnosti današnje volitve. Potem se začne glasovanje. Ko g. Pi'voscdnik dr. Radaj prvi glasno izreče: Jaz volim za poslanca g. dr. Vošnjak-a in dr. Rominkuš-a, doneli so živio-klici po dvorani- Za njim volijo štirje gospodje komisije naša kandidata in le dva glasujeta za „Vcrfas-sungstreue" Tapeiner in Feyrer. Na vrsto pride mariborski okraj. On šteje 98 volilcev. Vedeli srno sicer, da jih je mnogo na naši strani, vendar smo bili v skrbeli, da jih niso pregovorili §G zadnjo uro. Narisali smo si Vsaki glas in se v svoje veliko veselje pre- — 87 — voditi dajo, in je tako veliko glasov našincev za-se pridobil. Koliko pa da imamo od Nemcev pričakovati, to nas uči šestletna skušnja; kajti oni naš narod psujejo, naše svete narodne pravice z nogami teptajo, in nam vedno teže butare nakladajo, iz Kapelskega okraja nas jo prišlo 8 izbiralcev volit. Vsi razun enega, tudi Slovenca g. G. iz Reberce, vsi smo za naša narodna kandidata kot skala nepremakljivo stali, tako tudi do malega vsa č. duhovščina bila je za našo reč vneta. Po nesrečno za nas končani volitvi vernili smo se žalostnega serca domu, obžalovaje svojo in koroških Slovencev namenilo osodo. Tudi mi smo dobili po želji nekega fu-žinarskega gospoda iz naše fare posebnega učitelja, kor do sedaj so našo farno šolo tukajšni prečastiti g. fajmošter Št. V ran kar z dobrim vspehom in v zadovoljnost cele občine prav pridno oskerbljevali. Novi g. učenik se nam pa celo malo dopada, ker hoče v šoli in v cerkvi (ker je tudi Cerkvenik) vse po svoji termasti glavi uravnati in se tudi proti farmanom in celo duhovniku nepriljudno vede. Ljudstvo in šolo tudi hoče popolnoma predrugačiti. Pa bo javeljue kaj prida opravil, ker naše slovensko ijudstvo posebno v naši dolini je terdnega značaja in bistroumno, in so ne bo dalo z lepo ponemčiti in tako potujčiti. Vsaka sila do vremena! Iz Černeč (Volitev). Dopisnik blizo štajerske meje se je, kakor se sploh govori, pisajo o Velikovški volitvi gotovo zmotil, da je gosp. Plahuta tistim gg. prištel, ki so za g. Einspieler ja, ob enem pa tudi za nasprotna kandidata glasovali; naj toraj pi-savec teh verstic, ki je bil tudi pri volitvi, to zmoto s tem popravi, da očitno pohvalo sporoči omenjenemu gospodu, ki je tudi z nami stal kot vrli sin matere Slavo in glasoval za oba slovenska kandidata, torej: čast, komur čast! Volivec, tudi od štajerske moje. HIizo Velenja. Pravoslav. — Sijajna jo tudi zmaga Slovencev v naši krasni dolini, v našem Šoštanjskem okraju pri volitvah v okrajno zastopništvo. Koliko zlatih let so vendar z germanizacijo ta mili kraj mučili in tlačili, vendar talent ostal je bil v zemlji zakopan in evo! komaj je zadonel glas 20. septembra 1805, zdramila je „prosta pot“ slovenski duh in ljudstvo politično zčajmala. Odkar se bere dr. Vošnjakova knjiga „Slovenci, kaj čemo?“ in drugi slovenski listi, že je začel res drug veter pihljati! — S popolno zadovoljnostjo smemo in, moremo omenjati te le volitve. Že smo dočakali več nego se nadjali. pričali, da ste si zmirom precej enaki ostalo slovenska in nemška stranka. Več nismo nikoli pričakovali. Ko je.odglasoval mariborski okraj, imela sta g. dr. Vošnjak in Tapeiner skoro enako število glasov, vsak blizo 50, dr. Dominkuš pa zFeyrerjem vred še le kakih 35. Za dr. Vošnjak-a se torej nismo več bali, da ne bi zmagal, pač pa je še nevarno stalo za dr. Dominkuš-a. Zdaj pridejo Bistričani. Od 45 glasovalo jih je 42 za dr. Vošnjak-a, za dr. Dominkuša pa jih je bilo le kakih 25. Vendar jo zdaj došel Tapeiner-ja, Feyrer-ja in Brandsteterja pa že daleč prekosil. Zdaj nastopijo Šent-Lenarčani. To so vam vrli rodoljidii, nanje smo se najbolj zanašali in res niso nas ukanili. Skoro vsi so glasovali za naša kandidata in tako slavno odločili nevarno bitko. Ko je naznanjal g. c. komisar — bilo je ob '/22el‘ popoldne —: „Od 191 volilcev prišlo jih jo k volitvi 188, od lcterih je dobil g. dr. V. 123 in g. dr. D. 95 glasov; torej sta oba gospoda z absolutno večino izvoljena za poslanca* 11 — za-gromeli so Slava- in živio-klici in največa radost brala so na licih vseh pričujočih rodoljubov. Ta radost pa je prikipela do vrha, ko ravno v tem trenutku telegrafični strežaj prinese tri telegrame. Odpremo jih in kdo Razpisane so bile volitve za velike posestnike dne 4., za Velenjski terg 5., za Šoštanjski