DOMŽALE, 10. APRIL 1998 • ŠT. 4» LETNIK 37 Jezus je siromašnim oznanjal evangelij, jedel skupaj z grešniki in cest ni na rji. Prav od tod izvira zahteva, naj bo cerkev revna. Tukaj se evangelij in Frančišek stikata GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Mario v on Galli: Frančišek Asiški, življenje za prihodnost / Skupaj z otroki in vzgojiteljicami se je prvega rojstnega dne Vrtca Količevo veselila velika množica obiskovalcev. Odprtje Vrtca Količevo Pred vrtcem Količevo se je ob njegovem odprtju zbrala velika množica ljudi. Po pozdravu ga. Milene Peterke, direktorice Vrtca Domžale, je o prizadevanjih občine za urejeno otroško varstvo in novem vrtcu spregovorila ga. Cveta Zalokar Oražem, županja, ki je med drugim dejala: »Vrednost investicije je 100 mio SIT, doslej pa je vsa potrebna sredstva za gradnjo zagotovila le občina Domžale, medtem ko od države razen moralne podpore nismo prejeli niti tolarja. Žalostno je, da država za vse investicije v vrtce nameni le okoli 150 mio SIT, kar pomeni gradnjo enega samega nekoliko večjega vrtca v celotni državi. Toda ne pomaga tarnanje, pač pa smo se in se bomo tudi v prihodnje morali znajti sami. LAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OB.CINE DOAAZALE S PODELITVIJO PgIZNANJ, POSVEČENA 19. APRILU, PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE, bo v petek, 17. aprila 1998. V počastitev praznika Občine Domžale Vas vljudno vabimo na naslednje prireditve: sobota, 1 8. aprila 1998, ob 10. uri - Park ob Občini Domžale - odprtje obnovljenega parka s fontano kiparja Draga Rozmana, predstavitev taborniške dejavnosti Rodu skalnih taborov Domžale ob 45-letnici delovanja, promenadni koncert Godbe Domžale sobota, 1 8. aprila 1998 ob 1 1. uri - Športni park In-duplati Jarše - osnovnošolsko in srednješolsko prvenstvo Slovenije v krosu in kros Dnevnika sobota, 1 8. aprila 1998, ob 1 1. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale - srečanje otroških folklornih skupin Gorenjske nedelja, 19. aprila 1998, ob 10. uri - Kolovec - odprtje novega vodnega črpališča, v programu sodelu-ijejo Domžalski rogisti sreda, 22. aprila 1998, ob 17. uri - Osnovna šola Domžale - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov sreda, 22. aprila 1998, ob 19.30 - Kulturni dom Franca Bernika Domžale - koncert Igorja in Alenke Dekle-va ter učencev Glasbene šole Domžale (klavir) četrtek, 23. aprila 1998, ob 1 8.30 - Likovno razstavi šče Domžale - razstava likovnih del članov Likovnega društva Petra Lobode ob 25-letnici društva četrtek, 23. aprila 1998, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale - koncert Partizanskega pevskega zbora v počastitev Dneva upora proti okupatorju petek, 24. aprila 1998, ob 20. uri - Kulturni dom Franca Bernika Domžale - koncert Okteta bratov Pirnat, sobota, 25. aprila 1998, ob 19.30 - avla Osnovne šole Domžale - letni koncert pevskih zborov Društ- va upokojencev Domžale Vrtec je grajen kvalitetno, je prijeten in sodobno opremljen, ena njegovih največjih odlik pa je večnamenski prostor v nadstropju, namenjen Se posebej športni vzgoji.« Zahvalila se je vsem, ki so pomagali pri uspešni le.ili/.K i)i investicije, izvajale em, svojim sodelavcem, še posebno ga. Ireni Gričarjevi ter vodstvu Vrte a Domžale in Enote Kolk e vo, ga. Meti Mav in številnim sponzorjem ter tudi dekletom iz Društva upokojencev z Vira, ki so za slovesnost pripravile sladke dobrote. Srečno pot je vrtcu in njegovim vrtnaricam zaželel tudi g. Milan Kučan, ki je dejal, da si želi, da bi bil vrtec vedno prijazen kraj za srečno otroštvo vseh, ki ga bodo obiskovali. Ga. Tea Valenčič, sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport, je prinesla računalnik, nato pa so bili na vrsti njegovi bodoči prebivalci, majhni in veliki otroci iz vrtcev Količevo, Kekec in Ostržek, njihove vzgojiteljice ter povezovalka Alenka Avbelj, ki so s prisrčnim nastopom, z igricami, pesmicami in plesom polepšali prvi rojstni dan svojemu vrtcu. M KAN 8 VELIKONOČNO RAZMIŠLJANJE Poslednja zmaga pripada življenju Slovenci imamo za največji krščanski praznik lepo in povsem izvirno ime: Velika noč ali Velika nedelja. Teden pred M. Gaspari: Butare njo smo poimenovali Veliki teden. Naši predniki, ki so izbrali ta imena, so gotovo hoteli že s tem pridevnikom »veliki« povedati to, kar so čutili: gre za najsvetejše in najpomembnejše dni v letu. Praznujemo nekaj velikega in neizrekljivega. Tem najglobljim skrivnostim naše vere se moramo približati le prek govorice znamenj ali simbolov. Kdor v teh svetih dneh obišče cerkev, lahko vidi bogate obrede, polne pomenljivih znamenj. Med njimi omenimo zelenje, butare, križ, božji grob, na velikonočno vi-gilijo (bedenje) pa so v ospredju simboli ognja, luči in krstne vode. Na sam praznik v jutranjem polmraku naših cerkva zadoni trikratni, dvigajoči se vzklik Aleluja in nam spet oznani največjo resnico: Kristus je resnično vstal od mrtvih. SIKAN l Nova spominska razglednica SPODNII KOSI/I 2IM Milit I n>)vi Dvestoto obletnico rojstva našega rojaka Jovana Vesela Koseškega je Občina Lukovica obeležila z izdajo razglednice, na kateri je panorama Spodnjih Kosez, portret rojaka Koseškega in spominska plošča na Bokšelovi hiši iz leta 1898, ki je bila vzidana na hišo ob stoti obletnici pesnikovega rojstva. Avtor spominske razglednice je Jane/ Skok, izvedba le-te pa je bila skrb ljubljanskega podjetja Sidarta. Bralkam in bralcem Slamnika voščimo blagoslovljene velikonočne praznike! Uredništvo Slamnika UREDNIKOVI PREBLISKI O minljivosti slave Majska, to je 5. številka Slamnika bo izšla 14. maja 1998. Vaše cenjene prispevke v obliki člankov, ćlanćičev, vesti, novic, repor-taž-ic in zaželenih »fotk« pričakujem že 30. aprila t. L, zato ne pozabite na rok oddaje. Kaj je slava? Slovar slovenskega knjižnega jezika zelo zanimivo začne razlago pomena besede: 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine. Verjemite mi, da je naslov Urednikovih prebliskov nastal za pogledom v SSK). Morda gre zgolj za naključje, sovpad nepričakovanih, med seboj nepovezanih dejanj, dejstev. Asociacija: ne verjamem v naključja, zakaj zame je vse, čisto vse povezano. Nefjovezanost je znamenje nereda, kaosa. Povejte, kaj ni vse na nek način med seboj združeno!" Če bi jaz delal anketo med ljudmi, bi na primer vprašal bralce Slamnika: S katero slavno osebnostjo ste se že srečali in se z njo vsaj nekaj časa pogovarjali? Prejšnja misel je izzvala drugo, znano: Povej mi, s kom s< dru žiš, in povem ti, kdo si? Danes, (za dnevniški zapis) to je 2. aprila 1998, sem se družil s Primožem Peterko. Za Slamnik »smo (Nada, Rok in jaz) delali poster« za aprilski Slamnik, Priznam: bilo je nepozabno. Vendar drugače, kot sem pričakoval in kot se lx> to interpretiralo. Slava je namreč samo iluzija, slepilo. Spoznal sem, da Primož sploh ni iluzija, marveč samo Primož. Kdor v njem ne vidi Primoža, vidi samo navaden privid. Človek po-tre-bu-je iluzije, slepila, sanje, drogo, mamila, omamo... Ki nam jih nenehno velikodušno trosijo tudi lokalni in državni veljaki-politiki. Ne vsi... No, to je skoraj preblisk! Včasih smo lahko po zidovih ali kje drugje prebrali: Kdor to bere, je osel. Danes bi morda lahko zapisali kot grafit: Besede so prividi duha. Otvoritev novega vrtca. Bilo je slavnostno. Fotoaparati so škljocali. Nekaj fotografij sem dobil tudi v svoje roke. Le na eni so v središču pozornosti vrtčevski otroci in njihove vzgojiteljice. Po-vsck! drugje spet »veliki« veljaki. Kaj ni to že nekoliko žalostno'' Vr tec smo zgradili davkoplačevalci občine vendar za naše otrok« Upam, da vam bo aprilska številka Slamnika všeč, zakaj narejena je z ljubeznijo in s človeškim delom. Saj veste: kdor dela, greši. Primož Peterka, v tvoji družbi sem šele jasno spoznal, kako težko je breme slave uspehov. Začutil sem, da ti je težko, ker imaš tako malo časa za svoje pravo življenje. Naj te vsaj malo potoki ži stari preblisk: Tudi slava je minljiva. Želim ti, da vzdržiš, saj vem, da si pravi borec. In vetikoutpe ha pri maturi ti želim. Srečno, Primož. BOGDAN OSOLIN odgovorni urednik Slamnika /lamnik Domžale VELIKONOČNO RAZMIŠLJANJE Poslednja zmaga pripada življenju Govorice in moči znamenj ni mogoče prenesti v besede, ampak je vse to treba doživeti. Ustaviti se pa želim ob nekem drugem, povsem vsakdanjem in domačem znamenju: ob žitnem zrnu. O njem pripoveduje naslednja zgodba: »Ob mlatvi je pšenično zrno padlo na tla skednja in se skrilo v špranjo v podu. Vedelo je, kakšna usoda je namenjena zrnju: največ jih potuje v mlin, med težke mlinske kamne, ki jih neusmiljeno zdrobijo, druga pa se spomladi spet posejejo na njivi, kjer morajo umreti,.da lahko iz njih vzklije novo življenje. To zrno pa ni hotelo, da bi ga zmleli mlinski kamni, niti ni hotelo nazaj v zemljo. Skrilo se je. Ustrašilo se je žrtve. Hotelo si je rešiti življenje. Ostalo je na skednju... Zato ni nikoli postalo dišeč hleb kruha. Nikoli ni prišlo na družinsko mizo. Mati ga ni blagoslovila in razdelila otrokom. Nikogar ni nahranilo, nikomur rešilo življenja, nikomur prineslo veselja. Ostalo je samo, skrito med plevami. Nekega dne je na skedenj stopil gospodar. Skupaj s plevami in prahom je zrno pomete! proč.« Ljubezen, ki se daruje, je močnejša od smrti V teh pomladnih dneh smo znova priča čudežu življenja, ki se vedno obnavlja po trdi in dolgi zimi. Zato nam je se bliže ta velika skrivnost seme- na ali zrnja. Najlepše jo je izrazil lezus, ko je rekel: »Če pšenično zrno ne pade v zemjo in ne umrje, ostane samo. Če pa umrje, obrodi obilo sadu.« To pšenično zrno, ki je padlo v zemljo, ni nihče drug kot Jezus Kristus. Ni se skril, ni pobegnil pred tistimi, ki so ga prišli vklenit v vrt Getsemani, ni prosil Očeta za legije angelov, ki bi ga branili, ni stopil s križa na Golgoti. Kot dobri Pastir je dal življenje za svoje ovce. Vedel je za večno resnico: Kdor se je odločil za ljubezen, se je odločil za trpljenje. Ni resnične ljubezni, ki ne bi pomenila tudi trpljenja in žrtve. To božje pšenično zrno je torej resnično umrlo in padlo v to našo zemljo, a le zato, da obrodi obilen sad. Ta sad je vstajenje, zmaga nad smrtjo, nad tem zadnjim človekovim sovražnikom. Te zmage bo deležen vsakdo, ki se lezusu pridruži v veri in ljubezni. To je torej nauk prilike o zrnu: samo ljubezen, ki je pripravljena na žrtvovanje, je rodovitna. Takšna ljubezen je močnejša od smrti. Sebičnost, ki beži pred izgubo in daritvijo, ravno osiromaši in ir-prazni človeka, uničuje in ruši ta svet in vanj vnaša smrt. Samo kdor sebe izgubi, se spet najde. Kdor pa se krčevito oklepa sam sebe, ravno sebe zgreši in izgubi. Kdor hoče samo posedovati in ničesar dati, tudi ničesar ne bo prejel. Samo zrno, ki je zmleto ali posejano in umrje, prinaša veselje in blagoslov drugim, nahranja in rešuje življenje. Mar ne doživljamo vedno znova, kako se vse veliko na tem svetu končno poraja iz ljubezni, ki se žrtvuje: to velja za vsako materinstvo in očetovstvo //H/i /tt/' s - J*wr* Hm7 Obvestilo staršem predšolskih otrok Starši, ki želite svoje otroke v šolskem letu 1998/99 vključiti v Vrtec URŠA s pripadajočo enoto Čebelica in še nimate vložene prošnje za sprejem, oddajte prošnje osebno ali po pošti do 30. 4. 1998 na upravo Vrtca URŠA, Slamnikarska ul. 26, 1230 Domžale, p. p. 82. Uprava Vrtec URŠA kakor tudi za ljudi, ki so predani svojemu poklicu. Obzorja so odprta Velika noč pomeni, da so se odprla obzorja človeškega bivanja in da je vsakemu človeku odprta prihodnost, lezusovo vstajenje je potrditev, da Bog obstaja in da je on Bog za človeka. Vstajanje je dokončni, zmagoslovni odgovor na vprašanje: komu bo pripadla poslednja zmaga, smrti ali življenju? Zmaga je na strani življenja in te zmage ne more nič in nihče več ogroziti. Ta svet ni čakalnica za vstop v nič, v temo, ampak je začetek večnosti. Ta svet ni vesoljno koncentracijsko taborišče, ampak je - kljub vsemu zlu - vrt upanja. Iz tega izvira najgloblje veselje, ki nam ga bo spet oznanila Aleluja na velikonočno jutro. Drage bralke in bralci Slamnika, za veliko noč vam voščim veliko veselja in upanja. BOGDAN DOLENC NOVICA IZ ŠVICE Materinski dan Že večkrat smo tudi v našem časopisu pisali o uspešnem sodelovanju med Slovenskim društvom »Slovenija« in Občino Domžale. Ena izmed pomembnejših skrbi in dejavnosti članov društva Slovenija, ki združuje zaposlene Slovence in druge v Švici, pa je tudi povezovanje s Slovensko dopolnilno šolo na območju dejavnosti društva, ki večkrat pripravlja uspešne nastope svojih učencev. Tako je v soboto, 4. aprila 1998, Slovensko društvo »Slovenija« Ruti pripravilo prisrčno slovesnost, s katero so učenci slovenske dopolnilne šole iz Rutija in Nafelsa vse mamice, žene, babice in dekleta obdarovali s pesmicami in recitacijami, še posebej pa so se razveselile igrice: »Prosimo, naj pride ena mama.« Učenci so se ob pomoči učiteljice Slavke Pogač resnično potrudili, da so v občinski dvorani v VVolfhausenu vsem prisotnim pripravili prijeten večer, v katerem je bilo izrečenih veliko iskrenih besed ljubezni in zahvale vsem ženskam. Slišati je bilo veliko slovenskih besed, ki so prihajale iz srca in bile s hvaležnostjo sprejete. Učenci so ob tej priložnosti pripravili tudi prisrčno vabilo, v katerem so z besedami pesnika Toneta Pavčka svojim mamam povedali: Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. V. V. Mami MAMA je naše sonce, MAMA je naše srce, MAMA je naše veselje, MAMA je naše življenje. Dajmo ji košček našega sonca, ponudimo ji delček našega srca, naredimo ji veliko veselja, naklonimo ji delček našega življenja, da bomo dolgo, dolgo še skupaj, da bo bogatejše naše življenje, da bo večje naše veselje, bolj srečno naše srce, da bo več sonca za nas vse. MAMA je največji zaklad sveta, naj ga ne razmetuje, kdor ga še ima! M. K. IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Bog da srečo, ne denar« V pregovorih vseh narodov je Bog stalen gost. Iz te ljudske ustvarjalnosti bi lahko razbrali bogato teologijo, ki morda ne bi bila vedno povsem pravoverna, a bi bila toliko bolj oprijemljiva in slikovita. Evangelij je poln prispodob in tudi pregovorov, od katerih so mnogi prešli v splošno rabo. Verni in morda tudi neverni so svoje življenjske izkušnje in spoznanja o Bogu prelili tudi v pregovore. Kakšen je Bog? Katere lastnosti ima? Teologija pravi, da je povsem drugačen od vsega, kar si ljudje morajo pred stavljati. Kljub temu o njem smemo in moramo govoriti s človeškimi besedami, saj drugih nimamo. Danes bomo pogledali, kako pregovori opisujejo naslednje Božje lastnosti: modrost, zvestobo in dobroto, ki se izraža zlasti v njegovi pomoči. C) Božji modrosti je rečeno: Če nam Bog ne da tega, česar si želimo, nam da to, kar potrebujemo. Kogar Bog vodi, je na dobri poti. Komur Bog izroči nalogo, mu da tudi pamet zanjo. Ob človeški nezanesljivosti in nezvestobi še bolj zablesti Božja zvestoba, o kateri je rečeno: Božje oko ne zaspi. Božja vrata so zmeraj odprta. Največ lepih misli srečamo v ljudski zakladnici o Božji dobroti. Navedimo nekatere: Bogu, staršem in učiteljem ne moreš biti nikoli dovolj hvaležen (se ne moreš nikoli oddolžiti). Kdor služi Bogu, ima dobrega gospodarja. Bog ustvari takšen hrbet, da je primeren bremenu. Ker Bog ni upognil vrha palme, je napravil žirafi dolg vrat. Nebesa varujejo otroke, mornarje in pijance. Bog udari samo s prstom, ne s celo roko. Božja rosa pada na vso zemljo. Bog ne da vsega dobrega samo enemu. Bog da srečo, ne denar. Ko je beseda o tem, kako Bog pomaga človeku, je poudarek na leni, da mora človek prispevati svoj delež: Bog pomaga tistim, ki si sami pomagajo (ali: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal). Bog nam podaja svoje dobrote preko naših lastnih rok. Bog je dober delavec, a vseeno želi imeti ob sebi pomočnike. Bog daje žito, toda brazde moramo zorati mi. Pripravi svoje vreteno in preslico in Bog ti bo poslal lan. Bcjg je pomoč tistih, ki so brez pomoči. Božja pomoč je boljša kot zgodnje vstajanje. Ko je stiska največja, tedaj je Bog najbližje. BOGDAN DOLENC Praznovali smo materinski dan Vsak dan doživimo veliko lepega, le dopustiti moramo, da to spoznamo in začutimo. Dan nam prinaša mnogo zadovoljnih trenutkov, ki nam pomagajo, da smo lahko srečni. Sprejemajmo vsak trenutek z zadovoljstvom in poiščimo v njem nekaj dobrega, zakaj vsak dogodek ima tudi dobro stran. Že samo sprehod v naravo nas obogati s tisočerimi lepimi občutki, kajti narava nam daje toliko lepote in topline, da zares ne bi smeli biti čemerni. Le opazovati jo moramo. Koliko sreče nam lahko podari človek. Veliko sreče nam podarijo otroci. Kako popestrijo naše življenje, zakaj v njih so neizmerne možnosti os-rečevanja. Če jih vodi Ljubezen, čista in neizčrpna, je naše življenje zares lepo in nič ni težko, če so naša dejanja iz ljubezni. Bog nam je podaril neizmerno ljubezen in če jo sprejmemo, smo srečni in zadovoljni. Pomaga nam v življenju pri naših odločitvah, da smo tudi mi sposobni deliti Ijute-zen drugim, da smo sposobni sprejeti materinstvo v najširšem pomenu besede, materinstvo, ki je ljubzen, dobrota, darovanje, in ni vezano na spol, stan, starost, raso ali poklic. V spoštovanju do materinstva smo se zbrali 25. marca v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, kjer so se domžalski otroci in gostje s prireditvijo zahvalili za vse dobro, ki jo prejemajo od mamic, očetov, vzgojiteljic in učiteljev ter vseh ljudi dobre volje. Nežne in tople besede povezovalcev Blaženke Mali in Vita Kotnika, ki jih je zapisala gospa Helena Giaco-melli, so kot nitke pletle vez prijateljstva med nastopajočimi otroci vrU ev in šol, njihovimi mentorji, gostom prireditve, pevcem, Ivanom Hudnikom, organizatorji in poslušalci, ki so vse nagradili z aplavzi priznanja. V imenu organizatorja Župnijske Karitas Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem nastopajočim, posebno pa njihovim mentorjem; Marjeti Osolin, Tereziji Tomazin, Andreji Marin, Heleni Švigelj, Marinki Hribar-Tekavec, Manji Bogovič, Stanki Kač, Veri Ku-ster, Ivici lanež, Dragi jeretina-Anžin, Mateji Žankar in Milošu Knezu. Posebej se želimo zahvaliti za vso osebno pomoč in sodelovanje gospodu Lojzetu Stražarju. Iskrena hvala Zvezi Kulturnih društev in Svetu za prireditve v Kulturnem domu Domžale, ki so nam omogočili prireditev v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah. Iskrena hvala tudi vsem pridnim »gospodinjam«, ki so s svojimi sladkimi darovi pogostile nastopajoče. Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali, še enkrat iskrena hvala! Tajnica Župnijske Karitas Domžale dr. MARIJA BIZJAK-SCHVVAR-ZBARTL VODSTVO OBČINE PROTESTIRA PROTI UKINJANJU VLAKOV Kdaj: Enotna vozovnica zadovoljstvo potnikov in prevoznikov Dve leti bo že, kar je bila ob prometnih zagatah v zvezi z gradnjo rondo Tomačevo na pobudo Ministrstva za promet in zveze podpisana pogodba o izvajanju javnega potniškega prometa na območju občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Moravče in Lukovica. Podpisniki pogodbe, ki je bila usklajena v okviru Odbora za urejanje primestnega potniškega prometa, sta prevoznika SZ in KAMBUs ter vseh pet občin. Namen pogodbe je, da se z uvedbo enotne vozovnice omogoči potnikom prestop iz avtobusa na vlak in obrat no. Že ob podpisu pogodbe je bilo jasno, da bo projekt enotne vozovnice uspešen le, če bodo izpolnjeni osnovni pogoji, in to: 1. nizka cena prevozov (kot vzpodbuda za prehod iz osebnega na javni prevoz); 2. usklajeni vozni red obeh prevoznikov (nujni pogoj za prestopanje); 3. ukinitev vzporednih voženj avtobusa z vlakom Dom-žale-Trzin-Ljubljana (ta odsek ceste je zatrpan z osebnimi vozili, tovornjaki, avtobusi, vzporedno pa vodi železniški tir); 4. približevanje oziroma združevanje železniško-avto busnih postajališč. Občina je pričakovala, da bo Ministrstvo za promet in zveze po prvem, zelo hitro napravilo tudi drugi korak - pomagalo občinam pri odstranjevanju ovir, ki preprečujejo dosledno izvajanje členov pogodbe? (usklajevanje voznih redov med KAMBUS-om in SŽ, ukinitev vzporednih voženj, r,i( iou.iIi/.k ija prevozov) ter še posebej reševanje problema glede sofinanciranja vzorčnih projektov. ()h tem pa je občina vseskozi izpostavljala tudi problem neurejenega sofinanciranja javnega prevoza s strani države (tudi nerentabilnih prog, ki pa so nujne zaradi demografsko ogroženih območij), saj občine zanj ne prejemajo sredstev v zagotovljeni porabi. Prevozniki tako v mestnih kot ostalih progah pa od občin terjajo sofinanciranje (nerentabilnih prog, nakupa novih vozil...) od občin, Pooceni datkov katastra cest in digitalna baza podatkov javne razsvetljave. V sistem so vključeni tudi podatki s področja varova- Pred sejo Občinskega sveta je predsednik Občinskega sveta, dr. Miha Brejc sklic al sejo Kolegija predsednika Občinskega sveta. Na seji so vodje svetniških skupin pregledali gradivo za 37 sejo Občinskega sveta in posamezne te>c ke dnevnega reda. Na seji so razpravljali tudi o pripravah na jesenske lokalne volitve, predvsem iz vidika, ali mora Občinski svet pred začetkom razpisa volitev sprejeti Se kakšne akte v zvezi z volitvami. Seznanili so se tudi s pobudo mesta Koprivnice za ponovno vzpostavitev sodelovanja. nja okolja, predvsem o meritvah kvalitetne pitne vode v občini Domžale, vodovarstvenih pasov in podatki 0 meritvah kakovosti tal. Vzpostavitev prostorsko informacijskega sistema je eden od ključnih razvojnih projektov Občine Domžale, saj vzpostavitev kvalitetnih podatkov o prostoru in okolju občine Domžale in drugih po-datkov, povezanih z dejavnostmi in odločitvami v prostoru, omogoča pravilne odločitve na podlagi pravnih in-Ioiiii.h ij, lažje delo upravnih in strokovnih služb, skrajšanje postopkov za pridobitev informacij, soglasij, dovoljenj in v končni stopnji nuđenje kvalitetne usluge sUokovnim službam in občanom, Strateške usmeritve varstva okolja Člani Občinskega sveta so na seji v drugi obravnavi sprejeli strateške usmeritve; varstva okolja v občini Domžale. Prvič so gr.idivo obravnavali meseca junija 199^ nato so bile v skladu s skle|x>m Občinskega sveta organi zirane ločene javne razprave, namenjene industriji in gospodarstvu, občinskim in državnim službam, družbenim organizacijam in širši javnosti. Dokument je zbirka temeljnih načel za nadaljnji razvoj občine Domžale, izdelan na podlagi podatkov o sedanjem stanju okolja in razgovorov z zainteresiranimi organizacijami in |x>sa-mezniki, ki delujejo na območju občine Domžale na področju varstva okolja. Razdeljen je na 20 poglavij; ta obravnavajo posamezne elemente okolja in dejavnosti, ki na okolje vplivajo - tako pozitivno kot negativno. V vsakem poglavju so štirje razdelki: strateSka usmeritev, načrt ukrepov, zbrani podatki in drugo (drugi dokumenti, pomembni za poglavje, zapiski...). Predhodno sta o gradivu razpravljala tudi Odbor za varovanje okolja in urejanje prostora in Odbor za gospodarske javne službe, ki sta sprejem podprla s tem, da se pripravijo tudi strokovne podlage za morebitne širitve poselitvenih območij, ki bodo rabile tudi za nadaljnjo strategi jo razvoja kmetijstva in gozdarstva. Pri tem predlagamo, da se najprej izkoristijo poselitve znotraj že poselitvenih območij, nadaljnje morebitne širitve pa naj se izvajajo na širitev obmo-(ij nekakpvostnih gozdnih zemljišč brez posebnega gospodarskega po mena. Na predlog odbora so člani Občinskega sveta sprejeli tudi sklep, da Občinska uprava pripravi osnutek ()dloka o ustanovitvi Sveta za varstvo okolja. Svet bo nadziral izvajanje oko-Ijevarstvenih programov in slabel za vključevanje javnosti v delo občine na področju varstva okolja. Sprejet zaključni račun občine in sklada stavbnih zemljišč za leto 1997 V skladu z Zakonom o financ ir.inju občin so člani Občinskega sveta obravnavali in sprejeli zaključni račun proračuna Občine Domžale za leto 1997 skupaj s premoženjsko bilar* 0. Predhodno so zaključni račun obravnavali in pregledali Nadzorni odbor Občine, Odbor za finance in Odbor za gospodarske javne službe, ki na gradivo o/, sestavo niso imeli pripomb. Skupni prihodki proračuna Občine Domžale z.i leto 1997 so v globalu znašali 2.316,895. 415 SIT ali 102,87,, glede na plan, odhodki pa 2.028^94.686,16 SIT ali 90,01%, na plan, skupaj z obveznostmi pa 2.235,044.002,% SIT ali 99,17%. Zaključni račun Sklada stavbnih zemljišč nove Občine Domžale za leto I997 so člani Občinskega sveta sprejeli soglasno, prihodki so bili realizirani 90,707, (180,080.882,64, SIT), odhodki pa v višini 149,041.691,78 SlT, kar predstavlja 75,0770 glede na plan. Program priprave prostorskih izvedbenih aktov - druga obravnava V drugi obravnavi so člani Občinskega sveta sprejeli Program priprave prostorskih izvedbenih aktov. Program okvirno določa pripravo in postopek pri sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov, ki jih bo Občinski svet obravnaval do leta 2000. Program vključuje zazidalne načrte, ureditvene načrte, lokacijske načrte, prostorske ureditvene pogoje. Program priprav se lahko dopolni oziroma spremeni le ob soglasju Občinskega sveta, za njegovo izvedbo pa bodo v okviru proračunskih sredstev za leto 1998 v okviru sredstev za urejanje prostora zagotovili sredstva v znesku 5,500.000 SIT in v okviru sredstev za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči sredstva v znesku 15,0«).«» SFT. Sklep o podelitvi priznanj Občine Domžale za leto 1998 Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega |x>mena je meseca decembra v glasilu Slamnik objavil razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj i iličine Domžale za leto 1998. V skladu z razpisom je prispelo 29 predlogov, Občinski svet pa letno lahko v skladu z ()dlokom o priznanjih Obči- VABILO Demokratična stranka upokojencev DeSUS, Območna organizacija DOMŽALE, v ustanavljanju vabita na pogovor o REFORMI POKOJNINSKEGA SISTEMA,. ki bo 21. aprila 1998 ob 17. url v sejni sobi Občine Domžale. 0 predvideni reformi pokojninskega sistema (Bela knjiga) in o kritičnih pripombah nanjo bo govoril in na vprašanja odgovarjal JANEZ ŽELEZNIH, podpredsednik DeSUS. Spoštovani občani in občanke, z iskreno željo, da bi tudi v prihodnje skupaj oblikovali občino, na katero bomo ponosni in v njej radi živeli, VAM čestitam ob 19. aprilu - PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE. Hkrati Vam želim, da bi preživeli prijetne in vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE ter Vam čestitam ob 27 aprilu - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU ter 1. MA|U - PRAZNIKU DELA. Vaša županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM Drage občanke in občani _občine Domžale,_ Ob 19. aprilu, prazniku naše občine, vam v imenu Občinskega sveta iskreno čestitam in vam, želim lepo praznovanje ob naših skupnih in posamičnih uspehih, hkrati pa vsem skupaj želim lepo PRAZNOVANJE VELIKONOČNIH PRAZNIKOV 21 APRILA - DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV Predsednik Občinskega sveta: dr. MIHA BREJC Roman Lenassi (SKD), novi podžupan Občine Domžale ne Domžale podeli največ 16 priznanj. Na predlog odbora so člani Občinskega sveta sklenili, da se zlata plakete Občine Domžale podeli Planinskemu društvu Domžale za velike uspehe v 50-letnem delovanju, srebrna plaketa ge. Eli Košir za dolgoletno požrtvovalno delo na področju športa in dela z mladimi, g. Urošu Slavincu za uspešno vodenje gospodarske družbe Helios in delo na področju športa in ge. Emi Škerjanec Ogorevc za nesebično delo na področju dela vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, bronasta plaketa ge. Miri Až-man za požrtvovalno delo v gorski reševalni službi in predano opravljanje poklica otroške zdravnice, dr. Francu Habetu za pedagoško in raziskovalno delo na področju živinoreje ter za delo na področju športa in kulture v občini Domžale, ge. Štefki Košir-Petrič za delovanje na področju kulture na obmcx^ju občine Domžale, g. Andreju Počivavšku za dolgoletno delo pri organizaciji in delu Območne obrtne zbornice Domžale, Rdečemu križu Domžale za uspešno izvajanje in organizacijo humanitarnih dejavnosti, nagrade pa se podelijo Atletskemu klubu Domžale ob 20-letnici uspešnega in odmevnega dela na organizacijskem in tekmovalnem področju, g. Matjažu Broja-nu za dolgoletno uspešno in prizadevno delo na področju obveščanja in ohranjanja zgodovinskega izročila, gospodarski družbi KEMIS Radomlje za uspešno strokovno delo na pod- ročju ekologije, Likovnemu društvu Petra Lobode za 25-letno delo na področju amaterske likovne dejavnosti, g. dr. Tomu Virku za znanstveno delo na področju literarne teorije in dolgoletno športno delovanje, g. Andreju Zajcu za dolgoletno delo na področju kulture in društvene dejavnosti, ge. Stanki Zanoškar za prizadevno strokovno delo z mladimi bralci v Knjižnici Domžale. Priznanja Občine Domžale bodo podeljana na slavnostni seji občinskega sveta Občine Domžale 17. aprila 1998 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Spremembe statuta v prvi obravnavi Statutarno-pravna komisija Občinskega sveta je za prvo obravnavo pripravila v skladu z novelo Zakona o lokalni samoupravi spremembe Statuta Občine Domžale, ki so jih člani Občinskega sveta sprejeli v prvi obravnavi. Spremembe morajo biti z zakonom usklajene do 15. maja 1998, nanašajo pa se predvsem na postopek za spremembo imena in območja občine, postopek ustanovitve ožjih de- lov občine ter njihove statusne značilnosti, naloge, način imenovanja in dela nadzornega odbora, nekatere nove možnosti glede organiziranja občinske uprave. Predlagane spremembe ohranjajo status pravnih oseb krajevnim skupnostim, bolj natančno pa je opredeljena funkcija Nadzornega odbora. V prvi obravnavi so člani Občinskega sveta tudi soglasno sprejeli Od-lok o imenovanju ulice v Obrtnoin-dustrijski coni Trzin, ki določa, da se novonastala ulica, ki poteka vzporedno z ulico Hrastovec, pravokotno na ulico Blatnica, imenuje Borovec. Informacija o poslovanju Komunalnega podjetja Domžale in Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik v letu 1997 Člani Občinskega sveta so sprejeli tudi informacijo o poslovanju Komu-nalno-stanovanjskega podjetja Domžale in Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Po predlogu dnevnega reda bi morali sprejeti že poročilo, vendar so na predbg Odbora za gospodarske javne službe sprejem poročila preložili, dokler ne bodo izpolnjeni nekateri pogoji za sprejem (ripr. poročilo o amortizaciji, program izterjave odprtih terjatev) in so se s poročilom le seznanili. Volitve in imenovanja Podžupan g. Matjaž Vovk je županji posredoval svojo odstopno izjavo in v skladu s pristojnostjo, da Občinski svet na predlog županje imenuje in razrešuje podžupana, je županja Občinskemu svetu predlagala, da g. Matjaža Vovka razreši s funkcije podžupana na lastno željo. G. Vovk je bil razrešen soglasno, za novega podžupana pa je bil imenovan g. Roman Lenassi, stan. Pot za Bistrico 40, Domžale, po poklicu dipl. ing. elektrotehnike. V skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda kulturni dom Franca Bernika Domžale je Občinski svet imenoval za v. d. direktorja zavoda, vendar najdlje za eno leto, g. Milana Mariniča. LOVRO LONČAR Zadnja točka Izvoljeni svetniki in svetnice Občinskega sveta Občine Domžale so tudi tokrat na seji Občinskega sveta Občine Domžale zastavili nekaj predlogov in pobud. Oglejmo si jih. Proti ukinitvi večine vlakov na relaciji Domžale-Ljubljana Dr. Marko Starbek, svetnik SDK, je na županjo in predsednika Občinskega sveta Domžale naslovil naslednjo pobuik); V časopisu DELO smo lahko prebrali, da se z letom 2O02-2(X)5 predvideva razširitev projekta enotne vozovnice na celo Slovenijo. To je bilo ob javljeno 10. februarja 1')')» v časopisu na osnovi razgovora s sekretarjem iz Ministrstva za promet in zveze g. Zajcem. V članku je med drugim navedeno, da bo pri tem potrebno uporabiti izkušnje, ki jih ima s tem svet in izkušnje na področju Slovenije. l'o drugi strani pa sem se kot predsednik Odbora za urejanje pri mestnega potniškega prometa oličin Domžale, Mengeš, I ukovica in Moravče pozanimal, kaj se načrtuje pri izboljšanju projekta enotne vozovnice. Zadnja informacija, ki sem jo dobil je pa ta, da Slovenske železnice predvidevajo, da bodo z novim voznim redom ukinile vedno vlakov na relaciji Domžale-Ljubljana in obratno, razen dveh (neuradno). Menim, da je potrebno sprožiti akcijo, da do teh ukinitev ne pride. Pripravil sem osnutek dopisa ministru za promet in zveze g. Bergauerju, da bi o tem laže razpravljali, ta dopis pa naj I >i I >il i isnova za dopis lupanje in predsednika Občinskega sveta. Dopis bi bilo potrebno poslati tudi direktorju Slovenskih železnic:, direktorju KAM-BUSa, da ne morejo za projekt, ki ga po eni strani razglašajo za projekt v pomenu cele države, uvesti takih ukrepov. V 2. členu pogodlx? o izvajanju primestnega potniškega prometa, ki so jo podpisale vse občine, vključene v ta projekt in oba prevoznika, je tudi določilo, da je potrebno, da prevoznika uskladita vozni red, kar je osnovni |x>goj za uspešnost pro-lekl.i, prav tako ni uvedena krožna vožnja iz Morave in Blagovice. Ministra je potrebno opozoriti: če je ministrstvo projekt podprlo, da se izpolnijo tudi pogoji za druge dejavnosti, ki bi med drugim omogočile da se podjetje KAM-BUS iztoči iz splošnega usklajevanja voznega reda, kar je trenutno ovira, kot je izločena proga Kamnik-Ljubljana iz sistema železnic. Pismo naj se pošlje ministru in vsem, ki so v projekt vključeni. Mi ne moremo pristati na poteze, ki projekt zavirajo, zaključuje svojo pobudo dr. Marko Starbek. Županja je odgovorita, da je Občina Domžale skladno z vsebino pobude Ministrstvu za promet in zveze poslala dopis. Odprava odprtih skladišč v središču Domžal Vinko Okršlar, svetnik SKD, je na županjo naslovil naslednjo pobudo; med mojim mandatom sem dal pobudo za odj>ravo odprtih skladišč v središču Domžal (Metalka, Kovinar, Kurivo). Ugotavljam, da je situacija vse bolj pereča, še zlasti to velja za skladišče Metalke, ki s hrupom, ki nastaja z rezanejm železa, vožnjo viličarjev in prekladanjem materiala, pr> staja za okoliške stanovalce zelo moteče. Tu imamo kot soseda kulturni dom Franca Bernika, kjer deluje Glasbena šola, ki tudi potrebuje mirno okolje. Podobno velja za skladišči Kovinarja in Kuriva (lokac i-ja avtobusne postaje!?). Mislim, da bi Občina morala najti z lastniki (upravljale i) omenjenih skladišč ustrezno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Zavedam se, da imamo tu opraviti z uspešnimi podjetji, ki jih Domžalčani potrebujemo in bi morali |x>skrl>eli, da s selitvijo omenjenih skladišč na novo lokacijo ne bi poslabšali njihovega pe>slovanja. ()dgovor je pripravila županja in se glasi takole. Občina Domžale vodi in usklajuje aktivnosti za priselitev omenjenih sklaeiisč iz centra Domžal na toka-cije, ki so bolj primerne. Razreševanje problema je zapleteno in večplastno. O etogovorih borko svetniki obveščeni. Problematika hrupa letalske piste v Radomljah )anez Cerar, svetnik SLS, je županji posredoval naslednji predlog; Skupina občanov Krajevne skupnosti Radomlje me' je seznanila s problemom, ki je zaradi hrupa zele> moteč, da ne rečem cele) nevaren. V nadaljevanju naj bi seznanil vse institut ije, ki lahko kakorkoli ukrepa je) v zadovoljstvo okoliških pre i nv.il cev. Gre namreč za Društvo za model, u sivo in aero-navtikt) Modra ptica Domžale, ki ima letalsko pisto v jugovzhodnem predelu v Radomljah. Zal je ta piši, i preblizu gostega naselja, sploh pa ta razdalja za daljinsko vodene aviondce ne predstavlja ničesar. Dne 25. 05. 1997 se je v hišo na Cesti Radomeljske čete 29 zaletel večji model letala, ki je povzrex^il kar nekaj škode. Letalo je k sreči zgrešilo okno v zgor njem nadstropju in se zaletelo v zid. Pri tem je odpadlo nekaj ometa, pred vhodnimi vrati pa se je razlik) gorivo. Po dvorišču, kjer se ponavadi igrajo otroc i, so leteli ostanki letala, med njimi tudi večji del kovinskega mejtorja. Policijska postaja v Domžalah si je zadevo sicer ogledala in naredila zapisnik, vse pa je pri tem tudi ostalo. Tangirani občani menijo, da je potrebno ponovno premisliti uporabo takšne letalske steze v bližini naselja, kakor tudi organizac ijej letalskih mitingov. Poleg tega jih najbolj moti hrup, ki ga letala povzročajo, saj običajno letijo prav proti naselju. Kazalo bi prepovedati tudi nizko preletavanje zmajarjev in pristajanje na omenjeni letalski stezi. Neka diskretna tabla sker prepoveduje pristajanje zmajev, očitno pa to nikogar ne moti. Glede na vse omenjeno bi predlagal naslednje: - društvo za modelarstvej in aeronavtiko Modra ptica naj vse uporabnike letalske steze opozori, da svoje modele usmerjajo stran od naselja - društvo naj poravna škodo, oziroma uredi fasado v prvotno stanje zaradi strmoglavljenega letala, ki je opisano v začetku tega predloga - ustrezna občinska služba naj bi ponovno preverila ustreznejst ukrepa, oziroma zaščiti naselje, ko izdaja dovoljenje za organizacijo letalskih mitingov. Odgovor je v županjinem imenu pripravil Bojan Arh, načelnik Oddelka za upravne notranje zadeve pri Upravni enoti Domžale in se glasi: Dejavnost Društva za modelarstvo in aerejnavtiko Modra ptk;a Domžale se nanaša v pristojnost dovoljenj in nadzora Uprave Republike Slovenije za zračno plovbo, ki tudi izdaja dovoljenja za izvajanje dejavnosti društva. Dovoljenje velja eno leto, nato pa je potrebno njegovo veljavne«! pexialjšati. V dovoljenju oz. odločbi je opredeljena maksimalna dovoljena višina leta modelov, vrsta modelov, na katere se dovoljenje nanaša, pogoji letenja v zračnem prostoru in način zavarovanja pristajalno-vzletne steze. Te pogoje določa tudi Pravilnik o vzletiščih (Uradni list RS št. 58/ 92). Upravna enota za izvajanje tovrstnih dejavnosti dovoljenj ne izdaja, izdaja le dovoljenja za prireditve s to dejavnostjo na podlagi predhodno pridobljenih veljavnih dovoljenj Uprave Republike Slovenije za zračno plovbo. JANEZ STIBRlC /lamnik Domžale SDS je v državni zbor vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Zakon o zunanjih zadevah, ki ga je naša država sprejela v letu 1991, določa, da mora vsako pobudo za meddržavno pogodbo, ki jo namerava skleniti Slovenija, poprej obravnavati parlamentarni odbor za mednarodne odnose. Tudi potem, ko je pogodba že sklenjena, jo mora pred veljavnostjo ratificirati parlament z zakonom. SDS SocialDemokrati Slovenije Zakon v nadaljevanju določa, da za izvajanje mednarodnih pogodb Odsevi... Verjetno se še spominjate izredne seje državnega zbora, na kateri so govorili o lustraciji, ko sta SDS in SKD zahtevali, da državni zbor sprejme deklaracijo in zakon, s katerim bi obsodili, na kratko rečeno, nečloveška dejanja nekdanjih oblastnikov in se tako vsaj približno izenačili z drugimi državami v tranziciji, ki so to že storile. Takrat je bilo v parlamentu zelo burno, razprava je nemalokrat prišla že skoraj do vrelišča, vendar je vladna koalicija z večino, ki jo v parlamentu ima, s svojim glasovalnim valjarjem torej, preprečila sprejem predlaganih civilizacijskih aktov. Pa ne samo to. Že takoj ob vložitvi zahteve za izredno sejo, se pravi ves čas do sklica seje in še nekaj dni potem, so mediji z vsemi močmi napadali in zasmehovali predlagatelje, češ, kaj se pa greste. Ne dolgo po nesprejetju aktov pa so Drnovška iz tujine opozorili, da takšno ravnanje oblasti bolj spominja na realni socializem kot pa na državo, ki bi se rada priključila razvitemu demokratičnemu svetu. In zgodil se je preobrat. Kar čez noč so v strankah, ki so najbolj nasprotovale lustraciji, to je v LDS in Združeni listi, sami pripravili nekakšna besedila o lustraciji in jih seveda vložili v parlamentarno proceduro. Kdo je takrat morda pomislil, da ne vidi in ne sliši prav, vendar za ti dve stranki, LDS in ZL namreč, in še za kakšno zraven, vse to ne pomeni nič izrazito novega. Hitro so namreč ugotovili, kam piha veter, zato so bili takoj pripravljeni zavreči svoja »neomajna« stališča, da je lustracija nesmiselna. Lahko smo opazovali, kako so se začeli sestajati predstavniki SDS in SKD na eni strani in predlagatelji (LDS in ZL) novih besedil, na drugi strani in, lej ga šmenta, to, kar so predlagali, je bilo presenetljivo podobno tistemu, kar sta prej predlagali SDS in SKD in kar so sami še ne dolgo pred tem ognjevito kritizirali. Če lahko verjamemo napovedim, bo slovenski parlament kmalu obravnaval dokument o lustraciji in ga, čeprav pozno, verjetno tudi sprejel. Kaj pravzaprav pove opisani primer? Zlasti to, da se v primeru, ko se nomenklatura za nekaj odloči, utegne to tudi zgoditi. Najnovejša potrditev tega je tudi primer bratov Podobnik in SLS. Ko je bil Marjan Podobnik prepričan, da ima že zadosti moči v svojih rokah, da lahko torej uresniči nekaj svojih odločitev, zlasti na obrambnem področju, pri denacionalizaciji in gozdovih, so se začeli v časopisih pojavljati plačilni nalogi, ki naj bi dokazovali, če že ne nezakonitosti financiranja volilne kampanje SLS v letu 1992, pa vsaj nepoštenost vodstva SLS. Tako kot so mediji leta 1995 začeli povzdigovati brata Podobnik in njuno SLS in s tem seveda veliko prispevali k dobremu volilnemu izidu na državnih volitvah 19%, tako jih lahko sedaj mediji tudi uničijo. Da je temu res tako, kažejo dobesedna tekmovanja novinarjev, kdo bo napisal še bolj uničujoče kritike o ravnanju prvakov SLS, kot so bile v zadnjih dneh že napisane. Kar je res, je res, neprepričljivi nastopi Marjana Podobnika in vsak dan novi plačilni nalogi, objavljeni v časopisih, ne zbujajo ravno zaupanja v Podobnike in SLS. Tako smo iz časopisov izvedeli, da so ljudje, ki so bili člani ZK-SDP in so leta 1990 vodili tudi njeno volilno kampanjo, v letu 1992 svoje usluge ponudili SLS, kar sta, kot danes vidimo, Podobnika tudi sprejela. Kako se je vsa stvar odvijala v zadnjih letih, ko je nomenklatura svoje ljudi namestila v novih političnih strankah, je danes že precej pregledno, in tam, kjer tega niso pravočasno spoznali, gredo stvari počasi navzdol. Edino stranka, ki je za zdaj še zdržala vse poskuse diskredita-cije in vnašanja razctora, je Janševa SDS. Ker drugega odtno ne morejo, jo skušajo v javnosti prikazati kot skrajno desničarsko in razdiralno stranko, čeprav SDS le opozarja na napake oblasti in s tem izvaja vlogo, ki ji kot opozicijski stranki tudi pripada, kar pa seveda nomenklaturi ni všeč. In če nomenklaturi kaj ni všeč, razglasi to za slabo, pa čeprav je odkrivanje napak oblasti dolžnost vsake prave opozicijske stranke v vseh normalnih demokratičnih državah. SDS je tako odkrila, da je v besedilu zakona o potrditvi konvencije o pranju denarja, ki jo je državni zbor sprejel lanskega junija, prišlo do napake, zaradi katere ta zakon ne velja. Slovenija tako do sprejema popravka zakona ni zavezana spoštovati te konvencije, iz česar sledi, da lahko še naprej ravna tako kot prej. Ali z drugimi besedami: če bi Slovenijo zalotili pri pranju denarja, bi lahko samo ugotovili, da zanjo zakon pač še ne velja. SDS je sicer od vlade zahtevala določena imena odgovornih osel) za to »šlama-stiko«, vendar pa sem prepričana, da na koncu prav gotovo ne bo kriv ne Drnovšek ne kakšen minister, ampak se bo po vsej verjetnost vsa krivda zvalila na hrbet kakšni strojepiski, s pojasnilom, da pač ne loči med tesedica-ma »in« in »ali«. Tudi pri nezakonitem sporazumu med tajnima službama Izraela in Slovenije prihaja na dan velika problematičnost in moralen razpad nekaterih nekdanjih in sedanjih funkcionarjev. Sporazum, ki sta ga sicer txx)pisala direktorja obeh tajnih služb, je bil podpisan, ko je bil obrambni minister |el-ko Kacin. Še nekaj dni nazaj je Kacin vehementno trdil, da za ta sporazum ni vedel, prav tako je govoril tudi Drnovšek. Čez dan ali dva pa je Kacin javnosti razkril, da je sam podpisal potni nalog za šefa tajne službe, ki je nato potoval v Izrael in tam tudi podpisal omenjeni sporazum. Torej je priznal, da je za sporazum vedel! In če je vedel za tak sporazum obrambni minister, zagotovo to ni šlo mimo Drnovška. Ko sedaj Kacin skuša na vsak način ublažiti svoje napake z izgovorom, češ, saj je bil takrat embargo in le Izrael nam je bil pripravljen pomagati, s tem skuša ta sporazum na eni strani upravičiti, na drugi strani pa s tem tudi poudarja pomembnost tega sporazuma. Po vsem, kar smo lahko o tej stvari prebirali v časopisih in videli na TV, je jasno le eno, in sicer, da je za sporazum moral vedeti Drnovšek in prav gotovo tudi Kučan. Očitno je torej, da se je Kacin zlagal, ko je trdil, da za spo razum ni vedel, prav tako lahko sklepamo, da se je zlagal tudi Drnovšek. In kaj se lx) zgodilo? Nič! V razvitih demokratičnih državah predsedniki vlad in ministri vedo, kaj je čast in kaj je laž, zato, če se jim kaj takega primeri, odstopijo. Vendar ne pri nas, kajti moralne »vrline« naših oblastnikov so pri tleh. Tako zelo sem že naveličana tega, da si pri nas lahko oblast nekaznovano vse privošči, da me ne morejo spraviti v ck)bro voljo niti kakšne dobre vesti. Tudi sama vem, da vse ni slabo, torej bolj kot nomenklaturina moč peša, bolj je jasno, da bomo za demokratično preobrazbo slovenske družbe in države plačali vi*)ko ceno. Saj morda se res svetlika na koncu tutx?la, t drugi strani skrbno pazi, da ne bi prišel v javnost. Na koordinaciji parlamentarnih strank so sicer udeleženi cm razdelili kopije s|x>razti-ma, vendar so jih po končanem sestanku pobrali nazaj. Trditev, da je za podpis tajnega sporazuma odgovoren zgolj direktor varnostno obveščevalne službe, ta naj bi ga podpisal brez vednosti svojih nadrejenih, se zdi socialdemokratom nesmiselna. D. B. PODPRITE NAS Želja večine prebivalcev Marija Resnik Vinko Kepec VINKO KEPEC: Veseli smo, da je Državni zbor sprejel odločitev in nam dal možnost, da skupaj odločimo o naši prihodnosti. Prebivalci Kokošenj in Zaloga pod Sveto Trojico smo že doslej s skupnim delom pokazali svojo enotnost in veliko željo, da se vključimo v Občino Domžale. Pričakujemo, da smo podali dovolj argumentov, da nas občani občine Domžale razumete in da boste glasovali za našo skupno prihodnost v Občini Domžale, kar je večinska odločitev prebivalcev obeh krajev. Hkrati iskrena hvala vsem, ki naše potrebe in želje razumete in ste nam že doslej pomagali. MARIJA RESNIK: Odločitev za referendum, na katerem se bodo prebivalci naših dveh naselij, pa tudi občine Domžale, odločali o usodi naše želje, da se priključimo k občini Domžale, podpiram. Sama sem poslovno zelo vezana na Domžale, čeprav so dobrodošli 4>rav vsi kupci, enako je na drugih področjih: ugodnejše cestne povezave, pošta, cerkev, telefonija in drugo. Že doslej sem se trudila, da Anton Cerar bi po svojih močeh pomagala vsem društvom - ne glede na to, ali so iz te ali druge občine. Zato bom tudi v prihodnje skušala sponzorirati vse, katerih prostovoljno dejavnost cenim. Želim pa, da bi našo željo, ki je želja večine prebivalcev Kokošenj in Zaloga pod Sveto Trojico, volivci podprli. ANTON CERAR: Mi spadamo dol, bi rekel na kratko, saj nas s sedanjo občino Domžale združuje veliko stvari, ki smo jih že velikokrat povedali. Sam se spominjam, da smo bili tudi v zgodovini povezani s sosednjimi kraji, ki so sedaj v občini Domžale. Skoraj vse najpomembnejše povezave vodijo v Občino Domžale: cestne ter druge ko munalne, telefonski priključki, pošta, spadamo v šolski okoliš Dob, naše mrtve pokopavamo v občino Domžale, naši gasilci in kulturniki sodelujejo v bližnjih društvih, ki imajo sedež v Občini Domžale. Upam, da nas bodo volivci podprli in omogočili, da se naša želja po vključitvi v Občino Domžale uresniči. V. SKD LETNA KONFERENCA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Za voljo ljudi V soboto, 14. marca 1998, je bila v Beli krajini, v Semiču redna letna konferenca SKD, ki je minila mirno in v konstruktivnem ozračju, zaznamovale pa so jo vsebinsko bogate razprave. % Delegatom je najprej spregovoril predsednik Lojze Peterle. Ko je predsednik potegnil črto pod osem mesecev od zadnjega kongresa, je opozoril na nekaj rlejstev, »Trije člani so odšli, 964 jih je prišlo, ker so prepričani v program in verodostojnost politike SKD,« je spregovoril I ojze Pe terle kmalu na začetku poročila o delu stranke v zadnjem obdobju. Nato je predsednik SKD govoril še o mednarodnih aktivnostih stranke, o delu stranke v Državnem zboru, o skrunitvi Svetega in odzivu SKD in MKD na provokacijo in manipulacijo glasbene zgoščenke, o novem časovnem okviru (s pomočjo ustavnega sodišča) za volitve Slovencev po svetu. Predsednik l ojze Peterle je bil meri drugimi mislimi kritičen tudi do sedanje drŽave, oblasti: »V starem konceptu so o vsem odločale politične elite, kar je pomenilo odločanje od zgoraj. Tudi dandanašnji je videti, da služi država le peščici ljudi. Država je postala njihov plen. Vse poteka na principu kontrole nižjih ravni, skoraj tako kot v prejšnjem režimu. Država vse manj služi državljanom, zato smo se znašli v taki razvojni blokadi, kajti tisto, kar zdravega raste spodaj, ne uspe priti do vrha. Deblokada je možna samo s sprejetjem demokratičnega koncepta, po katerem potekajo pobude od spodaj navzgor. Centri politične moči jim morajo prisluhniti in jih upoštevati - ko gre za posameznika, za občino, za regijo aji za civilno družbo.« Za predsednikom SKD je o delu tajništva spregovorila glavna tajnk a I lile I,i lovs.ik, ki je med drugim opo/orila tudi n.i premajhno povezanost vodstev občinskih rxllxjrOv s člani. Na letni konferenci SKD je bilo veliko razpravljali ev, zato naj omenimo še Miroslava Mozetiča, vodjo poslanske skupine (»Povejmo volivcem, da je vlada slaba.«), dr. Draga Ccparja (»Pokojninsko reformo je treba pO-spešiti - družina mora biti njen osrednji del...«) in gostitelja Francija Stari-ha (»Opažam kvalitetno spremembo, stranka se ne ukvarja več. samo s sabo, ampak s problemi, s katerimi se mora spopadati.«). Na letni konferenci je bil sprejet tudi program SKD v letu 1998/99. BOGDAN OSOLIN KNJIŽNICA DOMŽALE VABI V PETEK, 17 APRILA, OB 19. URI NA PREDSTAVITEV KNJIGE USTVARJALNA PEDAGOGIKA ZA TRETJE TISOČLETJE KNJIGO OB DIAPOZITIVIH BO PREDSTAVILA AVTORICA HELENA BIZJAK SKUPAJ Z DIJAKI HELENA BIZJAK BO PREDSTAVILA TUDI KRATKE SPROSTITVENE VAJE OB GLASBI KOT UVOD V ŠOLSKO URO: - UMIRITEV NAPETOSTI V TELESU - VAJA S POZORNOSTJO NA DIHANJU, SRČ- NEM UTRIPU - VAJA Z VOKALI ZA POVEČANJE ŽIVLJENJSKE ENERGIJE - VAJA S POZITIVNO USMERITVIJO VSTOP PROST! Domžalsko-kamniška pokrajina (območje, predel, področje, okrožje - ne pa kakšna: podregija) V stari Jugoslaviji je bilo območje zdajšnjih občin Kamnik, Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče združeno v Srezu Kamnik. Po drugi svetovni vojni je bil to Okraj Kamnik. V pomembnejših krajih so bili do leta 1952 krajevni ljudski odbori, od leta 19.52 do 1955 pa so bile v večjih krajih samostojne občine, ki pa so bile 1. septembra 1955 pridružene ali Kamniku ali Domžalam, leta 1959 pa se je zgodila še aneksija mengeške občine. Tako je dobrih 37 let živela in delovala velika občina Domžale, ki je prekrivala tudi zdajšnje občine Lukovico, Moravče in Mengeš. Prav je, da se oteine povezujejo v večje celo te. Saj te po zemljepisni legi že obstajajo. Pa ne samo to, tu so še različna |x>vezovanja in sodelovanja na |x)litičnem, rx>slovnem, gospodarskem, turističnem in kulturnem področju. Povezujejo nas ceste, železnica, kanalizacija, električno, plinsko in vodovodno omrežje. Imamo sku- pno veterinarsko postajo, čistilno napravo, varnostno požarni center, celo Bistrico imamo »skupno«, le ime ima kamniško in severi,) lo zii.k ilnost, da v Domžalah ni ven* tako bistra. No, voda bi še nekako šla, dno je pa bolj črnorjavo kot belo in »bistro«. Skupni je tudi Arboretum, saj leži na ozemlju obeh občin. Pri povezovanju domžalske in kamniške občine je ledino oral prof. Tomaž Habe, ki je pred 28 leti ustanovil in dolga leta vodil Simfonični orkester Domžale-Kamnik. Vse več se govori, da se tasta vzela, se poročila oziroma združila »gospodična« Kočna in »gospod« Napredek. Taka združitev bo pa res napredek. Se in še bi lahko nastew.il. Glede na 40-letno skupno občino I tomžale smo še zelo povezani z Mengšem, Moravčami in Lukovico oziroma z vsemi temi območji. Dobra zve.»za med Kamnikom in Domžalami je tudi FKVD Mavrica Radomlje. Člani so iz olx-h krajev, razstave pa pripravlja tako v Kamniku kot v Domžalah. Vseh teh |xM občin so si lahko kot dobre sosede v veliko medsebojno pome*. Dober gospodar vedno vpraša pametnega soseda za nasvet. Povsod imajo kaj boljšega, kaj bolje urejenega. Gfede na številne pripombe in kritike: »Daj no mir, saj te nihče ne vzame resno; kdo pa navadnega Zemljana kaj vpraša. Na koliko javnih vprašanj ni nobenega odgovora.« Za take olx'inarje' bi lah- ko organizirali javne tribune, kot lo počno Kamni-čani.Tamse lahko vse vpraša in na to dobi kar pre cej odgovorov. Vprašanj v Domžalah gotovo ne manjka. Kogar to zanima, naj si v Kamniškem Občanu z dne 26. III. na strani 8 pre-tare izredno zanimiv prispevek (ine gradnje in moščansko križiše'o. Navzkrižna vprašanja so se kar bliskala, toda ve< kot odgovorov je bilo le vprašanj. Dobri in zanimivi pa so sklepi javne tribune. Preberite si jih. FRANCE CERAR Dve pomladni Spet tajamo jugovino Kad Slovenac opet priča po jugoslovenačko, hlapčevstvo naprej nas biča, vse> za jugobratovstvo. Cigareta < igareta pole,; pljuč nam |x>žiga še gozetove, je do krajšega življenja ključ, zakajuje nam domove. FRANCE CERAR Domžale /lamnik Zgodovina se ponavlja Vasi Zalog pod Sv. Trojico in Kokošnje ležita pod hribom Svete Trojice, ob potoku Rača in kjer se dobska ravnica zoži v Moravsko dolino. Naši predniki so se skoraj stoletja, tako je izbrskal iz zgodovine naš kronist Stane Stražar, prizadevali za lokalijo pri Sv. Trojici. To je cerkveno samostojnost, ki pa je pomenilo pogoj za župnijo, šolo in pokopališče. ■ Podobno se sedaj živeči vaščani Zaloga in Kokošenj prizadevamo že od davnega leta 1994, ko so nastajale sedanje občine v Sloveniji, da bi spadali v občino Domžale. Že nekajkrat so bili objavljeni v tem glasilu naši argumenti za občino Domžale, vendar ne bo odveč, da jih ponovimo. Vasi spadata v župnijo, šolski okoliš in pošto Dob. Omejeni naselji sta tudi izrazito komunalno (cestno) povezani z novo občino Domžale. Svoje pokojne pokopavamo na pokopališče pri Sv. Trojici in v Škocjanu, torej v občino Domžale. Na društvenem področju, ki je zelo pestro, nas je večina va-ščanov vključenih v gasilsko društvo Studenec in Kulturno društvo Miran |arc Škocjan. Utemeljeno upamo, da se zavedate, da je predlagana sprememba življenjskega pomena za obe naselji. Prepričani smo, da nas občani občine Domžale razumete in da boste 19. 4. 98 glasovali ZA PRIKLJUČITEV. Računamo na vašo podporo. Svet K. S. Kokošnje - Zalog pod Sv. Trojico PREBERITE, PREDEN 19. APRILA 1998 ODIDETE NA VOLIŠČE Vse, česar še niste vedeli o pobudi prebivalcev Zaloga pod Sv. Trojico in Kokošenj Občina DOMŽALE tli* • ftadomtjr J m rte*« Z Zakonom o določitvi občin in območij občin, ki ga je Državni zbor sprejel v oktobru leta 1994, so se na območju nekdanje občine Domžale oblikovale štiri občine: Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. V omenjenem zakonu je bilo tudi določeno, da sta naselji ZALOG POD SVETO TROIICO in KOKOŠNJE vključeni v novo občino MORAVČE. Krajani olx»h naselij se z odločitvijo Državnega zbora niso strinjali in so že v istem letu začeli s prizadevanji, da bi se naselji izločili iz Občine Moravče in priključili Občini Domžale. Prvič že 5. marca 1994 Prvič so o pobudi za izločitev razpravljali na ZBORU OBČANOV že 5. marca 1994, ko je bilo obravnavano referendumske območje za določitev občine in so zadevo pO-dali pristojnim organom. Ponovno je bila zadeva obravnavana na seji VAŠKE SKUPNOSTI Zalog pod Sv. Trojico in Kokošnje v aprilu 199Ž na katerem so sprejeli pobude, da se zaradi ugotovitve volje krajanov omenjenih naselij ter občanov Občine Domžale glede priključitve izvede referendum; da se velja krajanov oz. ot* anov ugotovi tudi z zbiranjem podpisov ter pridobi mnenji KS Krtina in KS Dob. Tako je bilo zbranih 92 podpisov krajanov (od skupaj 108 odraslih oseb) z območja navedenih naselij, krajani so zbrali tudi 297 podpisov od drugih občanov Okine Domžale, hkrati pa so se trudili, da In za svoj predlog pridobili podporo obeh občinskih svetov: občine Domžale in Občine Moravče. Oba olx"inska sveta sta njihovo pobudo obravnavala in Občinski svet Občine Domžale je 27 julija 1995 pobudo podprl. (Jbfin- ski svet občine Moravče pa 8. novembra 1995 zavzel negativno stališče, prizaek-vanja prebivale ev Zaloga pod Sv. Trojko in Kokošenj pa je podprti tudi Krajevna skupnost Dob. Zakaj k Občini Domžale? Čeprav je vzrokov, ki so jih krajani Zaloga pod Sv. Trojico in Kokošenj navajali in podprti v dokumentih, naslovljenih na različne pristojne institut ije, veliko, tokrat na kratko predstavljamo le najpomembnejše: • obe naselji sta skupaj še z nekaterimi sosednjimi naselji (Selo, Gorička, Sv Trojica, Žeje) že pred nastankom sedanjih KS oblikovale samostojno politično skupnost vse do nastanka sedanjih KS, ko so bila omenjena naselja razbita na tri KS: Dob, Krtina in Vrh-polje-Zabg. Tako se je razbito dolgoletno sožitje krajanov tega območja, ki so proti odločitvi protestirali, vendar dosegli le, da se je KS Vrhpolje dodala besedica Zalog. S tem je bila sicer poudarjena različnost dveh, tudi teritorialno zelo različnih območij - eno je izrazito hribovsko, drugo pa ravninsko. In prav ta ravninski del je na vseh področjih življenja in dela povezan z bližnjo dolino, ki jo predstavlja nova Občina Domžale; • obe naselji spadata v šolski okoliš Dob, kar pomeni vključitev obeh naselij v skupno področje vzgoje in izobraževanja v Občini I ))mžale, h kateri naj bi se priključil del sosednje občine Moravče. Vprašanje, o katerem se ocHoča na referendumu, se glasi: »Ali ste za to, da se k občini Domžale priključi del občine Moravče, ki obsega območja naselij Zalog pod Sveto Trojico in Kokoš-nječ« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. GLASOVANJE NA REFERENDUMU BO POTEKALO V NEDELJO, 19.4. 1998. V. V Občanke in občani občine Domžale! Državni zbor Republike Slovenije je za nedeljo, 19. aprila 1998, razpisal poizvedovalni referendum, na katerem bomo izrazili svojo voljo in pripravljenost, da se območju naše občine priključita naselji Zalog pod Sv. trojico in Kokošnje, ki sedaj pripadata območju Občine Moravče. Olx"inski svet Občine Domžale je krajane obeh naselij vseskozi podpiral pri uresničevanju njihove želje, da se priključita naši občini. Razlogov za to je več, omenimo naj le najpomembnejše: želja ljudi, da živijo in delujejo v okviru nase občine, naselji na našo občino vežejo šolski okoliš, pošta, župnija, infrastruktura,... Na podlagi vseh stališč in argumentov je Občinski svet dosedaj na svojih sejah že dvakrat soglasno podprl prizadevanja krajanov, da se priključijo naši občini (julija 1995 in oktobra 1997). Po vztrajm-m delovanju krajanov, da predhcxlno izvecie-'jo vse ustrezne postopke, je Državni zlx>r Republike Slovenije le odločil, da razpiše referendum za priključitev omenjenih območij naši občini. Občanke in občani Občine Domžale! 19. april 1998 - dan, ko bo referendum, je tudi praznik oEx"ine Domžale. S svojo udeležbo na referendumu in-z obkrožene; lx'sedo ZA pod referendumskim vprašanjem omogočimo krajanom Zaloga pod Sv. Trojico in Kokošenj, da bo morda v prihodnje to tudi njihov občinski praznik. OBČINA DOMŽALE OBČINA DOMŽALE OBČINSKI SVET ŽUPANJA Predsednik Cveta ZALOKAR-ORAŽEM dr. MIHA BREJC Na podlagi 20. člena Zakona o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96) izdaja Volilna komisija referendumskega območja Domžale Sklep o določitvi volišč in območij volišč z,i glasovanje na referendumu za priključitev deTa občine Moravče k občini I )c)in/,ile, dne 19. aprila 1998 na reterentJurnskerTi obmot ju občine Domžale VOLIŠČE 72.01 - KRAIEVNA SKUPNOST DOB, Ulica 7. avgusta št. 9, DOB Češenik, Dob, Corjuša, Turnše, Želodnik VOLIŠČE 72.02 - DOM KRA|ANOV V ŽE|AH, Žeje .30, ŽEJE Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica, Žeje VOLIŠČE 72.03 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41, KRTINA Krtina, Brezje pri Dobu, Studenec pri Krtini, Škocjan, Rata, Račni vrb. VOLIŠČE 72.04 - GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ul. 4(5, HOMEC Homec: liolkov.i ulic a, ("lostičev.i < esla, I. ulica, II. ulic a, III. ulica, (IV ulic.), V ulica, VII. ulica del, VIII. ulic a, Vaška pot; Nožice: Gostičeva cesta, 1 irašičevaulk a, Partizanska ulie a, Pionirska ulica, Seskov.) ulic a. VOLIŠČE 72.05 - OSNOVNA ŠOLA IHAN, Šolska 5, IHAN Dobovlje, Brdo, Gorička pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 72.06 - SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8, MALA LOKA Bišče, Mala Loka. VOLIŠČE 72.07 - DRUŠTVO UPOKO|ENCEV DOMŽALE, Ulica Simona Jenka 11, DOMŽALE Domžale:Cankarjeva ulica brezštev. I, Ib, 2, I; Kajuhovacesta I, 2, i, 4, S; I jubljanska cesta 69, 69a, 71; Savska c esta od šlev. 1 do štev. 45i in šlev. 59; nabor štev. 13,14, 15, ISa; t Hica Simona Jenka. VOLIŠČE 72.08 - AMD DOMŽALE, Krakovska 18, DOMŽALE Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulita, Karantanska cesta štev. 2,4,6,8,10,12,14,16,18, 20, 22; Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mae kovc i, Stranska uli< a, t Hioi Antona Skoka, Usnjarska ulita, Vodnikova ulica. VOLIŠČE 72.09 - GASILSKI DOM STUDA, Študljanska :19, DOMŽALE Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulic ,i, lavi u jeva ulic a, leseno- v.i ulica, Radio, cesta, Savska cesta od štev. 46 dalje brez štev. 50; Študljanska i esta; Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 72.10 - KULTURNI DOM RADOMLJE, Prešernova cesta 43, RADOMLJE Hudo, Radomlje, Škrjančevo VOLIŠČE 72.11 - GASILSKI DOM ROVA, Rova 47, ROVA Dolenje, lasen, Kolovec, Rova, Zagorka pri Rovah, Žice VOLIŠČE 72.12 - DELAVSKI DOM VIR, Šaranovičeva cesta 19, VIR Vir: Aljaževa ulic a, Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva uli-< a, čufarjeva ulk a, l )vorzakova ulica, Erjavčeva ulit a, i inžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, t lubadova ulit a šlev. (>, 6,i, (t, 9, II); Knliška ulit a, l ilijska ulica, Ipavčeva ulica, Rožna ulii a, Som IM ulica, Šaranovičeva i esla, tkalska ulit a, Zoisova ulic a; Podrečje. VOLIŠČE 72.13 - VRTEC VIR, HUBADOVA ULICA, VIR Vir: I lubadova ulit a brez štev. 6, 6a, 8, % I0: lurčičev.i ulic a, ku h, ii jeva ulici, I inhailuva ulic a, Maislmva ulit a, Melelkova ulica, Nu- siuva ulica, e Isoina ulica, Paimova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulk a, suhu tva ulii a, rolstojeva ulie a. VOLIŠČE 72.14 - UPRAVA SARRIO SLOVENIJA, Papirniška 1, (Papirnica), KOLIČEVO Količevo. Vir: Papirniška Cesta, l Jmekova ulic a, Valvazorjeva ulica, Zrinjske-ga ulica, Zniriaršičeva ulica. VOLIŠČE 72.15 - SREDNIA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 105, DOMŽALE Domžale: Kamniška c esla štev. 7,11,12,13,14,16,18; Icvslikc >va t c '-sta, Ljubljanska cesta štev. 96,100,101,102,101,106,108,110,110a, 112, I14, 114.1, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130,131, 132, 134, 135, 136, 138, 140, Ulica Nikola Tesla; Ulita Ivana Pengova, VodopivCtva ulica. VOLIŠČE 72.16 - HALA KOMUNALNEGA CENTRA - LIKOVNO RAZSTAVIŠČE, Mestni trg 1, DOMŽALE Domžale: Karantanska cesta šlev. 1, i; I jubljanska t esla šlev 7 i, 77, 77a, 81, 83, 85, 87 89, 91, 93, 95, 97 99; Lobodova ulit a; Meslni trg, Ulica Matije Tomi a, Zupančičeva ulit a. VOLIŠČE 72.17 - DOM UPOKO|ENCEV DOMŽALE, Karantanska cesta, 5, DOMŽALE Domžale: Karantanska testa 5. VOLIŠČE 72.18 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2, DOMŽALE Domžale: Cesta talcev, Miklt>šičeva ulica štev. 1a, 1b, Je, 1d, 1e, 3, 13,15,1719. VOLIŠČE 72.19 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I, Bistriška 19, DOMŽALE Domžale: Gregorčičeva ulica, Miklošičeva ulita štev. 2a, 2b, že, 2d, 4a, 4b, 4c, 4d, 35. VOLIŠČE 72.20 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II, Bistriška 19, DOMŽALE Domžale: Bistriška cesta, Detetova ulk a, Gostičeva ulica, ješetova ulica, Ljubljanska cesta štev. 105, 107 111.113,117 119, 119a, 121,123, 127 129,133,137; Miklošičeva ulica štev. 5, 79,11; Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska ulica, Vegova ulica. VOLIŠČE 72.21 - OSNOVNA ŠOLA RODICA, Kettejeva 13, RODICA Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Če-šminkova ulica, larčeva ulica, Kettejeva ulica, Rodiška ulica, Stareto-va ulica, Šolska ulica, Trdinova cesta, Triglavska ulica, Zoranina ulica. VOLIŠČE 72.22 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Cesta talcev 6, DOMŽALE Zaboršt: Ihanska usta, Krumperška ulica, Pot |x>d hribom, Pot za Bistrico, Šumlx>rška cesta. VOLIŠČE 72.23 - BIFE KIVI, DEPALA VAS, Depala vas 20, DEPALA VAS Depala vas. VOLIŠČE 72.24 - GASILSKI DOM STOB, Ljubljanska 59, DOMŽALE Domžale: Kosovelova ulica, Kro/na cesta, I jubljanska cesta od štev. 1 do 45 ter štev. 47 49, 49a, 49b, 51, 53, 55; Na Zavrteli, Poljska pol, Pol na Pritlavko, Kavnikarjeva ulici, Stol>ovska eesla, [rubarje-va ulita, Trzinska ulic a. VOLIŠČE 72.25 - KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA DOMŽAI E, Ljubljanska 58, DOMŽALE Domžale: Cankarjeva ulica štev. 1, 1h. 2, 3; Kajuhova testa brez štev. 1,2,3,4,5; Kersnikova ulica, Kolodvorska cesla, Ljubljanska cesta šlev. 46,48, 52, 54, 54a, 56, 58, 58a, 59, 60,61, 61a, 62, 63, 63a, 64,65, 65a, 66,67 67a, 68, 70; Masarvkova ulica, Nova ulica, (Jbrt-niška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor brez štev. 13,14,15,15a; Taborska testa, Ulita Urha Ste-novca, Varškova ulita, Vodovodna testa, Žetozniška testa. VOLIŠČE 72.26 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 8, DOMŽALE Domžale: Kamniška testa štev. 2, 3, 4, 5, 5a, 6, 8, 9, XI, 13d, 15; Ljubljanska cesta štev. 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 92; Masljeva ulica. VOLIŠČE 72.27 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMEL), Dragomelj 116, DRAGOMELI Dragomelj, Pšata. VOLIŠČE 72.28 - OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Kettejeva 15, JARŠE Rodila, Spodnje Jarše. VOLIŠČE 72.29 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Igriška cesta 37 JARŠE Srednje Jarše, Zgornje /arše. VOLIŠČE 72.30 - OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechova 83, RADOMLJE Preserje pri Radomljah. VOLIŠČE 72.31 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I, Mengeška 7b, TRZIN Trzin: Habetova'ulka, Jpmčeva cesta, Kmetičeva ulita, Kidričeva ulita, Kratka |x>t, Ljubljanska cesta, Mengeška testa. Za hribom, Ulita Rašiške čete, Zorkova ulita. VOLIŠČE 72.32 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II, Mengeška 7b, TRZIN Trzin: Blatnit a, Brezovce, Brodišče, Bergantova ulita, Cankarjeva ulica, Dobrave, Gmajna, Hrasttjvec, Košakova ulic a, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulita, Motnita, Na jasi, Partizanska ulita, Pernetova ulita, Peske, Planjava, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Prevale, Reboljeva ulita, Špruha, Trtlinova ulita, Ulita pod gozde«n, Uli-c a Kamniškega bataljona, Ulica OE Ulica bratov Kotar, Vegova uli-i a, Župane ičeva ulica, Zupanova ulic a. VOLIŠČE 72.33 - OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska 69, DOMŽALE Predčasno glasovanje. Republika Slovenija Volilna komisija referendumskega območja Domžale Številk.): 00900-I/9H Datum 1.4.1998 PREDSEDNIK VOLILNF KOMISIJE PETER GOLOB, dipl. iur. I. r. /lamnik Domžale POMENEK Z RAVNATELJICO OSNOVNE SOLE V DOMŽALAH Defektologinja Ema Škerjanc-Ogorevc Šola in učenje sta spremljevalca človeka skozi vse dobe njegovega razvoja. Prva »šola« za jamske otroke je bila verjetno predvsem v votlini, pred njo ali v bližnji okolici. Danes pa se nam zdi to, da otroci hodijo v šolo, nekaj tako vsakdanjega, kot so jed, spanje, počitek in razvedrilo. Osnovno šolstvo je pri nas vpeljala že cesarica Marija Terezija; šole tudi v manjših krajih pa so stare že sto in več let. V razvoju modernega šolstva pa v tem stoletju tudi že pri nas rastejo osnovne šole s prilagojenim programom. Prva taka šola, ki je bila namenjena razvojno prizadetim otrokom v Sloveniji, je bila odprta leta 1911 na Prulah v Ljubljani. Danes je na našem področju ena takih šol Zavcxi za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. V Mengšu pa imamo INCE, to so invalidske delavnice za otroke in mladostnike, ki so končali izobraževanje in usposabljanje v domžalski šoli. Spoštovana znanka - ravnateljica. Vaša osnovna šola s prilagojenim programom je že dolga leta znana v bližnji in daljni okolici, predvsem pa je izredno uspešna in priznana. Prosim, da bralcem Slamnika predstaviš in opišeš njeno delovanje. V šolskem letu 1997/98 imamo na šoli 10.5 otroke. Vzgajamo in izobražuje- mo jih po programih in smernicah, ki jih predpisuje Zavod za šolstvo Slovenije. Kronološka starost otrok je od treh let (v razvojnem oddelku) pa tja do polnoletnosti. Mentalna starost naših otrok pa je še bolj raznolika. Delo z učenci je individualno. Pri sestavi individualnih planov sodelujeta poleg pedagoških delavcev svetovalni delavki šole in zunanji strokovni sodelavci. Otroci so na našo šolo napoteni na osnovi izvida in mnenja strokovne komisije. Oede na (X)trebe otroka je nujno potrebno sodelovanje z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi, socialnimi in drugimi ustanovami. Pedagoški delavci se morajo neprenehoma izobraževati. Poleg izobrazbe, zahtevane za zasedbo delovnega mesta, pa so nujni osebno zdravje in specifične osebnostne lastnosti: srčnost, ljulx'-zen do otroka, tolerantnost in vztrajnost, skratka, nekaj, kar je človeku dano že ob rojstvu. Vaša šola se je »rodila« in s prvimi koraki začela v Homcu. Za prvim ravnateljem Načetom Vodnikom si to funkcijo in delovno mesto prevzela ti, tako da je tudi vodenje šole prešlo v strokovne roke. Moja poklicna pot se je začela že na OŠ Venclja Perka v pomožnem oddelku. Soclebvala sem tudi pri pripravah za ustanovitev prve Posebne osnovne šo- le, ki je bila ustanovljena leta 1964 v Homcu. Moj prvi ravnatelj je bil g. Nace Vodnik. Z njegovo upokojitvijo leta 1972 pa sem postala ravnateljica. Leta 1984 smo se preselili v novo šolo OŠ Roje v Domžalah. Veliko problemov je še nerešenih, v službo pa hodim rada. Energijo dobivam od »naših« otrok. Imam že 36 let delovne dobe na pod-rot JU skrbi za duševno prizadete. Vsa službena leta delam v občini Domžale. Prosim, da se vrneva malo nazaj. Kako je šlo s študijem in prvimi delovnimi leti? Študij na Višji pedagoški šoli - smer defektologija je bil izredno zanimiv. Ko pa sem bila postavljena v razred pred učence in njihove starše" pa mi je pogosto zmanjkovalo znanja, tla bi lahko odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja. Zato je vse moje delo prežeto z neprestanim učenjem in izobraževanjem, predvsem pa z iskanjem odgovorov: zakaj? Kako |X>magati otroku in staršem? Kdo te je napotil v ta plemeniti poklic ? Ali ti je pri študiju kdo finančno pomagal? Za to smer študija in za ta poklic sem se odločila sama. Med študijem pa me je štipendirala tedanja Opekarna Radomlje. Danes morajo biti vsi učitelji in vzgojitelji iz posebnega »testa«, ker imajo že prvošolčki »televizijsko« predizobrazbo (v slabšalnem pomenu). Nekaj posebnega pa velja za vašo stroko, ki povezuje pedagoško in zdravstveno v eno celoto. Na šolo prihajajo študentje Pedagoške fakultete smeri defektologija in razredni pouk ter drugi. Veliko se jih odloča za ta študij. V svojem poklicu pa bodo ostali le tisti, ki imajo otroka radi, ga razumejt) in so se pripravljeni neprestano izobraževati. Kolikšno področje pokriva vaša šola? Naša šola vključuje otroke iz občin Domžale, Mengeš, Lukovica. Smo pa tudi edina šola v Sloveniji, ki ima vključenih več kol !() rejencev iz različnih slovenskih obt in. V učilnici Kakšne odnose in povezave imate z občinami? Z občinami sodelujemo dobro. Pravkar smo s sodelovanjem vseh šlirih občin ter Ministrstva za šolstvo in šporl KS Slovenije kupili nov kombibus za prevoz Učencev. Večji del stroškov |X)kriva Ministrstvo, občine pa pokrivajo le del materialnih stroškov. Ali današnja oblast zadovoljivo podpira delovanje takih šol? Pravkar poteka kurikulama prenova našega področja. Predvsem so še odprla vprašanja v zvezi z napotitvijo otrok v ustanove, kot je naša in v zvezi z integracijo. Ker je naša dejavnost večplastna, bi bilo potrebno usklajevanje meti vsemi tremi ministrstvi. Tp je meti Ministrstvom za šolstvo in šporl, Ministrstvom za zdravslvo ler Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Tega usklajevanja in sodelovanja pa žal ni. Kaj se dogaja in kam gredo mladostniki, ki so dokončali izobraževa- nje in usposabljanje na vaši šoli? Našim učencem se usluge na |xxlroč-" ju ztlravstva občutno slabšajo, nerazči Stene pa so lutli bonitete, ki izhajajo i/ /.ikona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Naši absolventi se vse težje zaposlujejo. Na šolo dobivamo otroke, ki imajo kombinirane motnje. Zato potrebujemo lutli posebno opremo, la pa ni zajeta v sistemu finant iranja. Zato jo moramo pridobivati s pomočjo sponzorjev. Kakšne povezave in sodelovanje imate z drugimi sorodnimi šolami in ustanovami v državi ali mogoče tudi zunaj nje? lesno st )d( lujemo s sorodnimi šolami prek študijskih skupin, Drušlva defekto-logov Slovenije in Društva za pomoč duševno prizadetim - Sožitje. Sama so delujem kot predsednica Komisije Alpe- ladran s Koroško in Italijo. Kakšni so načrti za naprej? Šola naj bi |x>stala center za vse otroke s posebnimi potrebami od predšolskega obdobja tlo vključitve v ustrezno delo. v prihodnje naj bi bilo še vet sožitja meti vsemi otroki in odraslimi ne glede na drugačnost. Otrokom moramo ponuditi lake programe, da bodo v njih maksimalno razvili svoje sposobnosti. Načrtov za posodabljanje učnega procesa in pogojev dela mi ni nikoli zmanjkalo. Z veseljem pa lxim zamisli in načrte posredovala svojemu nasledniku. Hvala za zanimive misli in odgovore. POMENKOVAL SE |E FRANCE CERAR RS. Dodatek k tvoji predstavitvi. Pred 12 leti sva te s kolegom Janezom Ce-rarjem naprosila, da si prevzela mesto predsednice Odbora za izdajo knjige Oh bregovih Bistrice. Sam avtor knjige, Stane Stražar, je rekel, da tako pridnega in prizadevnega odbora še ni imel. DOBER DAN, C. FRANC KOŠAK Življenje s športom in za šport Občina Domžale se lahko pohvali s številnimi društvi na vseh področjih. Mnoga izmed njih imajo za seboj že kar nekaj desetletij uspešnega dela. Ni pa jih malo, ki se lahko pohvalijo s petdeset- in večletno tradicijo. Vseh teh društev in njihovih uspehov seveda brez mnogih njihovih prizadevnih članov ne bi bilo. Eden izmed njih, ki je vse življenje ostal zvest TVD Partizan Domžale, je gospod Franc KOŠAK. Domžal-čan, po duši in telesu športnik, ki je uspešno prehodil pod od aktivnega športnika telovadca do trenerja in prizadevega društvenega funkcionarja, vselej pa delal le po strokovni plati. Pa naj bo v Športni zvezi, kjer je bil v predsedstvu in tudi član nadzornega odbora, ali pa v nekdanjih organih tega področja, saj pravi: »Politika in vse ostalo, povezano z njo, me ni nikoli zanimalo«. Življenjska pot čisto na kratko Gospod Franc Košak je i. februarja letos praznoval svojo šestdesetletnico, ki (Xi je nikakor ne kaže. Kot otrok je živel pri teti m stricu na Bistriški cesti, obiskoval tedanjo osnovno šolo v rumeni stavbi ob Kebni in se izučil za avttx'lektri-karja. ()b delu je ttakončal zagrebško fakulteto in postal ing. cestnega prometa. Vse svoje delovno obdobje je preživel v Avttx>bnovi v Ljubljani, nato pa \x> združitvi v pokoj odšel kot delavec Avto-commerce. To je res na kratko življenjska pot, katere jesen preživlja v Domžalah na Brejčevi ulici skupaj z ženo Maj-tki, ki je vseskozi podobno kot on aktivna članica TVD Partizan; športno družinsko tradicijo kot trener nadaljuje sin Primož, prve korake na tej poti pa dela tudi vnuk laka, ki je kljub rosni mladosti, star je namreč šele pet let, že dve leti član istega društva kot njegov dedek. Ko začneš, ne moreš nehati Čeprav je od prve telovadne prvine že več kot pol stoletja, st) spomini g. Košaka še sveži, predvsem pa prijetni. Takoj po vojni je bilo, se spominja, najbrž že V letu 1946, ko je začel zaha- PARTIZAN DIPLOMA riAHC IČ.OŠAIČ rvo.tolriMu'- iGdtAix EL ■« mtMovAHiu mlod.^c^v Irac ____...........l.*«*fc>................ .Hjvr")":!**....._ vom. JhflAVEŽ. jati v telovadnico tedanje gimnazije Domžale. To je bila tedaj edina šola s telovadnico, ki je rada sprejela telovadbe željne pionirje. Organizirano vadbo je prvi začel pokojni gospod Zuie Pavlin, fantje pa so se v telovadnici zbirali popoldne in začenjali s preskoki, parterjem in vsemi ostalimi telovadnimi prvinami. Prvim vadbam je kmalu sledilo prvo tekmovanje v Domžalah. To so bili resnično lepi dnevi za mladega telovadca, ki ga je vadba zasvojila, da je ni nikoli več zapustil. »Prvo srečanje s športom te zasvoji, ti da voljo, interes in zato je tre- KUPIMO V neposredni bližini centra Domžal kupimo zazidljivo parcelo velikosti 2.000 - 2.500 m2. Zaželjena bližina bodoče avtoceste, ali glavne cestne povezave. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Pošta Domžale, p. p. oznaka »PARK«. ba otroke spodbujati k športu. Pa še nekaj je; ko vidiš, tla trening, ki ga opravljaš z odrekanji in prizadevanjem, rodi sadove; ko ugotoviš, da z njim lahko marsikaj dosežeš, uspeš, potem to ostane v tebi in te nikdar ne pusti,« je prepričan g. Franc Košak in ponosen na prva mesta na različnih mnogobojih, Hvala, gospod Vinko Vidmar! 20 pionirjev in enako število pionirk, med njimi je bila tudi gospa Ela Košir, je v telovadnici vadilo dvakrat tedensko. Vaje, vaje in še enkrat vaje, kot |x)same-zniki, predvsem pa kot vrsta so pilili vaje, »saj sam nisi mogel veliko pokazati, kot vrsta smo pomenili veliko. Us(X'vali smt), in ko smo se prebijali v višji nivo, nas je opazil in večkrat prišel pogledat odličen telovadec in trener g. Vinko Vitlmar. Postal je naš trener in s svijimi bogatimi izkušnjami naredil še uspešnejše,« se spominja g. Franc. G. Vinko je živel s telovadbo, na njegovo pobudo so se oblikovale selekc ije, nastali so oddelki in najuspešnejša prva vrsta je še bolj zavzeto trenirala. Vsak dan, razen srede, ob koncu tedna tekmovanja. G. Vitlmar je zahteval popolnost: začeti s prvim elementom in ga piliti, dokler ni bil izpiljen d) potankosti; nato so se perfektno naučili drugega, ga povezali s prvim in šele nato je bil na vrsti tretji. Enako so sestavljali vaje na posameznih orodjih. Posebej pomembna je bila usklajenost pri skupinskih vajah, od katerih se moj sogovornik zelo tlobro spominja težke in zahtevne vaje TURŠKI MARŠ. Za njeno pripravo so porabili eno leto in prav dobro se spominja navdušenja gledalcev, ko so jim vajo prvič predstavili v nekdanjem Godbenem domu Domžale. Uspešno nastopanje G. Košak je bil uspešen kot posameznik, pa tudi kot član prve vrste. V letu 1956 je bil republiški prvak, njihova vrsta pa med boljšimi v republiki ter med najboljšimi v tedanji lugoslaviji. Lepi so spomini na nastope v mnogobojih v Sloveniji, pa tudi zunaj nje. Spominja se, da skoraj ni bilo večjega mesta v Sloveniji, ki ga ne bi obiskala njihova telovadna vrsta. Peljali so se kar z navadnim tovornjakom. Kljub dolgim vožnjam je bila pot zaradi prijetnih pesmi, šal in pogovorov vedno prekratka. O opremi, kot jt; imajo danes telovadci, niso niti sanjali. Pa so fantje ugotovili, tla same prvine, še tako odlično izvedene, ne pomenijo dosti, Če nimajo vsaj enotnih oblek. Moj sogovornik je »nafehtal« teto, da je dala rjuho, iz katere so za vse člane vrste sešili dolge hlače. Posebej pomembna je bila elastika, da so se hlače lepo prilegle. Takt) je bila odlična vaja še lepša in fantje so bili prav povsod deležni aplavza. »Naš Vinko je iz svojega žepa dal za kakšnt) kokto, pa lepa beseda je bila stalnica v ix>govoru s tekmovalci. Od njega smo se navadili, da smo na vsak nastop, pa najsi je bil zelo uspešen, povprečen ali morda telo slab, ponosni. Naučil nas je vsak poraz športno prenesti in za to smo mu še danes hvaležni in se ga radi spfcminjamo,« zaključiva pogovor O velikem Domžalčanu. Trener Njegova tekmovalna pot se je zaključila z letom 1959, ko je odšel v vojsko in nato za kratek čas v tujino. Ostali iz vrste so z nastopi nadaljevali, s smrtjo g. Vinka Vidmarja pa je šla telovadna vrsta v zaton. Prav iz tega časa je tudi grenak spomin na slovo od trenerja, ki ga je na tedanji poti v svečanih uniformah pospremila njegova najuspešnejša telovadna vrsta. Potem se je pretrgana nit začela leta 1972 tkati znova, leda] je prt>(esor Milan Flerin, tedanji ravnatelj OŠ Domžale, vse nekdanje člane telovatlne vrste poklical in rekel, da je treba S|x>rtno življenje v Domžalah malo popestriti. To je pomenilo ponovno rojstvo moško gimnastike, za Žensko je vseskozi skrbela neutrudna špornica ga. Ela Košir. Cj. Košak, ki je dva trenerska tečaja naredil že pred odhodom v vojsko in ga želja po vrnitvi v gimnastiko ni nikoli zapustila -»ko te zasvoji, te ne izpusti«, pravi in se spominja, kako so v začetku sedemdesetih let skupaj z ostalimi že drugič orali ledino. Postal je trener pionirjev in mladincev in ko listava ;x> vzorno vodenem trenerskem dnevniku, ugotoviva", kako je rasla številka sodelujočih pionirjev in rnladirtrjev in kako je orodna telovadba napredovala, Ne tako kot v njegovih mladih letih, ampak »ko vidiš, s kakšnim zagonom pred tabo dan za dnem, teden za tedenom vadi 60 mla-deničev, ki za vadbo izkoristijo prosti čas, si vesel in pozabiš, da v glavnem delaš zastonj, čeprav se je v zadnjih letih tudi nadomestilo za trenerje uredilo.« Vsa športna društva, razen nogometa, so izšla iz TVD Partizana, se srx>minja in je ponosen, da imamo v Domžalah toliko uspešnih športnikov. Brez TVD Partizan ne more, čeprav je s trenerskim delom pred letom prenehal. Večkrat pride v telovadnico, pogleda vadlx>, predvsem pa pomaga pri tradicionalnih prireditvah članov TVD Partizan I xmižale, ki st) tudi ob letošnjem materinskem dnevu pripravili res lep nastop, Ponosen je na tradicijo TVD Partizan, na številne mlade, ki so se vzgajali v njegovem okrilju. Telovadbo priporoča vsem, saj brez nje tudi drugih šfx)rtt>v ni, je pa veliko druženja, medsebojnega sodelovanja, iskrenega tovarištva in veselja. Ni stranpoti in stran vrženega prostega časa, zato se njegov |x>glerl še rx>se-bej razvedri, ko se pogovarjava o srečanjih z nekdanjimi učenci in ponosen jt), ker prav nihče izmed njih ni zašel na stranpota. Zato ne razume, zakaj se prav rekreativnim društvom ne omogoči ugodnejši najem telovadnic, saj je plačilo najemnine njihov glavni strošek, ki ga pokrijejo s članarino in pris|x'vki senzorjev. Saj ne potrebujemo veliko, pravi in mi iztla njihovo željo: nov prapor, Enkrat so ga že zamenjali in upa, tla jim bo to uspeta še enkrat. S praporjem in zastavami pa je povezan še en spomin g. Košaka. Prav v Domžalah so najbrž celo prvi v naši novi državi izobesili novo slovenski) zastavo, kar se je zgodilo na mednarodnem srečanju hrvaških in slovenskih sabljačev. Pogovor zaključiva z nasvetom vsem staršem: poskrbite in vključile otroke, majhne in velike v š|x>rt, saj ta lahko |x>-stane dobra stran življenja posameznika. Posameznika, kol je npr. tir. Milja Srr telj, po njegovem mnenju etlen izmeti najzaslužnejših š| lortnil 11 lelavt ev J ob čini I )omžale, saj nikoli ne Ixj pozabljen kot odličen košarkar in trener; in če ga ne bi bilo, ludi domžalske košarke ne bi bik), je prepričan moj sogovornik in nadaljuje: »Tudi drugi so, veliko jih je, zaradi katerih je v Domžalah veliko mladih in veliko športa,« pravi, sama pa veni, tla flokler bo veliko mladih in spor ta, bo zadovoljen tudi g. Franc Košak. (i. Košak ostaja zvest ivi.) Partizanu, kjer je pretlsednik strokovnega odbora in njegova naloga je, da pripravi plan vadbe, ki ga nato uskladijo s finančnimi možnostmi, Pionirji in cicibani, člani in članice, različni športi, različni dnevi, tudi nedelje, saj so ljudje željni rekreacije in radi pridejo. Ratli se rekreirajo, se rajši imajo srečanja in lutli ta so tradicionalna oblika dela domžalskega IVI) Partizana, ki je v slovenskih mnogobojih osvajal prva mesta In se s svojimi t lam udeleževal različnih rekreativnih tekov in pohodov na oklo, okoli nekdanje okupirane Ljubljane in še kaj bi se našlo v spominih mojega sogovornika. Pa še na nekaj ne smeva pozabiti, pravi in me s|x>mni na go. Polančevo z OŠ Domžale, s kalero imajo zelo ko-reklne odnose; pri najemu telovadnice, pa na go. Vero Banko in njene zasluge za obnpVO etama, ki ga na Kopališki 4 uporabljajo Športna društva, Naj se vam vaš.] želja, da bi v Domžalah zgradili športni dom, podoben, kot je bil včasih sokolski, uresniči, g. Košak, pa lutli moja, tla bi lutli v prihodnje živeli s športom in zanj ter preživeli veliko prijetnih urit: pri rekreaciji! VERA VOJSKA Vedno prijeten spomin iz zgodovine: g. Vinko Vidmar s svojo najboljšo telovadno vrsto ... .. in prijetna sedanjost: g. Franc Košak s svojimi telovadci. ,N° m DAEWOO 4v MALA LOKA 15, ^""^ ~" HH^HHHH DOMŽALE, tel.: 061/16-12-164 ®Pq MEHANIKA, KEEPARSTVO, LIĆARSTVO, PRODAJA AVTOMOBILOV in REZERVNIH DELOV VSE NA ENEM MESTU KORISTITE NAŠE UGODNOSTI Domžale /lomnik KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE 3. državno tekmovanje slovenskih citrarjev Zve/a kulturnih društev Slovenije ter Zveza kulturnih drušlev Domžale sta 20. marca 1998 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravila i. državno tekmovanje slovenskih citrarjev, ki je hkrati pomenilo tudi predtekmovanje za izbor najboljših slovenskih citrarjev, ki bodo nastopili na zaključnem državnem tekmovanju. Prireditev, ki si jo je ogledalo veliko število obiskoval-(t-v, sta vodila ga. Draga Jeretina An-žin ter g. Vito Kotnik. Otre, že rahlo |x>zabljen slovenski narodni instrument, znova pridobivajo na veljavi, hi na kratko o( enili uspešen nastop 22 citrarjev, med katerimi smo pogrešali katerega od domaČih glasbenikov. Nastopili so: Nuša Merčun, Maruša ()seli, Š|*'la Kakuš, Polona Vroček, Ana Veselko, ,š|M'la t Iranič, Urška Praprotnik, Maja lisler, Mojca Kunstelj, Barbara Zu-nic, Martin Zlobko, Blaž Kladnik, Mojca Koritnik, Ana Marija Graj, Sonja |elov- čan, Martina Strah, Nuša ( vokel, Moni-ka Sec nik, Mela Volčič, Dejan Praprotnik, Urška Bevcer in Marjan Beton, ki so občinstvu predstavili po dve skladbi, med katerimi je bila ena slovenska narodna, v drugi pa so se navadno s|x>gledo-vali s tujimi avtorji in ugotovili smo lahko, da tudi skladbe nam neznanih avtorjev zvenijo enako prijetno kot slovenske narodne, ki so za c itre kol napisane. Mladi in slarejši c itrarji so s sprelnimi prsti ubirali strune na različnih citrah, med katerimi je Marjan Beton igral na več kot slo let starih citrah in predstavil ludi lastno skladbo. Večina mladih glasbenikov ima svoje mentorje, ki s |xiuče-vanjem igranja na značilen slovenski instrument skrbijo za ohranjanje lepih slovenskih beseci in melodij, nekateri od njih pišejo tudi priredbe za c itre. Največ učencev je na srečanje pripekal stari znanec Domžalčanov znani citrar tomaž Plahulnik, ki je napisal ludi vrsto priredb in nas na koncu presenetil s kvartetom c i-Irarjev (ilasbone šole Kamnik, ki so nam AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL LOVRO FUGGER (12) »S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega« Še en pomemben podvig moram povedati, preden začnem pisati o začetku zidanja galerije na iravniku upa, obupa, sanj in krulili resnic življenja. Naj to nadaljevanje še enkrat pove, česa vsega sem se oprijel in lotil, samo da bi si čim prej omogočil atelje in morda ludi svoj razstavni prostor. Zvedel sem za požgann graščino v Dolu pri Ljubljani. Kmalu |X) vrnitvi iz tujine 1'17 i sem srečal sošofe a akademskega kiparja pred gostiščem kl( > v I juhl|,mi. Povedal mi je za to požgano graščino in tudi, da lastnica živi na Celovški cesti v Ljubljani. takoj sem se napotil k njej. Bila je doma. Po kralkem pogovoru je pristavila, da se naslednji dan odpeljemo k tej graščini. Res, graščino sem zagledal ob cesli sredi vasi Dol. Požgana in z deskami zaprtimi okni in tudi grajskimi vrali je kol ranjena zver štrlela iz meter in |x>l visokega plevela, grmovja in trav. Veje bršljana so plezale |x> njej proti strehi. Zadnja ponvica graščine je bila lako porušena, da sem skozi luknje stropa in tramov gledal v modro nelx>. Graščina je delovala name kot turoben spomin prejšnjih stoletij. Ko sva se z lastnico le prerinila skozi zasilni vhod, sem ostrmel nad lepoto no-lian|s< ine in nad gradnjo mojstrskih zidarjev 11. stoletja. Videl sem, da je graščina zaradi |x>žara čisto izmaličena, loda delx'le skalnate stene so trdno stale in so kljulx>vale vsemu hudemu. Lastnica me je pogledala in v njenih očeh sem videl, da želi moj odgovor na vprašanje, ali mi je graščina všeč ali ne. Rekel sem ji, da ima graščina čudovito možnosti za razstavne namene in sploh za vse kulturne dejavnosti, treba bi jo bilo samo še načrtno in skrbno adaptirati. Peljali smo se nazaj v Ljubljano. Dejal sem ji, da lx>m obiskal svojega sošolca, diplomiranega inženirja arhitekture Miloša Za-laznika in da se v nekaj dneh vidimo. Prišel sem domov. Z mislijo nisem mogel več stran od te Dolske graščine. Poklicem Miloša in mu |x>vom, kaj sem videl in ck)živel. Saj skoraj ni mogel verjeti, še manj pa dočakati, da bi to graščino ludi sam videl. Kaj kmalu sva se z lastnice) srečala. Še manj kol v eni uri smo že stali v graščini. Stroške za obnovo graščine sem prevzel jaz, Miloš pa vso strokovno arhitekturno odgovornost pn adaptac j te lepe kulturne dedisc ine. Strokovna obnova graše ine je trajala polna ni leta. v letu I97 i se je začela in končala tik pred bozi čem 1975. Z arhitektom sva vse skozi tesno sodelovala s spomeniškim varstvom slove nije in Z Arhivom Slovenije, kjer sva v Valvazorjevi knjigi »Slava vojvodine kranjske-! našla prvolno podobo I )olskr giasc ine. Dolga in peslra so bila ta i leta. Kaj vse sva doživljala, ko sva na veiei sama stala v |X)žganih prostorih nad pritličjem. Mogcx'ne platane so skrivnostno Šumele in naju spominjale na graščake prejšnjih stoletij. Z arhitektom nisva zvečer nikoli cblgo zdržala v osamljeni, polni senc, teme, spominov in groze prepolni graščini. Se veter se je oglasil in rx>gnal hladen piš skozi odprtine strehe in pokošenih oken in kot bi nam povedal: fanla, |x>jdita, tukaj se začne ura strahov in skrivnosti polnoči. Tudi čuk je skovikal nek večer, ko sva se pogovarjala ck) turobnega mraka in čudne noči. Kot bi slutil, kaj se lx> zgodilo, se mi je takrat zdelo, da skovikanje budi v meni nek snah m nelagodje. In v resnici so bila to znamenja slabih obe ul kov In čme usode, ki sem jo v resnic i s lo graščino doživel in nikoli več, pozabil I astnk i sem pievei /,n ipal. Bila je ženska sivih las in veliko starejša <>d mene. Bila je vdova. Živela je nekoliko odmaknjena od ljudi in vedno bolj so je zdelo, da tudi s svojimi dok« enimi težnjami in načrti. Kot slikar sem bil zagledan v lepote sten graščine, ki so bile iz okrasto-vijolič-ne sivine s praprotjo in bršljanom, ki se je vil iz vlažnih tal in senc po zidu k soncu in svetlobi. Tudi arhitekt Miloš je strmel ob igri sonca, ki je skozi ključavnico velikih grajskih vrat ostro zarisalo in vrglo na tla notranjščine povečan in bleščeč obris odprtine ključavnice Bili so trenutki, ko sva bila oba prevzeta in najraje bi se zahvalila naravi in graščini za vse te mojstrovine, saj so bili kot eks|x>nati, ki se pokažejo, zbledijo in izginejo. Irci je |eto obnove graščine se je bližalo svoje ■mu koncu. Bližal se je tudi dan, ko sva z arhitektom želela vsej slovenski javnosli pokazati v pritličju obnovljeno giašc ino, ji dati nov smisel in novo življenje z geslom: PR( )ST( )R IN SLIKA. lo se je zgodilo nekaj dni pred baznem 1975. Bil je do tal meglen večer. V razstavnih prostorih graščine je zasijala luč |xi čuebvitih stenah, mojstrskem Stropu in |x> velikih platnih, katere sem naslikal v la namen. ()glasila se je izčrpna beseda umetnostne zgocbvinarke Majde Smole. ()perna pevca, tenorist Rudolf Franci in barilonist Edvard Sršen, sta v mrzlem zraku ču-duvito odpela e>|x-rni ariji. (bdalni kvartet RTV Slovenije je s svojimi toni obiskal vsak kotiček graščine in sozvočje strun je nekje izginjalo v hladnem siju atrija in zimske ixx"i... In |X)tem so ljubosumni lx>govi storili svoje. Bil je to moj prvi in zadnji labodji s|x-v v lepotah te Dolske graščine, lastnici sem moral takoj |X) izteku razstave- dati ključ od graščine in ga nisem veC videl. Prav do danes - in to je že skoraj 2 i let exl tega imam še občutek, da to, kar je bila trda resni« a, |e bil le sen barv in prividov. ^p na(jn|juje) predstavili skladbi Dva ple>sa in Kanon. (žstale citrarje so |xipravili naslednji mentorji: Raek) Kokalj, Vida Učakar, Grla Zupane, Tanja Zajc-Zupan, Tanja Kokalj, Ci-ta (jalič in Alojz Ravnik, nekateri pa se- igranja c iter po začetnem učenju pex) vodstvom mentorjev učijo kar sami. Ob koncu napišimo še to, da je bilo domžalsko predtekmovanje najmcx"nej-še izmed vseh, saj se je na državno sre-e'anje iz FOomžal uvrstilo kar 10 |x>same-znikov (Pobna Vreček, Ana Veselko, Barbara Zunič, Martin Zlobko, Blaž Kladnik, Ana Mirija Oraj, Monika Sečnik, Dejan Praprotnik in Marjan Beton). Vsem najboljšim citrarjem z obmžalskega predle kmovanja veliko us|x-ha na državnem tekmovanju, organizatorjem pa hvala za prijetno srečanje z instrumentom, ki |X) zaslugi mentorjev, mladih in starejših e i-lrar|ev, ostaja pomemben del našega glaslx-nega izrcnila._V. VO|SKA Koledarček kulturnih prireditev: april 98 15. Sreda, ob 20.(X), Kulturni ek>m Iranca Bernika, mala dvorana Predstavitev pesniške zbirke- Marije Livrič-Grujič: MODRINA SKKIVNe )ST- NEGA NEBA 16. četrtek, ob 19.(X), Kulturni ebm Franca Bernika, Domžale Predstavitev knjige Vekoslava Grmiča ISKANJE RESNICE 17 Petek, ob 2().(X), Kulturni ek>m I rane a Bernika, Domžale SLAVNOSTNA SE|A OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE 18. Sobota, ob 11.(X), Kulturni dom Iranca Bernika, Domžale SRFČANIF OTROŠKIH POLKU )KNII I SKUPIN GORENJSKE 22. Sreda, ob 9.10 in 11.00, Kulturni ebm Franca Bernika Prireditev za najmlajše brale e - Knjižnica Domžale 22. Sreda, ob 17 uri, Osnovna šola Domžale OBM(X"NA REVIIA OTR( JŠKIH IN MI7\DINSKIU PEVSKIH Zl« )R( )V 22. Sreda, rab 19.10, Kulturni ck>m Franca Bernika, Domžale KONCERT - klavir št iriročno: Igor in Alenka Dekleva, učene i GŠ Domžale 2.1. čelrte-k, Kulturni ek>m Iranca Bernika »Kdd je napravil Vidku srajčico« Lutkovno gledališče Jože Pengov (zaključena predstava za otroke domžalskih vrtcev) 2 i. Četrtek, ob 18..'«), Likovno razstavišče Domžale RAZSTAVA OB 25-1X1 NIČI LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE .23. Četrtek, ob 19.(X), Kulturni ebm Franca Bernika Koncert: PARTIZANSKI ITVSKI ZBOR 24. Pe-tek, ob 20.00, Kulturni dom Franca Bernika Koncert: OKTET BRATOV PIRNAT 25. Sobota, ob 1(>.00, Kulturni ebm Franca Bernika KI) Jožef Virk, Dob: V( )l K IN SEDEM K( )ZI.IČK( )V Kulturni dom Franca Bernika v sredo, 1 5. aprila, ob 20. uri predstavitev pesniške zbirke Marjane Lavrič-Grujič MODRINA SKRIVNOSTNEGA NEBA mala dvorana v četrtek, 16. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige Vekoslava Grmiča ISKANJE RESNICE predstavitev bo vodil eir. Marjan Znidarič v petek, 17 aprila, ob 20. uri slavnostna seja Občinskega sveta občine Domžale s podelitvijo priznanj ob občinskem prazniku v soboto, 18. aprila, ob 11. uri srečanje« otroških folkbrnih skupin Gorenjske srečanje najboljših otroških skupin v sredo, 22. aprila, ob 19.10 koncert Igorja in Abnke Dekleva ter učencev GŠ Domžale na sporedu skladbe za klavir štiriročno v četrtek, 23. aprila lutkovne predstave KDO |E NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO Lutkovnega gledališča J. Pengov Ljubljana predstave lxxb za otroke VVZ Domžale v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri ' letni koncert PARTIZANSKEGA PEVSKECJA ZBCžRA v |xxTastitev Dneva upora pioti okupatorju v petek, 24. aprila, ob 20. uri koncert OKTETA BRATOV PIRNAT ponovitev jubilejnega koncerta ob40-letnki delovanja v soboto, 25. aprila, ob 16. uri gledališka predstava za otroke VOLK IN SEDEM KOZLIČKC )V - izvedbi gledališke1 skupine KD bžef Virk iz Doba o = Kako vzgajava svoje štiri otroke Sredi devetnajstega stoletja se je starejšima zakoncema nepričakovano rodil sedmi otrok. Bil je fant z okvaro sluha in povečano glavo. Pedagogi so kmalu obupali nad njim. Mama se je z vso ljubeznijo posvetila otroku in mu pomagala do osnovnega znanja. Sin ji je bil izredno hvaležen. V zrelih letih je iznašel fonograf, filmsko kamero in pospešil razvoj žarnice. To je bil Thomas Edison. Za svojo mater je rekel, da je pravi blagoslov, saj bi brez nje verjetno končal v umobolnici ali sirotišnici. »Večina poklicev zahteva dobre komunikacijske sposobnosti. Najlepši in najzahtevnejši poklic je biti mati oz. oče. To pomeni, da moraš dati otrokom zapuščino, s katero te bodo v tvojih zrelih letih predstavljali, Besede so najcenejše, kar jim lahko damo. Veliko več truda je treba vložiti v dejanja, pe> katerih lx> lahko vsakdo spoznal, da nam je veliko do naših otrok. Otroci nas posnemajo, zato je tako zelo pomembna prava komunikacija v družini. Bog nam je dal načela za vzgojo in kaznovanje otrok, osebne izkušnje in Sveto pismo,« tako sta nas nagovorila zakonca Heintzman iz daljne Amerike. Gospod Mark je univerzitetni profesor, gospa pa je bila urednica časopisa. Za nekaj let sta, skupaj z otroki, zamenjala svojo domovino s Slovenijo, sirom po naši drŽavi predavata o kornunikac iji in vzgoji otrok. »Najpomembnejše pri tem je, da sva si pri vzgoji v podpora To ne pomeni, da ne pride med nama tudi do različnih mnenj, vendar pa preti otroki nastopava enotno. Trudiva se, da sva pri vzgoji cbsle-dna. V družini imamo točno dolcx*ena pravila, ki se jih držimo, v nasprotnem primeru pa so potrebni ukrepi. Ne-pospravljeno otroške) kolo pomeni, da lx> otroku za en dan odvzeto. Naslednja kršitev iste vrste ima za posledico dvodneven odvzem. Omenjava vedno kazen, ki jo morava cbsledno izbijati. Takšna izkušnja da otrokom sigurnost, ki jo potrebujejo kol popotnico za življenje," zatrjuje go- spa Karen Heintzman »Veliko časa si vzamemo za pogovore. Velikej se pogovarjamo v dvoje. Z enim samim otrokom se lahko veliko rx>govorim in mu prisluhnem, saj ima zagotovo veliko povedati. Ker so otroci različnih starosti, se vsak dan |x*vetim vsakemu |x>selx-j Po četitumem igranju z lego kockami sem jih že pošteno sit, vendar vem, da se je vredno |X)truditi. Zavedam se, da zelo hitro mine čas, ko lahko Opazuješ odtise prstov na stenah. Najprej so čisto pri tleh, nato vedno višje, tK-kega dne izginejo... Ostaneš sam, brez svojih otrok. Če ne prej, se takrat zaveš, kako zelo pomembno je, če si jim bil za zgled pri vrlinah, kot so: prijaznosti, ponižnosti, pravičnejši i. Najpomembnejše je, če otrok uspe osvojiti prijaznost. Pokazati ponižnost je odraslim veliko težje kot otrokom. Ko se trgovka zmoti in vrne preveč denarja, je enkratna priložnost, da otroku pokažemo, koliko nam je ck) pravice,« je v prenovljenem Kulturnem domu v Domžalah pripovedoval gospod Mark. V sve)jo sredino so ga povabili člani Društva katoliških izobražencev Franc Bernik. »Prav je, da otroka ne posiljujemo s svojo izbiro. Otrok naj se odlepi ex> svoje in tudi nosi posledice svoje odločitve. Starši smo mu dolžni postaviti meje, ck) kje sme. Deklica, ki potrebuje veliko časa za izbiro obleke, lx> dobila usmeritve v dveh ali treh izbranih kosih garebrobe, ki jih bo predlagala mamica. Tako se bo naučila pravega odklanja, ki ji bo prišlo prav v svetu odraslih. Vedela bo za pravi študij, službo, partnerja, kar vse pa bo zopet v veselje in zadovoljstvo skrbnih staršev,« pripomni gospa Karen, ki se v Sloveniji posveča učenju svojih otrok. - Kako pa je s kaznimi? »Ko otrok prestopi dogovorjene okvire, so potrebne tudi te. Najlx)lje je, da se najprej umirimo, saj sme> zagotovo razexrarani ali besni, ker se ne drži dogovora. Kazen mora biti ustrezna in pa nikdar iz- vedena v družbi, pred drugimi ljudmi. Največkrat se odločiva za ukinitev privilegijev, ki jih je otrok užival.« - Kako imate organizirano deb v družini!1 »Vsak ima svoje vsakodnevne zadolžitve. Kuba v glavnem mati, otrrx i pa ji že pomagajo. Sam sem v pomoč pri |X)spravljanju, pri opravilih zunaj hiše. ()trex i mi zeb radi pomagajo, saj ne posedajo pred tebvizib in računalnik imamo b za pisanje tekstov Veseli so, da so lahko z nama. Včasih si omislimo taborjenje sredi dnevne- sobe. Presrečni so, midva pa se zjutraj zbudiva precej bolj trda, kot če bi spala v postelji. Ampak srečni smo in otrrx i boeb imeli lepe spomine na mladost. Princ ipi iz Svetega pisma nas vodijo, da si vzamemo svobodo, da si dovolimo delati tudi napake, cJa si ustvarjarrK) kapital za čas otrokove pubertete« Gospod Mark zatrjuje, da si dosledno vzamejo nedeljo izključno zase, brez obiskov, telefonov in drugih nx)tečih faktorjev. - b to stil življenja povprečne- ameriške družine!1 »Zagotovo ne. Večina se jih peha za standardom, poseda pred TV ekrani ali se kako drugače zadovoljuje v krogu svoje družirx-. Mislim, da se b malo staršev zavestno pe>sveti pogovoru s svc)jim otrokom. Morda jih poslušajo, vprašanje pa, če slišijo, kaj otrok govori. To se mi zdi zelo pomembno. Kadar smo utrujeni, otroku razložimo, da se nismo iz takšnega ali drugačnega razloga pripravljeni pogovarjati. Razumel lx), vendar pa ne pozabimo zamujeno popraviti naslednjega dne « Skrbni starši se zavedajo, da so otrokom prva knjiga, ki je> vzamejo in zadnja, ki jo cxJbžijo Kako in koliko jo bodo uspeli sprejeti, je v naših rokah. Želim vama prijetno bivanje v naši sredini, zakonca Heintzman, in veliko staršev, ki vaju slišijo. Tega bodo najbolj veseli naši otrex i DARINKA GRUM Londonski knjižni sejem Letošnjega knjižnega sejma v Londnu smo se udeležili tudi domžalski knjižničarji. Osemindvajseti londonski mednarodni knjižni sejem (LIBE) je bil največji dotlej. Na več kot 8 tisoč 500 kvadratnih metrih razstavne površine razstavišča Olvmpia se je predstavilo čez 1400 podjetij. Sejem je po ocenah obiskalo nekaj nad 13 tisoč obiskovalcev. Letošnji sejem je bil povsem mednarodno obarvan, saj se ga je udeležila dobra tretjina tujih razstavljaleev: največ tujih založnikov, knjigotržcev in literarnih agentov je prišlo iz Zdru-že-nih držav, Francije, Kanade, Španije in Rusije, manjkali pa niso niti pred siavniki Romunije in Kitajske. Morda bo kmalu prišel čas, ko se boeb na njem predstavili še slovenski založniki in tako tudi oni |X)skrbeli za pro-moe i jo selx' in države. Le>ncbnskega sejma se je letos udeležilo ve-liko |X)djetij, ki so servisni del založniške industrije; predstavile so se tiskarne in tista podjetja, ki ponujajo celostno ureditev knjigarn, učinkovite sisteme knjižnih in razstavnih [x>lic, strokovno osvetljavo. Največ zanimanja med obiskovalci so povzročili najnovejši tiskarski stroji, ki so (po knjigah sodeč) za večino naših tiskarn cK"itno še zelo oddaljeni. • Organizatorji so letos veliko pozornosti namenili tudi otrokom. Razstavni prostori so jim bili bogato odmerjeni, njihove stojnice pa so bile seve- da zelo privlačne. Zanimive so bib tudi zato, ker so ponujale precej manj kiča, kot ga vidimo na drugih podob nih prireditvah. Seminarji, ki potekajo v času sejma, se) bili tokrat v veliki meri namenjeni otrokom in otroškim knjigam. Druga glavna tema seminarjev so bili novi načini posredovanja pisane besede in varovanje avtorskih pravic. Britanci letos septembra začenjajo nacionalno k-to branja, kar spominja na našo bralno značko, toda dosega večji domev v širši javnosti, pa tudi sicer je akcija širše zastavljena. Na seminarjih so |X)drobneje predstavili ta projekt. Britane i bodo btos še prav posebej proslavili svetovni dan knjige, ki je vsako leto 23. aprila, na rojstni dan VV. Shakespeara. Na prireditvi ob dnevu knjige bodo v bncbnskem gledališču Globe nastopile znane osebnosti, od ministrskega predsednika do članic skupine Spiee Girls. Na dan knjige bo izšla tudi (žtroška knjiga knjig, ki bo stala en funt. Simbolična cena, ki jo bodo učene i lahko plačali z lxxii, ki so jih prispevali založniki in tiskarji, pomeni, da Britane i skušajo napraviti veliko v snu-ri spodbujanja branji in kupovanja knjig. Naše tiskarne, zabžbe in knjigarrx-so verjetno šeb na začetku te poti, č( ■ prav [jo množičnem obisku slovenskih predstavnikov na sejmu lahko upamo, da prihaja do spreme-mb tudi pri nas. Novosti, vzdušje in sama organizae ija sejma so pokazali, da so takšne ekskurzije potrebtve in dobro-došb tudi za knjižničarje, saj le tako lahko sledimo trenekjm, ki vladajo v svetu. BZ /bmnik Domžale 1 * 1 D 1 I 11 Ob otvoritvi vrtca Količevo Tik pred iztekom koledarske zime, vendar že v toplem sončnem dnevu, smo 18. marca 1998 uradno odprli vrtec Količevo. Kar nekaj časa smo se pripravljali na otvoritev. Vsi skupaj smo se trudili, da bi bila otvoritev čim bolj slovesna. Igrala je domžalska godba, nastopali so otroci iz vrtcev Domžale s petjem in plesom, zaplesala pa je tudi skupina naših otrok plesne šole MIKI. Zelo veseli in ponosni smo bili, da nas je ob tej priložnosti obiskal tudi predsednik države gospod Milan Kučan, državna sekretarka gospa Teja Valenčič, gospa Meta Malus in gospa županja Cveta Zalokar Oražem ter še veliko pomembnih gostov, prijateljev, znancev, sokrajanov, ki so nam zaželeli srečo v novem vrtcu. Vsem govornikom se za izrečene pohvale in prijazne besede iz vsega srca zahvaljujemo. S pridobitvijo novega vrtca je naš kraj, predvsem pa naši otroci iz bližnje in daljne okolice, veliko pridobil. Zato se ob tej priliki posebno zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam s svojimi materialnimi in denarnimi sredstvi pomagali pri nakupu: fotoaparata, video-kamere, glasbenega centra, televizije, sintesizerja, cvetja, igrač, posebno pa nas je presenetilo darilo gospe Teje Valenčič, ki nam je v imenu Ministrstva za šolstvo predala računalnik. Zahvaljujemo se za vsa spominska darila, podarjena ob otvoritvi. Najlepša hvala tudi upokojenkam KS Tomo Brejc Vir za pripravo peciva in Gostišču Kovač za pripravo prigrizka, vsem krajanom, staršem otrok, občini Domžale in vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali. Posebna zahvala vodstvu vrtca Domžale in županji Cveti Zalokar Oražem za izredno prizadevnost pri izgradnji in otvoritvi vrtca. V imenu otrok, vzgojiteljic in pomočnic vrtca Količevo MARJETA MAV Otroci so veselo zapeli PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE V OBČINI DOMŽALE Obisk g. Milana Kučana Na povabilo ge. Cvete Zalokar Oražem, županje Občine Domžale, je v sredo, 18. marca 1998, našo občino obiskal predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan s sodelavci. Po sprejemu pred občinsko stavbo se je v prostorih Občine Domžale sestal z vodstvom občine. Županja mu je na kratko predstavila občino Domžale ter orisala njen položaj, posebej pa je izpostavila naslednje zadeve: - zgledno sodelovanje občinske uprave in občinskega sveta pri sprejemanju vseh strateških in razvojnih odločitev ter programov; - prizadevanja, da bi občina Domžale, ena izmed petih v Sloveniji, ki se samofinancira, pridobila status MESTNE OBČINE, ki omogoča pridobitev večjih finančnih sredstev od države za zagotovljeno porabo; - stanje v gospodarstvu, večje investicije (Helios, Tosama, Napredek, As) ter sodelovanje občine na področju prostorskega planiranja in komunalne infrastrukture ter ugodnega kreditiranja podjetništva, obrti in kmetijstva; - vrsta realiziranih programov na področju sociale: sofinanciranje prevozov študentov in dijakov, učbenikov in kosil v OŠ, štipendijski sklad, javna kuhinja, Center za mlade Domžale, pomoč na domu, širna javna de-la); - skrb za področje kulture in športa in delovanje društev (obnovljen Kulturni dom Franca Bernika, obnovljen gasilski dom, novo otroško igrišče, mestni park); - ustanovitev stanovanjskega sklada; - številne investicije na področju komunalnih dejavnosti. Posebej je ob koncu predstavitve občine opozorila na pomanjkanje socialnih stanovanj, pri razreševanju katere tudi državni nacionalni program kasni ter problematiko lokalne samouprave /lasti ustanavljanja novih občin in drobljenja finančnih sredstev. O uspešnem usklajevanju dela Občinskega sveta in Občinske uprave je govoril g. Marko Vresk, podpredsednik Občinskega sveta, mag. Milan Pirman, tajnik Občinske uprave, pa je Prometna vzgoja v vrtcu Na pobudo Komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu so se otroci in vzgojiteljice oddelkov Priprave na šolo v letošnjem šolskem letu priključili akciji »Stopimo iz teme«. V sklopu s tovrstnimi dejavnostmi so otroci sodelovali v različnih dejavnostih, ki so jim jih pripravile vzgojiteljice. Pomembno je, da je otrok pravočasno seznanjen z nevarnostmi, ki prežijo nanj tako na cesti kot tudi na pločniku in parkirnih prostorih. Otrok je ponavadi seznanjen, da je cesta nevarna in da mora biti previden. Če pa ga povprašamo, kaj to pomeni, največkrat ne ve. Spoznanja predšolskih otrok morajo temeljiti na zadevah v zvezi s prometom. Nujno je, da otrok preko igre, opazovanj prometa, opisovanja razmer na cesti, dogodkov, ki jim je bil priča, ter iger, ki temeljijo na spoznanjih o prometu, spozna, kaj je varno, zanj primerno in ne nazadnje, kakšne so posledice, če ne upoštevamo pravil in nasvetov. Otroci so pridno sodelovali. Na koncu šolskega leta jih čaka majhen preizkus znanja. Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu in g. Bojan Arh pa so nam pomagali tako, da so vsem otrokom v Pripravi na šolo podarili posebno utripajočo kresničko. Otroci so je bili veseli, vzgojiteljice pa upajo, da ne bo ostala pozabljena v predalu takrat, ko bi jo otrok potreboval. Vzgojiteljice so po svojih močeh poskrbele za to delikatno področje, sedaj pa je vrsta na starših. Svetujte otroku, spremljajte dogajanje, pojdite z njim in ga opazujte. Skušajte dognati, ali bo sposoben sam varno hoditi do šole in nazaj. Sedaj je še čas! Glejte, da ne bo prepozno! Pri nakupu šolske torbe ne pozabite na svetlobne elemente in mu na torbo pritrdite kresničke. DARKA BITENC Vrtec Urša Alain Routsel OPEL VECTRA Opel vectra uteleša vrhunsko tehnologijo in lepoto Zelo lepo oblikovan avtomobil je kot umetnina, ki jo določa vsak njen detajl. Opel vectra do popolnosti združuje močan motor, kar največ udobja za potnike in velik prostor za prtljago. Aerodinamična oblika zmanjšuje upor vetra na količnik 0,28. Opel vectro odlikuje varnost z dvema serijsko vgrajenima zračnima blazinama in ABS opremo. Kdaj ste zadnjikrat uživalt v vožnji tako dovršenega avtomobila? UMETNOST V GIBANJU OPEL V DOMŽALAH avtotehna in KOSEC, doo SALON: LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, TEL 061/716-092, SERVIS: KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, TEL 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4 let Prireditev vrtca Kekec ob materinskem dnevu V vrtcu Kekec v Radomljah velikokrat pripravimo različne oblike sodelovanja s starši. Ker je običajno zelo velik obisk, imamo vedno težave s prostorom. Ob materinskem dnevu smo se odločile, da poprosimo KS Radomlje, če nam odstopi prostor v Kulturnem domu. Z veseljem so ustregli naši želji, za kar smo jim zelo hvaležni. Že dopoldan smo skupaj z otroki obiskali dvorano in jo okrasili, hkrati so se otroci seznanili z novim prostorom. Na prireditev smo povabili ne samo mamice, temveč tudi očke, babice, dedke, našo ravnateljico, socialno delavko, pedagoško vodjo in učitelje OŠ Preserje pri Radomljah. Odziv je bil zelo velik. Zbrane sem nagovorila z nekaj uvodnimi stavki, glavno besedo pa so imeli otroci. Vsaka skupina se je predstavila s svojimi pesmicami, plesom in deklamacijami. Zaplesali so mladi plesalci, ki so se v vrtcu celo leto učili različnih plesov pod vodstvom plesne šole Miki. Ob koncu smo vsi skupaj zapeli še himno našega vrtca - Kekče-vo pesem. Otroci so svojim mamicam ob njihovem prazniku podarili svilene rutice, katere so sami poslikali. Veselje na obrazih mamic, zadovoljni obiskovalci, ki so nas nagradili z velikim aplavzom in pa pohvale ob koncu prireditve so nas nagradile za naš trud. Tudi vzgojiteljice in pomoč- nice smo bile vesele, da smo prikazale delček tega, kar se skozi celo šolsko leto poleg igre otroci tudi naučijo. Zapisala vodja vrtca MIRANDA KRIŠTOF « Zadovoljne maškare iz vrtca »Urša , V'5 '*' No, pa je za nami ta veseli pustni čas. Nanj smo se v vrtcu »Urša« pridno pripravljali ter si na sam pustni torek privoščili obilo pustnih norčij. Ko so se vse maškare zbrale in predstavile, je naša povorka krenila po Domžalah. Ustavili smo se celo pri gospe županji; ta nas je prijazno sprejela ter nas obdarila s krofi. V popoldanskem času smo pripravili veselo pustno rajanje skupaj s starši. Najbolj korajžni starši so se naše mili ter poskrbeli za kulinarične dobrote. Bilo je zabavno in škoda, da se je pusl tako hitro poslovil. MARTA GOSTIČ predstavil problematiko na področju procesa regionalizacije, katere končni cilj je oblikovanje regij oz. pokrajin, ki jih družijo podobne ali istovetne značilnosti. Občina ta proces podpira, pri čemer ob sprejemanju zakonodaje na tem področju posebej opozarja na naslednje probleme: • regionalizacija, decentralizacija kot nujna procesa reformiranosti občin, pokrajina kot dvoživka, pristojnosti pokrajine, financiranje |X)krajine, premoženje pokrajine, različna teritoriali-zacija državnih služb, volitve pokrajinskega sveta, časovna dinamika oblikovanja pokrajin; • variantni predlogi členitve države na pokrajine; • naše videnje oblikovanja pokrajin - ljubljanska, obljubljanska pokrajina. Posebej je opozoril, naj bo pokrajina samostojna pravna oseba, z last nim premoženjem, lastnimi financami, izvirnimi pristojnostmi in nevredno izvoljenimi organi. Podžupan Simon Mavsar je predstavil prometno problematiko in povedal, da Občina Domžale sparla med prometno najbolj obremenjene občine v Sloveniji. Posebej je bilo opozorjeno na problematiko tranzitnega tovornega prometa, ki ga občina skuša umakniti iz centra mesta, gradnjo avtoceste in probleme, povezane z njo, ter pričetek gradnje štiripa sovnice od Črnuč ck) Depale vasi, ki pa pomeni le delno razrešitev prometne povezave občine z glavnim mestom. V zvezi s problematiko področja predšolske vzgoje je županja opozorila predvsem na dva problema: 1. pomanjkanje investicijskih sredstev - država za gradnjo novih vrti ev sicer načelno prispeva do polovice potrebnih sredstev, vendar le za občine, ki ne prejemajo izravnave, tako da naša občina v ta namen ne dobi nobenih sredstev; 2. veliki stroški predšolske vzgoje bremenijo tako občinski proračun Iv občini Domžale je tej dejavnosti namenjena že blizu četrtina proračuna), predvsem pa starše. V kolikor občina ne bo želela, da boeb imeli vrte i izgube, bo morala do konca leta oskrbni ne povišati za 30%. Predsednik se je županji in sodelavcem zahvalil za podrobno predstavitev, saj je iz nje izvedel marsikaj novega o občini Domžale. Povedal je, da je občino poznal predvsem kot razvito in bogato območje, njena podrobnejša predstavitev pa mu omogoča, da samo pritrdi ugotovitvi, izrečeni v razpravi: uspešno medsebojno sodelovanje vseh v občini prinaša srečo in ponos vsem, ki živijo v njej. Poudaril je, da je ljudem vseeno, kako se imenuje oblast, za njih je pomembno, da se jim življenje naredi bolj prijazno in v tem je odgovornost vseh, ki so na oblasti. Strinjal se je, da SO na podn « ju razmejitve pristojnosti in organiziranosti država - lokalna samouprava številne nejasnosti in nedorečenosti, ki jih bo potrebno razrešiti, sicer bo ne-mogex e začeti z resno razpravo o oblikovanju pokrajin. Na tem področju bi morali predvsem ugotoviti, kaj je smiselno in na osnovi objektivnih kriterijev in pomislekov, ki bi jih morali upoštevati tudi pri nadaljnjem ol diko vanju novih občin, sprejeti usklajen dogovor 0 oblikovanju regij oz. pokrajin, ki so |X)trebne tudi zaradi evropske skupnosti in njenih razmišljanj 0 Evropi kot skupnosti držav in regij. ()b pomoči Mani o in Matica v narodnih nošah ter ge. Marjete Mav, vodja vrtca Enote Količevo, sta predsednik Milan Kučan in županja Cveta Zalokar Oražem slavnostno prerezala trak in prva »uradno« ob zvokih domžalskih godbenikov prestopila prai; novega lepega vrtca na Kolke vem. Ob koncu pa še nekaj podatkov o vrtcu Količevo. Zaradi njegovega sla bega stanja je občina k njegovi sanaciji pristopila v letu 1996. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno vrtet jx>rušili in zgraditi novega. Projektantski predračun je znašal z zunanjo ureditvijo in opremo 117 mio. tolarjev, Občinski svet je gradnjo podprl in v proračunu za leto 1997 zagotovil 40,3 mio., os talo v letošnjem proračunu. Stara stavba je bila porušena 25. junija 1997 vrtec je zgradil GP Bežigrad. V vrtei je vključenih 79 otrok v slirih oddelkih, vrtec, pa razpolaga ludi z večnamenskim prostorom, ki se uporablja za Športne namene. V spremstvu vzgojiteiik in Županje si je predsednik nato ogledal vrtei ter s tem končal svoj prvi obisk v Občini 1 lomžale, Domžale /lamnik OBČINA DOMŽALE JAVNI RAZPIS Za sofinanciranje programov športa v občini Domžale za leto 1998 Urad županje občine Domžale razpisuje kandidaturo za sofinanciranje programov športa v Domžalah za leto 1998. 1) Občina Domžale bo iz sredstev proračuna sofinancirala naslednje vsebine: • šport v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, ki ni predmet redne športne vzgoje - predšolske mladine - osnovnošolske mladine - srednješolske mladine - športne dejavnosti študentov • šport v društvih: - šport mladih - redna splošna vadba - šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport) - športno rekreativna dejavnost odraslih - kakovostni šport - vrhunski šport • šport invalidov • šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov • promocijska dejavnost • priznanja športnikom in športnim delavcem • športne prireditve 2) Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo: • vsa športna društva • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja 3) Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani najmanj 30 tednov v letu, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini. 4) Rok za prijavo je 24. aprila 1998 na naslov: OBČINA DOMŽALE URAD ŽUPANJE Ljubljanske cesta 69 1230 Domžale Obrazce za prijavo in podrobnejše informa-(i je dobite na Oddelku za družbene dejavnosti na tel. št.: 061/722-100 ali 721-305 NAPREDEK V NAPREDKU: DISKONT ZA KUPCE GORENJSKEGA KONCA Milan Kučan si je ogledal diskont v Jaršah... Ob nedavnem odprtju vrtca na Ko-ličevem si je predsednik republike Milan Kučan ogledal novo Napredkovo pridobitev: povečan in posodobljen Napredkov prodajni center v Jaršah... Ob tej priložnosti so mu predstavniki Napredka, predvsem direktor, gospod Stane Skok, razkazali nove površine v Jaršah, tehnološke posodobitve in tehnologijo vse bolj zahtevnih trgovskih operacij. Če naj bo kupec zadovoljen, potem mora biti to storjeno tako, da je ob kupčevih smotrnih nakupovanjih dosežen kar največji prodajni uspeh. Visoki gost si je ob obisku ogledal prostore Centra, nove pridobitve in izrazil presenečenje nad razsežnostmi te največje trgovske ponudbe na Domžalskem. Posebej se je zanimal za računalniško zajemanje in obdelavo podal kov ter pohvalil sodobno zasnovo objektov in poslovne pristope, kakršne so mu predočili predstavniki Napredka. Zgrajeno že v letu 1983... Napredkovo centralno skladišče v Jaršah je bilo zgrajeno že v letu 198 i, do povečanja pa je merilo 3500 kvadratnih metrov. S temi prostori je Napredek nadomestil stare majhne zmogljivosti diskontne prodaje v Krakovski ulici v Domžalah, od koder jo dotlej opravljal preskrbo za svoje poslovalnice in grosistično prodajo za svoje poslovne partnerje. V decembru leta 1992 je Napredek v prostorih novega, tedaj še skromnejšega jarškega centralnega skladišča odprl tudi diskontno prodajo. S tem so Napred-kovi novi poslovni ukrepi omogočili številnim kupcem, trgovcem, gostincem vrtcem in šolam, da se na enem mestu oslabijo z vsem, kar so potrebovali. Skladišče v Jaršah je tako že kmalu poslalo temeljna točka preskrbe. Ne le za številne Napredkove poslovalnice: ž živili so oskrbeli skoraj vso nekdanjo domžalsko občino, vendar so segli tudi širše. Poudariti velja, da so v Napredku že kmalu oskrbeli več kot 350 zasebnih trgovcev in pogodbenih partnerjev, ki so v Jaršah našii ustrezno, kakovostno in cenovno primeren preskrbovalni center za večje nakupe. Zadovoljstvo ob doseženem, vendar težnja navzgor! Z omenjeno trgovsko organiziram >st-jo, kakovostjo in cenami takšne preskrlx-je bila zadovoljna velika večina kupcev, vse več pa se jih je nanovo odločalo za nakupe v domžalskem koncu. Ker je bilo tako, se je v naslednjih štirih letih vse več kupcev odločalo za nakupe1 v laršah, saj seje prodaja povečala skoraj za 100 odstotkov. Zaradi tako povečanega obsega prodaje pa so bile presežene dejan ske zmožnosti skladiščenja, saj je po ocenah stroki ivnjakov začelo primanjkovat i 30 do 40 odstotkov prostora... Ta potreba se je kazala vse bolj nujna ure sničenja, zato so že ob koncu leta 19% in v začetku leta I997 začeli gradnjo prizidka k temu skludišt u in s posocbbitvijo že obstoječih prostorov ob njem. Gradnja že, vendar ob delujočem diskontu... Razmere so narekovale posodobitve, vendar je izhajala tudi nuja, da ob teh delih ne prekinejo delovanja skladišča. Da se to ne bi zgodilo, so se v Napredku odločili za etapno izgradnjo. Že do meseca julija 1997 je bila sklenjena prva stopnja posodobitve, in sicer 5400 kvadratnih metrov novih prodajnih površin. V te nove prostore in na nove površine so preselili blago iz Starega dela skladišča in začeli še z obnovo teh prostorov. Tako so uspeli ob koncu leta skleniti še drugi del načrtovanih opravil. Z dokončnimi deli so pridobili sodobne, lepe, predvsem pa nove prostore, ki omogočajo promet, manipulacijo in ravnanje z živili po najsodobnejših tehnologijah. Zgradili so 450 kvadratnih metrov hladilnic, pridobili 110 kvadratnih metrov prostora za prodajo sadja in zelenjave ter še mnogo drugih pomožnih prostorov. Tu velja omeniti tudi posodobitve dostavnih ramp in tistih za odvoze kupljenega blaga. Tačas dela še niso v celoti sklenjena, saj potekata še tretja in četrta stopnja, ko obnavljajo še preostali, doslej neobnovljeni del starega skladišča. V Napreciku pričakujejo, da bodo ta dela sklenili ob koncu meseca aprila. Hladilne vitrine in zamrzovalne površine... Ob omenjeni posocJobitvi so v Jaršah postavili 70 metrov visokih hladilnih vitrin in 55 metrov zamrzovalnih nizkih prodajnih površin. V celoti so zamenjali tudi blagajne, in sicer tako, da je šest novih že postavljenih, šest pa jih bodo postavili do konca meseca aprila. Koliko so veljala dela? Vsa investicijska in vzdrževalna dela ter vrednost opreme so veljala investitorja okoli milijardo slovenskih tolarjev, s to investicijo pa se sklepa velika in zahtevna pot Napredka v posocJobitvi njegove največje »trgovine«. Ko bodo dela sklenjena v celoti in bosta končani še tretja in četrta stopnja, bo Prodajni center Jarše največji na Gorenjskem, z gotovostjo pa eden največjih in najsodobnejših to vrstnih objektov v Sloveniji, v ri|em bo do združene izkušnje velikih tujih firm, predvsem pa dolgoletno domače pridobljeno trgovskej znanje. Komu vse je namenjen? Novi Napredkov Prodajni center larše se s svojimi ponudbami razprostira na nekaj manj kot 10.000 kvadratnih metrov površin, ob njih pa je na voljo še 8000 kvadratnih metrov utrjenih asfaltnih površin, ki so namenjene za dovoze in odvoze ter parkirišča. V celotni ponudbi je zagotovljena oskrba trgovin, predvsem živilskih marketov, gostinskih obratov, šol, vrtcev in drugih večjih potrošnikov, ki potrebujejo oskrbo na enem mestu. Široka izbira vseh področij živil... Težko bi bilo zajeti v kratek zapis vsa prociujna podrcx'ja in skupine izcJelkov, ki jih Napredek v laršah ponuja. Pa vendar ocenjujejo, da je posebno bogata izbira med živili, v mesninah, sadju, zelenjavi, alkoholnih in brezalkoholnih pijačah in v mnogih drugih vrstah živilskega in neži-vilskega blaga. Posebej priporočajo nakupe v Jaršah zaradi: 1. Bogate, raznovrstne ponudbe 2. Oskrbe na enem mestu 3. Nizkih cen 4. Možnosti postaviti avtomobil ob nakladalno rampo 5. Različnih ugodnosti, ki jih prinaša prodaja večjih količin. Center je namenjen tudi posamičnemu kupcu... Seveda pa ne smemo pozabiti, da je Prodajni center v Jaršah namenjen tudi posameznim kupcem, saj so tudi zanje v tem centru zagotovljeni ceneni, konkurenčni in vredni nakupi. Posamezni kupec, ki mu je vsakršen prihranek pomemben, se lahko v Jaršah odloča med desettisoči artiklov in mnogimi vrstami blaga. Zakaj ne bi ravnali tako, da nam ob nakupljenih predmetih ostane še občutek zelo vrednega nakupa??? Nakup, ki je gospodarno ravnanje in je užitek... Napredek je svojim kupcem in poslovnim partnerjem v Jaršah zagotovil gospodarno ravnanje z njihovim denarjem, nakupe jim je spremenil v užitek in zagotovil tudi počitek v predahu med nakupi. V bližnji okrepčevalnici se namreč lahko tudi okrepčajo in odžejajo ter potem sklenejo nakup ob kozarcu dobre pijače... Za dobro počutje kupcev se z vodstvom vred trudi 93 zaposlenih, ki delajo v dveh izmenah. Sicer pa je prodajni center odprt od ponedeljka do petka od 730 do 12. ure in od 14.30 do 19. ure. Ob sobotah so možni nakupi med 8. in 12. uro. Prijazen kolektiv do kupcev prijaznih ljudi... Prodajni center Jarše je velika pridobitev za Domžale in tudi kupce drugih bližnjih občin. S to novo trgovsko pridobitvijo ženskam lani najbolj prijazni ke> lektiv nadaljuje z dejavnostmi, ki so usmerjene v zadovoljstvo vse bolj številčnih potrošnikov največje trgovske delniške družbe v tem delu Gorenjske... Blagovnica VELE, središčna točka za nakupe Domžalčanov, posociobljeni Kovinar z velikim salonom keramike in ke> palniške opreme, novi market v Preser-jah ter mnogi drugi uspehi zadnjega časa dvigajo ugled trgovske delniške družbe, ki si je med svojimi ljudmi, pa tudi med vse bolj številnimi kupci iz prestol-nega mesta - Ljubljane zagotovila naklonjenost, ki rezultira v nakupih... NAPREDEK Ni lahko biti trgovec, je pa lepo za kupca, če sta zadovoljna oba... v Domžalah je okolje, kjer so to zadovoljstvo zagotovili. Navsezadnje: Napredek je dobro ime med trgovci! /lamnik Domžale Gregorjevo Gregorjeve lučke so star slovenski običaj, ki je bil pozabljen, a smo ga dobski otroci ponovno oživeli. Ime je dobil po svetem Gregorju (papežu med leti 590 in 604), ta goduje 12. marca. . Naši kmečki predniki so merili čas po dogajanju v naravi. God tega svetnika so imeli za prvi spomladanski dan: pihljajo tople sapice, sonce si opomore, pojavijo se prvi popki, ptički žvrgolijo, ker čutijo pomlad v zraku in v sebi. Od tu izhaja govorica, da se ta dan ženijo ptički. Ta dogodek opisuje Oton Župančič v pesnitvi Duma, ko se spominja otroških dni. Na gregorjevo se začne delo na kmetih: oranje. Na Dolenjskem pravijo: »O svetem Gregorju najdaljšo njivo or j i.« Ker se je dan podaljšal, so čevljarji in krojači, ki so hodili po hišah in tam šivali, nehali delati pri luči. V Tržiču je bil običaj, da so na večer pred sv. Gregorjem »luč zanesli v vodo.« Tudi v Dobu je bilo nekdaj v navadi, da so otroci pred godom sv. Gregorja po potoku spuščali lučke. Na deščice so pritrdili svečke in jih prižgane spuščali ter jih po cesti ob potoku spremljali. Se posebej lepo je bilo, če je bil potok zamrznjen in so lučke plavale pod ledom. Ta lepi običaj smo v Dobu ponovno oživeli. Staro slovensko ime za mesec marec, ki pa se Zal ni uveljavilo, je bilo GREGORŠČAK ali GREGORSKI MESEC. Slovenci poznamo tudi nekaj pregovorov o sv. Gregorju. Omenil bom le dva, katera najpogosteje slišim od starejših ljudi: - Po Gregorju od vsakega vetra sneg skopni. - O svetem Gregorju pravijo. »Kmet dolgo njivo orje, klobuk postrani nosi, pa staro ženo kruha prosi.« Tadej Koderman, 4. b Učenci in učitelji OS Dob obujamo stare ljudske običaje Prizorišče snemanja nanizanke Obalna straža v Santa Monici (POTOPIS 1. - ZADNJI DEL) Kalifornija in zlati ameriški zahod Pred praznikom sv. Gregorja smo se krajani, starši, učenci in učitelji dobske šole zbrali ob potoku v Tavčarjevi uliti, da bi oživili staro žego - gregorjeva-nje. Zakurili smo kres, ob njem za|X'li in zaplesali, razodeli obiskovalcem marsikaj zanimivega o Gregorju Velikem ter program obogatili še z mnogimi pregovori, ki so povezani z gregorjevim. Največji dogodek večera je bilo spuščanje luči po potoku. Potok, okrašen z gorečimi baklami in poln najrazličnejših mojstrsko izdelanih ladjic, se je lesketal v svoji lepoti. Zadovoljni obrazi krajanov in otrok so nam dokaz, da smo svoj namen dosegli, saj smo vsi skupaj preživeli prijeten večer. METKA VILAR Prišel je čas za slovo tudi od svetovne igralniške meke - Las Vegasa. Po kratkem spancu je bila pred menoj ponovno pot čez puščavski del zvezne države Kalifornije, vse do moje izhodiščne točke - Los Angelesa. Teh skorajda 500 kilometrov je minilo kot blisk, saj sem večino časa posvetil razmišljanju o delih zahodne Amerike, ki sem si jih ogledal. Bil sem fasciniran nad barvitostjo Bryce kanjona, velikostjo Grand kanjona, skrivnostnostjo Zion parka, vročino v puščavski oazi Phoenix in razkošjem Las Vegasa. Nad menoj sem zaslišal vojaška letala. Kasneje sem izvedel, da je tu vojaška letalska baza, kjer so posneli tudi del filma TOP GUN. Kmalu pa sem v daljavi opazil velemesto. Ponovno v Los Angelesu Po ponovni namestitvi v hotelu Hilton sem razmišljal, kaj bi si ogledal v tem mestu angelov. Možnosti sem imel namreč ogromno. Zaradi negativne izkušnje s povsem naključnega raziskovanja Los Angelesa s prvih dni moje |X)ti po Ameriki, ko me je nek nepridiprav zasledoval in si elitno zaželel mojih dolarjev, sem se odločil, da bom tokrat naredil načrt, kam, kdaj in kako si bom ogledal nekaj znamenitosti Los Angelesa. Oborožen z znanjem in nasveti nekaterih lokalnih vodičev sem se odločil, da si bom ogledal Disnevland, ki stoji v Los Angelesu, in sicer v delu mesta z imenom Anaheim. nekaj filmskih studiev v predelu mesta, znanim kot Hollywexxl, center dela Los Angelesa, ki sliši na ime Beverlv Hills ter verjetno najbolj obiskani plaži Los Angek-sa, kjer snemajo tudi priljubljeno nanizanko Obalna straža - Santa Monica Beach in Venice Beach. Disneyland Ta zabaviščni |>ark je v predelu mesta z imenom Anaheim. Do njega se lahko rxlpravite z avtobusom, letalom, metro-jem, lastnim prevozom ali taksijem, Slednjega vam odsvetujem, razen če ne želite v eno smer za vožnjo plačati 65 dolarjev (+20% napitnine), v obe smeri torej kar 150 dolarjev, kajti razdalje so v Los Angelesu res velike (se bi vi recimo iz Ljubljene s taksijem odpravili v Celje?). Disnevland v Los Angelesu so za javnost rxlprli 17 julija daljnega leta 1955. Pravijo mu tudi najsrečnejše mesto na svetu fuV happiest place on Earth). Svoje ime je dobil po VValterju Eliasu Disnevu (1901 - 1%7), slavnem ilustratorju in »izumitelju« Miki Miške. VValter (VValt) se je rodil v Chichagu, nato se je še kot otrok s starši preselil v Kansas Citv, kjer je dobil tudi prvo službo v neki manjši risarski delavnici. Ni minilo veliko časa, ko je VValter že imel lasten risarski studio, ko pa se je lota 1925 preselil v Kalifonijo, se je začela njegova zlata doba. Leta 1928 je narisal slavno Miki Miško in kmalu za risani film z naslovom Flovvers and trees, v kateri je nastopila Miki Miški, prejel svojega prvega od 12 Oskarjev. Sam njegov zabaviščni park v Los Angelesu ponuja več kot 60 atrakcij in predstav ter ix'kaj posebnih tematskih atrakcij, ki bazirajo na risankah ali filmih iz produkcije VValta Disixya. Tako se lahko pridružite raziskovanju reke na plovbi s pristnim lesenim parnikom, skupaj z junakom lomom Savvverom, lahko se preselite v priliodnost in si v predelu z naslovom To-morrovvland ogledate, kaj nas čaka čez nekaj desetletij, ko se bomo za nedeljski izlet odpravili na Mirs, lahko se preselite v preteklost in srečate čarovnika Marlina in kralja Arturja, s|x>z.nate lahko Pixahon-tas;Ostržka, Aladdjna in lasmino, Sncgulj-čico, Trnuljčico, Pirate s Karilx)v, pa tudi Indiano |onesa in še in še. Seveda ne gre brez Miki Miške, Mini, Plutona, Pcpeta, lake Racmana in njegovih nečakov itd. Skratka, raj za otroke in odrasle, pravo družinsko doživetje. Ugotovil sem, da bi potreboval vsaj tri dni, da bi si ogledal večino tega, kar nudi ta zalwviščni park. čeprav se mi je cena dnevne vstopnice zdela kar zasoljena (36 dolarjev), mi jih ni bilo žal, saj sem v zabaviščnem parku videl in rJoživel precej lepih stvari. Hollywood in Beverlv Hills lo sia verjetno najbolj poznana prede la Los Angelesa. Le kdo še ni slišal za njiju? Najprej sem si ogledal Beverlv Elilis. Zvedei sem, da je Beverlv Hills mesto v KRONIKA 113« KRONIKA 113« KRONIKA 113« KRONIKA 1 13 Kljub pomladi in prijaznejšemu vremenu se pri delu policistov in »delu« kršiteljev to prav nič ne pozna. Vsaj če sodimo po vsebini policijskih beležnic, ki so še vedno (pre)polne takšnih in drugačnih /gkom na Ljubljanski ulk i v Domžalah je bilo ukradeno vozik) metalno sive barve znamke renault laguna z registrsko tablico številka U 62-38U. Ker okoliščine tega izginotja še niso povsem pojasnjene, lastnik pa vozila še ni prejel nazaj, policisti n.ipn is,i|( i vse, ki bi karkoli vedeli o tem izginotju, da jih takoj obvestijo. Avtomobilski tatovi |)a očitno nso zadovoljni samo s krajami osebnih vozil, amfMk se lotevajo tudi komhijev. Tako so v Mlakarjevi ulici v Trzinu odtujili kombi znamke citroen jumper z registrsko tablico številka L| D1-66T. Tudi v tem jximeni kraje policisti naprošajo za jx>moč občane. Se kraja mopeda, ki pa se je srečno iztekla. V laršah je |xed lokalom Cuttv sark bar izginil tomosov avtomatik, po lastnikovih ocenah vreden okoli 70 tisoč tolarjev. Na srečo pa ga je lastnik nekaj dni kasneje našel, zato so policisti ustavili akcijo. Vlom in tatvine Vkxnljeno je bik) v eno izmed stanovanjskih hiš v Bergantovi ulici v Trzinu. Vlomilec je [X)begnil z bogatim plenom ■ zlatino in denarjem. Verjetno ne lx> odveč 0|X>zorilo ob-č.irxxn, da najvrednejših predmetov in denar-ja ne puščajo na takšnih krajih, na katerih vlomilci ob vlomu (xk':akujejo plen. Precej več vlomov, kot v stanovanjske hiše, (xi so polic isti zabeležili na ostalih, za vlomile e aktualnih lokacijah. Neznanec je v Trzinu vtomil v delovni kontejner podjetja Križnar in iz njega odnesel za okoli 200 tisoč tolarjev vreden j>len v obliki najrazličnejših električnih orodij. Pri založbi Panika Records so izšle NAVIHANE PRAVLJICE avtorja Toma Kočarja (kaseta z igranimi pravljicami za navihane otroke) Jo Vaš kratkohlačnik že ima? Vlomilci, ki so »obiskali« delavnico lastnika P C iz Domžal, so si močno Opomogli Preko vikenda, ko so izvedli načrtovani obisk omenjene delavnice, so ukradli kar za milijon tolarjev najrazličnejšega orodja. Polk isti za temi obiskovalci še poizvedujejo. Domžalsko železniško postajo pa je v nočnem času. obiskal ljubitelj voženj s ka-mničanom. Ker v tistem Irenulku vozovnic, niso prodajali, si je postregel kar sam. Odnesel je večjo količino vozovnic in žig železniške postaje Domžale. Ker obstaja sum, da bi ta vlomilec vozovnice »prodajal« na črno, vam svetujemo, da se izognete morebitnim nevšečnostim, vozovnice še naprej kupujte na za ta namen pripravljenih uradnih mestih. Alkohol in pretepi Polic isti so morali intervenirati v Zalogu pri Kresnicah. Tam je v enflzmed stanovanjskih hiš devetinštiridesetletni S. F. vinjen pretepal svojo ženo. Da bi bila mera polna, jo je celo »vrgel« iz hiše. Tudi ob prilxx)u poKJStOV S. F. ni kazal znakov, da se bo umiril, zato so ga polk isti odpeljali vixostore za streznitev na polk ijsko |x»tajo. S. F pa se ho moral zaradi kršitev javnega reda in miru zagovarjati tudi pri srxtniku za prekrške. Pred Žogica barom v domžalskem Ten-Ten c enlru sta se sprla in stepla brata, sker oba stara znanca policistov. Mlajši se je na o|x>zorila (X)lk:islov pozitivno odzval, starejši pa ne. Zato so ga odpeljali v prostore za streznitev, kjer je preživel preostanek noči. Oba pa se bosta morala oglasiti ludi pri sodniku za prekrške in pojasniti svoje |xX:etje. V ulici Simona k'nka pa sta si skočila v lase S. A. in P F oba iz Domžal. Polk isti so v prvi intervenciji uspeli pomiriti vročekrvneža, vendar očitno ne dovolj, i. A. je nekaj ur |X> prvi intervenciji ponovno pričel s svojim |X> gumnim dejanjem. Tokrat so ga policisti odpeljali s seboj in ga odvedli v prostore za streznitev. Prijavili |xi so ga tudi sodniku za |xe-krške, kjer bo lahko mimo pojasnil vzroke za svoje neljubo početje. Delovna nesreča, ponaredki bankovcev in prometna nesreča s smrtnim izidom V |>af>irnici Sarrio Slovenija na Količevem se je hudo telesno poSkcxk>val delavet M. M. Za nesrečo je bil ođtno kriv povsem sam, saj so [xili< isti ugotovili, da je skupaj še z dvema sodelavcema liolel oditi na malko (K) »bližnjici", skozi prehod, ki je bil vidno označen, da se tod ne sme hoditi. V trenutku, ko je M. M. stopil izza tri metre visokega kupa, je iz vogala pri[x-ljal viličar, ki je imel na tem rk-lovnem stroju naložene bale papirja. Ko je voznik viličarja opazil del,ivi a, je v Irenulku močno zavrl, vendar se je ena hala papirja snela s stroja ter padla na delavca in ga pri tem huje |X>-škodovala. PoSkvanega delavca so odpeljali na urgentni blok ljubljanskega Kliničnega centra, kjer so mu nudili ustrezno pomoč. V zadnjem času |*)lii isli in kriminalisti i/ Domžal opažajo |x>rast ponaredkov lako tujih kol tudi domačih binkovcev. Največkrat so ponarejene nemške marke in italijanske lire ler KIKIOO tolarski bankovce Ti ponaredki so slabe kakovosti, ponarejeni na nepravem |ja-()irju, z bolj bledimi barvami, pa tudi brez vodnih žigov in ostalih zaščitnih znakov, ki so opazni pod UV svctlolx>. Največkrat so bili ponaredki odkriti v Trzinu, Domžalah in na Viru. Zato |x>zor, če ku|xijete ck-vize pri neznancih. Kaj lahko se namreč jjrimeri, da h> ste ku|>ili ponaredek, ki vam ga bodo v banki zasegli, pa še sitnosti s |xilk isli in kriminalisti si lx>ste nakopali na glavo. Pred časom je na področju domžalske |xi-licijc prišlo še rlo ene prometne nesreče s smrtnim izidom. Tokrat se je to primerilo na Kovah. Devetin|X'kk-setlelni I. K. in Turnš je v večernem času padel s kolesom po cesti. V trenutku, ko se je |x>bir,il s tal, je |X> cesti izpeljal voznik osebnega vozila. Padlega kole sarja je očitno prepozno opazil iz kljub zaviranju ni mogel preprečiti najhujšega. Posledice trka so bile tako hude, da je |. K. med prevozom v bolnišnico umrl. |ANEZ STIBRIČ Miki Miška iz Los Angelesa pošilja pozdrave vsem bralcem in bralkam. Če si ves dan peš ogleduješ studije v Hollvvvoodu, imaš potem takšne noge... mestu. |e sicer sestavni del Los Angelesa, vendar se ravna |x> svojih lastnih zakonin in odlokih. Za turiste je najlxil| /t\,\iu in privlačna ulica z imenom Rodeo Drive. To je najbolj priljubljeno nakupovalno središče na svetu. Na ulici se kar tare znanih filmskih igralcev, pr,ik zato, ker se praktično ves blišč Beverlv Hillsa skriva za visokimi ograjami privatnih vil in hotelov. Daleč' stran od »navadnih« prebivalcev in turistov. Nekaj povsem drugega pa je I k>lly vvood. lu se v filmskih studiih najrazlič nejših filmskih koncernov dobesedno trudijo, da bi vam razkazali čimveč filmskih ukan in trikov, ki jih u|x>rabljajo pri snemanjih. Temeljito sem si ogledal film ske studie podjetja LJniversal. V teh stu-dih SO posneli mnogo znanih filmov. Naj jih nekaj naštejem, lurassic Park (Jurski park), The Flintstones (Kremenčkovi), Back to the future (Vrnitev v prihodnost), King Kong, Arx>lio I i, |aws (Žrelo), Bat k draft, VVatorvvorld, Th.' vvild west storv, E. T, The Blue-s Brothers itd. Videl sem pre- cej trikov, ki so jih uporabili pri snemanjih teh filmov in se nasploh naučil kar precej zanimivih reči o filmu, filmski lelmo logiji in produkciji. Celodnevna vstopnica za ogled Universal Sludios stane .12 dolarjev (+75% davka), vendar se ogled vsekakor izplača. Santa Monica Beach in Venice Beach Raziskovanje Santa Monic:e je bilo prav zanimivo. Najprej sem se malo osvežil v Tihem tx:eanu in surfal na čudovitih valovih tega (xeana. Nato pa je sledil potep |x> ulicah, na katerih je kar vrveh (pretežno) mladih ljudi. Nakupil sem nekaj spominkov, si ogledal nekatere predstave ulit nih glasbenikov, opazi rval ustvarjanje uličnih umetnikov. Vitk-I sem poli« iste na kolesih in se tako na lastne (x*i prepričal, da |x>lk isti v Santa Monic i na in ob plaži res patruljirajo tudi s kolesi. Navdušen sem bil nad pomolom v Santa Monici (Santa Monica Pler), kjer sem med drugim Opazil tudi fotoaparat oz. kamero, katera vsakih 10 minut preko interix'la |X)šlje v svet trenutno dpga-janje pred vhodom n.i l.i |xiinol. ()|>.izo val sem, kda je kamera »škljcxnila« in kdor je bil v tistem trenutku priklopljen na internet, me je lahko videl na pomo-lu v Santa Monici (če koga zanima ta internet nasioV - http/Avwvvwestland.not/ beachcam). Po|x>ldan sem seZOpet posvetil ko|ki-nju in sončenju na tej čudoviti mivkasli plaži. Opazoval sem, kako so ob plaži imenitno uredili površine za oobojko rta plaži, kolesarjenje, |X)skrlx'li so tudi za Pamela in Mandy, študentki iz Los Angclc-sa, sta mi takole pozirali ob sončnem zahodu kotalkarje in tiste zrolerji. Po krajšem |x>-ležavanju na soncu sem se odločil, da bom peš odšel cxl |x>mola v Santa Mik niči rk) pomola, ki se nahaja nekaj milj naprej; ha plaži z imenom Venice Beach. Na tej |xili sem srečaval mnogo ljudi, vseskozi |w me je od gležnjev do kolen prijetno oblivala voda Tihega oiean.i. Hodil sem kar tri ure. Na tej poti sta strni pridružili Pamela in Mandy, studeni ki |ir,iva iz Santa Monice. Prijetno smo klepetali, izvedel sem marsikaj zanimivega o ameriškem načinu življenja in o Los Angelesu, jaz sem jima pripovedoval, kako je v Evropi in Sloveniji. Ko smo pri-s|x-li do pomola na Venice Beaih, smo se poslovili, za slovo |),\ sla mi tudi |x>-zirali, kosem fotografiral som ni zabnI. lako sem se zopet znašel sam na oba-li los Angelesa. Odšel sem na pomol in oju/i ival sonce, kako tone v Tihi Ocean, ronilo je vedno globlje in globlje, jaz pa sem razmišljal o moji |xili |x> Ameriki, o minljivosti Življenja, o tem, kako je svet velik in majhen hkrati. Nenadoma sem opazil, da je okrog mene nastala že trda lema, iz bližnjega lokala se je slišala prijetna glasba. Pogledal sem v nebo, na katerem so se pričele prižigati prve zvezek- in |x>mislil, da tam nekje, na drugem koncu sveta, več kot 11.(KX) kilometrov od I os Angelesa, v neki majhni, aljiski dr zavii i z imenom Slovenija, som e ravno kar vzhaja in da se poraja nov dan... Tekst in foto: |ANEZ STIBRIČ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, tel&faks: 721-372, 722-987. 716-801 Domžale /bmnik . MoPZ Radomlje na proslavi 10O-letnice Moškega zbora Riidenau. Foto: Sonja Jerman Radomeljski pevci, ambasadorji slovenske kulture v Nemčiji Od petka do nedelja (27 do 29. marca) je bil Moški pevski zbor Radomlje z zborovodjem Vinkom Jagrom v nemškem mestecu Riidenau (80 km jugovzhodno od Frankfurta), kamor je bil povabljen na veliko slavje ob 100-letnici njihovega moškega zbora. Pred dvanajstimi leti so bili pevci tega zbora že v Sloveniji in Radomljah, radomeljski zbor pa jim je pred enajstimi leti vrnili obisk in dve leti pozneje smo se srečali v Budimpešti. Na omenjeno slavje je bil povabljen tudi znani ruski oktet SANKT-DANI-ELS-CHOR. V petek ob pol šestih popoldne so nas po 8(X) km dolgi vožnji sprejeli pred tovarno volnenih polizdelkov, katere lastnik je g. Erich Meixner. Prav on pa je tudi že 4(1 let predsednik zlx>ra in osrednja osebnost lega kraja. ()b tem slavju je tako praznoval tudi svojo obletnico kulturnega delovanja, 10 letnico vodenja domačega /bora pa je praznoval g. Erlmund Brand. Slovenc i smo »imeli« s si ■ boj tudi veliko kulturno darilo, in to znani ansambel Stoparji iz Loke. Prvi glasbeni pozdrav so pripravili oni. Po obojestranskih pozdravnih besedah in ponovnem srečanju že starih znancev (Radomljam smo imeli s seboj tudi soproge) so nas povabili v tovarniško avlo na prigrizek. Nemci so zelo navdušeni nad slovensko narodno zabavno glasbo in jo tudi cenijo ter nad slovenskimi pesmimi, ludi sami jih nekaj znajo iu večkrat prepevajo. Najprej so se na učili Venturinijevo Nocoj pa oh nocoj, Bučarjevo Pleničke je prala in Gobi evo lam na vrtu. Ko smo bili v Ki i< len, >i u i na pivom obisku, so nas Nemci, razen seveda pevcev, komajda poznali, dobro pa so vedeli za Križaja in Avsenika. Zdaj pa na cesti in |x> trgovinah že kar verk>, da smo iz Peter-ka-landa. Predvsem pa nemški Čebelarji poznajo slovenske (tudi v tisku), saj uporabljajo slovenske panje kranjiCe, ki so znani po vsej srednji Evropi. Zvečer smo imeli v njilx>vi domaČi dvoranici dru- žabno srečanje. Vse skupaj je najprej pozdravil g. MeiMier, Slovencem pa zaželel dobrodošlico. Naš nekdnaji dolgoletni pevci in predsednik zbora lanez Cerar se je v daljšem nagovoru zahvalil za povabilo in orisal znanstvo olx'h zlx>rov ter slovensko kulturno življenje. Nato je vsak zbor zapel po hi pesmi, nemško Mondnai ht in slovensko Tam in vrtu pa smo zapeli skupaj. Radomlje z okolico, predvsem Arlx>retum, je v pozdravnem nagovoru predstavila predsednica sveta KS Radomlje ga. Zlatka Levstek. Podarila jim je tri turistične vrečke moke iz radomeljskega Kraljevega mlina ter jih ix>vabila, naj obiščejo Slovenijo in seveda Radojmlje z ArboTetumom. S seboj je prinesla tudi veliko prospektov. Po kulturnem delu večera smo bili vsi postreženi z bogato večerjo. ((srednja proslava 00-letnice nemškega zbora je bila v soboto zvečer v veliki dvorani v sosednjem mestecu Kleinheubach, kamor je bilo povabljenih okrog .150 gostov, predstavnikov oblasti in predvsem kulturnih ustanov. Oder je krasil napis - prevedeno: PETI POMENI RAZUMETI. Za uvod je cb-mači zbor zapel Musica zu Ehren (VV Heinrichs), pozdravni nagovor je imel 1. predsedujoči g. Erich Me-ixner, nato se je zbor predstavil še z eno Mozartovo pesmijo Za njimi je vse udeležence pozdravil predsednik Pevske zveze v Maintalu, predstavnikom zbora pa izročil častne listine. Nalo so se Oglasili še pokrovitelji in nazadnje Zupan mesta Rude-nau. Komentar z daljšo zgodovino zbora in kraja pa je predstavil g, Led Bisi nof. Sledilo je še veliko pozdravov. Po tem uradnem delu smo Radomljam zapeli Venturinijevo Lovska, Devovo Pastire pa pase ovce tri, Kernjakovo Tja gor bi rad in Venturinijevo Svet' Konstantin je zvončke ulil. Nato je g. lanez Cerar v krajšem nagovoru pozdravil prisotne, domačemu zlx>ru pa čestital za veliko obletnico, in to v imenu MoPZ Radomlje, ki ga je predstavljal pred- sednik Vinko Cencelj ter v imenu Občine Domžale. Namesto cbmžalske Županje pa je predstavniku zbora simlx>lično darilo izročila ga. Vera Vojska. Seveda pa smo se pri obdarovanju zbora najbolje izkazali radomeljski pevci, saj smo s sabo prinesli oziroma pripeljali kar živo darilo, in to glasbo s petjem za celo ncx*, ki jo je potem izvajal znani slovenski na-rodno-zabavni ansambel Stoparji iz Loke. Lep konec in čudovita glasbeno oziroma (x?vsko poustvaritev pa je pričaral ruski oktet SANKT-DANI-ELS-CHOR. Slišali smo od donečih pesmi pianissima, kot je njihov Večerni zvon. Seveda nas vedno navduši tudi njihova svetovna znana Dvanajst razbojnikov. Za drugi del večera ali slavja pa so duhovno razpoloženje prevzeli ali bolje povedano vse do jutra »oddajali« naši glasbeniki in tx>vci Stoparji. Ob čudoviti narodno-zabavni glasbi tudi jed (samopostrežno in |x> izbiril lx>lje tekne. MogiK'c je bila glasba vtisih malo premočna, toda zelo lepa. Po večerji so se pari tudi zavrteli. Ko smo se proti četrti uri začeli razhajati, pa najlxjlj vneti Nemci Stoparjev niso izpustili in si tako to živo noč podaljšali prav ek> jutra. Pevci v ansamblu znajo veliko pesmi tudi v nemščini, kar je domačinom še posebej godilo. Še malo drugega ozadja. Pred enajstimi leti smo ta majhen nemški kraj zelo težko našli (najbrž nismo imeli zemljevidov) in smo takrat skoraj dve uri za mudili. Toda enkrat ni »nobenkrat«. Škoda, da smo tokrat, ko ceste in oddaljenost že poznamo, zorx4 krepko zamudili. K temu je pripomogla tudi manjša okvara enonadstropnega avtobusa in tudi na avstrijski meji so nas vse precblgo zadrževali. Toda ta zamujeni čas bi lahko nadoknadili, če ne bi šli na ogled sicer zanimive turistične in zgodovinske znamenitosti gradu nemškega kralja Ludvika II. na otoku Chiemskega jezera, kar nam je vzelo dobri dve uri. Veliko večji ugled bi pridobili, če bi bili tokrat toi ni. »Težo in vrex*ino« teh treh dni je v glavnem nosil pevec in scx>rganizator Franci Velepec, ki je bil obenem še vodja potovanja. Ogromno dela in skrbi je imel tudi predsednik našega pevskega zbora Vinko Cencelj, saj je poskrlx-l in skrbel, da med potovanjem nismo bili nikoli niti lačni niti žejni, vedno pa veseli in cbbre volje. Tako smo še z (anezom Cerar-jem, ki je v Nemčiji skrbel za jezikovno in duhovno povezavo, tri dni imeli pravi triumvirat, ki se je medsebojno lepo dopolnjeval in se sproti usklajeval. Na obisk in proslavo pa je šel z nami v Nemčijo tudi predsednik Obrtne zbornice Domžale g. Marjan Smolnikar s soprogo. Med nagovori na glavni proslavi je bil med naštevanjem slavnih in pomembnih osebnosti posebej [X)zdravljen tudi on. Zadnji dan, to je v nedeljo, smo bili vsi skupaj tudi pri dopoldanski maši. Pel je njihov moški zbor, in to lx)lj v stilu ljudskega petja. Radomljam pa smo kot zbor za|x-li tri pesmi. Za kak naslednji obisk v Evropi bi bilo lepo, ko bi za take priložnosti znali še kakšne dodatne slovenske cerkvene pesmi, tudi |jetje v cerkvi je evropski kulturni prostor. Lepo pa se je izkazal njihov izredno prijazen župnik, ki je med mašo in pridigo večkrat omenjal Slovence in Slovenijo ter nam nazadnje zaželel veliko lepega in srčnega petja, zdravega veselja, predvsem pa varno in srečno pot domov. Nekateri naši pevci so se mu za prijazne besede lepo zahvalili. Čas in pot sta že priganjala, treba se je bilo posloviti. Naše zadnje besede množici meščanov so bile lep slovenski pozdrav NASVIDENIE. Že v Rack)inljah pa smo se šoferjema zahvalili za previdno in varno vožnjo. FRANCE CERAR BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Se še spominjate, kako smo rekli po slovensko Po letošnjem kulturnem prazniku so v izobraževalnem programu TV Slovenije začeli z nizom poučno-razvedrilnih oddaj Besede. Lepo. S temi oddajami bo naša televizija »oprala« večletno zapostavljenost, kar zadeva pogovarjanje o slovenskih besedah. Oprala. Pa smo tam. Pranje. Stoletja so slovenske perice ob potokih na perilnikih prale predvsem perilo. Danes pa besedo pranje kar malo preveč zlorabljamo. Zal je za to kriva dediščina nekdanje »jugovine«. Mi, Slovenci, pa zelo radi posnemamo. In tako danes vse po vrsti peremo in peremo - kot na jugu. Peremo že lase, glavo, obraz, oči, zobe, roke in noge; peremo tudi otroške igrače, tla in pohištvo v stanovanju, živali, dvorišča in ceste. Za nameček v zadnjih desetletjih peremo še možgane in denar. Pri vsem tem velja pripomniti, da je beseda prati prehodni glagol in ne moreš reči, da se pereš; Slovenci se umivamo. V zvezi s to besedo in njenim pomenom je zanimivo pobrskati po tujih besednjakih. Zdi se, da v tem primeru Slovenci posnamemo zahodne narode. Za prati in umivati imajo Nemci skupno besedo VVaschen, Angleži - to vvash, Italijani - lavare in Francozi - laver. In naprej po slovensko. Glede na to, da smo včasih poleg pranja perila cirugo predvsem čistili, cedili, snažili, umivali in |x>mivali, bi lahko imeli avtočistilnice, avtosnažilnice ali av-toumivalnice. Tako pa imamo v stilu pranja le avtopralnice. Vrnimo se v stanovanje. Večkrat slišimo, da peremo tudi kuhinjsko posodo. Na srečo imamo varovalko, in to je pomivalni stroj. Ta pomiva ne pa pere. Za pranje imamo pralni stroj. Varovalka je tudi kemična čistilnica, ki nam obleko očisti. Take in podobne dediščine z juga, kot je beseda pranje, je še več. Beseda računica v pomenu račun je po Tehniškem slovarju in Pravopisu prepovedana; saj pomeni le knjigo za učenje računanja Podobno je za besedo žitarice; \x> slovensko so to žita. Naprej: on nima veze. Veza ni slovenska beseda, pač pa vez ali zveza. Zato je lepše reči: Pojma nima, na to se ne spozna. Hvala bogu je po naše hvalalxjgu. Stoposto stoodstotno; povorka - sprevod, parada; ma nemoj - daj no mir; smatrati - misliti, meniti; komad - kos; 10 komadov knjig je deset knjig. Zanimivi sta tudi besedi južnih narodov odgovarati in odgovarajući. Naši ustrezni (ne: odgovarjaj(xii!) besedi sta ustrezati in ustrezen. Zaljubljen fant pride domov s srečanja z dekletom. Ves pretresen reče mami: »Veš, mama, to dekle meni ne odgovarja.« »Kako, da ti ne odgovarja! Ali si jo sploh kaj vprašal?« »Ne, ne, mama, ali me res ne razumeš - ona meni tw odgovarja.« Lepo je, kadar razstavo, predavanje, novo šob ali kongres odpremo, ne pa otvorimo. Saj vsega tega tudi ne zatvorimo. Namesto južnja-ške otvoritve in zatvoritve imamo lepi slovenski besedi odprtje in zaprtje. Danes volivci ali državljani nešteto stvari os|xxavajo. Osporavajo zakone, predpise, kazni, višino davkov ali prispevkov, vrsto in način dela ter še in še. Lepo po slovensko pa rečemo: nasprotovati, spodbija-ti, oporekati, zanikovati ali pobijati. V tej zvezi pa sta najlxjlj pogreti še juž.njaški besedi: zajebati in zajebavati. Prva pi SSK| pomeni (vulg.) narediti, rxjvzročiti komu kaj nezaželenega ali slabega, druga pa (vulg.) dražiti koga, norčevati se iz toga. Ponižujoče in žaljive kletvice pa niso primerne, da bi jih našteval. Za konec le še skromna želja. Naj se neslovenska gužva odgužva nazaj tja, od kocJer je prišla. Izriniti naj bi jo pomagale slovenske besede: gneča, vrvež in prerivanje; smo se pa včasih po domače tudi drenjali, če je bil drenj. FRANCE CERAR Univerza za III. življenjsko obdobje bo pričela z delom Polna dvorana domžalske knjižnice na zadnji marčni petek je prepričljivo dokazala, da je veliko takih, ki vedo, kako prijetno in koristno preživeti tretje obdobje življenja. Ustanovljena je bila UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENISKO OBDOBJE, ki naj bi s svojo dejavnostjo vključevala občine: Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovico in Kamnik. Izvoljeni so bili tudi člani sveta Univerze. Namen te univerze je brez dobička pokazati pot do ledšega življenja, najti smisel in vsebino tistega ustvarjanja, ki smo si ga morali odrekati v letih redne zaposlitve. Predavanje dr" Ane Kranjc je še cbdatno osvetlilo [x>slanstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje in prisotne navdušilo za aktivno sodelovanje. Program univerze vsebuje področja iz umetnosti, pouka tujih jezikov, znanja iz zdravstva in družbenih ved, ukvarjanje z glasbo, hortikulturo, kuhanjem, ročnim delom pa tudi pi aovore z zanimivimi gosti in klubska srečanja. Ponuja se možnost, da si osvežimo znanje prometnih predpisov ler vožnje, če se kol šoferji bojimo vse gostejšega prometa. V aprilu se bodo predvidoma pričele naslednic oblike: - sproščanje za zdravje in ustvarjalni iSl "I > četrtkih ob 10. uri krojaška delavnic a popoldan - cvetličarska delavnic ,i - začetni tečaj angleščine in nemščine - umetnostna zgocbvina - računalniški tečaj. Za premagovanje začetnih ovir bo poskrtx'l izobraževalno svetovalni center - ISGG Domžale, saj imajo kot organizatorji bogate izkušnje. Kcbr Zeli več podrobnosti, jih lahko ebbi na sedežu omenjenega centra ali |X) telefonu 711-082 ali Iranc Poznič, Kamniška II, Domžale. M. Z. Trzinci na Ptuju V lanskem letu so se člani KUD-a France Kotar-Trzin odločili, da bodo poskusih narediti nekoliko drugačno predstavo kot običajno. V prostorih društva so v začetku sezone organizirali gledališki seminar, ki se ga je udeležilo petnajst mladih igralcev iz Trzina in Domžal. Predavala sta jim dva čistokrvna Rusa: Natalija in Ravil Sultanov, ki začasno prebivala v Sloveniji. Oba sta diplomirala na Moskovski akademiji za cirkuške in gledališke umetnosti, trenutno pa sta največ angažirana v Slovenskem mladinskem gledališču. Na izredno zanimivem seminarju so se udeleženci naučili osnov odrske);,! giba, zakonitosti komedije lei burleske na splošno. Pred teoretičnim delom vsakega predavanja so se og revali z gibalnimi vajami, ki so počasi prešle v študij osnovnih cirkuških spretnosti. Tako so se igralci poleg teorije naučili žonglirati, voziti z mo-nociklom, hoditi na hoduljah, bruhati ogenj... Po končanem napornem trimesečnem izobraževanju je enajst najbolj navdušenih članov nadaljevalo delo z ustvarjanjem predstave. Za osnovo so vzeli odlomke i/ najbolj znanih Sha-kespearjevih del: Othela, Romea in Inlije, I lamlelu in Kralja l.eara ter jih povezali v celoto, ki na zabaven način razgalja nizke človeške strasti in analizira večno problematični odnos mo ški-ženska. Zaradi specifičnosti osvojenih /n.m\ in težav pri prevozu in postavljanju bogatih scen na gostovanjih, končno pa tudi zaradi nizkih številk na žiro lai iiini cliusl\,i so se odloc i li, da se bo predstava odigrala kar na prostem - na ulici, kot jih lahko vidimo v mnogih evropskih mestih. Tako se je rodila predstava: ulična klovnada SHAKESPERIADA, ki zna s svojim specifičnim, klovnsko-burles-knim humorjem nagovoriti tako mimoidočega, kot tudi osvojiti boljše poznavalce dramatike z neobičajno interpretacijo Shakespearja. Po sedmih ponovitvah v domačem kraju so trzinski gledališčniki ugotovili, da so z edinstveno zmesjo teatra, ulice, klovnarjenja in Shakespearja zadeli v črno. Najprej so svojo Shakespeariado uprizoril na obali Blejskega jezera, v okviru Okarina festivala Bled 97-nato so preko poletja prekrižarili tako rekoč celo Slovenijo. Povabili so jih Sena festival Lent 97 v Marilx>r, na Primorski poletni festival v Koper, na Ribiško n«x* v Izolo, na Noč na Ljubljanici in na Trnfest v Ljubljano. Najbolj Kurentovanje na Ptuju pa so ponosni na štiridnevno gostovanje v Linzu, Avstrija, kjer so na Mladinskem gledališkem festivalu zastopali Slovenijo. V konkurenci desetih avstrijskih in čeških predstav je njihova Skakesperiada obveljala za najboljšo predstavo na festivalu. Tudi jeseni Trzinci niso počivali. Udeleževali so se tekmovnaj na Državnem prvenstvu v gledaliških improvizacijah, na Slovenskem knjiž- V Avstriji na festivalu mladinskih gledališč nem sejmu pa so v Cankarjevem rje> mu pripravili pribžnostno predstavo. Na enem od gostovanj so jih videli tudi e>rganizatorji našega največjega pustnega karnevala. Ptujčani so jih na Kurentovanje 98 povabili kar za dva dni. Na debelo soboto so v družbi ptujskih in dravskih kurentov, cerkljanskih laufarjev, Kranjskega gledališča, italijanskih in bolgarskih narodno-pustnih skupin izvedli predstavo na Mestnem trgu pred več sto gbdalci, v nedeljo pa so v svojimi spretnostmi sodebvali na pustni pcjvorki pred več kot štiridesettisoč obiskovaki. Dejmov so se vrnili utrujeni, vendar zadovoljni, kajti še nikoli niso nastopali preti tako veliko množico in bili tako lepo sprejeti. Trenutno Trzinc i delajo naprej z novim elanom, kajti v rokah že držijo vabila za festivale v Gradcu, Avstrija in v Budimpešti ter Nvrbatoru na Madžarskem. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo Občini Domžale in Študentskem servisu Domžale, ki sta jim omogočila gledališko ustvarjanje. Hkrati vabijo v svoje vrste tudi nove gledališki entu-ziaste. A. Z. 1<) APRIL L MALI TRAVEN /bmnik Domžale PREDSTAVLJAMO VAM G. Peter Pavli, predsednik Sveta KS Simon Jenko Domžale Tokrat je moj sogovornik g. Peter Pavli, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Simona |enka Domžale. Za to KS je značilna precejšnja ekološka obremenjenost, zato je bilo moje prvo vprašanje povezano s tem in z njegovim vplivom na življenje občanov. Kot ste sami ugotovili, je naša KS res ekološko zelo obremenjena, saj imamo Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, blizu sta tudi farma prašičev in perutnine, ki ob določenih vremenskih razmerah celo v Domžalah povzročajo smrad. Na našem območju je močan srednejvatavni radijski oddajnik, ki posebno ob povečani moči oddajanja moti telefoniranje in druge občutljive naprave. Življenjske razmere pa so se zaradi velikega hrupa, izpušnih plinov, težkega vključevanja v promet in nemogoče hoje po hodniku še posebej poslabšali krajanom ob Savski cesti. Stanje se ob dežju še poslabša. V zadnjih letih je na tem območju potekalo kar nekaj investicij. Katere so bile najpomembnejše? Največja investicija v zadnjih letih je gradnja kanalizacije južne Domžale. Potrebno je bilo zgraditi povezovalni vod od CČN do Štude in nato ves razvejen sistem do Komunalnega podjetja na Savski. Ob tem je bilo preplastenih tudi nekaj cest, ki so bile preveč poškodovane pri polaganju kanalov in plinifikaciji, dograjen je bil enostranski hodnik na Cankarjevi in javna razsvetljava na več mestih. Med zadnjimi investicijami so bili rekonstruirani štirje krajši cestni odseki v Studi, za dva projekta (hodnik Krakovska in kanalizacija Vodnikova) so sredstva odobrena. Veliko sredstev je bilo vloženih tudi v razširitev domžalskega pokopališča, žal pa bodo mrliške vežice obnovljene nazadnje, čeprav so veliko bolj potrebne kot na primer ograja. Posebno pa sem vesel, da je dograjen Kulturni dom in Glasbena šola, saj Domžale tako dvorano res potrebujejo. Kateri so po vašem mnenju največji problemi, ki bi jih morali rešiti v KS Simona Jenka? Vsekakor je trenutno največji problem Savska cesta, tako zaradi prometa kot tudi zaradi cestišča. Najbolj izpostavljeni so šolarji. Zaradi brizganja vode s ceste je hodnik ob dežju neuporaben, je pa na odseku med Stransko ul. in Krakovsko edina povezava proti centru DlUgj problem so tovornjaki, ki povzročajo pri poskakovanju preko jaškov velik hrup in prave potres«1, kar je posebej nx)teče |x>ixx"i. Upravljalec nam je sicer obljubil sanacijo vozišča, vendar le, če bo denar. Vztrajali bomo, da cesto popravijo še letos. S preplastitvijo bi rešili problem z neravnim cestiščem, ostane še gost promet, tovornjaki, kolesarji in prehodi otrok čez cesto. Za rešitev ali omilitev tega problema pa se že zelo dolgo obračamo na občino, vendar ob- ljubljenih potez ni. Vsekakor pozdravljanu nedavni ukrep proti vožnji težkih tovornjakov in vlačilev. Upamo, da se bo-do vozniki prepovedi držali. Ste zadovoljni z odzivom meščanov? Da. Presenečen sem bil, ko smo v Studi s projektantom in lastniki na terenu ugotavljali možen potek ceste s hodnikom. Nihče ni rekel »ne«, čeprav so bile pred leti na zborih krajanov izrečene kar težke besede ob omembi rekonstrukcij. Odklonilen odnos je verjetno povezan s slabimi izkušnjami iz preteklosti. Upam, da pri izvedbi ne bo večjih problemov. Kako bo vplivala nova AC na življenje v KS? Vsekakor bo AC močno zarezala v krajino in jo bistveno spremenita. Izginili bodo mirni travniki in njive, spremenjeni bodo izviri, nastali bodo betonski mostovi in ograje, prestavljeni lxxlo kolovozi in poti, nova cesta pa bo povečala onesnaženost zraka in postala vir hrupa. Razen nujnega zla bo AC razbremenila Domžale, Savsko cesto ter lokalne, vaške in poljske poti, po katerih avtomo-bilisti sedaj iščejo preh«xie |xoti Štajerski. In verjetno je izgradnja AC edina rešitev za izboljšanje prometne situacije v mestu. Dogovorjeno je tudi, da se načrtovani AC priključek Studa ob gradnji AC ne izvede, kasneje pa le, če bodo izpolnjeni določeni pogoji in če se izkaže, da je priključek nujen. Nadvoz Stada Kri in Študa-Mala Loka bo skupen, kar je s stališča ohranjanja zemljišč precej ugodnejša rešitev kot rJva nadvoza. Rekonstruirata se tudi cesti Študa-Mala Loka in najjužnejša cesta Študa-Savska. Ugodno bi tudi bilo, da se rekonstruira cesta Študa-Šentpavel, saj bi poleg povezave naselja z Domžalami pridobili tudi pot za kolesarje, saj so na Savski v stalni smrtni nevarnosti. Ste zadovoljni s sodelovanjem vseh teh KS v mestu? Vse tri KS sodelujemo, ko je potrebno. Skupne prostore imamo na Slamni- karski 14 in dve tajnici. Doslej je zadeve, ki so se nanašale na vse tri KS, obravnaval vsak svet posebej, pomembnejše obravnav«; (avtobusna postaja itd.) je organizirala občina. Trenutno urejamo tudi lastninske zacteve, ki so ostale nedrareče-ne iz časov, ko so iz ene KS Domžale z referendumom nastale tri KS. Kaj v mestu Domžale najbolj pogrešate? Pogrešam strpen in argumentiran pogovor, ki manjka tudi v nekaterih člankih v Slamniku. Projekti bi se veliko hitreje izpeljali, če redki posamezniki ne bi izsiljevali z nenormalno visokimi odškodninami, kar sproža odpor in je nepravično do drugih. Upam, da bo nova dvorana spodbudila domače ustvarjalce in povezala ljudi, da bodo začutili pripadnost kraju. Na komunalnem področju pa Domžale potrebujejo tržnico, po možnosti zaprt in urejen SPB (prepih in rjež) ter boljšo prometno ureditev Domžal (tudi Savske - za vse udeležence) Lahko na kratko predstavite program investicij v letu 1998? Letos na komunalnem delu načrtujemo izgradnjo kanalizacije in asfaltiranje ceste v Šentpavlu, pričetek rekonstrukcije ceste mimo lipe v Studi, vključno z obnovo vodovoda. Pričela se bo izgradnja hodnika in preplastitev Krakovske ceste ter gradnja kanalizacije na Vodnikovi ulici. V načrtu je tudi nadaljevanje izgradnje pokopališča v Domžalah in Šent plavu. Kako bi ocenili delo sveta KS Simona Jenka? Seje sveta KS so ttobro obiskane in svet je pri odločitvah dokaj enoten. Vesel sem tudi številnih predlogov članov sveta, teritorialno svet dobro pokriva KS, le Šentpavel zaradi majhnega števila volivcev nima predstavnika. Zahvalil bi se gospodu Vinku Okršlarju, občinskemu svetniku, ki se sej svela KS redno udeležuje in skrbi za povezavo meti ol>-činskim svetom in svetom KS. Kaj vam je pri prebivalcih našega mesta najbolj všeč? Takole pa so videti deževne zavese na Savski, ki močijo mimoidoče in jih spravljajo v velike nevarnosti. Do kdaj še? Da znajo kdaj tudi malo ix;trpeti in se kakšni stvari tudi nasmejati. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem občine? Sodelovanje z občino je na več ravneh: pri načrtovanju investicij, pri pridobivanju soglasij in nadzoru izvajanja investicij. Ker je občina investitor, velikega vpliva na potenc investicij nimamo. S hitrostjo izvajanja nismo posebno zadovoljni, saj po dosedanjih izkušnjah pride do izvedbe v proračunu sprejet«; postavke šele v zimskih mesecih ali še kasneje, včasih pa ostane kakšna tudi neiz|x--Ijana. Koliko časa že delate v organih lokalne samouprave in katere funkcije ste opravljali? V delo KS sem se vključil po volitvah leta 1990, ko sem bil izvoljen v občinsko skupščino, in to v zbor krajevnih skupnosti kot delegat KS Simon Jenko. Od izvolitve dalje sam bil vabljen na seje sveta, KS, kjer sem se vključil v delo, se seznanil z načrti KS in jih nato zastopal na sejah skupščine. Kakšni so vaši spomini na delo v nekdanji skupščini občine? S|X)mini so lopi. Veliko odbornikov nas je takrat prvič spoznalo delo takega organa in nekaj sej smo se »intenzivno« učili.-Včasih so se seje potegnik* pozno v noč in na eni takih dolgih sej smo bili počaščeni celo z malico. Z veseljem se s|ximnim g. Primožiča, ki mi je pomagal sestaviti prvi skl«;p kar med neuradno prekinitvijo seje. Zelo živo se spominjam tudi seje med bitko v Trzinu. Nekateri pri oknu smo opazili črn dim in težak helikopter, kaj je vzrok, pa v začetku nismo vedeli. Seja je nemoteno tekla in sprejemali smo neke »nc-|X)membne« komunalne; akte. Na izhodu iz oMnske stavbe smo srečali nekoga, ki je prisil iz Ir zina s klasično puško in izjavo. »Nalx>-jev zmanjkuje.« V tistem trenutku ta prizor ni bil ravno Spodbuden, a upanja je bita še veliko. Meti delom v občinski skii|>ščini je bilo Sprejetih tudi nekaj |X)m«-mbnih odločitev: tako oeHodtev o trasi AC Šentja-kob-Blagovka, -teka na celotnem območju in da so vsi udeleženci pravočasno obveščeni o zbirnih mestih za v akciji zbrane odpadke. Zato bock) predsedniki svetov krajevnih skupnosti oz. drugi za področje varstva okolja zadolženi člani sveta do 15. aprila 1998 pisno Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvestili o zbirnem mestu v KS, kjer lx> mogoče odlagati zbrane odpadke. Vse informacije v zvezi z odvozom lahko dobite pri g. janežu Repniku, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale (712-097 711-086). Zaščitne rokavice, vrečke za zbiranje odpadkov Komunalno stanovanjsko rx>djetje Domžale bo zagotovilo ludi potreb no število zaščitnih rokavi« za zbiranje kviru akcij ( X':iSTIM() ()BČIN() TX )MŽAI T organi zir.ile tudi akc ije ve« jega obsega (npr. da nacije divjih odlagališč). Vse;, ki nameravajo organizirali podobne akcije, prosimo, da svoj predlog z natančno opredelitvijo loka« ije in obsegom del najkasneje do 25. aprila 1998 posredujejo na naslov Občina Domžale, Oddelek za gospnavljali. Vsi občani, ki so marčevskoak« i jo odvoza kosovnih odpadkov spregledali oz. nanjo pozabili, lahko v času akcije odpeljejo in odložijo kosovni material (do 2 m') BREZPLAČNO na centralni deponiji Odpadkov« Dobu v uradnih urah od ponedeljka do |k-Ika o«l 8.00 do 16.00. ure. Akcija očistimo Kamniško Bistrico V sklopu akcije ( ČISTIMO ()BČIN() IX )MŽALE pote-ka tudi akcija oči-stimo Kamniško Bistrico. Prva akcija je bila 21. L 1998, ponovljena pa lx> 1». aprila 1998. Več o akciji boste zvedeli na Radiu IIIT. Ogled CČN Domžale-Kamnik Tudi letos si bo mog«Xe v okviru akcije ogledali CENTRALNO ČISIII.NO NAPRAVC) I X )MŽAI I - KAMNIK. Vse informa« ije lahko dobile po lelefo nu 712-866 pri mag. ()lgi Buri« i. Vabimo vas, da skupaj očistimo občino Domžale ter naredimo našo občino čistejšo, lepšo in bolj zeleno! OBČINA DOMŽALE ARBORETUM VOLČJI POTOK VABI OD 25. APRILA DO 4. MAJA Vrsta novosti na spomladanski razstavi Predstavitve občin Domžale, Kamnik, Lukovica in Moravče, več kot 2 milijona tulipanov, razstava cvetja in vrtnarstva, vrtnarski sejem, najlepše slovensko mesto in še kaj - vse od 25. aprila do 4. maja v Arboretu-mu Volčji potok. Pridite po svoj tulipan! Tradicionalna spomladnska razstava tulipanov v Aitoretumu bo letos od 25. aprila do 4. maja. Zacveteta bo več kot 2.(XXUXX) tulipanov v okoli 2tXX) različnih sortah. Poleg tulipanov pa bo še razstava cve-tja, vrtnarstva, ne bo manjkalo tudi idej za ureditev okolice hiše, nego rastlin. Zeta zanimiv, predvsem pa bogato založen, bo vrtnarski sejem, ki bo tudi tokrat na prostoru pred vhodom v t>ark. Številni vrtnarji rxxio imeli prav gotovo pestro ponudbo za pomlad aktualnih rastlin. Zelo zanimiva spremljaj«x\i prireditev cvetlične razstave lx> letos tako imenovano NAILEPŠE SLOVENSKO MESTO. Sestavljale ga lxxta hiše 14 slo venskih nust, ki txxJo postavljene v obliko trga. Sredi trga bo vodnjak in sejem domače slovenske obrti. Ta del pa bo zaključen z odrom, na katerem Ixd vse dni potekal zanimiv kulturni prognam. Skratka, obisk Arboretuma Volčji Potok bo v prazničnih dneh ob koncu aprila in začetku maja prav gotovo posebno eta-živetje. Občine se predstavijo Podobno kot v lanskem letu se lxxta tudi letos v okviru cvetlične razstave ob samem vh«xlu v park predstavile občine Domžale, Kamnik, Lukovica in Moravče. Pripravile so pester program, ki bo predstavljen v posebni zloženki, ki jo bodo obiskovalci prejeli ob vhodu v park. Na razstavnem prostoru občin bo-eta obiskovalci dobili osnovne informacije o občinah, prospekte in drugo gradivo. Posebej zanimivi Lxxk> dnevi posameznih občin, v okviru katerih bock) občine cxT 15. do 17 ure predstavile glasbene skupine, tradicije in običaje posamezne občine, obljubljajo pa tudi različne degustacije in druga presenečenja. Še posebej pa vas vabimo, da se s fijakarji popeljete ob parku. 26. APRIL - DAN OBČINE MORAVČE Nastopili bock): Moravska godba na pihala Ansambel Svetlin Citrar Ratta Kokalj Dekliški |xevski zlxx z Zabavnim programom DOBRODOŠLI V ARBORETUMU VOLČJI POTOK! Svojcj turistično in kulinarično rx>nud-lx) Ijoeta predstavljale turistične km«-tije iz Moravske doline. 27 APRIL - DAN OBČINE DOMŽALE Nastopili bedo: Folklorna skupina Turističnega društva Ihan Q)dba Domžale Domžalski Rogisti Dekliška skupina Sirene S svojo ponudbo se bocb predstavljali domžalski gostinci, z izdelki rtamače in umetnostne obrti pa trgovina GINKO iz Domžal. 2. MA| - DAN OBČINE KAMNIK Nastopili lxj«ta: Folklorna skupina Društva narodnih noš na Komendskem Mažoretna sku|)ina Veronika iz Kamnika Planšarji z Velike planine (običaji, po srni, prikaz izdelave tmičev) Mestna godba Kamnik Aktiv kmečkih žena iz Tuhinjski - doline bo poskrbel za degustacijo hrane in pijače. 3. MAJ - DAN OBČINE LUKOVICA Nastopili boeta: Kulturno umetniško društvo lanko Kersnik Brcta Kulturno umetniško društvo Fran Mi-selj Podlimbarski Krašnja Šentviški zvon Narodno-zabavni ansambel Skupina za ohranjanje naravne in kulturne dediščine pri KLJD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Predstavili tx)ek> tudi gostinsko in kulinarično ponudbo območja Črnega grabna! Poseben program lx> pripravilo tudi TURISTIČNO DRUŠTVO RADOMLJE, ki se lx) predstavilo z bogatim kulturno-za-bavnim programom, kulinarično ponud bo in oživljanjem tradicij, pripravili pa lxxk) tudi prospekt, zloženke in drugo propagandno gradivo. ZAČENJA SE GRADBENA SEZONA Več varnosti za pešce Letošnje lepo vreme je kot nalašč za nadaljevanje nekaterih investicij še iz preteklega leta. Pristojne občinske službe pa tudi izvajalci so pohiteli, da bi jih čimpreje zaključili, saj je pred vrati sprejem novega proračuna Občine Domžale, v katerem tudi letos ne manjka različnih investicij v komunalno infrakstrukturo. Na fotografiji je začetek rekonstrukcije hodnika za pešce ob Bukovčevi cesti na Viru, ki je medtem že končan. Asfaltirano cestišče zagotavlja več prometne varnosti za vse njegove uporabnike. (Slika zgoraj) Besedilo: V. Vojska, foto: R Tonkli Bolj varni bodo tudi pešci, ki uporabljajo VII. ulico na Homcu, saj je tudi ta dobila v prvih pomladnih dneh novo asfaltno prevleke). Nadaljujejo pa se tudi dela pri urejanju povezovalne ceste v novem naselju Štude. (Slika desno) Domžale /lamnik Za rubriko TO NAS MOTI Vam pošiljam prispevek, ki me resnično moli. Avto prevoznik Jože Franko iz Poti za Bistrico 46 parkira svoja tovorna vozila na križišču Ihanske in Šumberške ceste. Na tem divjem parkirišču ima postavljeno tudi pločevinasto barako, kar vse skupaj kazi drugače urejeno naselje. Vprašanje je, kako je dobil licenco za prevoz, saj novi zakon postavlja zelo ostre pogoje za po predpisih urejeno parkirišče, lastništvo, kanalizacija, lovilec olj itd. Sprašujem se, kje je inšpekcija. Kamione redno pere pred svojo hišo na Poti za Bistrico, na pločniku. Iz priloženih slik je vidno, da je stanje katastrofalno! Olje razlito, mastni madeži, odlagališče izrabljenih gum. Prosim za vaše posredovanje. Lep pozdrav in še tako naprej! Peter Oblak Ob dejanju, ki se izraža na sliki, ostaneš brez besed. Na Viru objest než i v večernih urah prost.isko podit.ijo in uničujejo mlad nasad po zelenici in podobno. V tem se izraža kultura človeka cio narave in okolja. Vsak, ki se s tem izživlja, naj se |x>gleda v ogledalo in se vpraša, kaj se z njim dogaja; treba se bo spremeniti. Kje so starši, šola, i erkev? Kdo je sploh še odgovoren za današnjo mladino? S. V. m FIZIO CENTER TRZIN Slovenski knjižni kviz: Oton Župančič in Bela krajina V Sloveniji smo šest let sodelovali v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga je za mlade bralce pripravljala nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen. Letos pa se je ta ustanova odločila, da kviza ne bo več pripravljala, ker pa je imel kviz med mladimi bralci in med knjižničarji v Sloveniji veliko prijateljev, tokrat prvič izhaja Slovenski knjižni kviz. Akcijo vodi Pionirska knjižnica v Ljubljani skupaj s šestdesetimi osrednjimi splošnimi knjižnicami. Vprašalnik so pripravile knjižničarke iz Črnomlja, Ptuja, Izole in Ljubljane, v pripravi pa je sodelovala tudi Bralna značka Slovenije, Bralno društvo Slovenije, Slovenska sok« ij.i IBBY. Zveza prijateljev mladine Slovenije in Založba Mladinska knjiga, t Jstvarjalci knjižnega kviza so se od- ločili, da bodo pokukali v skrite kotičke naše domovine, natančneje v Belo krajino. V Beli krajini se je pred 120 leti rodil pesnik Oton Župančič, to je pokrajina, kjer so doma breze, zeleni jurij in pisanice. Belo krajino bodo bral« i lahko spoznavali s pomočjo knjig, zemljevidov, kaset, mo- goče pa vas bo zamikalo in se boste podali tja celo na nedeljski izlet. Kviz je zelo zanimiv, razdeljen je v dva dela, prvi je namenjen učen« em razredne stopnje, drugi tiel pa učencem predmetne stopnje osnovne šole. Rešitvi obeh delov sta samostojni gesli - verza Otona Župančiča. Reševanje kviza bo potekalo do 17 septembra, dneva zlatih knjig, ko naj bi knjižnice izvedle občinsko žrebanje.-Glavna nagrada je udeležba izžrebanca n,i zaključni prireditvi v I jubljani ter sodelovanje v televizijski oddaji. Kviz naj bo za mlade bralce spodbuda, da v knjižnicah poiščejo knjige o Otonu Župančiču in Beli krajini ter preko knjig ali pa tudi v resnici obiščejo te prelepe kotičke Slovenije. Kvizi vas že čakajo na mladinskem oddelku knjižnice Domžale in v vaših šolskih knjižnicah. STANKA ZANOŠKAR PO NASVET IN REŠITEV V FIZIOTERAPIJO ZRNEC, TEL. 376-004 Lep sedež še ne zagotavlja zdravega sedenja Ste tudi vi med tistimi, ki se večkrat vprašate: »Ali je kaj narobe z mano ali s sedežem, na katerem sedim? Komaj sem se usedel, pa že čutim svojo hrbtenico!« Zakaj se v nekaterih sedežih počutimo kot v prestolu, v drugih pa se nenehno presedamo, kot da bi sedeli na osjem gnezdu? Da bi našli odgovor na ta vprašanja, moramo najprej poznati nekaj temeljnih Značilnosti naše hrbtenice. Najprej mora mo poznal i njeno naravno obliko. ( k >to vo sle ze kdaj slišali, da ima hrbtenica pri Opazovanju od sirani obliko dvojne »S« krivulje, fo pomeni, da (e v vratnem delu vbočena, v prsnem delu izlxx"ena, v ledvenem delu pa zo|>el vbočena. Naslednja pomembna informacija je, da dobra drža izhaja iz spodnjega dela hrb tenice, ne iz zgornjega. Iz lega sledi, da moramo slabo držo popravili najprej z medenico in v križu, pa Če| n.iv imamo morda leZave z vratno hrbtenico. Zakaj sla jDOmembna zgornja dva na potka? Prvi je pomemben zat« i, ka mora de > ber sedež ornog«« ati, po možnosti pa tudi podpirati naravne krivine hrbtenk e. Vsaka drža namreč, ki za podaljšan čas lx«lisi poveča ali zmanjša le naravne krivine, I«) prej ali slej privecila do bolečine. Drugi je pomemben zato, da vemo, kje moramo začeti popravljati držo; na primer: držo vratne hrbtenice je nemo Boce popraviti, ne da I« najprej popravili ledveni del. Dobra drža pa ni odvisna le od sedeža, ampak ludi od načina, kako se use-demo. Pravilni način je, da se v vsak se C C dež, ki ima naslonjalo, usedemo kar se da globoko, kolikor nam sedež to dopušča. Nato se z zgornjim delom telesa i ia-slonimo nazaj. DoIxt sedež mora ornog«« iti, da pri I navili vem se< len ju lahko vzdizujemo naravne krivine hrbtenice. Katerim zahtevam mora torej ustrezati? To vprašanje si postavljamo predvsem takrat, ko kupujemo sedeže, sprašujejo pa se tudi tisti, ki veliko časa presedijo, ali pa listi, ki že imajo težave s hrbtenico. Poglejmo si, na kaj moramo paziti, ko izbiramo sedež! Najprej se bomo taki i pravilno usedli, kot se že navedla. Dober sedež ima pri takem sedenju tele lastnosti; 1. višina sedala omogoča, da stopala počivajo na tleh; 2. dolžina sedala nas ne prisili, da imamo v kolenskem sklepu večji kot od 90 slopinj: 3. kolena ne smemo |x>staviti v položaj više od kolkov; 4. naslonjalo sedeža naj bo čim višje, po možnosti do i.iinen d I,i podpira hrbtenico); Pravilna drža 5. sestava sedeža naj lx> čvrsta in naj se ne udira; Iščimo torej setiež, ki čim bolj ustreza naveaenim kriterijem. Ko sem pred časom delala raziskavo o ponudbi sedežev na našem tržišču, ki omogočajo dobro držo, sem prišla do presenetljivih rezultatov: v eni večjih trgovin s pohištvom sem zase našla le en setk'ž, ki je ustrezal zgornjim zahtevam. Kako je to mogoče?! Odgovor se zdi zapleten, v resnici pa je prav preprost. Ljudje smo različnih velikosti, zato imamo krivine hrbtenice v različnih višinah, sedeži in sedežne garniture pa so narejene po enotnih standardih. Nekaterim ljudem izredno ustrezajo, drugi pa se v njih počutijo neudobno. Ni namreč mogoče napraviti idealnega sedeža za vse velikosti ljudi, ampak si ga moramo poiskali. Kako |w lahko sedež, ki ga že imamo, Iiril.igi>dimo zgornjim zahtevam? 1. Če je sedalo predolgo in sega dlje kot le «k) kolen, tako da noge visijo v zraku, zmanjšamo njegovo dolžino s po-kon« i postavljeno blazino, ki jo postavimo med naslonjalo in svoj hrlx't. 2. Če pri pravilnem sedenju Stapala visijo v zraku, jih |xxJložimo, vendar le toliko, da podpora ne Ixj postavila kolena više od kolkov. 3. če so pri sedenju kolena više od kolkov, vstavimo med naslonjalo in ledveno hrbtenico manjšo blazino, ki nam lxj pasivno vzpostavila naravno ledveno krivino. 4. Izogibamo se mehkih sedežev, ki se globoko udirajo. Ne glede na to, ali smo našli oViber se-flež ali prilagodili svojega, pa se moramo zavedati, da nobeno sedenje, pa če je še tako dobro, ni zdravo, če traja pre«k>lgo. Prej ali slej lx> prišlo do težav, če ga ne bomo prekinjali v rednih presledkih, BARBARA ZRNEC, višja fizioterapevtka bolečine v vratu, glavoboli, vrtoglavice, mravljinčenje v rokah ? občutek bolečin pri srcu, v želodcu, pljučih ? bolečine v križu, 2 nogah in mravljinčenje ? tel.:162 18 37 1.0 C Trzin, Hrastovec 10 o VLADIMIR B0RISS0V dr.med. spec. manualne medicine ISKRENE ČESTITKE Pet jubilantov praznovalo v Domžalah Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je kar petim letošnjim jubilantom pripravilo praznovanje v Hali komunalnega centra v Domžalah. Najprej je bil to New Svving Quartet s svojo tridesetletnico, enak jubilej praznujeta tudi Oto Pestner in Moped Show, precej starejši je Radio Slovenija, 40 letnico pa v letošnjem letu praznuje tudi Televizija Slovenija. Mimogrede smo zaploskali tudi voditelju prijetnega večera Radu Časlu, ki v letošnjem letu tudi praznuje prvih trideset let napovedo-valskega dela. Poslušalci so najprej zaploskali New Svving Quartetu, ki je v trideset let trajajetfem delovanju na poti od skupine glasbenih zanesenjakov iz Šentjurja pri Celju prehodil pot do zrelega vokalnega svetovnega slovesa. Na tej poti vestno poustvarja tradicijo belskega in črnskega spirituala, jazza in gospe-la in na enega najlepših načinov občinstvu širom po svetu približa lepoto Bogu predanih pesmi in baptističnih cerkva ameriškega juga- tero smo skupaj zmetali v peč 16 ton premoga, ko so nas razglasili za najboljšo publiko, ki je uspešna tudi kot veliki mešani ploskovski zbor. Nato je bil na vrsti Tof s svojim Moped Shovvom, ki se mu prav malo pozna, da letos praznuje že tridesetletni jubilej, ob katerem dobri računarji lahke; sešti-|«-)o, koliko oddaj je bilo doslej že pripravljenih. V hiši nasprot banke jih sovraštvo gor drži, so zapeli 0 naših poslancih, ki so bili kar nekajkrat predmet obravnave, pozabili pa niso niti na novega ministra za obrambo, na Primoža Peterko, na ameriškega predsednika in njegove skoke čez plot, na lustracijo in sploh vse aktualne dogodke, med katerimi smo malce pogrešali vsaj en »vic« na domačo temo, pa drugič. O Simoni in njenem prepevanju pa vse najboljše. Če je Napredek dobro ime med trgovci, potem je Oto Pestner dobro ime med pevci, bi na kratko strnili petje enega izmed najboljših slovenskih pevcev, ki je pohvalil tudi svoje kolegice in kolege, ki so mu v začetnih rosnih letih veliko Oto Pestner, Dare Hering, Tomaž Kozlevčar in Marjan Peta so si s trdim in premišljenim delom, katerega rezultate smo v obilni meri uživali tudi na tokratnem koncertu, pridobili status ene najboljših go-spelovskih zasedb in upravičeno nosijo naziv poslanikov tovrstne glasbe. Ob spremljavi ansambla Ratka Divjaka so nas v težavah popeljali v kapelo, nato odložili svoj ščit in si enako kot vsi prisotni zaželeli, da ne bo nikoli več vojne. Kvalitetno petje so obogatili s prijetnim povezovanjem svojega programa in se izkazali tudi kot povezovalci in igralci, ki se znajo na odru kljub tredemu delu tudi sami zabavati. Tako je bilo v skladbi, s ka- pomagali in brez zavisti pokazali, kako mladim dati priložnost za dobro in pošteno glasbo. Z njegovimi najbolj znanimi pesmimi smo se sprehodi) |x> njegovi pevski poti, skupaj prisluhnili slovenskemu zvonu, ki doni v duši in ob koncu pevcu ob jubileju čestitali z glasnim aplavzom. Po krajšem nastopu gasilca Gof mira Lešnjaka, katerega recept za uporabo dihalnih mask bi marsikdo vzel za svetega, smo se ob prijetni črnski duhovni O, a happv dav odpravili domov. Srečni, zaradi jubilantov in njihovega nastopa, predvsem pa prijetnega večera, kakršnih si še želim«), V. V. 14 APRIL *T MALI TRAVEN /lamnik Domžale DOMŽALSKI DOM VABI Velika planina - lepa v vseh letnih časih Topla, sončna sobota je vrsto prijateljev planin in gora zvabila v naravo. Čeprav je za večino Velika planina največkrat povezana z vožnjo z gondolo, se pravi planinci nanjo najraje povzpno peš. Zberejo si eno od številnih nepretežkih in nepredolgih dobro markiranih poti, ob katerih sem in tja v kakšni kotanji najdeš še krpo snega, sicer pa obiskovalce kljub februarju na sončnih delih že čaka razcveteni teloh in sem ter tja tudi v mah skrit zvonček. Od Kisovca do Domžalskega doma na Mali planini, ki ga že vrsto let oskrbuje planinsko društvo Domžale, je prijetna pot, ki te po ctobri uri neprehitre hoje pripelje do prvih, za Veliko planino značilnih bajt, in le streljaj od njih so vsi trije dobro obiskani planinski domovi. Ti so bili tisto soboto še posebej oblegani, saj so bajtarji v bližnjem naselju pripravili pustni smuk, zelo zabavne pa so bile tudi pastirčkove igre. Žal se je tudi na tej prijetni prireditvi čutilo, da ni prave zime. Ker te ni, ni niti snega, in ni niti pravega otroškega veselja na snegu. Domžalski dom tudi letos oskrbujeta zakonca Sušnik z Vira; letos je naredil korak naprej, saj so se odločili, da predčasno odprejo vrata prijaznega doma tudi med šolskimi počitnicami. Ga. Sušnikova z obiskom v prvem tednu počitnic ni bila zadovoljna, saj je večina obiskovalcev prišla le za dan, dva. Ko so ugotovili, da snega za manjšo rezervno vlečnico na bližnjem hribu, ki bi se je zlasti razve- selili otroci, ni, se je večina odločila sneg poiskati drugod. Prav zaradi pomanjkanja slednjega je odpadla tudi dodatna ponudba v obliki motornih sani, s katerih bi si ljubitelji hitre vožnje ogledali lepote Velike planine in se prepričali, da je ta resnično lepa v vseh letnih časih. Prijazna oskrbnica pa vabi vse ljubitelje planin, da se v marcu in aprilu ob vikendih oglasijo v Domžalskem planinskem domu na Mali planini, kjer jih pričakuje prijazno osebje z dobro in pestro hrano, pijačo in prenočišči ter prijetnim planinskim razpoloženjem, ki ga nikoli ne zmanjka. Večjim družbam priporočajo rezervacije na tel. 713-137 oz. 0609 647-524, vse skupaj pa obveščajo, da bo po 1. maju Planinski dom na Mali planini odprt vse dni. Dobrodošli! Skavti rešili 200 dreves! Kot je vsem dobro poznano, se skozi našo prelepo Slovenijo hitro gradijo in napeljujejo nove, široke in »vsemogočne« asfaltne in betonske avtoceste. Te in podobnih izvozov in priključkov bomo deležni tudi prebivalci Domžal. Pri gradnji bo uničen velik del narave, predvsem pa gozdnih območij, katerih je v okolici Domžal le za vzorec. Sprijaznjeni ali ne, smo se izvidniki in vodnice čete Adama Ravbarja odločili, da po svojih majhnih močeh pomagamo prej omenjeni gozdni združbi. Tako smo v soboto, 14. marca, z mesta v okolici Šumberka, kjer je predviden priljuček k avtocesti, izkopali dvesto sadik smreke"in jelke ter jih smotrno presadili na mesto, kjer bodo lahko v miru dočakali dovolj veliko starost. Za gozd so mlade sadike zelo pomembne, tako kot pri ljudeh, saj le te pogojujejo njegov obstanek. Lepo se tudi zahvaljujemo lastniku zemljišča g. Petru, kateremu smo pomagali. Lahko se zgodi, da se nekatere sadike ne bodo dobro prijele in na novi lokaciji ne bodo preživele, vendar bo za nas vsako uspešno rastoče drevo velik uspeh, saj so bila ta majhna drevesa že usojena na uničenje. To je bil naš prispevek za preživetje narave (seveda bodo naslednje akcije še sledile), a upamo, da ne bomo z njimi ostali osamljeni! DOMŽALSKI SKAVTI Nove knjige v domžalski Knjižnici V domžalski Knjižnici smo pretekla dva meseca vpisali kar 739 naslovov novih knjig, toda ob tem moramo dodati, da dobra tretjina vpisanih knjig izvira iz naše enote v Moravčah, tako da je bolj pravilna številka okoli 400 enot, a jih je kljub temu še vedno veliko. Vpisali smo tudi skoraj 140 enot neknjižnega gradiva, ki zajema nove avdiokasete, videokasete, CD-rome in (po dolgem času) zgoščenke. Na spbšnem področju smo vpisali novo knjigo s področja novinarske etike Časnikarstvo kot zaveza: poklicna etika. Delo je napisal Edmund B. Lambeth. Na polico s knjigami o filozofiji smo postavili zbornik Mislec neskončnosti Giordano Bruno. Zbornik raz[xav in prevodov o tem filozofu je izdala Nova revija. Astrologija je pridcibila nova dela znanih avtorjev o horoskopih |ulie in Dereka Parkerja. Vseh dvanajst astroloških znamenj je posamezno izšb v zbirki Ljubezenska znamenja. Na področju psihobgi-je je novo knjigo o samozavestnih ženskah izdala slovenska avtorica Štefka Vav-ti, in sicer Samozavestne ženske ljubijo drugače: o ženski samozavesti v partnerstvu, družini, poklicu in na drugih področjih družbenega življenja: kako si bomo ohranile samozavest tudi v težavnih okoliščinah? Vpisali smo tudi knjigo o vedno aktualni temi Adolfa Guggenbuhfa-Craiga Pomoč ali premoč: psihologija in patologija medčloveških odnosov pri delu z ljudmi. Tudi etika je bogatejša za kar nekaj novih knjig, med njimi knjigo |ohna VVelvvo-oda Ljubezen in prebujenje: odkrivanje svete poti v intimnih odnosih, ki govori o ljubezni in odnosih med stiloma, samospoznavanju, psihologiji sjx>lov, duhovnosti in osebnem razvoju. Verstvo je pridobilo novo knjigo Eloija Leclerca Modrost nekega ubožca, ki opisuje duhovno življenje, frančiškane, mistiko, ubožnost, ponižnost in krščansko življenje. Sociologija je pridobjla kar precej novih knjig o k(xnunikologiji, med njimi deli Slavka Splichala Javno mnenje: teoretski razvoj in spori v XX. stoletju in An-dreja Škriepa Komunikacija v družbi, družba v komunikaciji: analiza družbenega konteksta komunikacije prek študi)e Luhmannove in Habermasove teorije družbe. Avtor v knjigi analizira teorijo sistemov in družbe, teorijo komuniciranja ter družbene sisteme. Ekonomske znanosti so lx)gatejše za nekaj novih del o financah. Manfred Glinig je napisal knjigo Mednarodno finančno slepar-stvo: navidezno bančništvo: organizirani sleparji povzročajo milijarane izgube, v njej pa natančneje predstavlja financiranje, investicije, mednarodne finance, banke, pranje denarja, kazniva dejanja, finančni, gosjxxlarski in mednar«xlni kriminal. Na področju javne uprave je Marija. VABILO PEVSKI ZBORI DRUŠTVA UPOKOIENCEV DOMŽALE VAS VABIIO V ČETRTEK, 16. APRILA 1998, OB 19.30 V AVLO OSNOVNE ŠOLE DOMŽALE NA LETNI KONCERT. S PRILIUBLIENIMI DOMAČIMI IN UMETNIMI PESMIMI SE VAM BODO PREDSTAVILI MOŠKI IN ŽENSKI TER MEŠANI ZBOR. KOT SOLIST BO NASTOPIL TONE JEŽEK, KOT GOSTJE PA TERGET KATRINES, V KATEREM PO|E|0: KATARINA HABE, MARI|A PIRNAT IN BARBARA ZUPANČIČ. VSTOPNINE NI! DOBRODOŠLI! Mikulan izdala knjigo Preprečujmo kriminal skupaj. Spremno besedo Vse mine - razen dobrega, ki si ga storil! je napisal Borut Likar. Avtorica opisuje policijo in njeno delovanje, kriminal, lokalne skupnosti, varnost in preprečevanje kriminala v Sloveniji. Področje sa ialnega dela je pridobilo knjige) Ulično delo: preventiva na področju nelagodja, odvisnosti in AIDS-a, ki bralca seznanja s socialnim delom z mladostniki, preprečevanjem odvisnosti, uličnim delom in socialno politiko. Vzgoja in izobraževanje sta tudi pretekli mesec pridobila kar nekaj novih del. Ursel Mielke je napisal knjigo Že z otrokom ni lahko: spoznajmo vzroke, ustvarimo zaupanje, razumimo bolje, re-šujmo probleme. Avtor razpravlja o psihologiji otrok, psihosomatskih težavah, psihosocialnem razvoju, vzgoji in starševstvu. Na polici z etnologijo je nova knjiga Manje Stanonik Štiri matere - ena ljubezen: zgodba neke družine, ki opisuje vsakdanje življenje družine v Žireh. Medk ina je ponovno pridobila nove knjige s področja zdravega načina življenja, in sicer je Anton Arsenjuk napisal ck>-lo Uspešna, zdrava pot do vitke postave, ki seznanja s shu|ševalno dieto, dietno prehrano in naravnim zdravljenjem. Zanimiva in aktualna je tudi knjiga Leona Ghaitovva Cepljenje in imunizacija: nevarnosti, zablode in alternative: (dejstva, ki bi jih morali poznati vsi starši). Knjigo Vse o dojenju je napisala Marjana Benedik-Novak, zanimiva pa je za vse pričakujoče in doječe matere. Računalništvo je tudi tokrat bogatejše za veliko novih knjig, med njimi pa izpostavimo knjigi Petra Mrharja HTML 4.0: referenčni vodič in Spoznajmo JavaScript: programiranje spletnih strani. Obe knjigi bosta v pomoč tistim, ki bi se: radi seznanili s tem, kako se naredijo prave spletne strani na internetu. Podredje kmetijstva in vrtnarstva je pridobilo knjigi (ekke MvVicar Dišavnice: nasveti za gojenje in uporabo dišav-nic in Zdravilna zelišča: nasveti za go- jenje zdravilnih zelišč. V obeh boste ljubitelji naravne prehrane našli nasvete za gojenje zdravilnih zelišč in dišavnic: ter uporabo v kozmetiki in kulinariki. Polica z vodenjem in organizacijo ix> slovanja podjetij je od marca naprej lx> gatejša za delo Antuna Vile Osnove organizacije in managementa: skripta, ki opisuje teorije organizacije, manage-ment, strategije vodenja podjetij, organizacijske strukture in organizacijske paradigme. Na podruju umetnosti je izšla knjiga Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, ki skozi stilna obdobja in zgocbvino predstavlja vse naj|x>memhnej-še stile, avtorje in izdelke. Šport je pridobi veliko novih knjig o nogometu ler |x> eno o akrobatiki, turnem smučanju, boksu, karateju in šahu. Igor Vrišer je za vse, ki jih zanima geografija, napisal učbenik Metodologija ekonomske geografije: metode, viri, bibliografija na primeru Slovenije. Avtor bralce podrobneje seznani z agrarno in industrijsko geografijo v Sloveniji, April je že čas, ko začenjamo misliti tudi na počitnice, zato smo vpisali nove knjige o Kanadi, Franciji, Grčiji in Kanarskih otokih ter nekaj vodnikov po ev-roj)skih prestolnicah. Zgodovina je ponovno pridobila novo knjigo o zgodovini Slovenije, ki jo je napisal Vlado Hahjan. Mejniki slovenske zgodovine skozi Zgddo vinski pregled in razvoj opisujejo našo državo. Izpostavili smo le nekaj novosti, za katere menimo, da bodo zanimale naše bralce, seveda pa imamo v knjižnici na razpolago tudi druge nove in nekoliko manj nove knjige, ki si jih lahko naši obiskovalci iz[x»cxlijo na dom ali pa jih jxe-listajo skupaj s časniki in časopisi v čitalnici knjižnice v času uradnih ur. Vsi naši obiskovalci so vabljeni tudi na prireditve, ki |ih sproti prirejamo v knjižnici informacije o njih |M najhitreje dobite na straneh interneta na naslovu: http^si-kdom.dom.sik.si BZO Novosti na mladinskem oddelku Pravljice so delček srečnega otroštva tudi sodobnega otroka, kljub sodobnim medijem, ki so otrokom na razpolago in tega se dobro zavedajo tudi založniki, s.i| je med knjigami za otroke spet prava poplava ravno slikanic za najmlajše. Ob 75-letnici Ele Peroci je izšla antologija njenih najlepših pravljic z naslovom Po-vestice tik-tak. V zbirki je zbranih 60 naslovov, ki reprezentativno zajemajo celoten pisateljičin opus, od njene prve pravljice Moj dežnik je lahko balon pa do zadnje Fantek in punčka. Poetične prav- ljice, ki se dotaknejo otroških src, je ilustrirala Jelka Godec Schmidt. Naj naštejem še nekaj novih slikanic: Vtise h.i Damjan je avtor pravljice Veverica in nosoro-gec z ilustracijami Hansa de Beeera. She-ridan Cain je pisec prikupne živalske zgodbice Zakaj si tako žalosten, Rjavi Zajček?, krasijo jo ilustracije |o Kellv. Isti pisatelj je napisal pravljico Pazi se velike zlobne ribe, ilustrirala pa jo je Tanya Linch. Zgodbica o žrebičku Ne boš me pogrešal je izpod peresa Caroline Pitcher, ilustracije so delo fane Chapman. Očar- GLASBENA ŠOLA DOMŽALE obvešča, da bodo sprejemni preizkusi za nove učence za šolsko leto 1998/ 99 na naslednjih oddelkih: OOMŽALE v soboto, 9. maja 1998, ob 9. uri za malo glasbeno šolo starost 5, 6 let za pripravnico starost 7 let na instrument starost 8, 9, (10) let - MENGEŠ v soboto. 16. maja 1998, ob 9. url za malo glasbeno šolo starost 5. 6 let za pripravnico starost 7 let na instrument starost 8, 9, (10) let - DOB (Oš DOB) v soboto. 9. maja 1998, ob 9. uri na Instrument starost 8, 9, (10) let - RADOMLJE (OŠ PRESERJE) v petek, 15. maja 1998, ob 17. uri na instrument starost 8, 9, (10) let Ijiva zgodbica o galebu, ki hi bil rad drugačen 1-ni.i PipifiMpiki je delo Marie Bla-zejovsky. Vsem, ki se radi smejete, pa je namenjena knjiga o zabavnih prigodah iz življenja družine krtov Družina Krtkov ih s podnaslovom Držite se na smeh, izpod peresa Hansa de Beera. Malce večjim otrokom, ki prisegajo n.i napete zgodbe je založba Grlica namenila zbirko, ki bo izhajala v dveh starostnih stopnjah, za osem let in več ter za deset let in več. Zbirka združuje različne žanre od humorja, pustolovščine, detektivskih in doživljajskih zgodb in romanov. V branje vam že ponujamo nekaj naslovov: Evelvne Brisov-Pellen Knjižničarjeva velika ljubezen, Claude Carre Peklenski večer, Michel Pkjuemal Mali oblak, Paul Thies Vmitevčarovnikov, Fannv Joly Nori na nogomet, Yves pinguilly Teden na pokopališču. V zbirki je predvidenih 4S knjig. Med domačimi avtorji je novo deb pisatelja Franja Frančiča Angelo, zgodba o odraščanju dvanajstletnega dečka. Milan Dekleva pa nas v knjigi Najxej v preteklost seznani s tremi otroki, ki se s pomočjo časovnega stroja odpravijo na fx)tep po slovenski preteklosti kjer se srečajo z Valvasorjem, Prešernom, Martinom Krpanom ter s svojimi podvigi povzročijo številne zgodovinske preobrate. Mladostnikom pa toplo priporočamo v branje tenkočutno napisano zgodbo pisate- ljice Marliese Arolcl Živeti hočem, zgodbo o dekletu, ki se mora soočiti z bridko resnico, da ima AIDS. Med poučnimi knjigami je psi-hologija pridobila knjigo Mina Farmam Staršem branje prepovedano, ki je nekakšen mladostnikov vodnik skozi odraščanje, mla-ckistnika pouči, kako v težkih trenutkih ravnati s težavnimi starši, da bo življenje z njimi bolj znosno. Biobgija je bogatejša za deb Patricka h. Baeurleja V svetu celic: in genov. Živalstvo je pridobilo knjigo Reeneja Rahir-ja Podoben sem svoji mami, knjiga govori o živalskih mladičih in njihovih starših in je bogato ilustrirana. V medicini smo vpisali knjigo Patricie Mennen Drugačna knjiga za dekleta, namenjena je mladim med 12 in 16. letom, želi jih pripraviti na srečanje z novimi področji, ki se kar naenkrat pojavijo v njihovem svetu (ljubezen, odnos s starši in vrstniki, šola). Likovna umetnost je bogatejša za deli Christine Smith Kako narišeš vozilo in Kako narišeš žival. Mladim oblikovalcem pa je namenjena knjiga Alenke Vidergar Glina, iz nje izvemo vse o glini, o njenem oblikovanju ter dobimo praktične napotke, kako izdelamo prelepe glinene izdelke. Naj vas povabim k branju z zadnjo kitk o pesmi iz letošnje poslanice ob 2. aprilu -mednarodnem dnevu knjig za otroke: Sonce znova sije. Veter znova brije. Knjiga se odpre. Vrata čarovnije. (avtor poslanice Ban Moevaert) STANKA ZANOSKAR Leta Adam Ravbar na zimovanju Naš dom je za tri dni postala hiša v prelepi vasi Trstenik pod Storžičem. Po nekaj urah smo vsi uspešno opravili preizkus ter postali Butalci s čisto pravimi imeni (France Turkavidel, kuharica Špeluza, župan Fe-lix Butabon...) Naši predniki so se radi delili na Butalke in Butalce ter tako opravljali svoje dolžnosti. Tudi ta večer je bilo tako. Butalci so pripravili slav nostno večerjo, na kateri ni manjkalo prijetne glasbe, lepo okrašene jedilnice, spretnih natakarjev in seveda veliko palačink z različnimi namazi. Ker v Butalah skrbijo za dobro kondicijo, so se Butalci po večerji odpravili na butalsko trim stezo, ki so jim jo pripravile Butalke. Nato sledi butalski spanec ter nov dan - sobota, 21. februar. Ta dan sta bili glavni dejavnosti Butalska olimpiada ter odkrivanje butalskih vrednot preko velike igre. V prostem času si se lahko pomeril v lokostrelstvu. Zvečer so kulturni dom Frana Milčinskega napolnile raznobarvne maske. Butalci smo praznovali obletnico roj- stva našega ustanovitelja. Gospod župan Felix Butabon je podelil priznanja zaslužnim Butal-cem. Praznovanje smo zaključili s sveto mašo, pri kateri smo svoje maske, zahvale in prošnje |x>ložili Bogu na oltar. Zadnji dan smo na ekskurziji po Bul.il.ili spoznali njihove glavne znamenitosti, kot so bela hiša, butalski avtobus, vrtline... Čakalo nas je še odlično pripravljeno kosilo ler pospravljanje. Počasi so prihajali naši starši in skupaj z njimi smo se pri sveti maši Bogu zahvalili za varstvo ter vsa doživetja zimovanja. ODLOČNA ŠTORKLJA JANEZ KRALJ Želel bi... Želel bi umreti, ni mi več živeti, n.i tem krutem sveli, kjer nihče več ne zna, biti ČLOVEK ČLOVEKU. želel bi, rl.< duše človeške hi znale, da bi nam ve< ljubezni, razumevanj,) dale jokali v neveri, smejali V sret i, i o se zopet naučimo, samo IJUD/E med seboj bodimo. A tega meri nami vet ni, vsak drugemu le še nesrečo zeli, uničiti v svetu vse lepo, to naj nam t ilj vet ne ho. želel hi živeli, na drugem sveli, kjer oče in mati, sestra, brafi, in sinek moj zlati, počivajo v miru. Želel bi umreti... DOSTAVA SVEŽE PRIPRAVLJENIH JEDI NA DOM TEL - HAM ©715 - SPB Ljubjanska 88 DOMŽALE ■ 790 MOBITEL: 0609/616 029 Odprto: pon. - pet. 9. do 21. ure sobota 12. do 21. ure DOSTAVIMO VAM: PIZZE: - štirje letni časi - morska - pikantna - kmečka - kraška - družinska (za 4 osebe) ZREZKI: (svinjski ali puranji) - TEL-HAM - naravni s sirom - naravni s smetanovo omako - naravni s smetano in gobami - dunajski - pariški ocvrt piščanec ocvrt sir s tatarsko omako ocvrt oslič ocvrti kalamari s tatarsko omako rezanci z gobovo omako 'sladki štruklji: - sirovi - ajdovi pomfri sestavljena solata NOVOST: kosila vsak delavnik od 11. do 16. ure: - dunajski ali pariški zrezek, pomfri, solata - naravni zrezek z gobami, široki rezanci, solata - pečen piščanec, pomfri, solata - ovrt piščanec, pomfri, solata Domžale /lamnik v prodajnem centru (B^EZ^L Domžale v trgovini do Bite v češkem porceCanu: fcoznife gfoSolij, p [it ve, desertne in sfadetice z zCato in sreSrno finijo. Breznikova 15, Domžale tel./faks: 716-423 odprto: od 10. do 19. ure v soboto: od 9. do 13. ure OBOGATENA BANČNA PONUDBA Gorenjska banka tudi v Domžalah V torek, 31. marca 1998 je s prijetno slovesnostjo, ki so jo popestrili Kamniški koledniki, odprla vrata prva ekspozitura Gorenjske banke v občini Domžale. Tako se je številnim podružnicam Gorenjske banke - BANKE S POSLUHOM pridružila še ena njihova poslovalnica, ob odprtju katere je njen direktor g. Zlatko Kavčič izrazil upanje, da bo s svojimi kvalitetnimi storitvami, ki so namenjene tako posameznim varčevalcem kot obrtnikom in podjetjem prispevala k obogatitvi bančne ponudbe v občini Domžale. V prijetnih prostorih v SPB -1 na Ljubljanski 82 je odprta bančna enota, v kateri je mogoče opravljati vse bančne storitve, vključno z deviznimi posli in posli s tujino, banka pa ima tudi svoj bančni avtomat. Delovni čas banke je od 9.00 do 11.30, popoldne od 14.00 do 1700, ob sobotah pa so njena vrata odprta od 8.00 do 11.00. Dobrodošli v Gorenjski banki - banki s posluhom. Županja Cveta Zalokar Oražem in direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič ob otvoritvi ekspoziture v Domžalah, na Ljubljanski 82 OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS DOMŽALE IN ŠPORTNO DRUŠTVO BIJ DIN IČ AR KOLIČEVO VABITA NA PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE S KRESOVANJEM IN OGNJEMETOM 30. APRILA 1998 OB 20.1 RI NA VIRU OB BUKOVČEVI CESTI. BUDNICA Z GOLAŽEM 1. MAJA OB 6. URI. PRAZNUJMO SKUPAJ! 1. maj - praznik dela Prvi maj, praznik dela, praznuje vsakdo - delavec, kmet, upokojenec, pa tudi kakšen direktor je med njimi. To je praznik, ki ohranja praznični odnos do dela; do tistega dela, s katerim je povezano zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb in upanje v lepše življenje. V prvi vrsti pa je 1. maj vendarle praznik delavk in delavcev - praznik, ki zgodovino delavskega gibanja povezuje s sedanjostjo; ki preteklost delavskih bitk za človeka vredno življenje prepleta s problemi delav siva danes. Imeti delovno mesto, prejemali dostojno plačo, delati na delovnem mestu v delovnih razmerah, ki ne načenjajo zdravja, kjer se spoštuje človeško dostojanstvo - to so pričakovanja in zahteve delavstva ne glede na čas. To so zahteve, ki povezujejo usodo delavcev ne glede na tovarno ali državo, v kateri žive. Letošnje praznovanje 1. maja pa je tudi nekaj posebnega. Ujeto je v čas, ko smo sredi pogajanj o spremembi pokojninskega zakona in zakona 0 delovnih razmerjih. To so pogajanja o usodi pomembnih de- lavskih pravic:. Če bomo nekatere izgubili, jih generacija zaposlenih ne bo ved imela. Ne da bi sindikati braniti prav vse, vsako vejico v sedanjih zakonih; toda delavcem samo jemati v imenu konkurenčnosti, jim groziti, da bodo zaradi njihovih plač in ostalih pravic propadla podjetja, porušili sistem - to je tisto, kar slovenske sindikate prav v tem mesecu postavlja pred veliko odgovornost. Razumeti probleme našega gospo darstva in države, dojeti probleme, povezane z globalizacijo - fenomenom Evrope in sveta, hkrati pa predvsem razumeti stiske zaposlenih in brezposelnih - da, tudi to je 1. maj. In kako naj sindikati odgovore na te izzive? Z znanjem, iskanjem kompromisov, kjer so ti v korist delavcev, z več odločnosti, kjer so prizadete osnovne delavske pravice, in predvsem z več solidarnosti med delavci, saj so in bodo le združeni in povezani močnejši in učinkovitejši. Delavkam in delavcem, članom sindikatov, ki se združujejo v Območno organizacijo ZSSS, vsem iskreno čestitam za naš veliki praznik. JUSTI ARNUŠ Župnijska karitas Domžale in skupina Skala - Bus veselja vabita na gledališko predstavo "H i i i i iji®\y/;\[iJ[yjiJ[iiJiJQ j (komedija v treh dejanjih), I v soboto, 18. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika. i Amaterska gledališka skupina "Ščuka" j iz Planine pri Postojni bo predstavo odigrala brezplačno. j Prostovoljni denarni prispevki bodo namenjeni | za financiranje Busa veselja. GORENJSKA BANKA PRIHAJA V DOMŽALE KDO SMO Prvi zametki organiziranega bančništva so se na Gorenjskem oblikovali že pred več kot 100 leti. V sedanjem obsegu pa je banka navzoča že 42 let. Od leta 1972 do leta 1994 je banka poslovala v sistemu Ljubljanske banke, najprej kot podružnica, od 27.12.1989 pa kot delniška družba v sistemu kapitalsko povezanih sestrskih bank Ljubljanske banke. V letu 1994 se je začel proces odcepitve iz sistema Ljubljanske banke, ki se je končal v juniju 1996. Banka je že prestopila regijske meje in se v širši slovenski prostor podala najprej s kreditiranjem, v letu 1996 pa tudi z odprtjem prve ekspoziture zunaj Gorenjske, v Ljubljani. Trenutno pa prihajamo v Domžale. KAKO DELAMO Gorenjska banka se vsa leta, odkar posluje samostojno, uvršča med vodilne banke v Sloveniji Bilančna vsota v letu 1997 se je povečala 26-odstotkov. Konec decembra je znašala 90 706 milijonov SIT, kar prinaša 7. mesto med 30 poslovnimi bankami v Sloveniji. Sredstva občanov, ki predstavljajo polovico bilančne vsote, so se povečala za 21 %, sredstva pravnih oseb pa za 33 %. Kapital banke se je povečal za 14 %. Naložbe občanom so porasle za 13-odstotkov. Posojila pravnim osebam so se povečala za 78 %. Na področju poslovanja s tujino je banka dosegla 1.452 milijonov DEM plačilnega prometa, kar je 12,0 % več kot v letu 1996. Mreža korespondenčnih bank se je razširila na 481 bank po vsem svetu. Bruto dobiček je bil dosežen v višini 1.374,8 milijonov SIT in jeza 32 % večji od doseženenega v letu 1996 NA KATERIH PODROČIIH POSLUJEMO Banka opravlja vse klasične posle, od sprejema vseh vrst denarnih vlog pravnih in fizičnih oseb, dajanja in najemanja posojil, opravljanja poslov plačilnega prometa, odkupovanja čekov in menic, poslovanja s tujimi plačilnimi sredstvi, izdajanja vrednostnih papirjev in kreditnih kartic, kupovanja, prodaje ter upravljanja z vrednostnimi papirji domačih in tujih izdajateljev, prevzemanja in izdajanja poroštev in garancij, kupovanja in izterjevanja terjatev, do hranjenja vrednostnih papirjev in drugih vrednosti. IN KAKO INAPREI Banka ostaja pri dosedanji strategiji nadaljnje rasti poslovanja. Tako so tudi temeljni cilji poslovne politike naravnani v ohranjanje in povečanje obsega poslovanja in s tem tržnega deleža, povečanje konkurenčnosti poslovanja in doseganje kakovosti bančnih storitev po meri najzahtevnejših komitentov, obvladovanje poslovnih rizikov, razvoj informacijskega sistema in izboljšanje tehnološke opremljenosti poslovanja. POVABILO Vabimo Vas, da nas obiščete In se prepričate o naši ponudbi. Za vse podrobne Informacije Vam bo na voljo vodja ekspoziture, g. Boštjan Fajdiga s sodelavci. Gorenjska y* Banka Banka d posluhom GORENJSKA BANKA d.d.,KRANJ, Ekspozitura Domžale, Ljubl|anjska cesta 82, (pri trgovini Planika) tel.: 061/720-410, fax.: 061/720-270 w w ■ *3 moške srajce od 2.100, moške vetrovke od 10.400, moške klasične hlače od 6.400, moški sako od 21.500, moške bombažne pižame od 3.500, moške spodnje hlače, 3 kosi od 750, kompleti za dojenčke od 3.720, pajkice od 1.700, ^ pižame, od 4. do 14. let 1.510, bombažne jopice, od 1. do 6. let od 2.300, bombažne majice, od 4. do 10. let 1.690, dežniki, moški in. ženski od 1.100, ženska krila od 3.700, ženske hlače od 4.400, ženske vetrovke od 11.800, ženske bluze z dolgimi rokavi od 5.900, ženski kostimi od 22.800, ženske enodelne kopalke od 3.100, nedrčki Playtex in Cacharel od 2.700, ženske bombažne majice od 2.000, ženski bombažni kompleti od 1.740, ženski sobni copafi 3 pari od 840, ter velika izbira svečanih oblačil za prvo obhajilo in birmo mm I ve//ka izbira obutve za vso družino Kč$$' .J za Vas in Vašo družino # vse na enem mestu \$ ugodne cene $ ugodni plačilni pogoji \& parkiranje avtomobila na velikem parkirišču ■ur Cene so v SIT z davkom Ponudba velja do prodaje zalog. Napake v tisku so možne. Vesele velikonočne praznike Vam želimo! NAPREDEK DOMŽALE w Domžale /lamnik Mag. MARTA VAHTAR Arhitektka in krajinarka, ki vzgaja mlade rodove PROF. BERTA GOLOB Brezčutnost in cinizem Marta Vahtar je zanimiva sogovornica, ki jo želimo predstaviti tudi bralcem Slamnika. Z izjemo nekaj let živi od svojega rojstva v Domžalah, saj sta Dom/.ilc ,111.1 tudi njena starša. Kot voditeljica dveh projektov, ki se nanašata na varovanje okolja, je v dveh letih postala znana kar velikemu številu mladih z njihovimi mentorji iz vrtcev in osnovnih šol širom po Sloveniji. Marta, kako to, da ste se kot arhitektka lotili otroških oziroma mladinskih projektov varovanja okolja, kot sta Vodni detektiv in Drevo obljub materi zemlji? lemu je botroval splet različnih naključij, predvsem pa moja lesna |x>veza nosi z naravo in /elo poglobljeno zanimanje /,) razumevanje naravnih pio< c se )v. Poleg fizk'ne |xijavnosti slvari so me od nekdaj zanimali procesi, ki privedejo do določene naravne ali ustvarjene oblike. Naše okolje, prav tako kol hiše in mesta, v svoji pojavnosti odsevaj« itre nuten sistem vrednot, ki je značilen za našo družbo. sve >j odnos do pitne vode, družba pa s tem gotovo prihrani nezanemarljive količine dmgoiene pitne vode. Tudi sicer se precej ukvarjate z varovanjem voda, saj kot raziskovalka veliko sodelujete z vodarji. Kaj delate? Imam status zasebne raziskovalke in v zadnjem obdobju veliko sodelujem z i Metelkom za hidrotehniko pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG) na projektih, kot so »Koncept gospodarjenja z vodami«, »Izdelava metorkilogije Za umestitev vodnogospodarskih sestavin v prostorski plan RS« in podobne naloge, kjer delam na planersk« imse| ;i nen tu oziroma na stičišču vodnogospodarskega in prostorskega planiranja. Ker sem po duši bolj oblikovalka kot planerka, se ukvarjam tudi z načrtovanjem parkovnih površin. Pred kratkim sem izdelala idejni projekt otroškega igrišča pri novo načrtovanem vrtcu na Vrhniki, delam pa tudi pri ureditvi Parka prijateljstva v Piranu, kjer naj bi zgradili eksperimentalni park z različnimi ekološkimi programi. Zakaj ste se poleg arhitekture odločili še za študij krajinarstva? Pravzapiav je bilo obratno, v tretjem letniku študija krajinarstva sem se odločila za vzporedni študij arhitekture, saj sem želela do|x>lniti svoje znanje i/ ia-zumevanja prostora. Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da ste s šolanjem nadaljevali prav v ZDA? Hotela sedi nekaj časa preživeti v tujini in se srečati z drugačno kulturo in tako laže razumeti sebe in svet, iz katerega prihajam. V Bostonu sem imela veliko priložnosti srečati se s predstavniki najrazličnejših dežel in kultur. Poleg tega me pri Američanih privlači njihov skoraj otroški optimizem, usmerjenost v priliodnost in ak< ijski pristop, ki v zelo kratkem času prinaša izjemne uspehe. V čem se razlikuje študij na tamkajšnji univerzi, če ga primerjate s tukajšnjim? Študirala sem na zelo znani univerzi Massai husetts Institute of T« hnologv (MIL). To je mednarodna univerza, kjer je 60% tujcev, lako med profesorji kol študenti. I i prihajajo s « clega svela, zato SO tudi primeri študijskih nalog zelo raznoliki, kar je za prostorske načrtovalce zelo dragocena,izkušnja. Pri nas takšno pestrost Studijskega programa občasno vnesejo le gostovanja t njih predavateljev. Sicer pa je študij prostorskega planiranja programsko zelo fleksibilen, a hkrati organizacijsko močno strukturiran, kar študentom prihrani ogromno časa. Po petih letih ste se vrnili in že prvo leto zastavili projekt za otroke in njihove mentorje. Projekt ste poimenovali DREVO OBLJUB MATERI ZEMLJI. Do sedaj je bil organiziran v dveh zaporednih letih. Drevo obljub je zelo preprost projekt. Gre za to, da se mentorji z mladimi pogovarjajo o tem, kaj oni lahko vsak dan storijo za izboljšanje okolja in potem svoje ideje zapišejo v obliki obljube materi Zemlji na lističe papirja, ki ponazarjajo drevesne liste. Potem iz vsega tega naredijo drevo (kot skulpturo ali relief) tn SVOJe zamisli javno predstavijo. Seveda je bistvo pisanja obljub njihova izpolnitev, tako se morajo otroci precej porobiti v to, kaj obljubijo in [X)tem zelo prizadevati, da obljube tudi izpolnijo. Projekt je primeren tako za predšolsko, osnovnošolsko kot srednješolsko mladino, saj je osnovno idejo projekta m«x* prilagoditi različnim kontekstom. V prvih dveh letih smo prosili otroke, da nam del izdelanih lističev z obljubami pošljejo za skupno Drevo obljub in prejeli smo več tisoč takšnih lističev, med katerimi so bili nekateri prave likovne mojstrovine. Prejeli smo tudi vrsto poro-«11 o lem, kako so otroci in mladi svoja drevesa obljub predstavili javnosti. V letošnjem letu ste za projekt z naslovom VODNI DETEKTIV navdušili tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Več kot zadovoljiv pa je bil tudi odziv ciljne publike - učencev OŠ, saj je v projektu sodelovalo kar 137 šol ozirima skoraj 10.000 otrok. Bralcem naj povem, da je imela komisija, ki je pregledovala prispevke, naporno delo, saj je prispela pošta segala več kot dva metra in pol v višino. Ideja za projekt Vodni detektiv se je rojevala postopoma iz pogovorov s kolegi vodarji in biologi v zadnjih dveh letih, lako je lansko jesen nastala knjižica VODNI DETEKTIV: VODNIK ZA MENTORJE, ki smo jo preko Ministrstva za šolstvo poslali vsem osnovnim šolam v »Dobili smo nov kombibus. Ima dvanajst sedežev. Kombibus je bele barve. Vrata se odprejo, ko pritisneš na gumb. Prvič sem se peljal s kom-bibusom na pustni torek. Peljali smo se do Domžal. Odšli smo na ples maškar. Našemu kombibusu želim, da bi dolgo in srečno vozil otroke naše šole,« je v svojem spisu napisal GREGOR KOŠMERLJ, ga. EMA ŠKERJANC OGOREVC, ravnateljica OŠ Roje, pa je o novem kombiju povedala: Naši učenci se v šolo skoraj vsi vozijo. Nekaj jih pripeljejo starši - razvojni oddelek in < )VI. Iz Črnega grabna se pri-|X'ljejo s šolskim avtobusom. Iz Moravč, Mengša, Rov, Radomelj, Depale vasi, Dragomlja pa jih pripelje v šolo šolski kombibus. Dnevno opravi šofer 185-1')0 km. Vozilo za prevoz mora biti brezhibno. Našslari kombi Renault Ma-slei si je nabral že prove« kilometrov, na dnevnem redu so bila veda popravila. Že v letu 199.5 sem vključila v finančni plan nabavo novega kombija, v letu l«)')7 so bili številni razgovori in sestanki zaradi pridobitve sredstev. Končno Sloveniji. Na Ministrstvu za okolje in preistc* so se (xlločili projekt pexlpreti in v letošnjem letu, z zaključno prireditvijo natečaja, obeležiti svetovni dan v«xii, to je 22. marec. Sicer pa je osnovna misel projekta vprašanje: »Kaj lahko vsak šolar ali pa šolski razred že danes stori, da bi vode v Sloveniji postale čistejše?« Da bi odgovorili na to vprašanje, so otroci raziskovali vodno okolje v neposredni bližini svoje šole, svoje odgovore pa predstavili v obliki razsiskovalnih nalog, risb, literarnih prispevkov in akcij, s katerimi so opozori javnost na neodgovorno obna Sanje odraslih, ki se kaže v divjih odlagališčih, pot i turih rib in podobna V petek, 20. marca letošnjega leta, ste pripravili zaključno prireditev, na katero ste povabili nagrajene učence z njihovimi mentorji iz 30 šol. Slovesnost se je začela v Ljubljani na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer sta izbrane sprejela minister Pavel Gantar in državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport mag. Teja Valenčič. Sledil je ogled čistilne naprave v Studi in zaključek na Jamarskem domu z ogledom Železne jame. Povejte, kako ste organizacijsko zmogli tak zalogaj? Brez številnih prostovoljcev, med katerimi naj poselx"j omenim gospo Anko Nastran, ter sodelovanja s Centrom za mlade iz Domžal in z Ministrstvom za okolje in prostor bi kljub znatni finančni podpori, ki sojo nudili i ii i k rs i lom Žale, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Občina Domžale, projekt le težko izpeljali. Kakšni pa so vaši načrti za v prihodnje? S projekti ekološke vzgoje otrok se nameravam še ukvarjati. Za nadaljevanje projekta Vodni detektiv želim najti ustrezne partnerske organizacije. Vse pa je odvisno od tega, v kakšno smer bomo projekt razvijali. V vsakem primeru pa mislim, da bomo s Centrom za mla-de iz Domžal še sextelovali, in upam, da se bo to sodelovanje v prihodnosti še okrepilo. Mag. Marta Vahtar, želim vam, da vam tudi v prihodnosti ne bo zmanjkalo energije. Zahvaljujem se vam za pogovor in tudi za korake, ki ste jih naredili za ohranitev našega okolja, naše zemlje. Pogovarjala sem se LILI JAZBEC Tradicija dejavnosti RK Dob je že kar častitljiva. V tem času se je pri njej razvrstilo mnogo dobrih ljudi in dogodkov, ves čas pa je skrbela za svoj podmladek, in sicer s pomočjo Osnovne šole Dob. Mentorji se vneto ukvarjajo s tem podmladkom, da že mladi do-umejo potrebo po dobrodelnih dejavnostih in reševanju stisk svojih bližnjih in daljnjih sokrajanov. RK Dob deluje prav zato, da blaži stiske in pomanjkanje tako v materialnem kot v nematerialnem smislu, saj je danes veliko ve«' osamljenih in zapostavljenih, ki potrebujejo le toplo besedo in pogovor. Prav zato so se odbornice dobsk«?ga RK (kar šestnajst jih je) posvetite predvsem obiskom bolnih in ostarelih ler osamljenih ljudi, ki jih današnja družba tako rada potisne na skrajni rob dogajanj. Kot vsa leta je tudi lansko 1997 leto minilo v rk'lovnem tempu, saj so obiskale kar 190 bolnih in ostarelih tako doma kot tudi v domovih za os tarele. Pri tem so obiskali tudi nekaj boJrrfh otrok. Tako kot se ob božično-novoleinih praznikih spomnijo vseh bolnih in stanih, se ob mednarodnem dnevu žena pa s skromnim a pozornim darilom spomnijo naših občank. Starejše občane so tudi razveselile s čudovitim izletom na Gorjance in v Dolenjske Toplice. Bilo je prijetno družabno srečanje s kosilom in s poučnim kvizom o domačem kraju. Pri tem se je izkazalo, da ljudje z zanimanjem prebirajo knjigo Sta- smo 19. I. 1997sklenili dogovor z vsemi štirimi občinami. Občine so se zavezale, da bodo zagotovile porrobna sredstva za nakup ustreznega vozila za pre voz učencev, in sic ei razliko med nabav no vrednostjo in namenskimi sredstvi Ministrstva za šolstvo in šport Slovenije. Občina Domžale je tako prispevala 62%, Mengeš 14%, Lukovica 12% in Moravče 12%. Z novim 12-sedežnim kombijem so se učenci pričeli voziti |X) letošnjih zimskih p«x'itnicah. Veselja, ko so ga zagledali, se ne da opisati. Vsi si želimo, da bi kombi zdržal čimveč' kilometrov ter da bi ga naš šofer Tomaž vozil varno. Ga. Stanka Razpotnik, učiteljica, je mlade |x>tnike vprašala o njihovih prvih vtisih. Prelx'rite, kaj so |x>vedali! ALEŠ: Na kombibusu ima vsak svoj sedež, jesti in piti v njem ni dovoljeno, Tomaž nam lx> zato ustavil na kakšnem lepem kraju, ko bomo šli na izlet. MIHA BREZNIK: laz sem slikat in imam idejo, da bi nanj narisali kar dva suni a in oblake, da bi ga vsi opazili. Vsa Čast ravnateljici Emi in Tomažu, da sta Že trinajst let se v prostem času v homški kapeli vrstijo različna verska predavanja. Letos sta bili najbolj odmevni dve. Nadškof dr. Franc Rode je 7 marca predaval o primerjavi naše šolske zakonodaje z evropsko. Naslednjo soboto, 14. marca, pa je profesorica Berta Golob imela predavanje z naslovom Brezčutnost in cinizem. Kapela je bila obakrat polno zasedena. Seveda je bilo nadvse Eomembno nadškofovo predavanje ot tudi debata po njem, saj je oboje poseglo v vrhove slovenske politike, predvsem v vzgojo in šolstvo ter se prepletalo z evropsko vzgojno politiko. Po drugi strani pa bi lahko rekli, da v> besede gospe Golobove padle na še bolj »rcKlovitna tla«. Veljale so predvsem staršem s tolajctfo se in odraščajočo mladino. Ker je bilo njeno predavanje nekaj lako ckimačega in preprostega, obenem |ia duhovno izredno bogatega, sem prosil homškega župnika, da je po sredoval rokopis. Besedib je za enkratno objavo preckilgo in preobširno, zato bo v našem Slamniku objavljeno v nadaljevanjih. Profesorica Berta Golob živi v Struževem pri Kranju. Je zelo odmevna in priznana pisateljica in duSe-slovka. Drug drugega ljubite z hratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju (Rim 12JO). Naj se takoj zavarujem pred očitkom, češ da govorim le o temnih straneh medsebonjih odnosov. Na zasebni in družbeni ravni oblikuje in odlikuje medčloveške odnose in ohranja znosno sožitje ljudi na vseh celinah predvsem njihova dobrota. če je količinsko nemara v svetu več slabega kot dobrega, je štednje po kakovosti zanesljivo močnejše, sicer bi se bil svet že zdavnaj sesul. Brez-čutnost in cinizem namreč nista značilna spremljevalca le našega časa. To grehoto vleče čbveštvo s seboj kot grbo že iz prarJavnine, druga«* nas svete knjige - kristjani se sklicujemo na Sv. pismo -ne bi svarile pred samoljubjem in Odre-Senik nam ne bi bil zapustil svoje oporoke z zapovedjo ljubezni (Največja zapoved, Mt 22,34-40). Brezčutnost in cinizem sta živo nasprotje ljubezni. In če naj bi premišljali o neta Stražarja, ŽUPNIJA DOB SKOZI STO LFT|A, ki je še vedno na voljo v pisarni KS Dob. Za konec pa so izvedle srečelov s prikupnimi nagradami sponzorjev. V celem letu so se odbobrnice RK Dob sestale na dvanajstih rednih in petkrat izrednih sestankih. Ni jim žal časa, ki ga posvečajo tej dejavnosti, vendar bi bile vesele, če bi slišale tudi kakšno pohvalno besedo za svoj trud ali pa vsaj razumevanja tistih, ki vsako stvar kritizirajo. Seveda pa je največja zahvala topel sprejem, ki ga doživijo članice, ko obiskujejo obdarovano?. Posebno veseli so jih v domovih ostarelih, kjer jim s svojim obiskom prinesejo delček spominov na svoj domači kraj, otroštvo, sosede, obujanje spominov, saj tako radi poklepetajo s kom, ki njegov kraj pozna. Redkokdaj se poslovijo drugače kot s solzami v očeh. Sedaj je v dobskem odboru RK 929 podpornih članov, od tega kar 446 družin, ki letno plačujejo članarino po 400,00 SIT oz. 700,00 SIT članarine, iz katere se črpalo siedslva za dobrodelno dejavnost Rcte-čega križa. Vse članice odbora se delu posvečajo prostovoljno. Želijo si, da bi se jim pridružilo se več članov, predvsem mladih ljudi, ki bodo vnesli v organizacijo novih moči in idej. Tako bi nadaljevali delo, ki ga sedanji odbor pod vodstvom gospe Emilijane Sre-botnjak nesebično izvršuje v korist vseh, ki so potrebni rJobrote in razumevanja. MAJA CERAR ga »zrihtala«. Jaz ju bom častil! MIF1A DREŠAR: Imamo lepo, mirno muziko, prelepe modre sedeže, Tomaž lahko prižge luči po celem avtomobilu, če bo sonce premočno, si bomo lahko potegnili žaluzije. Želim si, da čimpreje cxfputojemo k ravnateljici Emi na vikend na morje, kjer raste kivi in olive. FRANCI: Kombibus je najlepši avto na svetu. Vrata se odpirajo samo s pritiskom na gumb. PETER: To je moj kombi. Ima koš za smeti. Tomaža ubogam. Ko vstopam in njiju, ju je treba kljub vsem dokazom dejavne ljubezni med nami toliko izostriti, da se bo jasno in na konkretnih zgtedih opazil njun spačeni obraz. A najprej o tem, kaj spkih pomenita kot pojem. Sbvar slovenskega knjižnega jezika takole razlaga besedo brezčuten: ki je brez čustev sočutja, brezčutni sovražni ljudje; duševno otopel, brez volje, to je brez občutljivosti za zunanje dražljaje, brezčutno gledati trpljenje drugih, brezčutno strmeti v strop. Ciničen: ki prezira splošrxi veljavne vrednote, posmehljiv, c iničen človek, njegov cinični smeh, < inične besede, cinično govoriti, smejati se, c inična brez brižnost, cinično gledanje na svet. O brezčutnosti kot duševni otupek> sti tu ne bo govora. Duševna apatija spada na področje bolezni in zdravja. Brezčutnost kot pomanjkanje ali popolno umanjkanje sočutja ter cinizem kot zavestna aroganca pa segata tudi na področje družbenih odnosov in kvarita sožitje z daljnosežnimi postedkami. Psiholog te in one smeri in podrobne specializacije ve in zna pojasniti oba pojava z različnih zornih kotov Bogve koliko olajševalnih okoliščin je možno najti, kadar se pred sodnikom znajde brez-vestnež, tako da na koncu koncev njegova brezobzirnost že izgubi pomen brezčutnosti in je kriv« skwaj izenačwi z nebogljeno žrtvijo. Brezčutnost in cinizem zmoreta poptesavati na splozkih tleh in spremno obvladovati svoj tango. V dobi raznovrstnih množičnih enačil sta postala medijsko vplivna in lezerta pod kožo nepreglednemu številu bralcev, poslušalcev in gtedakev. A že zdavnaj, preden se je napovedala in začela udejanjati gkjbalizacija sveta, smo vedeli, kaj pomeni koga utopiti v žlici vode, in smo brezčutnost označili kot kamen namesto srca. Res, brezfjut-nost in cinizem nista nikakršen tipično slovenski sindrom. A os se ju ne bomo zavedali prav mi in se jima izogibali, bo sta ugonabljala prav nas. Poudarjanje, da je med nami veliko srčno dobrih ljudi (samo celjski Klic cfobrote je exJ njih lani prejel 25 milijonov tolarjev), je kljub vsemu precej nezanesljiva tolažba. Vseh skupaj nas je premab - saj tako rekoč že izumiramo -, da ne bi vsak brezčutnež pomenil nevarne rane na narodovem telesu. Brezčutnost in cinizem želim ponazoriti s primerom, da se je prav pred kratkim neka srednješolka porogala sve> ji profesorici, rekoč: Danes bom pa ves dan rJobre volje, ker sem vas razjezila, ki s primerom, da osnovnošolec straši z nožem po soli, pa ga mu ravnatelj ne sme vzeti, ker da po zakonu nima te pravice. Če nič drugega, je to brezčutnost učenca in cinizem zakona. Za učenčevo brezčutnost bi se mogla ali celo morala najti olajševalna okoliščina. Ali se more najti smiseln argument za zakonodajo? Na kar majhni primestno porJeželski šoli je letos učiteljica meni nič tebi nič baje (dobila zmazano pomarančo v glavo. A saj je dovolj znan mariborski primer s sekiro. Zakaj omenjam /glede, ki se nanašajo na šolo? Zato, ker |ane/ zna natančno tisto, kar se nauči krit Janezek. (se nadaljuje) izstopam, vedno tepo pozdravim. Manjka mi samo še sladoted. BOJANA: Komaj čakam, da bomo kam šli! ANA: Rada bi Sla dateč, na Gorenjsko, da bi videla, kje se je rodil dr. France Prešeren. MATIJA: Zame je zelo ueJoFjen, laže pridem gor, ker ima nizko stopničko in držalo, da se primem in v njem lahko hodim pokoncu. Tudi moja Nina bi se enkrat rada peljala z njim! * IRINA:0. K.Cool. Hi, hi, hi! I fiitin noi fe največji praznik kršanstva. dan nepopisnega veselja. Vri in dan se spominjamo in gljoblje doživljamo, daje Kristus \ svojo smrtjo unit'il našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil iivljenje. Blagoslovljene in notranje doživete velikonočne praznike vam želimo sodelavci Župnijske karilas Domiule Ljubljanska 70 1230 Domžale Tel.: 713-421 v sodelovanju s Knjižnico Domžale pripravlja naslednja srečanja: OKROGLA MIZA NA TEMO ODVISNOSTI MED MLADIMI V DOMŽALAH v torek, 21 aprila ob 19. url. Sodelovali bodo strokovnjaki s tega področja. POGOVOR S ŠPORTNIKOMA MIHOM RIHTARJEM (skakalec in letalec) IN KLEMENOM VODLANOM {športni plezalec) v sredo, 22. aprila ob 19. url. Pogovor bosta vodila Ljubimka Pavasovič in Vid Jagodic. Obe srečanji bosta v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale. Vabljeni! Center za mlade NOVO NA OSNOVNI ŠOLI ROJE Pa smo ga le dobili - nov kombibus Rdeči križ v Dobu dejaven že pet desetletij 18 /bmnik Moravče RAVSKE DOLINE E O B C L M O Ll C L Proračun Občine Moravče sprejet Občinski svet Občine Moravče je na svoji 40. seji obravnaval in sprejel proračun Občine Moravče za leto 1998. Osnutek plana proračuna Občine Moravče za leto 1998 je bil v javni obravnavi v mesecu marcu. V času javne obravnave je bilo podanih na osnutek proračuna 24 pripomb. Dodatne pripombe na predlog proračuna so podali se svetniki na sami seji. Pripombe so se nanašale predvsem na financiranje komunalne infrastrukture v občini Moravče, saj so želje večje od dejanskih finančnih možnosti občinskega proračuna. Prihodki proračuna občine Moravče za leto 1998 znašajo 526 mio SIT in so večji od prihodkov plana proračuna za leto 1997 za 20%. Prihodki proračuna so se v letu 1998 povečali predvsem na račun zbiranja sredstev s strani občanov za izgradnjo komunalne infrastrukture, pričakovanega sofinanciranja iz državnega proračuna in zadolževanja v visini 35 mio SIT. V letošnjem proračunu je tako kot lansko leto namenjeno največ sredstev komunalni dejavnosti in sicer 304 mio SIT, oziroma kar 58% vseh proračunskih sredstev za leto 1998. Od navedenih 304 mio SIT bo za investicije porabljenih 280 mio SIT oziroma kar 93% sredstev komunalnega kolača. Tako bo za vzdrževanje namenjeno le 23 mio, kar bo zadostovalo le za najnujnejše vzdrževanje cest, čistilne naprave in ostale komunalne infrastrukture. Glavne investicije, za katere se sredstva zagotavljajo iz letošnjega občinskega proračuna, so: - rekonstrukcija in izgradnja lokalnih in krajevnih cest 91 MIO - izgradnja krajevnega telefonskega omrežja 78 mio SIT - obnova vodovodnega sistema 58 mio SIT - izgradnja kanalizacije v Moravčah 26 mir) SIT - obnova in izgradnja javne razsvetljave 5,7 mio SIT - sanacija plazu Grmače in Negastm 13 mio SIT. Investicije na komunalnem področju so porazdeljene po> celotni občini, kar zagotavlja enakomeren razvoj celotne občine Moravče in ne le občinskega središča. Iz letošnjega proračuna je razvidno, da je največji interes občanov kakor tudi občinskega sveta Se vedno v rekonstrukcijah in iz- gradnjah cest, v letošnjem letu pa je večja pozornost posvečena tudi reševanju oskrbe s pitno vodo. Ker se znaten delež prebivalstva v občini ukvarja s kmetijstvom, občinski proračun zagotavalja finančna sredstva v višini 17 mio tudi razvoju kmetijstva v občini. S proračunskimi sredstvi želimo izboljšati kvaliteto kmetijske proizvodnje, posodobiti kmetijsko infrastrukturo in ohraniti stalež živali vsaj na sedanjem nivoju. V letošnjem proračunu smo namenili za regresiranje reprodukcije živine 5,2 mio (3.000 SIT na žival), zavarovanju živine smq namenili 24 mio SIT, pri čemer imamo od lanskega leta uvedeno progresivno regresiranje zavarovanja živine, ker so analize pokazale, da so v preteklosti zaradi dragega zavarovanja zavarovali živali le kmetje z manjšim sta-ležem živine. V letošnjem letu bomo s proračuna regresirali tudi nakup kvalitetnih semen, ohranjanje staleža živine v hribovitih predelih občine in regresirali prevoz mleka iz oddaljenih krajev. Za vzpodbujanje hitrejšega razvoja gospodarstva v občini letos namenjamo sredstva tudi za regresiranje obrestne mere in sicer za investicije v kmetijstvu 1,3 mio SIT, za regresiranje obresti za kredite v obrti in podjetništvu pa 1,8 mio SIT. Razpis za kredite namenjene kmetijstvu, obrti in podjetništvu bo občina razpisala predvidoma v maju mesecu. V letošnjem proračunu smo uspeli zagotoviti tudi 1,5 mio SIT za regresiranje obrestne mre za najetje stanovanjskih kreditov, s katerimi bodo mlade družine reševale svoj stanovanjski problem. Pogoji za pridobitev sredstev za stanovanj- ske kredite bodo objavljeni v razpisu, ki ga bomo objavili v časopisu Slamnik. Občinski proračun zagotavlja sredstva tudi za področje družbenih dejavnosti, kamor spadajo osnovno šolstvo, ottoško varstvo, sociala, zdravstvo, kultura in šport. V letošnjem proračunu je za osnovno šolo namenjeno 25 mio SIT, za otroško varstvo pa 46 mio, pri čemer kar 26 mio SIT porabimo za doplačilo k ekonomski ceni za varstvo otrok v vrtcih, saj večina staršev zaradi nizkih dohodkov plačuje le 30% ekonomske cene. Zaradi prostorske stiske šole kot tudi vrtca in uvajanja devetletne osnovne Sole bo potrebno v proračunih prihodnjih let zagotoviti večja finančna sredstva za izgradnjo prizidka k Soli in vrtcu. Občinska uprava se že dogovarja z Ministrstvom za Šolstvo in šport, ki naj bi za omenjeni investiciji zagotovil 50% delež sredstev. Za prizidek k šoli je bilo v letu 1997 pridobljeno že gradbeno dovoljenje, v letošnjem proračunu pa so v ta namen zagotovljena tudi že manjša finančna sredstva. V proračuna je letos zagotovljen tudi denar za poplačilo obnove otroške ambulante, s čimer smo lahko zagotovili ordinacijo otroški zdravnici, ki trenutno dela trikrat tedensko v Moravčah. S tem smo poskrbeli tudi za zdravstveno varstvo naših najmlajših občanov. Občina Moravče se zaveda, da je za občino zelo pomembna kultura, za katero žal na državnem nivoju ni pravega razumevanja, saj nam država kljub številnim vlogam na različne javne razpise zagotavlja bore malo denarja. V letošnjem proračunu je za delovanje številnih kulturnih društev v občini namenjeno 3,2 mio SIT. V letošnjem letu naj bi bili zaključeni investiciji - obnova kulturnega doma, za kar je v proračunu namenjeno 4,9 mio SIT in dokončanje godbenega doma 4 mio SIT. Nekaj sredstev so občinski svetniki letos namenili tudi ohranjanju kulturno-zgodovinskih objektov. Ostala proračunska sredstva so namenjena še gasilstvu, civilni zaščiti, dotacijam društvom in političnim strankam ter delu občinske uprave, občinskemu svetu, odborom in komisijam pri Občini Moravče. Tako so bila porazdeljena letošnja proračunski sredstva. Vsem željam tudi z letošnjim proračunom ni bilo moč ustreči. Potrpljenje, da pridete na vrsto, pa ni odveč. M. URBAMLA Vodja finančno računovod. službe OBČINA SE PREDSTAVI Oddelek za družbene dejavnosti Poglejmo najprej v Odlok o organizaciji in delovanju občinske uprave, kako je opredeljen ta oddelek. Opravlja predvsem naloge z naslednjih področij: v/goje in izobraževanja ter kulture, - zdravstvenega, scx:ialnega in otroškega varstva, - varstva kulturne dediščine, - športa in rekreacije, - dela z mladimi, - društvenih dejavnosti, - javnih del in številne druge naloge. Oddelek vodi tajnica občinske uprave ob znatni pomoči finančno-računovod-ske službe in tudi drugih delavcev občinske uprave, saj zaradi obsežnosti in raznolikosti delovnih področij posamezna področja niso strogo razdeljena po delavcih. Ena izmed pomembnejših nalog je priprava in izvajanje olx*inskih aktov v zvezi z ustanoviteljskimi pravicami javnih zavodov (osnovna šola) in soustanoviteljskimi pravicami zavodov v občini Domžale. Občinske strokovne službe redno sodelujejo z vodstvom osnovne šole in Poslovno skupnostjo Osnovnih šol, ki vodi finanč-no-računovodsko poslovanje za osnovno šolo in vrle<. V skladu s Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih določa Občina višino plačila in razporejanje v plačilne razred. Skoraj 90 najmlajših Moravčanov obiskuje več: vrtcev (Moravče, Domžale, Kranj, Žalec:, Ljubljana, Litija...) Občina Moravče plačuje za 90 občanov prisjx-vke za obvezno zdravstveno zavarovanja (iskalci zajxislitve, nezaposljive osebe, socialni primeri). Dobro sodelujemo s (Centrom za socialno delo v Domžalah, ki opravlja tudi za našo občino naloge s področja socialnega skrbstva in varstva. Na področju varstva naravne in kulturne dediščine v skladu z zakonodajo sodelujemo s kranjskim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opravlja strokovno delo v zvezi z republiškimi razpisi za uvrstitev na seznam in zagotovitev sredstev za sofinanciranje obnove narav nih in kulturnih spomenikov v občini. Zadnji dve leti smo pridobili sredstva /a ob novo cerkve na Limbarski gori, lastnik gradu Tuštanj pa tudi kot posameznik za re-stavriranje gradu. Z uradom za delo v Domžalah in CSD sodelujemo pri zagotavljanju elelavc ev, ki preko javnih del sodelujejo [)ri pomoči na domu ostarelim in pomoči družini. Preko tega projekta smo izvedli tudi popis turistične ponudbe? na obmex*ju naše? občine. Komisijo za šport in rekreai ijo sestavljajo člani moravskih športnih društev, ki sku-|>aj z občinsko službo pripravi predlog za finančno ovrednotenje jirogramov aktivnosti in dejavnosti Športne-' zveze Oimžale. Predlagana sredstva potrdi občinski svel. Razveseljivo je, da v moravski občini deluje veliko različnih društev na področju ljubiteljske dejavnosti, od športa, turizma varovanja narave, kulture. Vsa društva vsako leto pripravijo program dela, ob koncu leta pa poročajo o izvedenih aktivnostih. Oddelek za družbene dejavnosti izvaja tudi vrsto drugih nalog, ki niso točno ek>-krfene v odloku. * Dovolite, da vam sporočimo še uradne ure za stranke: ponedeljek in petek od 8. do 10. ure in sreda od 8. do 10. in 13. do 17 ure. S. V. Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale je skupaj s podjetjem krni i s iz Radomelj že v preteklem letu organiziralo odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v Domžalah. V letošnjem letu pa širi akcijo še na občine Lukovico, Mengeš in Moravče. V to vrsto odpadkov sodijo predvsem barve, laki, topila, smole, lepila, olja, emulzije, hladilne tekočine, kiti, kozmetični izdelki, odpadne kemikalije, zdravila, škropiva in drugi fitoterapevtski izdelki, akumulatorji, baterije in podobne kemične snovi. V akciji bo sodelovalo vozila z ADR opremo in atestiranim kontejnerjem ter strokovna oseba. Zbrane odpadke navedeno podjetje strokovno sortira, obdela in jih pošlje naprej v predelavo ali uničenje. Naročnik in plačnik akcije v naši občini je Občina Moravče. Ker bodo zajeta v tej akciji samo gospodinjstva, ocenjujemo le omejeno količino teb odpadkov. Dekjvne organizacije in obrtniki naj ne bi odlagali teh odpadkov, ker so ti v skladu s so- glasji na dejavnost in z obratovalnim dovoljenjem, dolžni sklepati pogodbo o odvozu posebnih odpadkov z omenjenim podjetjem ali ustreznimi drugimi družbami. Za večje količine teh odpadkov bo zato potrebno ugotavljati njihov izvor. Posebni odpadki naj bodo sortirani, v ustrezni embalaži in naj jih dostavljajo le polnoletne osebe, točeno od teh odpadkov pa se bo v tej akciji zbiralo in odvažalo tudi zavržene pnevmatike, vendar samo osebnih ovtomobi-lov. V občini Moravče se bo akcija izvajala 13. 5. in 14. 5. na štirih bkacijah in sicer na Vrh* polju, v Krašcah, v Moravčah in v Pečah. Ura in točne lokacije zbirališč bodo objavljeno na plakatih na javnih mestih, preko sredstev javnega obveščanja in z letaki po gospodinjstvih. V kolikor bo potrebno, Ijomo akcijo ponovili še v jesenskem času. Prepričani smo, da so take akcije tudi ena od zanesljivih poti do skupnega cilja - ohranjati in živeti v Čistem in zdravem okolju. M. B. DOBRODELNI KONCERT DRUŠTVA VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave 14. 4. 1998 ob 20. uri, v Kulturnem domu Mengeš Nastopajo: ans. STOPARJI, ans. SLOVENSKI KVINTET, ans. VITA, pevski zbor SIRENE, IVAN HCJDNIK, KORADO IN BRENDI, ADI SMOLAR, AGATA ŠUMNIK-ZGONEC, NATALIJA VERBOTEN, MARJAN ZGONC. Povezovalec: g. Marjan ŠNEBERGER. Predprodaja vstopnic: • Kulturni dom Mengeš • Hram Rožice Mengeš • Društvo Vita Ljubljana, gospa Branka. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen izključno za izvajanje rednih dejavnosti Društva VITA za naše otroke in mladostnike, prizadete zaradi nezgodne poškodbe glave. Vljudno vabljeni! rezervacije tel. (061) 324-504, Plaz ogroža Na prelazu Grmače je bil promet zelo otežen in nevaren zaradi udora ceste. V začetku letošnjega leta je Občina Moravče ob pomo-či Ministrstva za okolje in prostor pristopila k sanaciji stanja. Stare strohnjene »kaste« iz lesa so zamenjali z betonskimi elementi, ki so bili položeni na dobro utrjeno podlago. Dela je izvajal podjetnik Marko Zupančič. Gradbene stroje bi lahko posneli pravzaprav kjerkoli v občini, saj potekajo deb pri izgradnji kanalizacije v Moravčah, Tegrad Ljubljana končuje z napeljavo omrežja telefonske napeljave, določena dela pa se izvajajo tudi na obnovi vodovodnih povezav. Po sprejetem občimkem proračunu bodo stroji zabrneli tudi na Številnih cestah v občini. Tekst in foto: M. Brodar Žal nam je. Za slavnostno otvoritev otroške ambulante v Moravčah smo izvedeli Šele naslednji dan. Sprašujemo se, kam spadamo vsi ostali uslužbenci te niše, kajli na otvoritvi sta slučajno bili le dve izmed zaposlenih. Nismo potrebni kozarčka penim-, temveč tega, da bi nas kdo opazil, da smo tudi mi tu. KOLEKTIV ZDRAVSTVENE POSTAJE MORAVČE Nova ambulanta za malčke rlrigiia je poskrbela, da je bila injekcijska igla tanka in tako se kor .11 /m fantič ni niti dobro zavedal, kdaj je bilo cepljenje opravljeno. Za »junaško« držo si je prislužil tudi »štampiljko«, s katero mu je roko olepšala zdravnica Irena. Foto: M. B. Da se s skupnimi močmi veliko doseže, je doka/ tudi nova pediatrična ambulanta v moravškem zdravstvenem domu. Občina Moravče je skupaj z Zdravstvenim domom Domžale zagotovila dobre tri milijone tolarjev za preureditev trisobnega stanovanja v drugem nadstropju zdravstvenega doma v ambulanto za najmlajše Moravčane. Dela so bila končana v dveh mesecih in dr. Irena Klemenčič in sestra Brigita Vrankar že vet": kot mesec dni sprejemata mak' paciente trikrat tedensko v prijetno in funkcionalno urejeni ambulanti. Zdravstveni dom Domžale je zagotovil tudi opremo v vrednosti milijon in osemsto tisoč tolarjev. Nekakšnd uradna otvoritev je bila 25. marca, ko so skupaj z zdravnico in direktorjem ZD Domžale dr. Janezom Svoljškom nazdravili in zaželeli uspešno delo tudi Danilo Cerar, ki je izvajal nadzor nad deli pri preureditvi prostorov in predstavniki Občine z županom Matjažem Kočarjem na čelu. S. V. URNIK OTROŠKE ORDINACIJE dr. Irena Klemenčič PON 13-19 Me )RAVČF. TOR 7-1 i DOMŽALE urgc-noi SRE 13-15'" MORAVČE samo posvetovalnic .1 iv 19 ostalo ČET 7-13 DOMŽALE urgcnr.i PET* 7-13 MORAVČE Knjižice sprrjrm,imo dopolcUn rh 12', popoldm do Wh. OO SKD MORAVČE NE PODPIRA ODCEPITVE VASI KOKOŠNJE IN ZALOG POD SV TROJICO Odcepitev da ali ne? V soboto, 21. marca 1998 je potekal občni zbor OO SKD Moravče. Pričctek občnega zbora je potekal v avli Kulturnega doma v Moravčah, kjer je KID I IMliAK v sodelovanju s Slovenskim verskim muzejem odprl razstavo o delu in življenju našega velikega rojaka in svetniškega kandidata misionarja Friderika Barage, ki je del svoje mladosti preživel na gradu v Belneku. V nadaljevanju občnega zbora je predsednik podal poročila o delu v preteklih dveh letih, ki ga je zaključil z mislijo, da stranka SKD ne dela od danes na jutri, ampak teče na dolge proge. V načrtih za delo v prihodnje je predsednik (X) SKD Moravče navedel, cia bo glavna aktivnost v tem letu posvečena volitvam v občinski svet. Pexjdaril je tudi smernice, na katerih naj bi potekal razvoj občine Moravče, kot ga vidijo v SKD. Osnnvo za program tvorijo ugodnosti, ki jih prinaša lega naše občine. Po eni strani smo še- vestno sorazmerno močno geografsko in infrastrukturno zaprti, z neookrnjeno naravo in z velikim deležem kmečko-delavskega prebivalstva, po drugi strani [ia bo v roku nekaj let mimo nas potekala ena najpomembnejših prometnih povezav me?d V in Z v srednji EvTOpL Na tej osnovi je že dokaj detajlno izdelan program aktivnosti na področju kmetijstva, ki se na našem področju nujno navezuje na področje razvoja turizma. Seveda vsega lega ne moremo predstavljati navzven tako kvalitetno, dokler nimamo razvite cestne, telefonske, elektro in vodovodne infrastrukture. V javni razpravi je bilo izrečenih kar nekaj dobronamernih kritik na delo stranke na občinskem nivoju. Posebno je- bil izjxistav-Ijen odnos svetnikov SKD v (Jbčinskem svetu občine Moravče glede odcepitve dela občine k drugi občini. Olx':ni zlx>r je podprl načetnosl svetnikov iz vrst SKD, ki zagovarjajo ne-eleljivost naše občine in obenem zahteval, da se odzovemo na pisanje v zadnjem Slamniku glede stališč, zapisanih v članku z naslovom S kom bolj živijo prebivalci Kokošenj in Zaloga. OO SKD Moravče se ne strinja z navedbami, ki so se zapisali in jih podpira gospod Berlot, sicer polotner prebivalcev Moravč ter svetniška skupina SI5 v občinskem svetu, predvsem zaradi tega ker: Planinsko društvo Moravče vabi planince in druge ljubitelje lepih doživetij na planinskih poteh, na tradicionalni prvomajski pohod po Moravski planinski poti. Začetek pohoda je 1. maja 1998 ob 4. uri izpred gradu TUŠTANJ. Prijavite se na štartnem mestu. Štartnina je 1000 SIT. Pohodniki bodo na Startu prejeli kontrolno knjižico, med pohodom okrepčilo, po končanem pohodu pa pisno priznanje in spominsko značko, pa tudi na pogostitev nismo pozabili. Pot je dolga ca 50 km. Na izhodiščno točko t. j. na grad Tuštanj se bomo povrnili približno ob 17. uri. V gradu je na ogled zanimiva zgodovinska zbirka. Vsi, ki so se tega pohoda v preteklosti že udeležili, so bili zadovoljni in bodo tudi letos z nami. Pridružite se nam! Prepričan sem, da vam ne bo žal, saj se bomo potrudili, da boste doživeli marsikaj lepega. Torej, na veselo svidenje ob prvem maju! PD Moravče KULTURNI DOM MORAVČE Tudi v letošnjem letu bo na tradicionalni razstavi cvetja v Volčjem Potoku sodelovala Občina Moravče. V nedeljo, 26. 4. naše občine. 1998, bo od 15. ure dalje predstavitev V tem času bomo obiskovalcem predstavili zanimivosti naše občine; možnosti pohodniškega turizma, svojo ponudbo bodo predstavile turistične kmetije. Za bolj veselo in sproščeno vzdušje na predstavitvi bodo poskrbeli člani Pihalne godbe Moravče, ansambel Svetlin, Dekliški zbor s svojim zabavnim programom in citrar Rado Kokalj. Vsi, ki boste obiskali Volčji Potok v nedeljo 26. aprila popoldne, ste vabljeni, da prisluhnete našemu izbranemu programu. 1. Vsaj polovica olrok hodi v osnovno šolo v Moravče in ne kot ugotavlja g. Kepic, da olrcni hodijo v osnovno šolo v Dob. 2. Zdravstvene usluge koristimo v Domžalah ludi prebivalci ostalih krajev občine Moravče, za kar smo vedno tudi vlagali velika finančna sredstva. 3. Pretežna zajxislenos1 je poleg I >omZal tudi v Ljubljani in po tej logiki bi se morali pridružiti občini Ljubljana. 4. Komunalno infrastrukturo pod zelo dragim upravljanjem Komunalnega podjetja iz Domžal ujxxabljajo tudi vse- ostale občini' nastale i/ obdne I HiniZ.ile, pa nikomur ne pride na misel, da bi moral biti zato še naprej občan občine Domžale. 5,0 nakupovalnih poteh v Dob in Domžale raje ne In govorili, saj nakupovalne|x>ti vodi kvalitetnejša in bolj pestra ponudba. 6. C. Kepic sicer član UO SLS podružnica Domžale (zakaj ne Moravče?) je prepričeval |x»lanske skupine v DZ v imenu pre--bivalcev /aloga |xxl Sv. trojico in Kokošenj. Poznamo veliko prebivalcev teh dveh vasi, ki se ne strinjajo z argumenti in tudi ne z izločitvijo teh dveh vasi i/ občine Moravče in tudi niso dali g. Kepicu pooblastila, da jih zastopa. Večina od njih tudi ni bila seznanjena z zaporo, katero naj bi skupaj pripravljali. Zato OO SKD Moravče nasprotuje izločitvi vasi Kokošnje in Zalog pod sv. Trojico iz občine Moravče in priključitvi k občini Domžale. Nimamo želje, da se priključijo naši občini kraji sosednjih občin, naredili bomo pa vse, da se meje naše občine ohranijo v sedanji obliki. Osnovna šola Jurija Vege; in Občina Moravče organizirata 2. EX TEMPORE na temo »Nekoč je tu stal mlin« Slikali bomo mline in vodne žage v MoravSki dolini in jih ohranili vsaj na sliki in v prozi, preden jih čas dokončno izbriše-. Ustvarjali bomo predvicioma v sredo, 13. 5. 1998. V primeru slabega vremena se dobimo v sredo, 20. 5.1998. Nastala dela bomo tudi razstavili, (zrganizatOr poskrbi za malico, material in prevoz učencev. Po dve deli iz vsake Sole obdrži organizator, ostala dela bftdo po zaključku vrnjena Šolam. K sodelovanju vabimo vse- Sole iz bivše občine Domžale in sicer iz vsake sole po Iri učene v in mentorja. Podrobnejše informacije o kraju razstave, prevozu in prijavnice bodo šole dobilo po pošti. Vse informacije lahko dobite-tudi na številko 731-003. Lep pozdrav! mentorica likovnega krožka Inge Ivartnik Moravče /lamnik 19 Najlepši šopek za mamico V sredo, 25. marca, na pra/nik Marijinega oznanjenja, so olroci povezali svoje pesmice, plese in recilaci|e v šopek za mamice oh njihovem prazniku. V avli Kulturnega doma so si starši lahko ogledali razstavo o misijonarju Baragi, mamice pa so prejele lične voščilnice, Ki so jih izdelali osnovnošolski otroci pod mentorstvom učiteljice Inge Ivarlnik. Sta srec'ali se |x>li in skupaj s\li naprej, N.i /acctku skupne [x>li se ludi zdi, da lx) vse |x>-sulo / rožami. V dlan je položeno seme, ki naj rodi obilo sadu. Kmalu pride olrok, ki raste, /ori in prina1;,! veselje in žalosl skrbnim staršem. Ob diapozitivih in i/branih lx>sedah je |x>ve/ovalka programa Barbara Kunavar spomnila st.irše in otroke na prehojeno skupno |X)I življenja. Otroški cerkveni pevski zlx>r je ob spremljavi Barbare F a le in |ane Vehovec v svojih pesmih pel hvalo materam in očetom za vso njihovo skrb in ljulxvcn. ()troci i/ vrtca so pod vodstvom vzgojiteljic Marije Gotar in Metke Koprivšek prebujali cvetlice in iskali zvestega prijatelja, simpatične peričice \m so namesto mamic oprale vse perilo. Mladi plesalci so s S[x*lo in Uršo v ritmu glasbe [x»ne- mali murencke, vozili avto ter nabirali ple>no znanje in pogum, da bodo morda nckr svoj pfogtam in podobno bi lahko rekli za mavrico sodelujočih na prireditvi, ( trganizaloi prireditve ob materinskem dnevu kil ) I iinku je pripravil razstavoo Baragi, |x>vezal c elolen program in k sodelovanju |X>val nI še ■■< »le, vi tet in cerkveni otroški pevski zix>r. Za prave ck>mače piškote so poskrix'lc sodelavke Župnijskega Karitasa, cvetlic ne aranžmaje pa je pripravila predsednica Društva podeželskih /ena Ki »mana ( a puder. Mocoče je v tej mavrici sodelavcev bilo premalo prostora za očke, ki sker ob praznikih radi prisedejo k obloženi mizi, vendar jo mora pripraviti seveda žena in mati. Zato |xi-smice o mamic ah in njihovi skrbi za družino in dom niso pretiravanje, ampal 01 Iražajo vso n-mik u naje vsakdanjosti. MILKA NOVAK KS Vrhpoje V nedeljo, 29. 2. popoldne, se je v gasilskem domu na Vrpholjah /bralo kar nekaj družin, mater in žena. In imeli smo kaj videti in slišati: učenci so plesali in deklamirali, cerkveni pevski /hor je prepeval, ljudski godec pa nam je zaigral prijetne viže na harmoniko. Ženski del publike je hit tudi obdarjen s prvimi pomladnimi cvetlicami in lepimi likovnimi izdelki naših malih ustvarjal- cev, vsi pa smo se lahko Se posladkali, za kar je poskrbela krajevna organizacija RK. Čeprav v našem makm kraju nimamo kulturnih uslanov, kultura ne bo zamrla, dokler bodo med nami posamezniki, ki prostovoljno organizirajo in pripravljajo take prireditve, olj katerih se krajani notranje lx>gatimo, niedsetx>jno družinx) in spoznavamo ter zabavamo. Hvala organizatorju, pevc vodji Mariji klopne, god< it P ii( iteljii i tei u en« em \/ podružnične osnovne Šote MAMICA , /Ihmii i Meiell, ODMEVNA RAZSTAVA Svetost v dejanju »SLOVENSKI VERSKI MUZEJ« STIČNA IN KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO LIMBAR sta priredila razstavo: FRIDERIK IRENE) BARAGA (1797-1868) V soboto, 21. marca je bila v avli Kulturnega doma v Moravčah ob nastopu Komornega /lx>r,i Limbar svečana otvoritev razstave o velikem slovenskem misijonarju med severnoameriškimi Indijanci, škofu in svetniškem kandidatu Frideriku Ireneju Baragi, Kil) l imb.ir je v sodelovanju s Slovenskim verskim muzejem, ki hrani velik del zbirke o Baragi, poimenoval »moravsko« postavitev razstave: ROIAK DOLINE GRADOV Razstava je bila odprta tudi na večer sprejema Primoža Peterke in na misel mi je prišla primera: Baraga na krpljah - Primož na smučeh: dva slavna »rojaka doline gradov«, bojevnika na snegu, ki ju pozna domala ves svet! Bodimo ponosni na svojo preteklost in s poštenostjo gradimo slavno bodočnost. Razstavo si je bilo moč ogledati do srede 25. marca, ko smo j<> vrnili Slovenskemu verskemu muzeju v Stično, kar pa ne pomeni, da smo zaprli naš »dosje Baraga«. To priča tudi število obiskovalcev: okoli sto odraslih in jjVestopetdeset šolarjev, ki si je razstavo ogledalo v okviru predmetov /g« >■ dovine, slovenščine ali v veroučni šoli. Kdor želi več izvedeti o Baragi, naj si kupi ali izposodi knjigo prof. A. Rebule: Duh velikih jc/ei, ki jo lahko tbbite v župnišču v Moravčah, v knjižnici ali v KID Limbar. Kulturno izobraževalno društvo Limbar se lx> skupaj z drugimi v naši župniji In domovini še naprej pridruževalo tistim, ki so prepričani, da Friderik Irenej Baraga zasluži čast oltar- ALOJZIJ ŠTEFAN < PABREZ ZAMERE Le kdo bi rad pobral ,; zlata jajca i/ moravskih kokoSnjakov? Morda p,i se v njih skriva kukavic a, ki bi svoja jajca rada v luje gnezdo položila m zaradi tega glas na volitvah pridobila'' Mnogo zdravja, dragi Moravčan, ki v čakalnici prepolni lahko od čakanja /boliš. Preden prideš do zdravila, skoraj duSO Že S|mslis. KULTURNI DOM MORAVČE Gostovali so V soboto, žti. marca jo bila v Kulturnem domu Moravče predslava I. S. I in žgarja KA/VAI INA /IVI |l N|A v izvedbi gledališke skupine Rob pri Velikih Laščah. Amaterska skupina ie s priletno igro predvsem Leni ke in gos|x>darja I ii ha zaigrala v programskem smislu morda ne prevei aktualno predstavo, ven dar tegobe sedanjega < asa nas velikokrat opozarjajo tudi na današnje razvaline življenja, tako da je bila tema kar pravšnja za ta čas. Zanimivost predstave je bila tudi v tem, da so igralci govorili v svojem narečju. V začetku nam melodija govora ni šla prav prevei' v ušesa, toda |x> nekaj stavkih je bila vsebina igre razumljiva, čeprav smo za to igro pričakovali gorenjsko narečje. Res škoda, da ni bilo vei obiskovalcev, saj je dobei obisk predstave še edina motivacija ljubiteljski kulturi, da z veseljem pokažejo svoje de lo v (loni.K em kraju In tudi na gostovanjih. M. KOKALJ Cilj akcije je bil dosežen, zato so si udeleženci zaslužili osvežitev. KS PEČE Očiščevalna akcija Prostovoljno gasilsko društvo Peče ter Kulturno in športno društvo Peče sta v soboto, 28. marca, organizirala očiščevalno akcijo. Cilj akcije je bil kot vsako leto očistiti bregove potoka Drtijščica in pobrati obcestne odpadke v krajevni skupnosti Peče. Za odvoz odpadkov sta poskrbela Občina Moravče in Komunalno podjetje. Osveščenost domačinov do čistoče okolja je iz leta v leto večja. Nerešljiv problem pa predstavljajo »ekološko osveščeni« vozniki, ki se med vožnjo skozi naš kraj kar skozi okno avtomobil,) znebijo praznih pločevink, steklenic in druge embalaže. Vesela novica ob tem pa je, da se je kolu ina teh odpadkov v primerjavi z lanskim letom zmanjšala. D. BRVAR Likovna delavnica za dan žena Dan pred 8. marcem - mednarodnim praznikom žena je Turistično društvo Moravče pripravilo likovno delavnico za najmlajše. Namen delavnice je bil izdelovanje čestitk in okraskov za mamice in žene. V prostorih Kulturne-g.i doma se je /bralo nekaj otrok, ki so pod vodstvom mentorice izdelali lične čestitke in okraske iz barvnega papirja. Z"delom so začeli ob 10. uri in po dveh urah je bila miza že lepo okrašena s čestitkami, papirnatimi rožami in srčki. Na dan žena so se tako najmlajši s skromnimi dariii spomnili svojih mamic in se jim zahvalili za njihovo skrb in ljubezen. BOJANA DORIČ TURISTIČNO DRUŠTVO Pomladna urejanja Projekt Pomladansko urejenje in čiščenje okolja je vseslovenska akcija in ima za cilj urejeno in čisto okolje, dvig ekološke zavesti, zavzet odnos človeka in družbe do okolja, povezovanja turizma in naravne dediščine. Pobudnik, nosilec in povezovalec projekta je Turistična zveza Slovenije. K sodelovanju smo vabljeni vsi, ki živimo v Sloveniji, da bi predvsem sebi in sosedom, s tem pa tudi obiskovalcem in turistom uredili in očistili okolje, v katerem živimo, delamo, stanujemo in se družimo. Pomladansko urejanje okolja je sestavni del celotnega projekta »MO|A DEŽELA-LEPA, UREIENA IN ČISTA«, ki se izvaja skozi celo leto 1998. V tem okviru se cxfvijajo po Sloveniji tekmovanja za najbolj urejeno in čisto mesto, kraj... Moravska občina zaenkrat k temu tekmovanju se ne more pristr> piti, lahko pa naredimo korak bliže. Člani TD smo na občnem zboru društva sprejeli sklep, da v letošnjem letu i/|X'ljemo • akcijo za najlepše urejeno okolje pri stanovanjskih hišah POMLADANSKO UREIANJE V NAŠI OBČINI BO POTEKALO 18. APRILA Zbor pred Kulturnim domom v Moravčah ob 8. uri. POZIVAMO VSE ČLANE DRUŠTEV IN OSTALE OBČANE, DA SE NAM PRIDRUŽrEE. kon 9 najbolj cvetoče okno ali bal OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB VABI NA SPOMINSKO SVEČANOST, KI BO 30. APRILA 1998 OB 16. URI V GOZDU PRI SPOMENIKU POBITIH PARTIZANOV NAD VASJO ČEŠNJICE PRI MORAVČAH. POČASTIMO SPOMIN NA PADLE ZA DOMOVINO S SVOJO UDELEŽBO. OO ZB IN UDELEŽENCEV NOB • najbolj urejeno kmečko dvorišče. Za enkrat bo ocenjevanje potekalo v Moravčah in bližnji okolici, kasneje pa tudi v ostalih krajevnih skupnostih občine Moravče. Zaradi lažje izvedbe ocenjevanja smo se odkjčili, da bo strokovna ko misija oglede opravljala nenapovedano, večkrat v letu. Lastnike, ki bodo prišli v prvem krogu v ožji izbor, bo TD posebej obvestilo o izboru in vprašali, če želijo pri projektu sodelovati. Priznanja in nagrade se bodo javno podeljevale na eni ixj večjih prireditev v naši občini. Pristopite k projektu, polepšajte naš kraj in okrasite okna s cvetjem! Za vas smo skupaj s Kmetijsko zadrugo Moravče, v njihovi prodajalni na Vegovi 7 v Moravčah, pripravili balkonske sadike vseh vrst, najkvalitetnejšo zemljo za presajanje in substrate po najnižjih cenah. Njihovi prodajalci vam bodo prijazno postregli in svetovali. V petek, 17 aprila od 8. do 17. ure in soboto 18. aprila od 8. do 12. ure bo potekala AKCIJSKA PRODAJA. Upravni odbor TD MORAVČF IMATE VESELIL, DA BI DFIAI.I V TURISTIČNEM DRUŠTVU? 1 Pridružite se nam in podpišite pristopno izjavo Informacije pri predsednici društva Snežani PU-STOTNIK, tel. 731-050 ali 711 090 popoldan in zvečer. Obiskali smo rojstni dom Jurija Vege Prijazno pomladno jutro nas je zvabilo preko Zasavskega hribovja v Zagorico, rojstno vas našega slavnega matematika in vojaka Jurija Vege. Ob njegovem rojstnem dnevu smo tudi mi, njegovi rojaki iz Moravč, želeli počastiti njegov spomin. 23. man a daljnega leta 17.54 je v Za-gorici pri Vehovi u v skromni s slamo kriti hiši pri jokal na svet. Njegova rojstna vas in podružnica Sv. Križ je tedaj spadala pod Moravski farni zvon. Bistremu fantu so nekako omogoči-li, da je odšel iskat znanje v ljubljanske šole. Tu je pokazal izreden talent za matematiko. To znanje mu je kasneje (xno-g(x'ilo lepo kariero, poleg ostalega tudi na vojaškem področju. Zaradi velikih zaslug na |K)dročju matematičnih znanj in udejstvovanja na vojaškem podroi ju v arlileriji, je bil povišan v baronski slan / Novo v Moravčah V Moravčah je bila v mesecu februarju odprta nova kavarna De telca. Mateja in Janez Osolnik sta med starimi zidovi Detelove rojstne hiše uredila prijeten lokal, kjer je vsak dan od 8. do 22. ure mogoče posedeti in pokramljati z znancem ali prijateljem. Mlada podjetnika načrtujeta ureditev slaščičarne, saj tovrstno ponudbo nestrpno pričakujejo predvsem otroci in ljubitelji slaščic. V lokalu kavarne I leteli a so od otvoritve dalje razstavljena dela slikarke Mojce Vilar iz Domžal, ki so |x >| x 'si 11 la ponudbo novooilprte kavarne v Mor.ivi ah. Tekst in lolo: M. Brodar visokim vojaškim činom. Kot takega se ga še danes s ponosom spominjan k j Min«) Bovena smo mladi planinci po-hileli pioli /agoiu i. ludi i/ Zasavja in od drugod so prihajale množice ter se /bi rale na prostranem dvorišču pred rojstnim domom. Moravska godba je igrala in Vabila na veselo praznovanje. Na rojstni dan lunja Vege praznuje občina Dol svoj občinski praznik in mi smo se udeležili tega praznovanja, obenem pa obudili spomin na našega slavnega rojaka. Najprej je navzoče pozdravil Zupan Dolske občine in omenil težave pa tudi uspehe, ki se z njimi srečujejo. Povedal je, da glede na finančne možnosti kar precej gradijo. Kot zadnjo letošnjo pridobitev je s ponosom omenil novo knjižnico, ki tudi nosi ime Jurija Vege. V imenu Slovenske vojske nas je pozdravil častnik topniških enot ter poudaril zasluge, ki jih ima J. V. pri razvoju in urx>rabil topništva v soikibni obrambi. Predstavnik Društva matematikov in fizikov Slovenije je v izčrpnih besedah prikazal J. V. kot matematika, znanstvenika in vojaka. Z izbranimi besedami je nato naš župan g. Kočar pozdravil prisotne z željo po čimboljšem sodebvanju med našima občinama. Njegove besede so izzvale aplavz. Gorski hrbet Murovi-ca - Cicelj naj ne bo meja med nami, temveč trdna vez med sosedi! Kulturni program so nato izvajali Moravska godba, pevski zborček in recita-torska skupina (žsnovne šole Jurij Vega, pevski zbor iz Sv. Križa ter kvintet trobil Sbvenske vojske. Mislim, da delim mišljenje večine prisotnih, da je proslava lepo uspela. Še se bomo radi vračali med te prijazne ljudi! Za nami je še eno lepo doživetje. Povzpeli smo se na Cicelj, od tu pa domov - v Moravče. MARIJAN GRIL Vse ceste (asfaltne) vodijo k svetnikom Mnogokrat, ko se z vrha Grmač zazrem na Moravče in okoliške hribe, mi je toplo pri srcu. Res toplo. Prav nek ponos mi seže v srce, ko pomislim, da tej dolini pripadam tudi jaz. Na tak ali drugačen način. In, ker sem doma onstran Grmač, tam kamor okno povprečnega Moravčana ne seže, vam povem, da me vsakodnevni opravki - trgovina, predvsem pa obveznosti v šoli in cerkev v te/ prelepi dolini, mnogokrat, lahko rečem premnogokrat pripeljejo na prelaz čez Grma« e. Hkrati s ponosom se na Moravče ozrem tudi z grenkobo v srcu. Res, da ima že skoraj vsak avto in prevoz ne predstavlja nobene ovire, ampak ceste... Vsaka luknja in kamen se ti globoko zareže v srce. Saj dobro veš... Kolikokrat moraš menjati gume, končnike, roke, zavore... Vem, to delamo vsi, boste rekli. Vendar ne tako pogosto. No, pa saj je vseeno. Morda bo to nekega dne drugače. Prepričana sem, da bo. Saj prav s tem upanjem smo tudi izglasovali samostojno Slovenijo in nenazadnje tudi samostojnost naše majhne občine. Vsi smo bili en«>tni, da bo v novi občini lepše, predvsem pa, da bo v novi občini več pravic tudi za »majhnega« človeka. Prej smo se vsaj lahko zgovarjali na vrle može v Domžalah, ki v večini, razen za same Moravče, niso vedeli, da obstaja še toliko in toliko vasi in zaselkov. Povejte, na koga naj se žgovarjamo sedaj. Gremo se »prav«>« občino, »pravo« občinsko upravo, gremo se čisto pravo strankarsko politiko, samo v manjšem obsegu. In nam navadnim ljudem je vse tako lepo predstavljeno. Vse je tako pravično. Pravično so razdeljena sredstva iz občinskega proračuna, pravično so izvoljeni svetniki v Občinskem svetu... Vsak ima po Ustavi zagotovljeno pravico do svob«>de govora in pisanja. Res lepo. Vendar... Ze po lem kratkem obdobju samostojnosti nam je večini jasno, fla le ni vse čisto tako, kot bi moralo biti. In, da tudi v tej naši majhni občini velja načelo, ki ga ljudje mnogokrat v šali radi uporabimo in sicer; »Da je Bog najprej sebi brado ustvaril, sele potem pa drugim.« In tudi v naši otx"ini vsaj del tega načela tudi drži. Svetniki, ki smo jih izvolili mi ljudje (upam, da tega niso pozabili in menda ne mislijo, da so se lahko izvolili sami), naj bi predstav Ijali interese in pobude vseh ljudi, pa če jim je osebno to prav ali pa ne. Ali se to res dogaja? Morda... Kdaj pa kdaj - seveda, če so želje in intetesi ljudi usklaljeni tudi z njihovimi željami in interesi. Potem f za vse prav in vas oz. okolica, iz katere svetnik izhaja, je zaiUvoljna. Vendar... kaj pa, če to ni usklajeno. Mislim, da nrjbeden ne bo delal sebi škocJo in popuščal na račun »majhnih ljudi«. Zaveda se pač moči, ki mu kj je orrK>go-čila država. In tu se spet vse konča ali pa šele začne... Kakor se vzame, če nimaš v Svetu nikogar, ki bi zagovarjal in predstavljal tvoje interese, je vse brez pomena. Nihče ne ve zate, če pa si že tako vztrajen, da te slišijo, te kaj hitro »potolčejo« bolj pomembne in predrx>stne stvari. Torej... Lahko obstajaš, lahko si za številko v naši občini, saj nas je tako ali tako premalo, lahko odvajaš davke in nenazadnje tudi pri>stovoljne prispevke in to čim več, ostalo pa ni v tvoji domeni. Tisti ljudje, ki ob veče rih sedijo pozno v noč na občini, morda pa se kje, ti si bodo že »bratsko« razdelili, kar se razdeliti da, tako da bo »volk sit in koza cela«. In hitro se mora vse to dogoditi, kajti... Čas neizprosno teče in tudi, v kar močno verjamem, tudi večini počasi odteka izvoljeni (as. Zato le |xrskrbite zase. Vas bo vsaj nekaj spomnilo na le čudovite dni, ko ste v Občinskem svetu bili. Ampak zapomni te si - ljudje si ne zapomnimo obrazov - ljudje si zap< >-mnimo dejanja in opravljena dela. In prav vi boste morali na prilK>dnjih volitvah ljudem dokazovati vaša dejanja. Vedite tudi, da med ljudmi obstaja zdrava kmečka logika in pamet in le mabkoga boste še enkrat pridobili na svojo stran. Mislim, da se vam je, vsaj več mi, polo žaj, ki ga imate, močno priljubil in ga boste kaj neradi zapustili. To je bilo le rH'kaj lxložnejša, a ne preveč naporna. Po dveh urah zmerne hoje smo prišli na lanče. Ustavili smo se v Planinskem domu, katerega oskrbnik je PD Litija, in se okrepčali s čajem, kavico in domačo hrano iz nahrbtnikov. Vasica janče ima le nekaj hiš, cerkev s pokopališčem in šolo. Pot je primerna za sobotne in nedeljske izlete. Povedali je treba, da je bila tokrat z nami mala četica šolarjev iz Moravč, ki so tudi člani PD Moravče. Zabeležil: upok. in planinec Jože Novak Rekreativni program za leto 1998 Srečanja: V soboto, 23. maja 1998 srečanje s sosednjimi društvi upokojencev v Šenčurju. ()r-ganizaror srečanja je Šenčur na (jorenjskom, srečanje je namenjeno u[X)kojen< evm vse go-renjske regije. V četrtek, 4. junija 1998 je tradicionalno srečanje kolesarjev kamniško-domzalske-ga r>bmočja na kmetiji »Kunaver« v Spodnjem Tuštanju, V četrtek, 9. julija 1998 je kolesarska t lit ki i na kronorneter Pbdbor&l - Kornendska dobrava, ki jo organizirata društvi upokojencev iz Kamnka in Komende. V četrtek, 16. julija 1998 koles.irski izlet v Utik s srečanjem upokojencev Bukovk a-Šinkov tum. V nedeljo, 2. avgusta 1998 ob 15. uri udeležba na dnevu I )rušlva upokojencev Komenda - piknik pri Lovski koči na Križu. Prevoz s kolesi in osebnimi avtomobili. Kolesarjenje: V četrtek, 2. aprila 1998 ob 9. uri organiziran kolesarski izlet v neznano. Startamo pred društvenim domom v Moravčah. Kolesarski izlet v Lukovico enkrat v SMUČARSKI SKOKI IN PRIMOŽ PETERKA Kristalna globusa znova v Prikrnico Zimska sezona v smučarskih skokih 1997-98 je bila izjemno naporna za skakalce, saj je zajemala kar 27 tekem in še olimpijske igre. Za nas je bil začetek obetaven, srednji del sezone je bil slabši, konec pa profesionalen, če povzemamo po nastopih Primoža Peterke. Res ni osvojil olimpijske medalje, bil pa ji je zelo blizu. Znova pa mu je uspelo neverjetno; osvojil je veliki in mali globus za zmago v skupnem seštevku in seštevku skokov. V poletih je osvojil enako število točk kot Avstrijec vVidholzel, a o tretjem mestu je odločilo, kdo je dosegel boljše uvrstitve na posameznih tekmah. Torej je tretje mesto pripadlo Avstrijcu. S katerega koli vidika ocenjujemo sezono, moramo priznati, da je tudi ta tako kot lasnska izjemna, saj je Primož Peterka četrti Zemljan, ki mu je v zgodovini skakalnega športa uspelo dvakrat zapored osvojili Po ognjemetu in šampanjcu je župan, M. Kočar, izročil šopek Primoževi mami, ki ji je viroza prav ta dan odvzela glas. Sprejem v Moravčah, ki ga je organizirala Občina Moravče. Navijači pozdravljajo svojega idola. kristalni globus. To so dosegli še: Avstrijca Armin Kogler in Andreas Goldberger ter Finec Mati Niken- nen. Trikrat zapored pa ni zmagal še nihče. Ali smemo upati, da bo to Slovenec? Ta sezona bo privržencem skakalnega športa gotovo ostala v spominu tudi po razburljivem zadnjem delu sezone. Veliki napad na kristalni globus se je začel s tremi zmagami na skandinavski turneji, ko se je Primož le za pičlih .54 točk zaostanka približal vodećemu v SP Prav to je planiškim tekmam dalo tisto draž, ki je v dolino pod Poncami privabila znova veliko ljubiteljev tega športa. Sobotna tekma nas je navduševala, saj je Primož osvojil drugo mesto in prevzel vodstvo v svetovnem pokalu. Naš šampijon je nosil rumeno majico vcxl<•( i ga le na prvi in zadnji tekmi sezone, to pa je zadoščalo skupaj z vsemi drugimi sijajnimi uvrstitvami za skupni zmagi. Čeprav je po drugem nedeljskem skoku, ko je ljubljenec: občinstva pristal pri 115 m, velika večina že videla velikega poraženca pred domačim občinstvom, pa je višja sila le dodelila kanček športne sreče prav tistemu, kateremu je vso sezono rada obračala hrbet, Primožu Peterki. Po tekmi za ljudi z zdravim srcem in jeklenimi živci so najvišja mesta v skupnem seštevku Moravska godba spremlja Primoža na tekmah doma in po svetu, (foto: Majhenič) Na poti k novim zmagam. Primož Peterka je s 1.3 zmagami šesti najuspešnejši smučarski skakalec na svetu v devetnajstletni zgodovini tekmovanj za SR osvojili P Peterka, Slo (125.3 točk), K. Funaki, Jap (12.54 točk) in A. vVidholzel, Aus (1208 t(x:k). Pianistki praznik je epilog dobil v ponedeljek zvečer, ko so se v Moravčah znova zbrali Primoževi navijači, da bi mu zaželeli dobrodošlico in se mu zahvalili za vse uspehe, s k,tl< • rimi jo našo dolino in domovino zapisal z velikimi črkami na zemljevid sveta. MAL Društvo krajanov Spodnjega «• in Zgornjega Tuštanja organizira 1. maja 1998 praznični prvomajski shod PROGRAM: - Zbiranje oldtimerjev je od 12.30 do 13.30 pred gostilno Soklič v Zalogu pod sv. Trojico. Ob 13.30 odhod v smeri Soklič - Moravče-Krašče - Tuštanj. Zaželeno je, da si kolono vozil ogledate ob vsej trasi. Predviden prihod v Tuštanj je ob 14.00, kjer bo podelitev priznanj za udeležbo na shodu. - Od 14.00 dalje bosta obiskovalce zabavala Korado in E5rendi"z ansamblom ter domači ansambel Svetlin. - Krajani bbdo poskrbeli za bogat srečolov in presenečenje ter dobro domačo hrano, med katero je potrebno posebej omeniti vola z ražnja. - Ob 17.30 je predvidena podelitev priznanj pohodnikom, ki bodo ta dan prehodili Moravsko planinsko pot. Vsi, ki ste v Tuštanju že preživeli prvomajsko popoldne, veste, da se krajani znajo potruditi in obiskovalce s svojo ponudbo razveseliti. Drugi pa ne zamudite priložnosti. Vabljeni ste v Tuštanj! mesecu aprilu. Udeležili se bomo občnega zbora društva. V soboto, 27 junija 1998 ob 10. uri organiziramo kolesarski i/lel v Kandrše. / ude ležbo Iradi« ionalnc prireditve KMEČKA OH-CET v Vidrgi. V četrtek, 9. julija 1998 ob 8. uri organiziran kolesarski izlet na relaciji Moravče-Mengeš-Utik (srečanje z upokojenci L)U Bu-kovica-Šinkov Turn). Petek, .10. oktobra 1998 ob 8. uri organizirao izlol v Mengeš / ogledom Mihaelovega sejma - kot vsako leto. Pohodi: Februar 1998: Nedelja: 8.2. GEOSS Slovenije in Zg. Slivna Sobota: 14. 2. jevnica - lanče - Moravče Sobota: 28. 2. Moravče - Oklo Marec 1998: Nedelja: 15. 3. Moravče - Limbarska gora Četrtek: 2(>. 3. Trojane - Moravče Sobota: 28. .3. Moravče - Zagorka April 1998: Sobota: 18. 4. Rašica-Gobavica Mengeš (srečanja z upok. sosednjih društev) Maj 1998; Nedelja: 10. 5. Blegoš 98, skupaj s PD Kamnik Torek: 12. 5. Moravče - Kozjak - Sipek -Šmartno (skupaj z DU Kamnik) Nedelja: 17 5. Po Koželjevi poti Stahovica - Kamniška Bistrica junij 1998: Torek: 9. 6. Moravče - Tuhinj - Kosavska planina - ("ernivec (skupaj z DU Kanink) Nedelja: 21.6. Moravče - Murovi« a - Ocelj lulij Sobota: 18. Z dopoldan Moravče I Irastnik - Libmarska gora (skupaj z DU Bukovica -Sinkov Turn) Nedelja: 19. 7 Moravče - Kamniška Bistrica - Kokrško sedlo (Dan Kamniških planincev) Avgust četrtek: 6. 7. Moravče - Stahovica - Kamniška Bistrica September Sobota: 11. '>. Moravče - Zasavska sv. (iora Sobota: 19. 9. Moravče - Trojane - Čemše- niška Planina (srečanje z DU Bukovica - Sinkov Turn) Oktober Torek: 13. 10. Moravče - Grmače - Tabor -Domžale (kostanjev pohod srečanje z DU Kamnik) November Torek: K). 11. Kamnik - Potok - Velika Lasna - Kamnik (skupaj z DU Kamnik) December Nedelja: 1 i. 12. Moravče - Litija - Tišje Vse informacije Vam nudijo člani komisije: Jože NOVAK, Vrhpolje 14, tel. 731-139; Albina lesenšek, Peče 40, tel. 876-122 Društvena pisarna je odprta vsak delovni torek med 10. in 12. uro v Moravčah, Trg svobode 5. ()h zaključku leta se bomo dogovorili, kdaj in kje se lx>mo srečah. Vsako leto pripravimo kulturni program s podelitvijo priznanj z značko - ŠPORTNIK - UPC )K( )|L-NEC. Za vsak opravljen pohod oziroma planinsko turo udeležene« dobi dve tcx"ki, za kolesarjenje |x> eno točko. Priznanje se lahko dobi za osem zbranih ločk. Komisija za S|x>rt in rekreacijo pri I >ruši vu upokojencev Moravče lahko spremeni predvidene termine posameznih seki ij. Kot vsa leta (kislej, lx> Komisija tudi letos poskrbela, da bodo člani Društva upokojen« ev Moračve obveščeni o dejavnosti dmslva |x> sekcijah vsak mesec, obvesli la lahko preberejo rta oglasnih tablah, Želimo, da se vsak posameznik vnaprej odloči, v kalen sekc iji ho aktivno sodeloval oz. sodelovala. Odločite se in pridite, videli lx>ste, da lx)ste zadovoljni. če pa želimo vse predlagane aktivnosti realizirali, I k »no morali zagotovili ustrezna finančna Sredstva. Le-ta pu< akujomo od prispevkov članov Društva upokojencev Moračve in ( točlneMoravče, Vsem, ki lx>-ste prispevali, se isksreno zahvaljujemo. Društvo upokojencev Moravče vabi svoje člane na OBČNI /BOR, ki lin v nedeljo, ž(>. aprila 199« ob H. 30 v prostorih go-slilne »KAVKA« v Moravčah. Občni /bor ho popestril mešani pevski zbor DU in recitatorka Francka Kosmač. Sledi družabno srečanje oh »lopli malici«. Vse upokojenke in upokojence, ki še niste naši člani, pa vabimo, da se nam pridružite. In forma« ije dobite vsak torek od 10. do 12. ure v društveni pisarni v Moravčah, Trg svobode S. Upravni odbor DU Moravče Lukovica /lamnik 21 32. seja Občinskega sveta 12. marca so člani Občinskega svela na \2. redni seji obravnavali naslednje točke dnevnega reda: • Informacija o aktivnostih ob izgradnji avtoceste in delih na M-10 • Poročilo nadzornega odbora o pregledu poslovanja Občine Lukovica v preteklem letu • Sprejem zaključnega računa proračuna Občine Lukovica za 1.1997 in Odloka o zaključnem računu proračuna • Sprejem proračuna za 1.1998 in predlog Odloka o proračunu za 1.1998 v prvi obravnavi • Sprejem predloga Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Lukovica v prvi obravnavi • Spomeniško varstveni program za 1.1998 • Priprava strategije razvoja Občine Lukovica • Ureditev središča naselja Lukovica kot ena prednostnih nalog občine • Sprejem investicijskega pro- IZ ODDELKA ZA KOMUNALO Nedokončana dela na telefoniji (Ibveščamo vse občane na območju telefonije Blagovica, da takoj pisno obvestijo upravo Občine Lukovica o nedokončanih delih pri pretekli izgrad nji gradbenih del na telefonskem omrežju. Rok prijave je do 24. aprila 1998. OBČINA LUKOVICA Obvestilo Vse občane obveščamo, da je še vedno prisotna steklina v našem okolišu. Potrebno je biti previden pri delu v naravi ali raznih sprehodih. Posebno je to nevarno pri psih, ki se nekontrolirano pojavljajo v območjih izven strnjenih naselij. Previdnost naj bo prisotna tudi na tem območju, saj je steklina smrtno nevarna. UO LD LUKOVICA grama za devetletno šolanje • Poročila delovnih teles Občinskega sveta o delu v preteklem letu in programi dela za letošnjo leto • Imenovanje predstavnika Občine Lukovica v Svet Centra za socialno delo Domžale • Vprašanja, pobude in zahteve članov Občinskega sveta Glede aktivnosti ob izgradnji AC in delih na M-10 je na seji prevladovalo splošno mnenje, da dela napredujejo prepočasi in kot je poudaril g. janež Miklavc, predsednik komisije za spremljanje priprav in gradnje AC, se spreminjajo tudi programi dela, navedeni v Uredbi 0 lokacijskem načrtu. Župan g. Anastazij Živko Burja jo menil, da je ravno Občina Lukovica najbolj prizadeta glede gradnje avtocest, saj se samo na našem območju predvideni odseki delijo v pododseke, kar je tudi v nasprotju s sprejeto Uredbo. Tako se bo predvidoma odsek Blagovica - Šentjakob razdelil v več etap; prva (Šent-jakob-Krtina) se bo začela graditi še letos, pri drugi etapi (do Lukovice oziroma do cestninske postaje v Kompoljah) bodo začela potekali pripravljalna dela. Obe etapi naj bi bili »predani« v promet« do kon< a leta 2000, kar pa je glede na vsa potrebna predhodna dela zelo vprašljivo. Tudi glede magistralne ceste M-10 so svetniki menili, da tisto, kar je narejeno doslej (izgradnja križišč), nikakor ne pomeni odprave črnih točk na tej cesti, temveč so bila križišča narejena zaradi izgradnje avtoceste. Ponovno je bilo izpostavljeno tu di vprašanje ureditve križišča v Šentvidu (g. janež Bernot in g. Viktor Serša), saj je le-to še vedru i en< i najnevarnejših v občini. Na kontu so svetniki sklenili, da od investitorja lakoj zahtevajo pospešitev aktivnosti pri projektiranju in operativnem delu na M-10 ter takojšnjo postavitev prometne signalizacije pri križišču Lukovica IV (Šentvid). Podžupan g. Matej Kotnik je pripravil program spomeniško varstvenih akcij v letu 1998 in tako so svetniki sprejeli sklep, da imajo v tem letu pri obnovi prednost naslednji kulturni spomeniki: grad Brdo, sakralni spomeniki (Sp. Prapre-če, Gradišče, V Zideh, Golčaj), kulturno zgodovinski spomeniki (Stara pošta Lukovica, Brej' Imovica), naravna dediščina (Grajski park Brdo), znamenja (Marijino znamenje v Lukovici, Stojčevo znamenje na Prevojah, znamenje ob cerkvi v Šentvidu, znamenje v Rokovnjaškem gozdičku in znamenje v Kraj- Ohčina Lukovica zbira podatke o vseh doslej zamolčanih žrtvah vojnega in povojnega nasilja, in sicer z območja župnij Krašnja, Blagovica, Češnjice, Šentož-bolt in Št. Gotard (za Trojane). Prosimo vse svojce in tudi druge, ki karkoli vedo o teh žrtvah (žrtve so vsi doslej zamolčani, ne glede na kateri strani so padli), da podatke posredujejo Komisiji za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Za sodelovanje se zahvaljujemo! Komisija za povojne poboje, pravno dvomljive procese in druge nepravilnosti nem Brdu). Nadaljuje pa se sanacija kulturno-zgodovinskega spome-nika |x>družnične cerkve sv. Luka v Sp. Prapreiah. V predlpgu proračuna Občine Lukovica za leto 1998 je glede na finančne možnosti s strani občine v tem trenutku namenjen samo 1 mio SIT za cerkev sv. Luke v Sp. Praprečah, ostalo so sredstva države in sovlaganj krajanov. Glede na zahteve ministrstva in sklep občinskega sveta pa bo potrebno zagotoviti manjkajoča sredstva pri ostalih programih. Država letos namenja za grad Brdo 3 mio SIT in za cerkev sv. Luka 2 mio SIT, oboje pa je potrebno opravičiti s 50% sovla-ganjem. G. Milan Drčar je predlagal, da občina začne pripravljati Strategijo dolgoročnejšega razvoja, zato je bila imenovana komisija, ki bo pripravila pregled opravljenega dela in začetne osnove dolgoročnega razvoja. Prevladovalo je namreč mnenje, da v tem trenutku glede na iz-tekajoči se mandat tega Sveta priprava obširnejše strategije ni mogoča oziroma je neizvedljiva. Krajevna skupnost Lukovica oziroma njen Odbor za sanacijo Lukovice je v sodelovanju z občino pridobil finančna sredstva na podlagi javnega razpisa za uvajalni projekt celostnega razvoja podeželja in vasi (CRP( )V). G. Brane Kosec, predsednik odbora za sanacijo Lukovice, je svetnikom predlagal, da bi tako v letošnjem letu kot tudi v naslednjih letih prednost namenjali ureditvi središča naselja Lukovica, saj je to tudi sedež občine. V letošnjem letu bi tako odkupili zemljišča v središt u Lukovice, za kar pa je seveda po-Ireben denar. ( i. Kosec je v r,i/pr,i vi menil, da ne bi smeli primerjati razvoja KraSnje ali Blagovice z razvojem središča Lukovice, saj le-ta je in bo ostala sedež občine, ki pa mora biti urejen. Na koncu so soglasno sklenili, da bo ureditev središča ena prednostnih nalog Občine Lukovica tudi v naslednjih letih, vse ch njene končne ureditve. Vse pogoje oziroma zahteve za začetek 9-letnega osnovnega šolanja je dolžna zagotoviti lokalna skupnost; naša občina je že v preteklem letu začela z aktivnostmi za zagotovitev zadostnih prostorov v OŠ )anka Kersnika Brdo in v njenih |x>družničnih šolah v Krašnji in Blagovici. Tako so svetniki že sprejeli investicijski program, na žalost pa so proračunska sredstva premajhna za takšen »zalogaj«. Obenem so razmišljali tudi o pripravi investicijski i v i i >re >grama in projektov za sa-moslojno enoto glasbene šole, ki naj bi potekala v prostorih šole na Brdu. Kljub temu da je prevladovalo mnenje1, da bi morala za takšne programe finančna sredstva zagotoviti država, so člani sveta soglašali s predlogom župana, da se proučijo vse možnosti eventualnega razpisa referenduma za občinski samoprispevek v ta namen. Na tej seji je bil imenovan tudi član Sveta (infra za socialno delo v Domžalah; to je ga. Stanislava Sto-p.n; članica občinskega sveta in rav-nateljica OŠ Janka Kersnika Brdo. Vsi odloki, sprejeti v prvi obravnavi, so bili posredovani v javno obravnavo, zato bomo o njihovi vsebini natančneje poročali potem, ko bodo sprejeti v 2. obravnavi in lx)do začeli veljati. M. S. Želim vam blagoslovljeno in upanja polno Veliko noč. Urednica MONIKA DOMITROVIČ A veš, kuko je staro... ...se je začela pripomba ob čisto posebnem dogodku. Pa lepo po vrsti. Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim šolskim centrom iz Postojne že tretje leto zapored prireja razne enodnevne in dvodnevne delavnice, namenjene gozdnim posestnikom, ki se sami ukvarjajo z delom v gozdu že od vsega začetka ali pa se pripravljajo, da nasledijo družinsko tradicijo, seveda v drugačnih časih in z drugačno opremo. To so predavanja z demonstracijami na terenu o varnem delu z motorno žago, vzdrževanju motorne žage, varnem delu z traktorjem in njegovem vzdrževanju, o krojenju lesa... Ker pa je Črni Graben od nekdaj kar se da gokarski, smo se na Krajevni enoti Domžale, ki je v sklopu območne enote Ljubljana, odločili, da najprej ponudimo premišljevanje ob poslušanju o svetlih in mnogokrat tudi zelo temnih straneh motorne žage (motorke) kmetom lukovške občine. ( )b.i levima gozdarja sta povprašala zavzete možakarje, če bi se predavanj udeležili. Kljub temu, da so nekateri udeteženc i v davnih časih, kot se te mu lahko reče, zaceli podirali drevje še s sekiro in cug žago, pa potem s prvimi motornimi žagami »STIHLCON-TRA«, so prisluhnili povabilu in se s simbolično prijavnino obvezali, da bodo pridni in poslušni. Zavod za gozdove je pokril stroške predavateljev in najem opreme, Občina Lukovica pa je odstopila dvorano za predavanje, plačala zavarovanje udeležencev za čas trajanja tečaja in zadovoljitev telesnih potreb v gostišču FURMAN. In tako sta se prvi dan, 12. februarja, predavatelja JOŽE POŽAR in I«) RIS SAMEC iz Gozdarskega šolskega centra trudila, da sta razložila ustroj in delovanje motorne žage. Podrobno sta predstavila najnovejše modele proizvajalcev HUSQUAR-NA in STIHL z vsemi tehničnimi ino- vacijami in rešitvami, ki tako naporno delo, kot je podiranje drevja in klešče-nje, močno olajšajo. Ob vprašanjih udeležencev nista nič kaj skoparila z ostrimi opozorili o često malomar-. nem odnosu do motornih žag, ker je pravilno in redno vzdrževanje ena od prvih in temeljnih zapovedi za varno in uspešno delo, pa tudi življenjska doba stroja in žagalnih debv je daljša. Ob ogledu nekaj videofilmov sta nazorno razložila glavne in najpogostejše napake pri podiranju in klešče-nju. Po zelo uspešni malici so se udeleženci skupaj z inštruktorjema odpravili na prijetno toplo dvorišče ob balinišču gostilne BEVC, kjer je imel vsak od slušateljev možnost pokazati, kako Ijubeeče zna ravnati z mašinico, kako potanko pozna njeno drobovje z navadami vred, in kako dobro ji zna nabrusiti zobe, da bo hitrejša, imela lepši glas in bo bolj učinkovita. Se ve, da se je to dogajalo pod budnim očesom inštruktorjev, ki tudi zdaj nista škrtarila s pripomhami, pohvalo ali pa tudi grajo; če pa štelanje ni šlo od rok lastniku žage, sta kar sama priskočila na pomoč. Ko so bile ropotuljice podmazane, uigrane in nabrušene, jih je lahko vsak preizkusil na kostanjevih hlodih, ki jih je ob balinišče postavil MARJAN CENCEL), odkupoval« lesnih sortimentov podjetja GOZD d. o. o. Naslednje jutro, bil je petek, 1 i. februarja, so se udeleženci zbrali na koncu gabrovega drevoreda gradu BRDO, kjer so se odeli z zaščitno opremo v obliki hlač ali samo varovalnih hlačnic, rokavic in varnostnimi čeladami z glušniki in mrežico. V opremi ni manjkal raztegljivi meter, zagozde in sekire. Za vsak slučaj, če spodžaga-no drevo ne bo hotelo pasti, pa je bil pripravljen tudi žični nateg - grajfcug. Slo je zares. Gospod ERANC KERSNIK je dovolil, da se v njegovem gozdu lahko podre nekaj označenih dreves, približno po eno do dve drevesi na udeleženca. Pred posekom je gospod Kersnik pojasnil še svoje zahteve glede krojenja sortimentov iz podrtega debla, kar tudi spada k temu delu. Za vse skupaj je inštruktor praktičnega dela in hkrati eden najbolj prekaljenih sekačev, BORIS SAMEC, na debeli jelki še enkrat počasi in po posameznih fazah pokazal, kako bi se morala opravljati ta strogo moška rabota. Udeleženci so se razdelili v posamezne skupine in potem se je vsak sam preizkusil, kako je s to rečjo. Zopet so budne oči obeh inštruktorjev, ki se jima je pridružil še MAR)AN VADNU, motrile vsakega posameznika posebej, cela skupina si je ogledala delo drug drugega, kritizirala, hvalila in kot se v »gmajni šika«, tudi pokvantala. Po brdski gmajni je rohneb, hreščab, tulilo PADA, kot že dolgo ne. Po končanem delu so se vsi celi in zdravi zbrali na koncu travnika, vrnili opremo in se pogladili od znotraj s požirkom tistega tarmenega iz soda, ki ga je po stari navadi prednikov #J-carjem namenil gospod Kersnik. Pri Furmanu smo se potem pogovorili ob ta težki malici. Prizadevni sekači so dobili potrdila o udeležbi, na koncu je STEGNAR)EV MAKS iz Cepelj izrekel inštruktorjem iskreno besedo zahvale, saj da so jih po dolgem času zopet spomnili, kako malo je potrebno, da se ohrani tisto edino življenje, ki ga imamo in prihrani kaplja zmeraj pre-potrebnega zdravja. Tudi delavci s Krajevne enote Domžale se na tem mestu še enkrat iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri or-ganizac iji in izvedbi teh presneto koristnih dveh dni. Dokončal bom pa zgodbo z mislijo, ki je bila izrečena ob padcu debele jelke in sem jo začel že v naslovu.. EINO PODRET, (O NI PRAV NIČ SRAM, PA ŠE FEST SE OB TLA VRŽE. vodja KE Domžale MIHA ZABRET, dipl. ing. gozd. Udeleženci delavnice pred in med delom v gozdu IZ ODDELKA ZA KOMUNALO Varstvo vodnega ekosistema Zakon o varstvu okolja in nov pogled na vode in vodno gospodarstvo po vzoru evropske zakonodaje so prinesle družbene spremembe v Sloveniji. Zato se že nekaj let pripravlja modernejša vodarska zakonodaja, ki naj bi pomenila začetek smotrnega gospodarjenja z vodnimi ekosistemi, tako da bodo vodne vire lahko izkoriščali tudi prihodnji rodovi. Slovenija je z vodami bogata dežela. Še vedno se lahko ponaša z dokaj čisto in kakovostno pitno vodo, kar pa ne pomeni, da si lahko privoščimo brezbrižen odnos do tega dragocenega naravnega vira. Intenzivno onesnaževanje vockitokov, predvsem pa čedalje ve j, i ogroženost ka-kovosli podtalnice kol viia pitne vode (pretirana uporaba pesticidov in gnojil), mora bili zadosten razlog za preventivne ukrer>e. Gradnja prometnic preko ravninskih prede lov mora biti skrbno načrtovana in premišljena. Vsak poseg v prostor je potrebno preučiti z vseh vidikov vpliva na okolje, tudi na vodni sistem. Da bi zavarovali vse bolj ogrožene strateške zaloge pitne vode, je že pripravljen osnutek Zakona o vodah, ki naj bi zagotovil delovanje mehanizma ravnovesja med potre-E>ami po potrošnji vode na eni strani in zahtevami po zaščiti vode na drugi strani. Zakon ureja upravljanje z vodami in v njegovem okviru varstvo voda, varstvo pred Škodljivim delovanjem voda in rabo ter izkoriščanje voda, določa javne1 službe na področju voda ici ureja druga vprašanja upi.ivljaii|a z vodami. Določa tudi javne dobi ine na podu« ju voda ler ureja vt idne objekte m naprave. Zakon med drugim ureja lastniška vprašanja, in sicer določa, da je gospodarjenje z vodami v pristojnosti države, ki v javno korist ureja, načrtuje in nadzira varstvo voda ter varstvo pred škodljivim debvanjem voda in izkoriščanjem voda, da se zagotovi ohranjanje naravnega ravnovesja voda in vodnih habitatov ler s smotrno rabo razpoložljivih količin omogejči zadovoljevan|e t;ospex1arskih, socialnih in drugih potreb človeka po vodi. Posebej je po- udarjeno, da nad vodami ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Vsak pa lahko v okviru splošne rabe uporablja vode tako, da ne vpliva škodljivo na vexJni režim in naravno ravnovesje vcxjnih ekosistemov. Pravk o do posebne rabe je mogejče pridobiti samo na podlagi vodnega dovo-Ijenja ali konoesije. Zakon uvaja dve obliki pristojbin, in sicer takso za obremenjevanje voda, ki bo za 60% višja od drjsedanje in povračilo za rabo vode. Za posameznika je predvsem pomemben 4. člen, ki določa, da je vsakcio dolžan varovati kakovost in količino voda ter jo uporabljati varčno. Torej, izogibati se je potreEino rjosegom v vode in vodni prostor, ki bi škodljivo vplivali na njihovo kvaliteto in na stanje vodnih količin. Za posameznika to pomeni predvsem, da ne prispeva svojega, deleža k onesnaževanju voda (tudi nastajanju novih divjih odlagališč). Posebno poglavje zakona opredeljuje varstvo voda, s poudarkom na prepovedih in omejitvah, javnih službah varstva vcxia, razvrščanju površinskih voda v kakovostne razrede in varstvenih ejrjmočjih. Nadalje je grjvor o varstvu pred škexjljivim delovanjem voda, kjer so navedena ogrožena območja, kot so: poplava, hudourniška, erozijska, plazljiva in plazovita ejbniejčja, pri tem pa je oprecJeljena sanacija ob naravnih nesrečah, ki jih povzroča voda. Med pomembnejšimi določbami zakona je tudi določba, da ima izkoriščanje voda za oskrbo preL>ivalstva s pitno vodo prednost pred rarx> ali izkoriščanjem voda za druge namene. Raba voda ali vodnega dobra se lahko v javnem interesu šteje za nerJopustno. O vseh podatkih se bo vodila vejdna knjiga, katere vsebino Ixj evidenca o izdanih vodnih dovoljenjih, koncesi-jah in vodnih soglasjih ter vodni kataster, sestavljen iz katastra voda, katastra vodnih objektov in naprav in katastra varstva voda. Na predlog Zakona o vodah se že zbirajo pripombe, ki bodo predložene pripravljalcu zakona. TATJANA S. /lamnik Lukovica Nasmejani Bogdan s svojo »žensko ligo« Aerobika z Bogdanom Capudrom Ideal sodobnega človeka je lepota telesa. Iz vseh medijev nas nagovarjajo mišičasti atletski mladeniči, ženske brezhibnih postav, ki naj bi jih dosegle z uporabo modernih telovadnih pripomočkov. Na pohodu je genetika in človek novega tisočletja bo odpravil vse hibe. Ki jih po naravnih zakonitostih vzročno in posledično ustvarja mati Narava... Seveda pa govori v prid skrbi za telesno zmogljivost se druga plat: obremenjenost in stresnost našega življenjskega ritma. Težka fizična bremena so zamenjevala opravila z enostranskimi gibi in položaji, napetost, onesnažen zrak in tisoč obremenjujočih dejavnikov civilizacije. Zato si zdrava rekreacija utira svoje mesto v vseh družbenih sredinah, tudi na podeželju. Kje se razgibavajo mladi in malo starejši, ki si »polnijo baterije« z energijo? Kdo je vodja, organizator, trener in animator? Predstavil se nam to Bogdan Capuder, v kratkem pogovoru. Bogdan se predstavi. Sem absolvent fakukete za organizacijske vede v Kranju, doma iz Sp. Prapreč. Kaj te je pripeljalo k aktivnemu športu in še posebej k aerobiki? Z aerobiko sem začel v Domžalah. Ker v domačem kraju ni te dejavno sti, sem želel organizirati tečaj in pritegniti čim več ljudi, leseni sem opravil 2-mesečni tečaj za vaditelje v Ljubljani s teoretičnim in praktičnim izpitom. Si torej vsestranski, ukvarjaš se tudi z drugimi dejavnostmi: sodeluješ v igralski skupini KUD |an-ko Kersnik v Lukovici, poješ v mešanem pevskem zboru Šentviški zvon... Kaj pa pomeni aerobika? V Poreču sem pred kratkim opravil tudi izpopolnjevalni tečaj s tujimi strokovnjaki, svetovnimi vaditelji in kot zanimivost lahko povem, da so le-ti vsi moški, čeprav je splošno mišljenje, da je to ženski šport. Aerobika je vsestranska, kompleksna disciplina za dobro počutje, boljšo prekrvavitev, mišično vzdržljivost, gibljivost in uravnoteženost mišičnega tkiva proti maščenju-zgubljanju maščob s povečano porabo kisika. Preprečuje kronično utrujenost, nespečnost, depresije, uravnava krvni tlak, skratka krepi organe in preprečuje detel itev. Poudariti pa moram še drugo, to je družabno plat, duševno sprostitev, ki jo prinaša kvalitetno druženje. To je sproščanje napetosti, smeh, veselje. Tudi peš hoja v naravo je prisotna, saj se ob koncih tedna dogovarjamo tudi za skupne dolžinske pohode v naravo. Kako in kdaj potekajo vaje? Dvakrat tedensko, torek in četrtek, od 20.-21. ure in od 21.-22. ure, torej v dveh skupinah. Skupno je sedaj preko 40 udeležencev. Nisem pričakoval tolikšnega odziva. No, aerobika je sedaj v modi, in če je »pred nosom«, je laže dosegljiva. Imam občutek, da prihajajo rade, da odhajajo zadovoljne in sproščene. Skupno iščemo rešitve in oblikujemo nove zamisli. Zato bo prvi moški, ki se bo prijavil, koristil brezplačno mesečno vadbo. Fantje in možje, le pogum! Stran od cigaretnega dima in šankov! Kako poteka ura vadbe? Vaje so spremljane z glasbo, ki pomirja in ustvarja vzdušje, daje ritem in duhovno plemeniti. Prvih 10 minut je ogrevanje, sledi aerobni del (lovv impact, high impact) 20 minut; nato je anaerobni del (20 min) in relaksacija (10 min) z elementi joge, stretc-hingom. Že uro pred vajo doma pripravljam posamezno sliko. Vije so torej pestre, raznovrstne, domiselne. Viden je že napredek pri hitrosti vaj in zmogljivosti. Tvoji načrti za prihodnost? Končati študij, se zaposliti in vse, kar mlad človek pričakuje od življenja. Rekreacije ne nameravam zapustiti. Sanjam o svoji dvorani za aerobiko, s sodobno opremo in uvajanjem novih vrst rekreacij. Teh možnosti zdaj v tej telovadnici ni. Naša aerobika je bol^plesna, obstaja pa še aerobka z utežmi, step in high low aerobika. Le oblike se v svetu bliskovito razvijajo. Označi svoj delovni dan. Zjutraj pomagam na kmetiji. Pri-pravljam'diplomo in zadnji izpit. Pomagam mlajšemu bratcu pri šolskih zadevah. Ker sem doma z velike kmetije, moram poprijeti za vsako SDS Lukovica prvič na straneh Slamnika SDS Lukovica je bila ustanovljena leta 1994 na pobudo mnogih simpatizerjev. Deluje predvsem v skrbi za usodo naše nove občine. Občina nam je bila vsiljena, navkljub nasprotni volji občanov, ki je izražena na referendumu in je najvišja stopnja odločanja ljudi v demokratično urejeni državi. V občinskem svetu imamo dva svetnika, naši člani aktivno sodelujejo v komisijah za komunalo, smo člani kviaza, Odbora za izgradnjo telefonije, Odbora za lokacijo novega vrtca, komisiji za proračun, Odboru za izgradnjo avtoceste, v Nadzornem odboru občine, itd. V predsedstvu OO SDS Lukovica so predstavniki iz skoraj vseh krajevnih skupnosti v občini. Naš predse- dnik je g. Franc Cerar, hkrati je tudi predsednik KS Lukovica. Vse nepravilnosti obravnava nadzorni odbor. Znotraj OO SDS Lukovica delujejo še: gospodarsko podjetniški forum, kmečki forum, odbor za stike z javnostjo, forum za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, gorniški klub, odbor socialdemokratinj in geološki forum OO SDS Lukovice. Gorniški klub si je za cilj postavil osvojitev Triglava. Smo razmeroma mlada in številna stranka, ki ni obremenjena s preteklostjo. V naših vrstah so ljudje z jasnimi pogledi in idejami, predvsem pa ljudje z voljo do dela za boljši jutri. Trenutno se pri nas formira tudi So-cial Demokratska Mladina Lukovice. Ob tem dogodku nudimo priložnost vsem mladim somišljenikom, da se vključijo v SDM, ostali pa ste vabljeni v članske vrste OO SDS. Za informacije in pritožbe občanov pokličite na telefon 735 721 (g. Franc Cerar) ali pa se oglasite pri naših članih OO SDS Lukovica Danilo Kastelic delo. Tudi to je zdrava in prvobitna rekreacija. No, zvečer je vadba, po možnosti pa najdem čas še za kakšno smuko. Sem tudi učitelj smučanja in letošnjo zimo sem pomagal tudi učencem 3. razreda OŠ |anka Kersnika Brdo v zimski šoli v naravi na Kopah. Pred vrati pa je tudi turno smučanje na Komni s šolskim planinskim krožkom; skupaj z mentorico krožka in planinsko vodnico ga. Tadejo Češka, ki krožek zelo uspešno vodi že več let, tova mlade planince od prvega do četrtega razreda seznanila z lepolami turnega smutinja. Kje poteka vadba, ni potrebno vprašati. Seveda, v telovadnici šole janka Kersnika na Brdu. Z ga. ravnateljico dobro sodelujeva, saj kaže vse razumevanje za nešolske dejavnosti. Kaj bi želel reči na koncu? Povabil bi še nove člane, ki jim je mar zdravega življenja in potrebujejo sprostitev in razvedrilo. Pridite nas pogledat v torek in četrtek, lahko se boste še »priklopili« sedanjima skupinama. V primeru večjega števila bomo uvedli še tretjo skupino. Pričakujem tudi močnejši spol. Vabim tudi tiste srednjih in starejših let, s katerimi bi oblikovali bolj umirjeno vadbo in jo prilagodili starostni skupini, saj se je tudi pri nas že utrdilo spoznanje, da rekreacija upočasnjuje staranje in ugodno vpliva na duševno stanje. Življenje se daljša, ker postaja kvalitetnejše. Telovadba pa je poleg zdrave prehrane najnujnejši dejavnik. Takšen je torej Bogdan Capuder. Osebnost z velikimi upi in načrti. Vse pa si gradi in tlakuje z delom. Zato je uspešen tudi [tri Studiju. Da, tudi taki so med nami, pa jih v poplavi izgubljencev, sanjačev in vsemogot ih odvisnikov premalo postavljamo v ospredje. Bogdan si to zasluži. Iz tega pogovora pa se potrjuje še eno spoznanje, ki so ga razkrili že stari Latinci: Zdrav duh v zdravem telesu! Ne le obsedenost za izumetničeno telesno lepoto - telesna lefKita je vedno tudi odsev zdravega duha. Zdravega duha pa primanjkuje v deželici naši. Za prijavo in informacije lahko pokličite Bogdana na tel. št.: 735-650. Zapisala in pogovarjala se? je MOJCA STOSCHITZKY Pozna se, cii nas je obiskala pomlad. Dnevi so daljši, drevje postaja vse bolj zeleno, vse se je o(k'lo v nove, sveže barve. Tudi z ljudmi je lako. Kako in vem? Preprosto zato, ker sem difoila dve pesmi, ki sla posvečeni nekomu; ker pa je pomlad primeren čas /a objavo le-teh, sem se odlći Ha, da objavim kar obe. Torej, dragi bralci, želim vam, da bi vas no izi i u m )i poti i/, tdai iski občiitek spreniljal skozi vse leto, dri naslednje pomladi. UREDNICA Ime Nočem izreči na glas tvojega imena. Prelepo je, da bi ga lahko izgovorila. Tako lepo, lako polno spominov. Tako dragoceno, tako neverjetno. Samo ti si vreden tega imena, samo ti, a te moram pozabiti. Pozabiti moram tvoje lepo ime, tebe. A in boli, prekleto hudo boli. A časa ne moreš zavrteli nazaj; če bi ga, bi mi bilo tvoje ime še sveto? Ne vem. Oh, ne vem, še vedno mi toliko pomeniš. To tvoje ime... Vsakdo, ki mu je tako ime, me spominja nate... .Jant z lepim imenom. NANI K A Nekaj je v meni Nekaj je v meni, kar se nikoli ne izčrpa, kar se s sanjami hrani in z jutrom rojeva. Nekaj je v meni, kar živi in ne umira, kar sleherni trenutek na novo izvira, nekaj je v meni, je koi neskončnost, je kot tiha vedrina. - Ljuhtvni ti si moje neskončna korenina. MARIJA Jovan Vesel Koseški, pesnik in prevajalec Rodil se je 12. septembra 1798 v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah. Po končani gimnaziji in filozofskih študijah je v Gradcu in na Dunaju študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, kjer je 26. marca 1884 umrl. V dijaških letih je zlagal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski literaturi. Potem je dolga leta molčal. Oglasil se je spet leta 1844 z mogočno odo Slovenija cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva Zgodovino naših krajev od Rimljanov dalje. Vsako kitico je zaključil s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Živahno naraščajoče narodno čustvo je prevzelo tudi njega. Leta 1845 je pisal Bleivveisu, da hoče ovreči žaljivo zaničevanje slovenščine. Iz tega leta sta znani njegovi pesmi Zima in Vojaška. Naslednje leto so Novice prinesle njegovo najlx)lj znano narodnobuditelj-sko pesem Kdo je mar? in pesem Bravcem Novic h koncu leta 1847 v spomin. Znal je tako slikovito opevati slovenskega človeka in njegovo slavno preteklost, da je bralec ganilo do solz. Veliko pesmi je tudi prevedel, največ iz nemškega jezika. Zgledoval se je po tujih pesnikih, največ pri Schillerju. Svoje pesmi je objavljal v Bleivveisovih Novicah in ga zato lahko imenujemo pesnika Novic, čeprav je pesnil v slabi slovenščini, so bile njegove narodnobuditeljske |x?smi za tedanji čas pomembne. Bleivveis in njegov krog sta ga povzdigovala nad Prešerna. Koseški je o sebi mislil bolj skromno. Leta 1847 je priznal Prešerna za najbolj priljubijo- Gorjača graja DARS Če bi zrasel in postal velik kot pravi konj, hi mi DARS dal več za ta travnik. Tako pa za majhne v Črnem Grabnu ne bo več hrane še naslednjih tisoč let. Imeli pa bomo ograjen asfalt, slab zrak in težke kovine. Oh, mati Slovenija, zakaj gledaš proč, ko DARS kuje dobičke na račun malih. Jur nega slovenskega pesnika. Ob stoletnici njegovega rojstva leta 1998 je bila v Spodnjih Kosezah velika slovesnost. Na rojstni hiši so vzidali spominsko ploščo. Slavostni govornik je bil moravski rojak in pisatelj Fran Detela. Velika slovesnost je bila tudi ob slo-tridesetletnici njegovega rojstva. Govorili so Zupan Janez Lampret, deželni rx>slanec lože Poznič, deželni glavar Fran Ogrin in predsednik dijaškega društva pisatelj Valentin Rožič. Dijaško društvo Bistrica pa je tudi ob stošliridesetletnici njegovega rojstva pripravilo v Spodnjih Kosezah lepo slovesnost. Da bi bila tudi dvestoletnica slovesno obeležena! Iz knjige S. STRAŽAR, ČRNI GRABEN MAKSEL - kmečka burka v treh dejanjih Prvi aprilski petek in sobota v Lukovici sta bila predvsem v znamenju kmečke burke Maksel. To je prisrčna zgodbica o tem, kako lahko neka čisto nedolžna stvar postane za okolico zelo resno smešna, medtem ko je za nekoga odlično življenjsko načelo. Burka govori o psu Makslu (Jaka), ki je v lasti mladega vaškega in ne prav premožnega lovca Lojza Žana (Miha Urbanija). Žanov se veliko suče okrog Srebmjakove Katrce (Vesna Strehar), ki je povrhu vsega še županova hči. Odveč je priix)mniti, da ji je Lojz všeč, česar pa oča župan (Stane Dolinšek) ne ve, saj jo po vsej sili hoče omožiti Z bogatim, nerodnim in ne ravno bistrim Matasanovim Načetom (Marjan Dolinšek) iz sosednjih Petelincev. Tu sta še skopuška županova kuharica Mina (Marjana Grošelj) in njen ženin Orehek (Niko Urbanija), ki je županov prijatelj in svetovalec in povrhu vsega tudi lastnik lepe čistokrvne psičke Mali, Lastnici druge, tudi čistokrvne psičke Neli je gospodična Marička (johan-ca Grošelj), ki je zdravnikova kuharica in županovi Katrci rada priskrbi kakšen kuharski recept in sploh ni pomembno, na kakšnem papirju je zapisan. Orehek, Marička, Mina, župan in orožnik imajo za skupnega sovražnika Makselna - |)sa mešanca. Prva dva predvsem zato, ker jima je skvaril leglo s še dodatnimi malimi mešančki, Mina zato, ker ji je redno kradel meso iz kuhinje, župan in orožnik pa zato, ker je to njuna dolžnost. Na vsake toliko Časa priteče na oder zmedeni in prestrašeni županov pastir |ozl (Silvo Cerar) in jadikuje, da se je zgodila nesreča. Za red in mir na odru skrbita predstavnika oblasti - orožnika (Niko Urbanija in Tone Gostič). Samo dogajanje na odru je uravnoteženo, oder je zaseden in vsesko/i poln situacijske komike. Tu se je za izvrstnega burkeža izkazal Marjan Dolinšek, ki je resnično prepričljivo odigral vlogo Malasanovega Načela. Naj dodam, da je bilo občinstvo navdušeno nad njim, saj je bila to njegova prva igralska izkušnja (predvidevam, da tudi ne zadnja). Tudi vse ženske, ki so nastopale v igri, so pokazale veliko smisla za gibanje rx> odru in istovetenje z junakinjami. Sploh so vsi igral« i pokazali precej gledališkega znanja, za kar pa je kriv režiser Vili Golob Robin. Gospod Vili je prvič režiral ig ro za KUD Janko Kersnik, drugače pa mu »režiserski posel« ni tuj, saj je na oder postavil že marsikatero igro. Igralci so se burke Maksel, katere avtor je Rihard VValfried, naučili v treh meso« ih, potem ko so prihajali na vaje kar po dvakrat na teden, pa tudi h g. Viliju na dom, saj je ta kot režiser neizprosen, ker ve, da so lukovški igralci sposobni žejo dobro odigrati svoje vloge. Režiser je imel pri priredbi leksta v današnje razmere srečno roko, prav tako se mu je posrečila izbira igralcev. Makselna bomo lahko ponovno vi deli 18. 4. ob I'). i(l v Mekinjah in v jeseni, ko bodo dnevi spel daljši in toste tisti, ki si niste uspeli ogledali igre, to upam da storili Prav prijeten občuti k j<; ko | h > končani igri in ploskanju gledalci odhaja jo, n.i obrazu pa je še vedno lisli prisrčni, i/ srca izvirajo« i smeh ter p«>go-vor o pravkar končani igri, Menim, da Slovenci smo narod, ki se zna zabavati. In to dobro. UREDNICA TURISTIČNA ZVEZA OBČINI LUKOVICA prireja v soboto, dne 2. 5, l998,ob8.uri v (enim I ukovi« e PELEGRINOV SEJEM, PRVOMAJSKO POVORKO, SREČANJE HARMONIKARJEV, SREČANJE MLADIH, PRIKAZ KMEČKIH VPREG, NARODNE NOŠE in še in še bo zanimi vega. Vsi, ki si želite sprostitve in nakup na stojnicah, vabljeni. NE I«) VAM ŽAL. (trg.miz.itorji. Domžale /lamnik 23 ISKRENE ČESTITKE, C. STANE KOVAČ, ML. Bronasta plaketa CZ -priznanje vsem fantom Gasilstvo je pri »Kebru«, kot se po domače reče domačiji g. Staneta Kovača, ml., v Domžalah, družinska tradicija. Začel jo je njegov prastari ata, g. Matej Janežič, ki je pred skoraj 120 leti v Domžalah ustanovil gasilsko društvo. To bo čez dve leti praznovalo 120-letnico. Zato ni nič nenavadnega, da se je g. Stane zelo zgodaj vključil med gasilce, kar uradno sicer postaneš po 18. letu starosti. Na vsa obdobja dela v gasilski organizaciji ima lepe spomine, pridobil si je vrsto izkušenj in je častnik 1. stopnje, specialist za nevarne snovi. »V praksi tega še nisem preizkusil in bolje je tako,« pravi in se zaradi bližine industrije in prometnic kar malce boji, če bi morali posredovati, saj potrebne opreme ni. (Ved pelimi leti so ga prvič izvolili za I iredsi ■« Inika Prosti »volji icga gasilski 'ga društva Domžale-mesto, ki ima blizu 2tX) članov in organizirane vse desetine od pionirjev rk> veteranov. Zadovoljen je z vključevanjem mladih, ki jim poleg rednih treningov? in udeležbe na tekmovanjih organizirajo tudi izlete in srečanja, na izlete peljejo ludi veterane, posebej ponosni so na člane, ki so se pred leti udeležili olimpiade v Berlinu. Za program usposabljanja gasilcev pravi, da je dober, da zagotavlja teoretk no In praktično (k)bro usposobljene gasilce, katerih izobrazba včasih prehiteva opremo, za katero je vedno premalo denarja. Pohvali svoje kolege v društvu, saj imajo edino v njihovem društvu prav vsi naziv izprašani gasilec. Obnovljeni gasilski ck>m jim zagotavlja ekrbre delovne |x>goje, primerneje je shranjena oprema, lažji izvoz imala ludi oba avtomobila, ki pa sla že slara in bi ju bilo |x>trebno zamenjali za novejša. Novi dom |ximeni tudi lx>lj urejeno alarmiranje in komandno sobo. S sodelovanjem poklic nih gasilcev iz ( entra požarne varnosti Domžale in njihovim društvom je zelo zadovoljen; eden brez drugih ne moremo, pravi in še |X)ve, da ga moli, ker v Domžalah še vedno nimamo prepotrebne opreme (dovolj visoke lojtre) za reševanje iz višjih nadstropij vseh naših SPB. Kljub temu da občJrta in tudi Županja njihove potre-I«' razumejo in jih je treba |xihvaliti, lx>-mo morali s skupnimi močmi zagotovi- ti finančna sredstva za nujno potrebno sodobno protipožarno opremo. Gasilec ne moreš |XKtati, to moraš bili, je v tebi, pravi g. Slane Kovač, ki je za dolgoletno prizadevno delo na področju i ivilne zase ile preji ■! bronasti znak (7. »To ni le priznanje meni, temveč je priznanje vsem fantom, s katerimi se skoraj vsakodnevno srečujemo v našem gasilskem domu in skušamo naredili vse, da bi dol n c > st 11 ike ivnc i in prakt ične t usj tosob Ijeni posredovali v primeru potrebe. To tudi v prihodnje ostaja naš.) glavna naloga,« pravi in se ob koncu pogovora zahvali vsem, ki člane PGD Domžale-mesto razumejo in jim pomagajo. V. VOJSKA Lepo praznovanje z mamicami Tokrat so bile na vrsti naše mamice. Skušali smo jih razvedriti ob njihovem dvojnem prazniku. Povabili smo jih medse, jim pokazali, kaj znamo, jih razveselili s šopkom pesmic ter dobrotami, ki smo jih pripravili sami. Da so srečne, so izražali njihovi obrazi, pa tudi dejanja, saj so z veseljem zapele in zaplesale z nami. Vsem mamicam želimo, da bi njihov vsak dan vsaj malo dišal po prazniku. »METUL)CKI«-vrtec Urša Marta in Milojka SOŽITJE Mengeš v društvu ježa pri Ježu v Radomljah V našem društvu združujemo starše, skrbnike in redke prijatelje duševno manj razvitih oseb. Naloga članov je skrbeti za koristno izrabo prostega časa in vključevanje čim večjega števila duševno manj razvitih oseb v razne interesne dejavnosti. Za 170 mladostnikov poskušamo najti čim več spodbud v naravnih in socialnih okoljih. Dobrodošle so spremembe in situacije, kjer se lahko naučijo novega vedenja in jim je hkrati tudi popestritev vsakdanjika. V svetu se že dalj časa, pri nas pa ne tako dolgo govori in piše o dobrih učinkih jezdenja na človeka - hipoterapiji. V razmišljanju, kako našim mladostnikom omogočiti to veselje, se je priložnost pokazala v društvu ježa pri ježu v Radomljah. ()b prvem obisku smo bili vsi malo zaskrbljeni, pa je bilo odveč, trenerka Neža Sare nam je dala osnovne napotke 6 konjih in je za nas izbrala potrpežljivo in vodljivo žival, tako da nas je strah hitro minil. Že drugo uro je z najbolj spretnimi uspešno izvajala elemente hipoterapije. Drugi, manj spretni, so se povzpeli na delovnega konja. Nekajkratne obiske so vsak ponedeljek težko pričakovali. Naloga je bila zahtevna. Med številnimi željnimi jahalci so jih izbrali samo 8. Ugotavljamo, da »ELDORADO« potrpežljivo čaka naslednjega jahalca. je že viden napredek. Naši mladostniki doživljajo pristen stik z živaljo in novim okoljem. Med selx>j se spodbujajo, [x>-govarjajo o svojih občutkih, narasla jim je samozavest, čutiti je večjo željo po razgibavanju tudi druge dni v tednu. Znat ilno za večje število duševno manj razvitih je tudi, da v odrasli dobi težijo k čim lx>lj lagodnemu življenju, z malo gibanja in prav jahanje je ena izmed priložnosti za sproščanje in krepitev mišic ter utrjevanja ravnotežja, ki je pri nekaterih moteno. Močno upamo, da borno k jahalnim uram v društvu |eža pri |ežu v Radom Ijah še dolgo hodili, saj nam ne nudijo samo telesnih in duševnih prednosti jahanja, temveč smo z družino Šare vz|X)Stavili prijetne medčloveške odnose, ki jih je vedno manj, pa so za nas izredno pomembni. SILVA DREŠAR OBJAVA JAVNEGA POVABILA Povabilo k posredovanju ponudbe za organiziranje obratovanja počitniškega doma na Krku in prehrane za koristnike 1. Naročnik: Gospodarski odbor Mladinskega doma Krk po pooblastilu Občin Domžale, Mengeš in Moravče 2. Dela, ki se oddajajo: - upravljanje Mladinskega doma na Krku, ki obsega tekoče vzdrževanje objekta, finančno in administrativno poslovanje s lieljimi osebami (šolami, starši), organiziranje oskibe uporabnikom doma, ki obsega: zagotavljanje organizira ne prehrane (5 obrokov dnevno) ter ostala oskrba, potrebna za nemoteno bivanje (čiščenje,...). 3. Posebne karakteristike objekta: 1) objekt je zaprtega lipa, možni uporabniki so le otroci in njihovi pedagoški vodje iz vzgojno-izobraževalnih zavodov z območja občin, 2) v objektu je 100 postelj za otroke in 10 postelj za pedagoški in servisni kader, 3) v eni izmeni lahko optimalno letuje ca 80 trok; izmene 10- ali 14-dnevne, 4) sezona traja predvidoma od 1. maja do 20. oktobra. 4. Na razpisu lahko kandidirajo pravne in fizične osebe, ki: - so registrirane za opravljanje storitev, navedenih v točki 2, - imajo sedež ali podružnico v Sloveniji ali na Hrvaškem, zaposlujejo zadostno število delavcev za nemoteno opravljanje zahtevane dejavnosti iz .'. loc ke razpisa. S. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: d« ikazilo o registraciji in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - dokazilo o številu zaposlenih, predlog < ene za posamezno vrslo uslug, dc ikazila o finančnem stanju, referenc e. (>. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: - ponujena cena, - usposobljenost, finančna bonitet.), - reference. 7 / izbranim |x>nuelnikom lx> sklenjena |x>goelba za obdobje S let. 8. Pisne |X)nudlx> je potrebno oddati najkasneje do 24. 04. 1998 do 12. ure na našli >v: Občina Domžale, Gospodarski odbor Mladinskega doma Krk, Ljubljanska 69, 12.30 Domžale. Ponudi h' morajo bili oddane v zaprti kuverti s pripisom: »PONUDBA - MLADINSKI DOM KRK - NE ODPIRAJ!« '). Naroc nik si pridržuje pravico, da z nobenim od ponudnikov ne sklene pogod- 10. Dodatne inforrnai ije lahko dobite pri g. luriju BERLOTU na telefonu: 061/ 722-056. Predsednik odbora JURIJ BERLOT 23. APRIL - SVETOVNI DAN VODA Vodni detektivi za skupno varovanje voda Vodni detektiv lahko postane vsakdo, ki se želi o vodi kaj naučiti, jo raziskati in sodelovati pri njenem varovanju, je v uvodu lične knjižice z naslovom VODNI DETEKTIV napisala mag. Marta Vah-tar, direktorica ICRO, Inštituta za celostni razvoj in okolje, ki je bil ustanovljen januarja 1996 kot prostovoljna, nevladna, neprofitna organizacija, katere glavni cilj je zagotavljanje trajnostnega razvoja s pomočjo izobraževanja otrok in odraslih. Blizu 1000 prispevkov Projekt se je začel v šolskem letu 1997/98, zaključil pa v marcu letošnjega leta, ko so v okviru svetovnega dneva voda (2.3. marec) najprizadev-nejšim vodnim detektivom podelili značke in priznanja. Izbor najboljših pa nikakor ni bil lahek, saj so organizatorji prejeli blizu 1(XX) prispevkov (preko 170 raziskovalnih nalog, več kot 50 risb, I50 pesnil, [50 literarnih spisov, dramsko igro, dramske igre, rebusi, križanke, premetanke, plakati, stripi, miselni vzore i, kipov, umetniške in reporterske fotografije in pregovo ri na temo voda), katere je pripravilo več kot 5000 udeležencev s skupaj 200 mentorji. Med prispelimi deli je bilo veliko strokovno zelo utemeljenih prispevkov, ki so temeljili na opazovanju lokalnega okolja, na raziskovanju naravnega pojava ali problema, povezanega z vodo, ki mlade razisko- valce še posebej zanima, pa tudi na razmišljanju o tem, kaj bi lahko posameznik ali razred storil za to, da bi izboljšali stanje voda. Tem so se mladi raziskovalci lotevali s kemijskega, fizikalnega, biološko ekološkega, sociološko ekonomskega in likovno literarnega vidika, pri tem pa so si sodelujoči in njihovi mentorji pomagali z Vodnikom za mentorje. Med najboljšimi tudi OŠ iz Domžal Med skupaj 137 sodelujex"imi šolami iz vse Slovenije sta bili tudi dve iz naše občine. Z OŠ Vene Ija Perka je priznanje za vodno pravljico prejela učenka Ela Šegina, za raziskovalno nalogo, ki je obsegala problematiko Kamniške Bistrice in odlagališč smeti ob njej, ki sta jih označili na zemljevidu z bucikami, pa sta priznanje prejeli Ines Sabol in Simona Pire z Osnovne šole Rodica, ki sta nalogo pripravili pod mentorstvom ga. Vilme Vrtačnik-Merčun. Kot sta povedali Ines in Simona, ju je kot vejdni detektivki Kamniška Bistrica zanimala predvsem zato, ker ob njej živita, se ob njej radi sprehajata in si želita, da bi bila čista in lepa. Nad izvedbo akcije sta navdušeni, saj sta se ob projektu marsikaj naučili, se posebej prijeten pa je bil zaključni izlet, na katerem sta se srečali z vodnimi detektivi iz vse Slovenije. Mentorica pa je povedala, da je z njihove Sole v projektu sodekjvalo posamktno več kot 20 učencev in trije celi oddelki, da pa tudi sicer varovanju okolja namenjajo v okviru pouka in interesnih dejavnosti veliko pozornosti. Tako so kar-tirali celotno obrnejčje Kamniške Bistrice, za projekt Vodni detektiv pa posebej Mlinščico in Kamniško Bistrico na njihovem c>bmočju. Ob tem so posebno skrb namenili cjdpadkexn, ki so jih razvrstili glede na vrsto, količino in lokacijo. Poudarila je, da učenci z veseljem delajo pociobne projekte, saj jim ni vseeno, kakšno je domače okolje. Tako je eden izmed sodelujoč ih učencev predstavil tudi problematiko začinjena pomora rib na območju vexia, kjer stanuje. Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda V počastitev svetovnega dneva voda pa je svoj kamenček v mozaik skupne skrbi za čiste vode pridal tudi He-lios Domžale, saj so z Ministrstvom za okolje in prostor podpisali posebno pogodbo o ustanovitvi Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda. To je prvi tak primer v Sloveniji, zato Heliosu, ki bo v sklad namenjal del denarja od prodaje njegovih, okolju prijaznih premazov, hvala za pogumno in naravi prijazno odkjčitev. Ge. Marti Vahtar ter sexielujex;im v projektu VODNI DETEKTIV med njimi tudi Ministrstvu za okolje in prostor, CČN Domžale, ICRO- Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, Salonit Anhovo, Center za mlade Domžale in Uelios Domžale iskrene čestitke! V. V. Diabetiki v Rogaško Slatino Društvo diabetikov z območja nekdanje domžalske občine je organiziralo enotedensko bivanje v zdravilišču Rogaška Slatina. Z njimi je bilo nekaj nas, spremljevalcev svojcev. Na pot smo šli na dan žena 8. marca. V polnem Kam-busu nam je krajšal čas g. lože Marenče, član ljubljanskega društva. Do potankosti nas je sevna-nil z zgodovino zdravilišča in njegove okolice. Dobro razpoloženje so ob koncu vožnje pokvarile padavine, kol bi nas Štajerci ne marali. V »deželi« Donata Mg ki ga čislajo (x> vsej Evropi, je bilo v lem zimskem c asu tiho. Le redki tuji in domači starejši turisti in okrevanri so pni ali, da je lu še nekaj življenja. I'.ih so nekakšna vez med preteklo in prihodnjo sezono živ-žava. Namestili so nas v prvem hotelu, v verigi številnih, povezanih z okoli 500 metrov dolgim hodnikom. Rekli so nam, da so ga v preteklosti obiskovale mnoge zgodovinske politične in kulturne osebe, med njimi tudi iz družine Habsburg, Be> urbon, Lichtenstein, Liszt, Obrenoviči, Ka-radžcxdževiči in Strossmayer, po katerem se imenuje. Hotel ni skrival svoje 150-let-ne starosti. Te bivalne pomanjkljivosti sedanjega časa so nekatere naše ljudi spravljale v slabo voljo, lcxla za malo denarja nismo mogli zahtevati veliko muzike. Program bivanja v R. Slatini so v sodelovanju z vodstvom zdravilišča sestavili: neutrudna predstavnica društva, znana maratonka med dialiehki ga. Anica Kvas, tajnica Mirjam Beden in med. sestra Vida čeh. Program je bil tako bogat, da na dolgočasje nismo mogli niti misliti. Imel je štiri dele: izobraževalnega, rekreacijskega, zdravstvenega in kulturnega. Izobraževalni del je zajemal: predstavitev zdravilišča, pet predavanj z različno zdravstveno tematiko, zanimiv ogled Steklarske šole in predslavilev knjige. V rekreacijski del programa so sodili: redna jutranja telovadba, popoldanski pohodi v okolico zdravilišča in izlet z zdraviliškim vlakom v Olimje (samostan s starodavno kolekcijo lekarniških predmetov, zdravil in votivnih motivov) in Je-lenov graben s turistično domačijo, na kateri se pase okoli l(X) jek»nov. V zdravstvenem in za večino poglavitnem delu so bili na voljo pregledi pri zdravniku ter večkratno merjenje krvnega sladkorja in pritiska. Zaradi nezackrst-no ogrevane navadne vcxle so se samo nekateri pogumneži posluževali kopanja v bazenu. Kulturni oziroma družabni del programa se je odvijal v večernih urah. Tako smo se udeležili plesa v znameniti Kristalni dvorani, koncerta tukajšnjih glasbenih šol ter koncerta dveh uveljavljenih glasi »-ni kov violinista Petra Kuharja in pianista Hinka I laasa. Zelo smo bili hvaležni zdraviliškemu Skupinski posnetek po jutranji telovadbi. animatorju Jožetu (Jožeku) Ferležu, Anici Kvas in Jožetu Marecx*e, ki so vsak na svojem področju skrbeli, da smo kratko bivanje v zdravilišču kar se da najbolj ra-rjonano izkoristili v svoje zdravstveno in drugačno dobro. V. VULIKIČ 4 pripravlja v sodelovanju z "*BENOTOURS*** Jezero 87, 1252 Preserje tel./faks: 632 513 POČITNIŠKI TABOR V DOLINI REKE KOLPE za otroke med 8. in 13. letom starosti Program Je namenjen vsem: • ki želijo kaj novega spoznati, • ki imajo radi naravoslovne delavnice, • ki še niso spali na seniku in se vozili z zapravljivčkom, • ki radi umetniško ustvarjajo v glini, slikanju na svilo In na steklo, • ki bi radi jahali, se vozili s kanuji, streljali z lokom, • ki bi radi igrali namizni tenis, • ki bi radi doživeli nočni pohod z baklami, • ki bi se radi greli ob tabornem ognju, ' ki so radovedni, kaj bomo na taboru še vse počeli. Delo na taboru poteka v majhnih skupinah, zato je tudi število udeležencev omejeno (20). Vse aktivnosti bodo vodili izkušeni mentorji. Cena petdnevnega paketa je 28.000 SIT. Prijave sprejemamo na CENTRU ZA MLADE do napolnitve mest. Na št. 713-421 smo na voljo za dodatne informacije vsem tistim, ki želijo aktivno preživeti delček počitnic. Pričakujemo vas! /bmnik Domžale Slovenija - Domžale v svetovni družini DEMETER, blagovni znamki živil najboljše kakovosti Pridelovalci živil PO BIOLOŠKO DINAMIČNI METODI so združeni v mednarodno zvezo De-meter. Enajst raziskovalnih inštitutov s svojimi svetovalnimi in raziskovalnimi službami v vseh klimatskih območjih našega planeta ZEMLJE podeljuje v 45 državah mednarodno zaščiteno blagovno znamko Demeter (Demetra - grška inja poljedelstva in rodnosti), ivila s to oznako - certifikatom so znana kot živila najboljše kakovosti in pridelovalec mora zaprositi vsako leto za dodelitev, če izpolnjuje točno določene pogoje. V Sloveniji je 1997 Društvo AJDA zaprosilo mednarodno zvezo Demeter za dodelitev te blagovne znamke zainteresiranim članom. Od skupaj 32 prosilcev, ki pri svojem delu z naravo - v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, čebelarjenju že uporabljajo biodinamično metodo dela, je 12 aktivnim članom bil uradno izdan certifikat. Med njimi je tudi lože Grabljevec iz Domžal - Podrečje, ki je tudi predsednik iniciativnega od- Z veseljem ugotavljamo, da postajajo naše upanje in želje občine Mengeš na našem prvem koncertu - resničnost. Dobrodelni koncert Društva VITA postaja tradicionalen. Letos se bomo že tretje leto zapored srečali ob dobri glasbi ansamblov in pevcev v dvorani Kulturnega doma Mengeš. Tudi letos bo glavni pokrovitelj Občina Mengeš in župan g. J. Per, sopokrovitelji pa sosedne občine (Domžale, Kamnik, Lukovica, Moravče, Preddvor, Vodice...) in njihovi župani. Potekajo pa tudi pogovori o pokroviteljstvu z gospo Štefko Kučan. Pripomnili bi, da vsi glasbeniki nastopajo brezplačno. Izkupiček od dobrodelnega koncerta pa je namenjen izključno za redne dejavnosti društva VITA za poškodovane po nezgodni poškodbi glave. bora za DEMETER ZVEZO v Sloveniji in glavni inštruktor za izdelavo biodi-namičnih preparatov pri društvu AJDA v Sloveniji. Društvo A|DA s sedežem na Vr-zdencu pri Horjulu je bilo ustanovljeno 1991. Prizadeva si razširiti to najstarejšo sbnaravno metodo dela z naravo: kmetovanje, sadjarstvo, čebelarjenje, gozdarstvo, ki posestvo ali krajinski okoliš vidi kot živ organizem v najširšem pomenu besede. Temelji na spoznavni teoriji medsebojnega delovanja kozmosa, zemlje, rastlin, živali in človeka. Če je v tehnično komercialnem kmetijstvu usmerjena pozornost predvsem v fizikalno kemične zakonitosti mineralnega sveta, izhaja biodinamično kmetovanje iz ugotovitve, da življenje združujejo skrivnostne stvarniške sile v zakonitostih, ki jih sodobna znanost še ne uspe dokazati v svoji elementamosti. Ta metoda zagotavlja: - Trajno plodnost tal - Zdrave pridelke, polne življenjske Morda nas še ne poznate, zato naj se vam predstavimo. Društvo VITA je prostovoljna, nevladna, nestrankarska, neprofitna, humanitarna invalidska organizacija, ustanovljena 5.11.1992. Združuje otroke, mladostnike in mlade odrasle, ki so preživeli hudo nezgodno poškodbo glave, ter njihove svojce in simpatizerje. Njihove težave so precej drugačne od tistih, ki jih imajo druge skupine prizadetih. Gre predvsem za to, da so se rodili zdravi in so do nesreče živeli zadovoljno in uspešno ter načrtovali tudi uspešno življenjsko kariero. Majhna nepazljivost in poškodba je tu. Poškodba glave pa je povzročila tako hude motnje in spremembe v njihovem funkcioniranju, da večinoma niso sposobni zanesljivo skrbeti sami zase, prizadeta je njihova motorika, govor, sposobnost učenja - predvsem energije, ki so sposobni tvoriti semena z večletno kalivostjo (reprodukcija) i - Ekološko ravnovesje Ta metoda zavrača: - Uporabo industrijsko izdelanih umetnih gnojil - Uporabo kemičnih sredstev za zatiranje plevela, rastlinskih bolezni in škodljivcev - Živinorejo, ki uporablja hormonske iakemične preparate, ki ne ustrezajo naravi živali. Biološko dinamično gospodarjenje temelji na: 1. DELO V SOŽITIU Z NARAVO Prizadevamo si odkrivati zakonitosti sil, ki ustvarjajo harmonijo v naravi in medsebojno odvisnost v življenju. - Kmetijo pojmujemo kot samostojen zaokrožen organizem - Pri živinoreji in čebelarjenju se ravnamo po potrebah živali. šolsko napredovanje, sposobnost presoje socialnih situacij itd. Zaradi tega počasi izgubijo stik z vrstniki, velik del jih izpade iz rednih šolskih programov, ne morejo dobiti službe, ostanejo zaprti v krog najožjih svojcev. Glavna naloga Društva VITA je razpreti ta krog, zato za otroke in mladostnike organiziramo različne dejavnosti (vrstniška pomoč, rekreacija in rehabilitacija v vodi, ritmika, keramičarstvo, hipoterapija in rekreacijsko jahanje, literarno dramski krožek, zdravstvena vzgoja, računalništvo, ciružinska srečanja, namizni tenis, letovanja, tabori...), da jim zamujeno vsaj deloma nadomestimo in jim tako omogočamo nova znanja, nova znanstva, nove izkušnje, nova doživetja itd. Konec: leta 1997 je imelo društvo VETA preko 330 članov iz vse Slovenije, od tega 124 po nezgodni poškodbi glave ter 50 prostovoljcev in strokovnih delavcev. V letu 1993 je članica društva VITA ustanovila zavod ZAR)A za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave, prostore ima na Kunaverjevi 14. V zavodu nudijo dnevno varstvo hudo poškodovanim. Ob individualni fizioterapiji potekajo dopolnilno družabne dejavnosti; te jim popestrijo različni gostje. Organizirajo pa tudi taborjenje po različnih krajih Slovenije. V spomladanskem in jesenskem času pa s skupnimi močmi organiziramo izlete po bližnjih in daljnih krajih domovine. Ena izmed nalog Društva VELA je tudi osveščanje široke in strokovne javnosti o problemih oseb s poškodbo glave. V ta namen izdajamo razne zloženke o delovanju društva, nastopamo v javnih medijih: oddajah TV in na radiu, objavljamo razne članke v raznih časopisih in revijah itd. V letu 1996 smo izdali tudi prevod knjige Trevorja Povvella »Poškodba glave - praktični vodnik«. Prevedel jo je prim. dr. Igor Ravnik, recenziral pa prof. dr. ESoris Klun. Knjiga poljudno opisuje poškodbe možganov in podaja tudi praktične nasvete. Društvo VITA se uvršča med številčnejša mlada društva, ki si počasi, a uspešno utirajo svoj prostor in veljavo. Poškodba glave je v današnjem času zaradi hitrega tempa življenja in naraščanja nezgod tiha epidemija sodobnega časa. Predsednik Društva VITA Ing. JANEZ SIRK 2. SKRBNA NEGA ZEMLJE IN PRILAGAJANJE POTREBAM RASTLIN: - Dosledno kolobarjenje - Gnojenje le z zrelim kompostom, prepariranim z biodinamičnimi preparati (kamilica, regratovo cvetje, rman, kopriva, baldrijan in hrastovo lubje.) - Uporaba biološko dinamičnih preparatov za škropljenje (gnoj iz ro-ga-500, kremen iz roga-501, baldrijan-507). - Upoštevanje kozmičnih ritmov po setvenem koledarju M. Thun. Društvo AJDA vsako leto poskrbi za prevod in izdajo prvega setvenega koledarja M. Thun, resne publikacije, ki temelji na znanstvenih spoznanjih in je prevedena v 24 svetovnih jezikov. M. Thun v njej objavlja tudi iz- kušnje 40-letnih opazovanj pri pridelavi, spravljanju kmetijskih pridelkov in čebelarjenju. V preteklem letu je društvo AJDA izdalo tudi Slovenski prevod njene knjige Praktično vrtnarjenje - nepogrešljiv priročnik, pritago jen za potrebe vrtičkarjev. Biološka dinamična metoda je v Evropi poznana že preko 70 let. Rudolf Steiner (1861 1925) jo je predstavil 1924 leta v okviru 8 predavanj na KMETIJSKEM TEČAJU ZA POLJEDELCE IN VRTNARIE. Še pred dvema desetletjema so zagovorniki koncenci-onalnega kmetijstva prerokovali njen propad) saj klasična merila uspešnosti (veliki hektarski pridelki po teži in vabljive zunanje oblike) tu ne veljajo. Danes države, ki se zavedajo katastrofalnih posledic neustreznega izkoriščanja zemeljskih površin, izvajajo programe za temeljito - pogosto radikalno preusmeritev kmetijske politike. V setvenem koledarju leta 1996 je zapisano, da ima Avstralija 700 pridelovalcev po tej metodi, v Nemčiji jih je bilo 1191, v Švici 178, v Italiji 242, v Egiptu 111 itd. V naših trgovinah, ki oskrbujejo širok krog |>otrošnikov z. živali iz uvoza, še nisem opazila teh z blagovno znamko kvalitete Demeter. To, kar ponujao naši trgovci - lepa zelenjava in sadje, je slabe kakovosti v smislu ohranjevanja in krepitev telesnih in duhovnih moči. Ko bo naša kmetijska politika prisluhnila »Glasu vpijočega v puščavi« in »Zravnala poti« za novo kvaliteto gospodarjenja z naravnimi danostmi na tem lepem koščku sveta, razpetim med griči in vrhovi Alp, se bo vrnila slovenskemu kmetu možnosti in želja oskrbovati naš narod, da ohrani svojo identiteto tudi z živili, pridelanimi na naši rodovitni zemlji, ker to zna, zmore in tudi zasluži. Društvo AJDA se zaveda svojega poslanstva, svoje dejavnosti i/vaja različno. Preko svojih članov in prijateljev, sedaj jih je že okrog 450, širi mrežo izobraževanja v delovnih skupnostih v posameznih krajih, kjer organizirajo strokovna predavanja in izdelavo biodinamičnih preparatov (biodinamičnh preparatov ni mogoče nikjer kupiti). Sedaj obstajajo take delovne skupnosti v ribniško kočevskem okolišu, v preteklem letu so jo ustanovili na Gorenjskem s sedežem na Brezjah, na primorsko goriškem koncu se že tudi zbirajo za svojo delovno skupnost v okviru društva A|DA. Z velikim veseljem srx)ročam in vabim vas, ki lxiste brali ta članek, da v (/nem grabnu že kali seme, posejano na predavanju 26. februarja v Osnovni šoli Krašnja. Predavanje o biodina-mičnem gospodarjenju z naravo je imela ga. Meta Vrtnine, predsednica druslva A|DA, pobudnica in steber, da se biodinamična metoda spoznava Sirom po Sloveniji. Že ob vste>pu v avk) šole so nas v trenutku prevzeli izredno lepi motivi razstavljenih slik, narejenih na slikarskem ekstemporu Krašnja 97 Delovale so kot mozaik okoliških krajev z izjemno sporočilno močjo. Težko bi našli bolj primeren prostor za predstavitev biološko dina mične metode dela z naravo, ki je v bistvu prežeta v duhovno znanostjo in jo lahko posreduje nektk), ki prepozna, občuti in verjame v sporočilne podobe skrivnostnega. Vse to smo poslušalci tudi sami občutili in ob koncu znali ludi spontano izraziti. Predavanje nam je odgrnilo mnogo skrivnostnih tančic, ki se vsak dan pojavljajo pred našimi očmi, a se jih ne zavedamo. Po končanem predavanju smo se še dolgo pogovarjali in se spraševali, kako bi pristopiti k prak ličnemu delu že kar sedaj na pragu pomladi, ki ponuja nove možnosti odkrivati neznane zakonitosti narave v domačem okolju. Gospa Beguševa, učiteljica v šoli Krašnja, je npr. izrazila željo, da bi pri vzgoji zdravilnih rastlin na šolskem vrtu prav radi začeli z delom in uporabo biodinamičnih preparatov. Na kon cu so se želje mnogih strnile v sklep, da bi v Krašnji ustanovili delovno skupnost društva AJDA. Aktivni člani tega društva iz Domžal smo pokazali pripravljenost sodelovati z nasveti in praktičnim delom pri spomladanskih delih in izdelavi biodinamičnih preparatov. Dogovorili smo se, naj bi bilo prvo srečanje nove delovne' skupnosti konec marca ali v začetku aprila. Veseli bomo vseh, ki se nam boste pridružili pri delu ali razmišljanju za boljšo kvaliteto življenja z naravo. Informacije o tem lahko začasno dobite na tel. v Krašnji 735-199. JOŽICA PEČNIK članica Društva Ajda DOBRODELNI KONCERT DRUŠTVA VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave 14. 4. 1998 ob 20. uri, v Kulturnem domu Mengeš Nastopajo: ans. STOPARJI, ans. SLOVENSKI KVINTET, ans. VITA, pevski zbor SIRENE, IVAN HCIDNIK. KORADO IN BRENDI, ADI SMOLAR, AGATA ŠCIMNIK-ZGONEC, NATALIJA VERBOTEN, MARJAN ZGONC. Povezovalec: g. Marjan ŠNEBERGER. F^redprodaja vstopnic: • Kulturni dom Mengeš • Hram Rožice Mengeš • Društvo Vita Ljubljana, rezervacije tel. (061) 324-504, gospa Branka. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen izključno za izvajanje rednih dejavnosti Društva VITA za naše otroke in mladostnike, prizadete zaradi nezgodne poškodbe glave. Vljudno vabljeni! ZA VSE UDELEŽENCE NAJLEPŠI PRVI POMLADNI DAN Tradicionalno medobčinsko srečanje invalidov in prijateljev Društvo invalidov Domžale je tudi letos vse svoje člane in prijatelje povabilo na tradicionalno prireditev ob 23-let-nici delovanja društva in ob medobčinskem praziku invalidov občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, ki je bilo v soboto, 21. marca 1998, ob 10. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. V prijetno okrašeni dvorani se je zbralo ve?č sto invalielov iz vseh štirih obe":in, med njimi pa tudi večje število članov pobratenega Društva invaliekiv Izola, s katerimi DomžaJčani ževe;č kot desetletje uspešno sodelujejo. Na srečanju so bili prisrčno po zdravljeni tudi predstavniki sosednjih društev in Dl KojHjr, posebej tejplo pa so pozdravili tudi Mirka Kambiča, podpredsednika Zveze; efelovnih invalidov Slovenije, ki je po pozdravu vsem ude tetencem spregovoril «> beli knjigi, predvsem pa 0 namerah Vlade' RS, da tudi invalidom odvzame del dosedanjih pravic: in bistveno poslabša njihov položaj. Po njegovem mnenju se bodo invalidi tem poskusom odločno uprli in s pritiski na vlado onemo-gočili samovoljen sprejem zanje škodljivih ukrepov. Slavnostni govornik je bil predsednik Društva invalidov Domžale g. Edvard Završnik: ta je po minuti molka za vse člane, od katerih so se poslovili v preteklem letu, in po prisrčnem pozdravu vseh prisotnih, med drugim dejal: Današnje srečanje pa je tudi priložnost za kratek postanek na prehojeni poti, za kratek pogled na uresničevanje programa našega društva v letu 1997 Skupaj z vsemi vami, zlasti pa poverjeniki in vodstvom društva sem ponosen, da lahko povem, da smo program za preteklo leto v celoti uresničili. Pripravili smo veliko rlejavnosti, v katere smo vključili številne naše člane. Vselej je bila na prvem mestu skrb za socialni položaj naših članov, ob tem pa naj povem, da je v različnih zdraviliščih skupaj z nami preživelo sedem ali več dni 872 članov, kar rx)meni vet kot 40 odstolkov naših članov, kar 1200 članov pa smo našteli na različnih izletih in srečanjih. Kot je pokazala kratka anketa, ste bili na izletih in okrevanjih zadovoljni in trudili se bomo, da bo tudi v prihodnje tako. Ker vemo, da so naši člani včasih tudi sami in osamljeni, se trudimo, da bi jih čimvečkrat obiskali. Najmanj enkrat v letu pa obiščemo vse; starejše in težke invalirle, jim izročimo praznični pa-kel ler zaželimo veliko sreče in prerlvsem zdravja v prihodnjem letu. Skupaj z drugimi institucijami se trudimo, da bi vsem invalidom pomagali pri premagovanju ovir in težav, pa ne samo arhitektonskih. Ob tem pa moramo pohvaliti Občino Domžale in njeno županjo, ki se je usiK^nn lotila odpravljanja arhitektonskih ovir, kar so storili tudi v Napredku in Zdravstvenem domu Domžale. Posebej se Društvo invalidov Domžale zahvaljuje vsem izvajalcem kulturnega programa ter vsem sponzorjem in pokroviteljem, zlasti pa: občini Domžale, Komunalno-slanovanjskemu podjetju Domžale, Napredek Domžale, Ljubljanski banki Domžale, Tosama Domžale, Hotel Delfin Izola, Emona Merkur Ljubljana, AS Domžale in Mc Donald Domžale, Avtobusni prevozi Marjan Urankar, Lek Ljubljana in Turistični agenciji »Kam« iz Radenc. Pa še vesela novica za vse nas, zlasti pa za najtežje invalide: v zaključku so dogovori o pridobitvi garaže;, s čimer nam bo omogočen tudi nakup kombija, s katerim bomo polepšali življenje vseh naših težkih invalirJov, saj jim bomo tako omogočili prevoz. Želim si, da bi bili v le-tu 1998 čimvečkrat skupaj, da bi skupaj Uresničevali program, ki smo ga tudi letos predstavili v tradicionalnem koledarju, da bi skupaj z našimi prijateljskimi društvi lepšali naša življenja. Hvala vsem izvajalcem kulturnega progama, hvala občinam, pokroviteljem in sponzorjem za pomoč, hvala vsem vam za vašo dobro voljo in današnji obisk naše prireditve. Po uradnem delu, v katerem so zbranim posredovali tudi opravičili in pozdrave županje Občine Domžale Cvetke Zalokar Oražem in dr. Matjaža Kočarja, župana Občine Moravče, pismo gr\ Prede Pod(X'čan, županje občine; Izola, njene najboljše želje pa je prebral g. Zmago Višnjevce:, predsednik Društva invalidov Izola, je povezovalka Mirni Cotman na oder povabila številne izvajalce kullurnega programa, v kalerem so sodelovali: (lorlba na pihala I le mižale je vse zbrane invalide razveselila ludi s koncertom pred Vil I, učenki Osnovne šole Poje sla rec Hirali o sreči, ljubezni, mamah in pomladi, Folklorna skupina KUD Svoboda Mengeš se je predstavila z belokranjskimi in štajerskimi plesi, Dekliška pevska skupina OŠ Domžale; je ubrano zapela nekaj slovenskih narodnih pesmi, toplo so pozdravili I larmonikarski orkester Glasbene šole I )omžale, vodi ga Vera Kuster. Kamniški koledni-ki so navdušili s petjem in se> pohvalili z novim ročno vezenim prtom za mizico za citre, z Avseniknvimi melodijami pa sla se pred stavila mlada glasbenika, ki sestavljata Duo Sonček z Vira. Pexk)lv no kot lani so tudi letos zbrani posebej glasno zaploskali slepi de-klici Saši Surla. Po bogatem kulturnem programu je za prijetno razpoloženje poskrbel Ansambel(irega Vrhovi a, srečo pa so zbrani lahko ujeli v bogatem srečebvu, za katerega so dobitke prispevali številni sponzorji, ki se jim Društvo invalidov [>>mžale iskreno zahvaljuje. Prisrčno povabljeni že sedaj na 24. tradicionalno medobčinsko srečanje invalidov Domžale 1999! V. V. Mg Dobrodelni koncert društva VITA Domžale /lamnik 25 prejeti Nenačrtno načrtovanje V domžalski <>l>< ini ni veliko nezazi-rialnih površin, primernih za razvojno usmerjeno planirano urbanizacijo. Ena redkih je zazidalno območje J4-Jarše, ki je bilo s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega družbenega plana občine Domžale iz 1. območja kmetijskih površin spremenjeno v zazidljive površine, namenjene stanovanjskim in (avnim programom ter rekreaciji. Vendar z eno nistveno napako: planska enota |4 Jarše se ureja s prostorskimi ureditvenimni pogoji (PUP-i), kar v f>r.iksi pomeni, da bodo lastniki zem-jisc gradbene parcele oblikovali predvsem po obstoječih posestnih mejah, zemljišč, namenjenih skupni rabi, cestni, komunalni in javni infrastrukturi pa ne bo nihče zagotavljal. Drugače povedano: ceste bodo, kot je v teh primerih običajno, široke 3 ali 4 m, brez ustreznega prometnega režima, brez obračališč in pločnikov. Za komunalne napeljave ne bo načrtovanih in rezerviranih koridorjev, za vsak poseg bo potrebno pridobivali soglasja lasi niknv. Objekti, namenjeni osnovni preskrbi, varstvu, servisnim in uslužnostnim dejavnostim ter drugim skupnim potrebam bo* do zgrajeni, če bo to v interesu lastnikov zemljišč, ali pa jih preprosto ne bo. Kvalitetnega oblikovanja objektov in življenj.i v naselju kot celoti pri PUP-ov-skem načinu urejanja prostora ne moremo pričakovati. Ponovila se bo že znana /god ba o sosedih, ki si gledajo skozi okna v skledo ali pa si zakrivajo sonce. Da o zelenih površinah in elementih naravnega oko Ija v naselju sploh ne razmišljamo. Tako negospodaren odnos imamo do planskega območja nedaleč od centra Domžal, na kalerem bi morali realizirati določene Urbane funkcije, vezane na občinske razvojne načrte. Ker pa te možnosti ne bomo izkoristili, se bo čez nekaj let pozidava spet širila na kmetijske površine. JOŽE NEMEC, dipl. ing. arh., občinski svetnik Zelenih Slovenije Moški šovinizem brez primere Nikoli nisem svojega mnenja pisala jav nosti. Tudi svoje ogorčenosti ne zlivam v dolgoveznih razčlenjevanjih. Kada pa bi bralkam, ženam, materam, dekletom rekla tole: sramota za naš časopis, da objavi trditve ing. Kranjca, da županja nikakor ne more nadaljevali v naslednjem mandalu, pa ne zato, ker se piše Cveta Zalokar Ora-žem, ampak zato, ker je ženska. To po njegovem pomeni, da nobena ženska, ne ona, ne katerakoli druga ni zaželena oz. ni sposobna opravljati te funkcije niti zdaj, niti kadarkoli, potemtakem nobene naloge, ki je po njegovem samo v etameni moškega. I h,\yr /ene m dekleta, kako ironična čestitka za (S. marec. Primer moškega šovinizma brez primere, primer za varuha človeških pravic. ERNA, VERA »Ali se zakon o denacionalizaciji res tako grobo krši?« Z vašim pisanjem v glasilu »SLAMNIK« dne 13. marca letošnjega leta, objavljenim pod naslovom »Prizadeti Dom/.ili ani!« ste res izzvali, da vam (ponovno) ter širši javnosti predstavimo dejanski potek postopkov v zvezi z vašim zemljiščem, katerega vračilo zahtevate v denacionalizacijskem postopku. Zaradi potreb Republike Slovenije, da na območju Ir/ina pridobi parcele, po katerih bo polekala trasa rekonstruirane ceste M-10, je Občina dne IH. IZ !')'!(, dejan sko sklenila pogodbo 0 izročitvi nepremičnin in ureditvi medsebojnih odnosov, s kate«) je investitorju prodala nekatere parcele na tem območju. Preverjanje stanja nepremičnin iz te pogodbe v zemljiški knjigi je pokazalo, da ni ovir za sklenitev pravnega posla, saj za nobeno od parcel v zemljiški knjigi ni bila vpisana zaznamba, da je uveden denacionalizacijski postopek. To vsekakor nakazuje na dejstvo, da je bila sporna pogodba sklenjena v dobri ven in ne z namenom koga prizadeti, kot sicer trdite vi. Z okoliščino, da je uveden denacionalizacijski postopek za eno od parcel iz pogodbe (vašo), smo bili seznanjeni preko prošnje Upravne enote, ki posto|>ek denacionalizacije vodi, naj v postopku kot zavezanka ( >lx'ina posreduje I. i. izjavo vo Ije. zaprosilo I Ipravne enole je na naš na slov prispelo 1. julija 1997, torej več kot pol leta po tistem, ko je bik) pogodi),) sklenjena. Na enem od sestankov, ki je bil na vašo zahtevo sklican v uradu županje v de eembru 1997 smo se, po našem mnenju primerno, že dogovorili o našem in vašem ravnanju z namenom, da se zadeva reši v obojestransko korist. Ne oporekamo, da sle v primeril, da obstajajo zakonski razlogi m pogoji, upravičeni do vračila. O tem pa seveda ne odločamo mi, ampak po /ako nu določen, od nas neodvisen organ, v tem primeru Upravna enola. Dogovorili smo se, da vam bo v primeru, če vam bo s pravnomočno odločbo o denai ionaliza ' iji v naravi vinjeno zahtevano zemljišče, izplačana tudi odškodnina, ki jo je c i >< ina Prejel.) na račun sporne pare ele. /acleva naj bi se uredila s liipaililno |x>- godbo med občino, vami oz. denai tonall /ai ijskimi upravičenci in državo, katere predloge je vas pooblaKenei v tem času tudi te prejel, Kei i« enjujeino, da smo v zadnjem obdobju do vas ravnali korektno in skupaj z vami skušali najti za vse primerno rešitev, nas preseneča vaše pisanje v zadnji številki Slamnika. Po našem zadnjem srečanju smo šteli zadevo za dogovorjeno. C Vilno pa je vaše ogorčenje nad krivic ami iz Dre leklosii iako močno, da vas tudi korektno ravnanje in prizadevanja, da se te popravijo, ne pomirijo. I Ipamo, da smo z javnim odgovorom na vaše pismo miši javnosti ustrezno predstavili ludi drugo plat medalje. Predvsem) z ramenom di ikazati, da seZaki inaodena < u in.ilizac iji vendarle ne krši, predvsem pa s tem ne ropa občanov za pravice, ki jim pripadajo. URŠKA ILIČ VIDERGAR, Oddelek za splošne zadeve Žoga noče v koš Tekma Domžale-Kraški zidar. Dvorana pol prazna, gostje, Kraševci visoko vodijo. Igralci obeh ekip so tehnično, po moči in višini precej izenačeni. Ni mi šlo v račun, zakaj laka medlost v vrstah domačih. Niti trener ni kaj dosti dvigal glasu. Povprašal sem znanca, kdaj so igralci zadnjič videli nagrade in je odgovoril: »Ali si takoj opazil, da nekaj ni v redu?« Res je, novembra so menda dobili zadnje nagrade. Seveda sem takoj razumel domače igralce in ko so vstopili mladinci, ki so jim prve minute bolj ali manj poklonjene, ko sem pri njih opazil večji žar, sem dobil ustrezno potrditev prejšnjega odgovora. Najbrž ni nikjer v Sloveniji lahko vzdrževati velikega kluba. Toda najbrž tudi ni veliko klubov, kjer se vrednost igralcev z nekaj potezami toliko zmanjša, da jih 00-držiš pod ugodnimi pogoji tudi naslednje leto. 10 Strategijo sem opazil pri Smellu -ob razvrednotenju Borisa Gorenca. To tehnologijo dobro obvlada tudi domžalska klubska uprava. Ne bon) se vtikal v vsebino pogodbe med igralci in upravo ler v letni proračun kli il ia. Toda poslovne dogovore med upravo in igralca je potrebno spoštovati do konca sezone. Kolikor ni poslovne etike med igrale i in upravo, tudi žoga ne gre v koš s pravim veseljem. Sem optimist. Prepričan sem, da bodo predstavniki in lastniki sponzorjev uvideli, da .Usnjena roka nekaj velja in da bocb, lako kot znajo v poslu, tudi v športu v prihodnje izpeljali dogovore do konca, toda Zl igo sem la hip vrgel v upravo in spon/m je! JURIJ BERLOT Čudovito darilo ženskam ob dvojnem prazniku Lepšega in primernejšega darila, kot smo ga prejele ženske v marčni številki Slamnika ob našem dvojnem prazniku v obliki članka in besedičenja arhitekta Iva Kranjca, si sploh nismo mogle želeti. Urednik, spraševalec in oblikovalec veleumnih Šovinističnih misli so nas zares razveselili in počastili. Ženske smo drugorazredna bitja Naj lakoj pojasnim, da na članek reagiram in odgovarjam, a ne zato, ker sem bi la predmet kritike ii) eksemplaric"ni primer »Ženske neuspešnosti«, par pa ker je bil z njem izveden posplošen in počesen napad na žanske, z namenom dokazali njihovo drugorazredne«! in prirodno utemeljeno podrejenost. Nisem namreč neprimerna in nesposobna le jaz kot županja (/bčine Domžale, pač pa so neprimerne in nesposobne vse ženske, ki stopajo v svel potnike, go spodarstva in javnega ter znanstvenega in kulturnega Življenja. Kes je sicer, da znamo materinsko skrbc>ti za otoke, urejali vrtičke in parke ter imamo razvit socialni čut in skro za starejše in »motorično motene vo-lilce«, toda drage moje in dragi moji, da bi se ta »že po naravi zapravljiva« rasa razumela na razvojne in strateške teme - tega žal nismo sposobne. Zato je bolje, da ostanemo za štedilniki in v okviru toplih ognjišč svojih družin, da zgolj »urejamo stanovanja za bivanje in pripravljamo mizo za obed« (glede na povedano bom predlagala, da bi županja, občinske svetnice in načelnice občinske uprave odslej med sejami občinskega sveta v bližnji kuhinji pri-ptavljalc malic e in napitke za uboge moške svetnike in funkcionarje, ki bodo v potu svojega obraza sprejemali ključne in liisIvoneodliK'ilve/a našo občino). Pri leni seveda Vi in Vam podobni »kranjci«, ki ženske porivate nazaj za štedilnik in v družine, pozabljate in ne vidite (tako kol na primer jaz, ki se preveč ukvarjam z ljudmi in njihovimi življenjskimi problemi, kar »najprej prisodimo ženskemo spolu«), da se množe družine, v katerih mora žena preživljali svoje otroke in moža. Povzdigujte toplino domačega ognjišča, a obenem ne vesie, da ognjišče postaja zanemarjena kuhinja s praznimi lonci. Naj si ob tem dovolim še presoditi - v vašem slogu in z vašimi merili - kaj naj bi se potemtakem prileglo moškemu spolu: vojne, brezplodno prepiranje, zagledanost vase in v svoj prav, megalomanijo in postavljaštvo, kopičenje orožja in nezmožnost dogovarjanja in skfe panja kompromisov. Bi se s lem strinjali? laz se ne! Članek je kršenje deklaracije o človekovih pravicah Organizacija Združenih narodov je predja leti Sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in omenjeni dokument je le eden izmed mnogih mednarodnih dokumentov, ki prerx>vodujc diskrimi-n.ii ijO spolov. In prav fi. marce kol medna i odi u dan žensk slavi veličasten jubilej in je posvečen uveljavitvi ideje o enakosti žensk in moških. Ženske do dosege številnih < i Ijev (enako plačilo za enako delo, enake' možnosti, napredovanje do pozicij odk Ca nja) loči še dolga pol in napredek na področju enakosti je zelo pex*asen. A vendarle: ženske bomo sooblikovale družbo, pa če boste Vi in Vam podobni »kranjc i« lo dopustili ali ne. Novodobna inkvizicija nima nikakršne možnosti za uspeh, tako kot je ni imela srednjeveška, pa čeprav so ženske tvorile kar B5% tistih, ki so zgoreli na grmadah. Strah pred soudeležbo žensk pri odločanju in kreiranju sodobne družbe je izraz moške nemoči in nerazumevanja, kako lahko dosežemo večje in višje c ilje in rezultate. Etannah Arendl, ena najmarkant nejših filozofinj 20. stoletja, je zapisala »Politika ni statičen objekt, temveč v nekem smislu dobesedno čudež svobode, ki so ga sposobni izvesti samo ljudje, takrat, kadar skupno delujejo.« (Kadar se želijo postavili z njimi) Moške spoštujem in cenim, nekatere i elo ljubim, in lo kot soljudi. Toda njihova moč, oblastnišlvo in apriorna večvrednost me ne pretresejo in ne vznemirijo. S|x>šlu-jem njihova defa, ustvarjalnost in prispevek družbi, a ne zato, ker so produkti moškega, pač pa ker*so produkti razuma. Ker pa sodim, da Vam preveliko teoretiziranja lahko povzroči težave, Vam bom postregla z bolj banalnimi in vsakdanjimi primeri, če bi bilo res, kar trdile Vi, potem hi morala biti naša družba idealna in prekrasna, saj v vladi ne deluje nobena predstavnica žensk, pa tudi v parlamenlu jih je komaj za vzorec. Nasploh smo v Evropi na neslavnem zadnjem mestu po zastopano-sti žensk v političnem življenju (oprostile pomoti, na zadnjem mestu je Albanija) -lorej lahko samo čakamo, kdaj nas bodo moški na oblasti pripeljali v raj. Ker mi očitate »slo po izobraževanju v drugih krajih« - veščina mojih poti v tujino je vezana na članstvo v komisiji Sveta Evrope, kamor so vključene ženske, delujoče na lokalni in regionalni ravni političnega delovanja. Žal tam lahko vidim, kako se vprašanja enakih možnosti žensk in moških v |>olitiki lotevajo v drugih okoljih in lahko samo rečem, da vaše razmišljanje sodi na smel išče zgoek)-vine. V večini držav se udeleženost žensk v politiki približuje 30% (Velika Britanija, Nemčija, Belgija), v nekaterih pa se že približuje 50% (Skandinavija). Ženskam je z udeležbo v politiki uspelo doseči, da so njihove družbe prijazne in socialno čuteče, pa zalo nič manj gospodarsko učinkovite. Ženske znamo delati tudi stvari, ki so moška domena, toda ali znate moški delati stvari, ki so ženska domena? Zalo, dragi gospod Kranjec, zato se moramo ženske ukvarjati s politiko in zato želimo tudi me spreminjati družbo. Ni me sram in ni mi žal, da sem v času svojega Županovanja dala poudarek vprašanjem, ki so žensko obarvana. Vendarle pa ste zavestno in namerno spregledali tudi številne druge uspehe in rezultate / drugih (po Vaše moških) področij. Naj jih nekaj naštejem: sprejem lokacijskega načrta, ki omogoči začetek gradnje avte« esle skozi našo občino, aktivnosti pri podpisu pogodbe za rekonstruke iio ceste med Črnučami in De-palo vasjo (ki so jo moji predhodniki že skoraj zapravili), postavitev semaforjev v Trzinu in pri Obrtno industrijski coni, omeji-lev tovornega prometa v olx"ini Domžale, izgradnja in refconstrul« ija več kot 100 km cest v občini Domžale, gradnja novega vodovodnega omrežja s Kolovca, ki bo izboljšala kvaliteto pitne vode i ele itnemu severozahodnem predelu Domžal, priprava projektov za gradnjo kanalizacije v Ihanu, Dragomlju, Krtini in na Rovah,gradnja ka ii.ili/.n ije v Depali vasi, izdelava prometne šiudijc občine Domžale, priprava projekta ločenega zbiranja odpadkov, začetel zlu ranja nevarnih odpadkov, obnova številnih objektov v lasti občine (stari dom počitka, Oasilski dom Domžale, vrtec Domžale, samski dom na Kodici)... To je pa že nekaj, tudi s tistih področij, ki po vašem sodijo v »moško domeno«. Res pa je, da so mi pri tem pomagali tudi mnogi moški sodelavci. Poleg lega smo sprejeli spremembe dolgoročnega prostorskega plana, kar moji moški predhodniki niso uspeli narediti v desetih letih in s tem povzročili bistven razvojni zastoj in številne probleme mnogim občanom. Večino le-teh so moji predhodniki reševali kar tako počez in po pozivni stvih preko proslorske koordinacije in številnimi nezakonitimi posegi v proslor, ki so jih veselo dopuščali (to najbrž sami dobro poznate). V mojem mandatu smo sprejeli kar nekaj zazidalnih in ureditvenih načrtov (Helios V-7, Papirnica,Tosama,Toko, Športni park Domžale, center Raebmelj, Trzin I 3 in T 12,...) Sicer pa bodo, tako kot pravile ob konce članka, imeli zadnjo lx>seek) volilci - jaz pa dodajam - in tudi volilke. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Odgovor na članek »Maščevanje starih grehov« V Slamniku, ki je izšel 1.3. marca 1998, je bil objavljen članek z naslovom »Maščevanje starih grehov«. Članek naj bi predstavljal nekakšen zapis sestanka, ki ga je sklical načelnik Upravne enote. Na sestanku je bila obravnavana problematika glede določanja funkcionalnih zemljišč v zvezi z vpisom etažne lastnine v zemljiško knjigo. Avtor je v komaj razumljivem besedilu zapisal tudi vrsto polresnic in trditev, ki terjajo razlago oziroma pojasnilo. Odgovor je potreben zaradi objektivne obveščenosti bralcev, saj z avtorjem tako nima nobenega smisla polemizirati. Za začetek je najprej potrebno razjasniti nekaj pojmov in izrazov, ki vsem bralcem gotovo niso znani in so potrebni za razu-mevanje besedila. 1. Stavbišče (lat. fundus) je zemljišče, na kalerem stoji zgrajen objekt ali naprava; 2. Funkcionalno zemljišče je tisti del Stavbnega zemljišča, ki je potrebno za redno rabo objekta ali naprave (dovoz, dostop, manipulacija...); t. Gradbena parcela je stavbno zem-l|is( e, sestavljeno izstavbišča infunki »mil nega zemljišča; 4. Poseben jiojem, ki ga je uvedel Sta- novanjski zakon, je skupno funkcionalno zemljišče - to je zemljišče, ki naj bi služilo več večstanovanjskim objektom v strnje-nih naseljih (soseskah). Kako določajo funkcionalno zemljišče Funkcionalno zemljišče se lahko doleti na dva načina. To je odvisno od tega, kako (s katero vrsto prostorskega akta) se ureja območje, na katerem je objekt. Kako (s katero vrsto akta) se ureja posamezno območje, pa je dole/ceno z Dolgoročnim (DDP) oziroma srednjeročnim (SDP) družbenim planom. Po sprejemu plana se z odlokom določi, kateri akti (PIN) so usklajeni s planom in katere je potrebno uskladiti. Obstoječa zakonodaja loči dve vrsti prostorskih izvedbenih aktov: 1. Prostorski izvedbeni načrti, ki jih običajno imenujemo s kratico PIN, kamor sodijo: • Zazidalni načrti (ZN), s kalerimi se praviloma urejajo obsežnejša območja kompleksne pozidave znotraj ureditvenih obmcx*ij naselij in nova naselja; • Ureditveni načrti (UN), s katerimi se urejajo delno že pozidana območja, to so predvsem področja dopolnilne gradnje in območja zelenih in rekreacijskih površin; • Lokacijski načrti (IN), s katerimi se urejajo infrastrukturni objekti in naprave (ceste, železnice, vodovodi, plinovodi...). 2. Prostorski ureditveni pogoji (II /P), s katerimi se urejajo območja, za katera ni predvidena izdelava PIN in predstavljajo neke vrste smernice za urejanje območja. Od sprejema Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor leta 19B4 je načrt gradbenih parcel obvezen sestavni del vsakega prostorskega izvedbenega načrta, kar pomeni, da se na območjih, ki se urejajo s PIN, funkcionalno zemljišče določi s sprejemom takega akta po predpisanem \>i rstopku. Za območja, ki se urejajo s PUR pa se funkcionalno zemljišče določi z lokacijsko dokumentacijo. Sedaj pa k jedru problema. Lastniki slanovaiij ali poslovnih prostorov v večstanovanjskih ali pslovnostano-vanjskih objektih so ob nakupu teh pridobili tudi sorazmerni delež na funkcionalnih zemljiščih, ki sodijo k objektu. Po določilih stanovanjskega zakona pa so pridobili tudi lastninsko pravico na skupnih funkcionalnih površinah (mimogrede - postopek, kako se dolcx*a skupno funkc ionalno zemljišče, ni določen z nobenim zakonom ali pravilnikom in bo po vsej verjetnosti šele sodna praksa pokazala, kako ga je mogoče določiti za nazaj). Pri vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo je pred vpisom posamezne stanovanjske enote ali poslovnega prostora predhodno potrebno vpisati objekt skupaj s pripadajočim zemljiščem Pri individualnih zgradbah je to relativno preprosto, zadeva pa se lahko rrvjčno zaplete pri kompleksnih poslovno stanovanjskih objektih, kakršen je na primer SPB1 v i Jomzalafi. Prepletanje funkcij posameznih površin terja tehten premislek, katere površine so javne in katere sodijo k funkcionalnemu zemljišču objekta. Ali so pasaže, iz kalerih je možen dostop do vrste trgovin, bank in lokalov javne površine ali zasebna last? Če so zasebna last, potem lahko na podlagi odločitve večine lastnikov (stanovalci?) te površine lastniki zaprejo za javno rabo in s tem povsem onemogočijo lastnike lokalov. Ali je dovoz skozi klet javna površina ali je zasebna last? Če je zasebna last, potem je prometni režim (parkiranje, dovoz in oskrba lokalov in nenazadnje tudi stanovanj) v izključni pristojnosti last-nikov na tem območju. Kaj bo na primer z odvozom odpadkov v tem primeru? Kakšne so v tem primeru pristojnosti policije ali komunalne redarske službe v primeru onemogočanja prometa (divjega parkiranja)? Vprašanj je še veliko. Določitev funkcionalnega zemljišča za lak objekt pomeni hkrati tudi razmejitev med zasebno (so)lastnino in javnimi površinami. To, med drugim, pomeni ludi delitev stroškov za vzdrževanje površin med (so)lastnike in javne (občinske) finance. Zazidalni načrt, ki ureja to območje, ne glede na različna mnenja, ali je še aktualen ali ne, določa funkcionalno zemljišče k I u ec Imel nemi i objektu. Ne razrešuje pa navedenih vprašanj, saj je bil zasnovan in sprejet v času, ko je bila družbena lastnina edina možna oblika lastnine, lo velja ludi za večino drugih prostorskih aktov, ki so bili sprejeti v ne tako davni preteklosti. Kaj je mogoče storiti v kratkem obdobju, ki je še na razpolago za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, je vprašanje? • Ena izmed možnost i je sprememba prostorskih izvedbenih načrtov. Postopek je dolgotrajen in zahteven, predvsem pa zahteva velika finančna sredstva. V postopku spreminjanja aktov se zadeve zaradi usklajevanja različnih interesov lahko nepredvideno zavlečejo. • Druga možnost je sprememba načina pri urejanju posameznih območij, kar je povezano s spremembami DDP in SDP Tako bi bilo mogoče s spremembo načina urejanja problematičnih območij (namesto s PIN naj bi se urejala s PUP) dokrft i funkcionalno zemljišče z lokacijsko dokumentacijo, laka rešitev je možna, vendar odpira nova vprašanja. S tem se omogrjči nekontrolirana (iz)raba prostora, in to, se mi zdi, je tudi dobro skril e ilj nekaterih, ki si to prizadevajo doseči. Ne glede na navedeno pa je tudi ta postopek zahteven in dolgotrajen. • Tretja možnost je delna razveljavilev oziroma uskladitev posameznih odlokov, ki so delno še v veljavi, delno pa so s sprejetjem novih aktov že preseženi. Pn tem se bo bralce se;veda samo zastavilo vprašanje, kako je sploh mogoče, da so si določila posameznih odlokov v nasprotju ali so odloki med seboj neusklajeni. Del odgovora je vsebovan v naslovu članka. Desetletja gospodarjenja in meja nja prostora, kjei je bila edina oblika lasi nine družbena na eni strani in na dnigi strani pravna ureditev, v kalen je bila pristojnost za urejanje prostora v skoraj iz ključni pristojnosti občine, pri čemer je bila la pristojna tudi za izdajanje vseh eiovo-Ijenj, je botrovala nastali situac iji. Z zakonom podeljen monopol za izdelavo pro stenskih aktov, ki so ga v preteklosti imele I. i. pooblaše ene loU inske) diu/lieiiooiga nizacije, je drugi razlog za nastalo situacijo. Tretji, v primeru naše občine, pa je ta, da je ob reformi lokalne samouprave in razmejitvi pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo, celotna arhiva vseh prostorskih aktov ostala na Upravni enoti in je ol/ina ostala brez enega samega prostorskega akta. Kljub večkratnim zahtevam nam od Upravne enote ni uspelo pridobit i niti enega ctokumenta. Resnici na ljubo pa je potrebno dodati, da smo se s predstavniki Upravne enote pred kratkim dogovorili za sodelovanje in kopiranje arhiva. Na sestanku, katerega omenja avtor zapisa, je bilo velikokrat rečeno, da je rešitev odvisna od občine in da mora občina urediti zadeve tako, da bo omogcx;en vpis lastnine v zemljiško knjigo. Bomo. Poskusili bomo najti najracionalnejšo rešitev, ki bo v okviru obstoječe zakonodaje omogo-cila ureditev odprtih problemov v najkrajšem času. Za voljo občanov le občine in samo zaradi njih. Ob tem pa se mi zastavlja vprašanje, kje so vsi tisti, ki so zadeve (za)kuhali? Kje so avtorji »starih grehov« in zakaj vsi zahtevajo od občine, naj pospravlja stare grehe drugih. Tisti, ki danes najbolj glasno zahtevajo, da mora občina urediti zarjeve, sedijo po sinekurah in se cinično skrivajo za členi neurejene zakonodaje, pozabljajo pa, da so desetletja krojili usodo temu prostoru mimo osnovnega pravnega reda, skrivaje se za razne komisije ali pa se grejo bolj ali manj uspešne podjetnike, ki so svoj kapital ustvarili s trgovanjem s prostorom ali pa se v varnem zavetju svojih pokojnin s patološko narc isoidnostjo ukvarjajo s pisarje-njem kvazistrokovnih člankov in nadaljevank. Na koncu, si dovolim citirati star slovenski pregovor, ki pravi: »Kdor na druge s prstom kaže, s tremi nase (kaže)«. ZORAN VITOROVIČ, načelnik Oddelka za okolje in prostor Občine Domžale Očitno slep je, kdor se z vpisom v zemljiško knjigo res ukvarja, zdaj še Kranj'c mu osle kaže, le zakaj lastnikom laže, saj oni in vsi - umremo brez cfnarja So v past res ujeti naivneži? Odgovor na članek Maščevanje starih grehov Gospod arhitekt Ivo Kranjc je na peti strani tretje letošnje številke Slamnika v članku Maščevanje starih grehov fiodal zapis s sestanka, ki ga je sklici a Upravna enota Domžale, v zvezi s problematiko določevanja funkcionalnega zemljišča, kar je seveda povezano s postopkom urejanja in vpisovanja etažne lastnine v zemljiško knjigo. V članku je namenil precej pozornosti in prostora operativnim postopkom vpisa etažne lastnine v »E - Zemljiško knigo«. O teh postopkih pa na tem sestanku, ker to tudi ni bilo na dnevnem redu, ni nihče razpravljal. S tako vsebino članka je avtor ustvaril vtis, da postopki, ki že potekajo, niso pravilni in na kar naj bi opozorila tudi Upravna enota Domžale. Ker menimo, da vemo, »kam in zakaj pes taco moli«, smo se odločili, da s tem prispevkom pritrdimo nekaterim v članku zapisanim dejstvom, predvsem pa, da ovr-žemo nekatere trditve avtorja članka. Predvsem pa želimo zadeve ponovno osvetliti vsem »mnogim naivnežem, ki so se že ujeli v past«, da ne bi morda res le-ti in tudi drugi čutili posledice zaužite (beri prebrane) nastavljene vabe, v članku Maščevanje starih grehov. Menimo, da vemo, komu se stari grehi maščujejo, saj so bili udeleženci stann grehov enkrat že dobesedno odneseni iz sestanka oz. Zbora lastnikov. Res je, da naj bi se v postopek vpisa etažne lastnine »etažnik« (za nas je to predvsem nov izraz, razlagamo si, da to pomeni nacistropnik) vključil potem, ko bi oila večstanovanjska hiša vpisana oz. od- |>ll I vlo/e| Toda ta razlaga v praksi velja le za novogradnjo, za katero mora v skladu z zakonodajo to storiti investitor in ne graditelj objekta, kot navaja g. Kranjc, Kako »pametno« je bilo večletno čakanje na vpis objekta, se lahko večina »etaž-nikov« prepriča tudi na osnovi zemljiško knjižnega stanja. Največkrat je tam, kjer recimo že dve desetletji stoji stanovanjski blok, še vedno kmetijska površina. Sredi polja pa so običajno in glede na kulturo, predvsem ptičja strašila. Nedopustno zavajanje je trditev, da so etažni lastniki ob nakupu stanovanja že plačali postopek vpisa objekta in da lako piše tudi v kupoprodajni pogodbi. Vsi tisti, ki ste bili na sestankih v zvezi z izvedbo vpisa lastnine v zemljiško knjigo, se zanesljivo še dobro spomnite, da smo natančno in javno prebrali vsaj eno izmed pogodb o nakupu stanovanja. Posebno natančno smo prebrali vse ti-sle rlene pogodbe, ki opredeljujejo skupne prostore, naprave in zemljišča ter njihovo vknjižbo v zemljiško knjigo. In kaj smo skupaj ugotovili? Primer 1.. Prodajalec in kupee bosta v zvezi z dejanskim zemljiško knjižnim stanjem en mesec pred vselitvijo sklenila dodatek k pogodni. Dejstvo: Dodatek k pogodbi ni sklenjen, zemljiško knjižno stanje kupcu, ki je v stanovanju že Štirinajst let, ni znano. Primer 2.: Prodajalec dovoljuje vpis objekta in stanovanja v zemljiško knjigo. Stroške vpisa nosi kupec. Dejstvo: Objekt in stanovanje še nista vpisana, stroške plača kupec, ki je že vee kot deset le-t lastnik stanovanja. V navedenih primerih smo torej ugotovili: - da prodajalec dovoljuje vpis v zemljiško knjigo in - da stroške vpisa nosi kupec:. Med nekaj sto pogodbami, ki smo jih prebrali, smo samo v enem primeru ugotovili, da se je prodajalec obvezal plačati stroške vpisa v zemljiško knjigo. Avtor članka trdi, da so bile lastnikom pogodbe o nakupu stanovanj pobrane povsem neupravičeno. Pri tem ne upošteva, da smo prav na vseh sestankih z lastniki stanovanj kot tudi na vabilih za te sestanke povsem jasno in nedvcnjmno navedli, kateri vere/dostojni dokument oz. njegova kopija je potrebna za postopek vpisa ter da je ob podpisu predloga potMbno predlo žiti originalno pogodbo, kar zahteva Zemljiška knjiga oz. zakon. Gospod Kranjc. Na sestanku, ki srrx; ga pripravili za predstavnike lastnikov, ste bili prisotni. Se več - izbrali in določili ste tudi datum sestanka lastnikov večstanovanj-ske hiše, v kateri stanujete. Ampak vas na ten) Zboru lastnikov ni bilo kot tudi ne na naslednjem ali kakšnem drugem. Na vseh pa smo pojasnjevali, kaj pomeni izdelava rnorebitniri pogodb ali aneksov, nejtarnske overitve in takse ali parcelacija atrija. Morda ste si od lanskega poletja do letošnje zime pridobili nova spoznanja ali pa še danes v celoti ne obvladate in ne pozrfe-te postopkov vpisa v zemljiško knjigo. Namreč, niti na sestanku in tudi v ponudbi Midom d. o. o., za izdelavo dokumentacije etažne lastnine in vpis v ZKE objekta, niste z eno same/ besedo ali črko omenili, kako pametno je kar počakati na rezultate vpisa objekta in da je to obveznost tistega, ki je večstanežvanjsko hišo zgradil. Imamo občutek: kar ste zapisali v zaključku vašega članka - velja prav za vas. To sklepamo tudi na osnovi vaših izjav, ki so dejansko lahke/ posledka značilne slovenske rieeve/ščljivosti (»neki lubljanski podjetnik nam je solil pamet«). Sestanki, osebne komunikacije in pojasnjevanje ter dokazovanje, posebno še iz oči v oči so pomembna sestavina podjetništva in seveda obče človeških meedseboj-nih odnosov. Zato nam ni razumljiv in se nam tudi ne zdi pameten vaš predlog lastnikom stanovanj, naj tako rekoč brezskrbno stojijo ob strani in s tem usexx/ svoje lastnine prepuščajo drugim - torej cekj firmam, ki jih ni več'. Če bi vi, g. Kranjc, res bili tako resnicoljubni in odkriti, potem bi, vsaj po našem mnenju, uporabljali metode, ki veljajo med iskrenimi ljudmi. Za to pa je potrebno imeti jajca, nato recinxj telefonirati in povedati, kaj misliš, in se nato morda celo dogovoriti za osebni kontakt. Seveda je učinkoviteje nastopiti v javnem mediju, poverJati ali napisati kaj do-brega ali slabega o ljudeh in se tako olajšati. Če pa olj tem Se rešuješ v »past ujele« in uboge nevedneže razsvetljuješ, potem je to res najučinkovitejša in tudi najcenejša izrabljena priložne/st. Nismo prepričani, da so vsi, od vas po hvaljeni, tega veseli, posebno se z upoštevanjem pregovora, ki govori o pometanju lastneega praga. Res je, da so nekatere zadeve v zvezi z vpisom etažne lastnine zapletene oz. »nejasne celo za ljudi, ki jih izvajaje/«. Pri tem pa vas moramo dopolniti, in sicer; zadeve so mnogo bolj znane tistemu, ki ima že kaj konkretnega pokazati, (beri: v zemljiški knjigi vpisanih tisoč" etažnih lastnike/v) kot tistim, ki očitno z besom in srdom ugotavljajo, da vpis večstanovanjske hiše, v kateri stanuje g. Kranjc, ne izvaja Midom d. o. o. Res je in tudi nam ni povsem razumljivo velikokrat prepočasno delo Zemljiške knjige. Razumljivo pa nam je, zakaj njibe/-vega predstavnika ni bile; na sestanku, kjer je beseda tekla o določanju funkc ionalnega zemljišča. Zakon e/ Zemljiški knjigi namreč povsem lepo pove, kaj potrebujemo za vpis. Zato verjetno Zemljiško knjigo ne zanima, kako izvajalci vpisa pridobijo odbčbo o funkcionalnem zemljišču. (Jospod arhitekt Kranjc. Prepričani smo, da imajo lastniki v večstanovanjskih hišah mnogo izkušenj, dede zemljišč in parkirišč imajo predvsem slabe, zato se lahko na dosedanjih izkušnjah odločajo tudi v zvezi z vpisom v Zemljiške/ knjigo. Teega jim pa ja ne boste (spet) zamerili, saj v tem primeru res ne gre za nasilno delitev opravil, kot je to storjeno po vašem mnenju, glede moških in ženskih opravil. Izkušnje namreč kažejo, da bi verjetno prenekateri moški storili bistveno manj škode, če bi se bolj angažirali pri štedilnikih kot v pisarnah ali na vodilnih mestih. Lep primer za to je naša preljuba država Stovenija. Tako rekoč vse je v moških ro kah in resnici na ljubo, po vseT) zakonih, ki obstajajo, se lastnik stanovanja še vedno ne more vpisati v zemljiško knjigo. Vemo pa, da dejanska pravica lastnine nastopi šele z vpisom v zemljiške/ knjigo. Pomembneje kot ex3ge/ve>riti vam, je odgovoriti tistim, ki so se že odločili, in tistim, ki o vpisu Se razmišljajo, saj vaša nespametna razlaga ne temelji na osnovi dejstev, še manj pa na izkušnjah prav s tega področja. Etažni lastniki - odločitev je dejansko vaša. vendar vedite, da posamezni lastnik v večstanovanjski hiši ne more pričeti postopka in se sam vpisati v zemljiške/ knjige/. Prepričani smo, da bomo v sodelovanju s pristojnimi upravnimi organi, po potrebi tudi z republiškimi, uspeli realizirati tisto, za kar smo se tudi pisno zavezali. Sicer pa zdaj pone/vno verjamemo, da upokojenci, posebno Se najaktivrx?jši v našem prostoru, resnično nimajo časa, da bi v miru uživali »zasluženo« penzijo. V Slamniku smo že nekajkrat imeli priložnost prebrati članke ali mnenja g. Kranjca, zato tudi lahko predvidevame/ nadaljevanje zapise/v v zvezi s problematiko vpisovanja etažne lastnine. S tem v zvezi izjavljamo, da v Slamniku ne bomo več polemizirali z gospodom arhitektom Kranjcem. TAPIS TRADE, d. o. o., Ljubljana MIAMM, d. o. o., Mengeš ZA TAPIS TRADE, d. o. o. BRANKO TERSEK ZA MIAMM, d. o. o. MATJAŽ REPNIK /bmnik Domžale Šahovske novice Ljubljana V prostorih LŠK se je 15. marca 1998 začel ciklus turnirjev v pospešenem šahu Nove Ljubljanske banke. Na. 1. turnirju NLB je v 7 krogih med 52 šahisti prvo mesto osvojil mednarodni mojster Darko Šifrer, ki je brez poraza, s tremi remiji in štirimi zmagami zbral 5,5 točke. Lanskoletni zmagovalec finalnega turnirja NLB in domžalski mojster Vladimir Ivačič se je uvrstil s 3 točkami šele na 31. mesto. Tudi Moravčanu Alojzu Ce-rarju na tem turnirju niso »cvetele rožice,« kajti z 2 točkama se je na tur-nirski lestvici povzpel komaj na 46. mesto. Končni vrstni red: 1. Darko Šifrer (MM), 2. Branko Rogulj (MM), 3. lanez Barle (MM), 4. Marjan Ka-stelic (MK), 5. Darko Antonijevič (MK) 5,5t., 6. Primož Šoln (FM), 7. Leon Gostiša (MM in poslanec DZ RS), 8. Duško Pavasovič (MM) 5t. itn. Bled Na 19. mednarodnem šahovskem festivalu je v 9. krogih in štirih skupinah (A, B, veteranski in mladinski turnir) merilo moči 174 udeležencev. Na najmočnejšem turnirju je bil najboljši 48-letni znani ruski velemojster Evgenij Svešnikov (5+, 4=, 7t.), sicer pa član LjuNjanskega šahovskega kluba. V najboljši skupini ni igral nihče iz ŠD Napredek Domžale, v njej je (neuspešno) zaigral Domžalčan lože Skok (MK), ki je med 62 šahisti zasedel 60. mesto. Končni vrstni red: 1. Evgenij Svešnikov (VM) 1, 2. Oleg Romanišin (VM), 3. Aleksander Delcev (MM), 4. Dražen Sermek (VM), 5. Zdenko Kožul (VM) 6,5t. itn. Na B turnirju, na katerem je nastopilo 88 šahistov (6 jih je med turnirjem odstopilo), se je na 1. mesto zavihtel MK Marjan Kastelic iz Novega mesta, ki je zbrla 7,5 točke (6+, 3=). Med štirimi šahisti ŠD Napredek Domžale se je s 5. točkami na najboljše mesto uvrstil MK Janez Hribar, in sicer na 30. mesto. Lep uspeh je med »Napredkovimi« šahisti dosegel osnovnošolec Aleksander Nadj iz Trzina, ki je s 4,5 točke zasedel zelo dobro 48. mesto in osvojil I. šahovsko kategorijo. Med aktivne šahiste ŠD Napredek Domžale se je po več kot 10 letih vrnil prvokategomik Bojan Osolin, ki je kljub šahovski smoli v nekaterih partijah s 5 točkami dosegel zelo solidno 35. mesto. S svojo uvrstitvijo na 56. mesto in 4 točkami zagotovo ni zadovoljen MK Boris Skok. Dobro se je na turnirju odrezal tudi Moravčan Alojz Cerar, saj je zbral kar 4,5 točke. Če bi v zadnjem krogu premagal MK Rudija Florjanči-ča, bi osvojil celo naslov mojstrskega kandidata... Končni vrstni red: 1. Marjan Kastelic (MK) 7,5, 2. Ivica Armanda (MK) 3. Uroš Krstič (M) 7, 4. Marjan Crepan (FM), 5. Janko Sarad-jen (MK), 6. Ivica Božanič (FM), 7 Peter Kovačič (MK), 8. Matej Se-benik (MK), 9. Matej Sušnik (MK) 6,5 itn. Na seniorskem turnirju (nad 60 let) je nastopilo le 16 šahistov. Zmagal je 63-letni norveški MK Per Ofstad. Za eno točko je za njim zaostal MK Vid Vavpetič, veteran ŠD Napredek Domžale. Nekoliko je razočaral mojster Vladimir Ivačič, ki je zasedel šele 4. mesto, zagotovo pa je silno zadovoljen s svojimi 5. mestom tretji šahist ŠD Napredek Domžale v tej skupini, to je MK Vinko Piber. Končni vrstni red: 1. Per Ofstad (MK) 7,5, 2. Vid Vavpetič (MK) 6,5, 3. Laszlo Beszterczey (MK), 4. Vladimir Ivačič (M), 5. Vinko Piber (MK), 6. Rado Tavčar 6 itn. BOGDAN OSOLIN Objavljamo še partijo zmagovalca Ev-genija Svešnikova s slovenskim državnim prvakom Draženom Sermekom. Lep velemojstrski boj! Svešnikov,E. 2595 Bled op A [Fritz 5.00<30s)l Sermek,D. 25T0 1998 1. e4 c5 2. Sf3 Sc6 3. Lb5 e6 4. 0-0 Sge7 5. c3 d5 6. e:d5 D:d5 7 Tel Ld7 8. Sa3 a6 9. Lf1 Dd6 10. Sc4 Dc7 11. d4 b5 12. Sce5 c:d4 13. a4 b:a4 14. T:a4= [14. S:d7 D:d7 (14... K:d7 15. S:d4 Kc8 16. D:a4+-) 15. D:a4 d*3 K>. ba i rd8+| 14...Sd5+ [14... d:c3!> je potrebno podrobno analizirati 15. D:d7+ D:d7 16. S:d7 K:d7 17 L:a6 c:b2 18. I.i>2 Tb8=| 15. S:d7 D:d7 16. Lb5+ [16. S:d4 Lc5 17 Sb3 Ld6+| - 16... Db7 [16... d:c3?? 17 Se5! prevzema iniciativo c2 - A) 18. L:c6 je daleč najslabša možnost - D:c6 (18... c:d1T?ne vzdrži podrobne analize 19. L:d7+ Ke7 20. T:d1+-) 19. S:c6 cdlD 20. Tdl Ld6+; B) 18. Df3 S:e5 19. L:d7+ S:d7 20. D:d5+-[ 17 L:c6+ D:c6 18. T:d4 Sf6 19. Se5 Db7 20. Lg5 Lc5 [20... D:b2 21. Lf6 grf6 22. Tb4 D:f2+ 23. M2 Lc.5+ 24. Kf1 f:e5 25. Tb7+-I 21. Sc4 Ke7 22. Tf4 Tad8 23. Dh5 Td5 24. Dh4 Tg8? | 24...Ke8 25.L:f6g:f6 26. Df6 Tf8+-| 25. g3 I 25. b4!? olajša nalogo nasprotniku La7 26. L:f6+ g:f6 27 D:f6+ Kf8 28. Dh6+ Tg7+-j 25... Kf8 26. L:f6 g:f6 27. D:f6 [27 T:f6?! Le7 28. Dh6+ Tg7+; 27 D:h7?! f5+| - 27.. Th5?? [27.. Tg7 28. D:e6 Le7+- -] 28. Dd8+ [28. Dd8+ Kg7 29. Tg4+ Kh6 30. T:g8 U2+ 31. K.-f2 Tf5+ 32. Kgl Df3 33. Dd2+ Kh5 34. Se5 Df4 35. grf4 T:e5 36. T:e5+ f5 37 Tg5+ Kh4 38. Df 2+ Kh3 39. Dg3#] 1-0 V Društveni šahovski turnir ŠD Krašnja se je zaključil z odigrano simultanko Bogdana Osolina Čeprav ŠD Krašnja igranju šaha ne posveča organizirane oblike dela, je v društvu nekaj članov in njihovih prijateljev, ki radi sedejo za šahovnice in vsako leto odigrajo dokončni turnir. Tako je bilo tudi letos. Na društvenem turnirju je nastopilo 9 ljubiteljev šaha, ki so kar nekaj sobotnih večerov prihajali v Gasilski dom tudi z namenom prijetnega druženja. Zmagovalec turnirja je bil lože Pustotnik, zbral je 15 točk, drugi je bil Janez Pustotnik s 13 točkami, tretji pa Valentin Čebulj z 11 točkami. Po tradiciji so Krašnjani tudi ta turnir zaključili z igranjem simul-tanke. Za sodelovanje so zaprosili mojstrskega kandidata, člana ŠD Domžale gospoda Bogdana Osolina, ki se je rad in z veseljem odzval povabilu ter z osmimi udeleženci turnirja odigral simultanko. Kakovostna razlika med mojstrskim kandidatom, in njegovimi nasprotniki je bila seveda očitna in v po- gledu igranja simultanke močno zanimiva predvsem za slednje. Končni rezultat je bil 7 1/2 : V2 v korist Bogdana Osolina. Remi je iztržil Jani Pustotnik mlajši. Po končani simultanki so najboljši trije prejeli športna odličja. Organizatorji pa so se s spominsko plaketo in cvetjem zahvalili tudi gostu, ki ni skrival navdušenja nad povabilom in prisrčnim srečanjem. Obljubil je celo, da bo v Krašnjo rad prišel vedno, ko ga bomo povabili. Ali ponovno igrati simultanko ali kaj poučnega povedati in pokazati na šahovskem diagramu. Srečanje z gospodom Bogdanom Osolinom je bilo vsekakor prijetno doživetje, za kar se mu organizatorji ŠD Krašnja in vsi soigralci simultanke najlepše zahvaljujemo z željo, da še naprej uspešno šahira in tudi, da se kmalu srečamo. M. ŠTRUKELJ BILO JE DOBRO, VEDNO PA JE LAHKO ŠE BOLJE Smučarji so zaključili sezono Letošnja zima res ni bila radodarna s snegom, vendar so se zagrizeni smučarski delavci potrudili, da je bilo to, vsaj pri tekmovalcih le malo opaziti. Tekmovalna sezona je bila praktično enako zasedena, kot v prejšnjih letih. Ko smo se pogovarjali z vodjo alpske sekcije pri SD Domžale Aleksandrom Kahajem, ki je ob trenerjih eden najzaslužnejših za uspešno delo Smučarskega društva Domžale, nam je zaupal, da je bilo v društvu bolj moteče to, da praktično niso imeli tekmovalcev v starejših kategorijah. Med 1.3 klubi centralne regije so sicer v končnem seštevku zasedli odlično 5. mesto, ob tem pa kar v treh kategorijah niso imeli tekmovalcev, ki bi jim prineseli točke. Spodbudno je to, da so se njihovi tekmovalci v najmlajših kategorijah zelo dobro odrezali in če ne bo osipa tudi med njimi, lahko člani SD Domžale z večjim optimizmom gledajo na prihodnost tekmovalnih vrst v društvu. Kakor koli že, na slovesnosti ob zaključku tekmovalne sezone, ki so jo za tekmovalce centralne regije že po tradiciji pripravili Domžalčani v Majče-vem dvoru, so bile vse težave in vsi napori pozabljeni, bilo pa je dosti ve- selja, smeha, čestitk in pokalov. K dobremu razpoloženju je prispevalo tudi živahno vodenje skupne prireditve in podelitve priznanj, za kar ima posebne zasluge Alenka Strnad-Reza z Radia HIT. Kot smo že zapisali, je v pokalu centralne regije za sezono 1997-1998 SD Domžale zasedlo 5. mesto. Prvaki so člani SK Olimpija, drugo mesto je pripadlo tekmovalcem SD Novinar, tretje pa smučarjem SD Krka - Rog. V kategoriji cicibank in cicibanov so Dom-žalčani skupaj osvojili odlično tretje mesto, samo fantje pa so bili po številu točk celo drugi. V kategoriji mlajših deklic in dečkov so tekmovalci iz Domžal osvojili 6. mesto, čeprav v tej kategoriji niso imeli tekmovalk med deklicami, samo dečki pa so po skupnem seštevku točk celo četrti. Pri starejših deklicah v minuli sezoni SD Domžale ni imel svojih zastopnikov. Med posameznimi tekmovalci je bil med člani SD Domžale najuspešnejši Bojan Hribar, ki je med cicibani na koncu zasecJel odlično tretje mesto, v seštevku fis točk po tekmah pa je celo na drugem mestu. Imel je nekoliko slabši začetek sezone, če bi se ta še nadaljevala, pa bi verjetno svojo uvrstitev lahko še izboljšal. Med cicibani se je zelo dobro odrezal ludi lan Lap s sku- pnim 6. mestom, Matej Polenšek je 10, Boštjan Božič 12, Anže Kokot I0. in Matej Oražem 25. Pohvaliti velja tudi druge, še mlajše tekmovalce, kol so Rok Klemene, ki je bil na koncu .37, Mark Grad (38.), Blaž Draksler (.39.), Žiga Zupanek (44.); Nejc Peterka (4.5.), Ti-len Cencelj (46.) in Blaž Marincelj (47); saj so po dve: leti in več: mlajši oel tislih, ki so posegali po najvišjih mestih. S svojimi sovrstniki se> se: odlično kosali za kar najboljše uvrstitve' in v prihodnji sezoni borki prav gotove) posegli pe> še višjih mestih. Mod e ie ibankami je' Ka ja Refx>ršek na koncu zasedla 11. me-ste>, Masa Peterka je 15. in Teja Grad 20. Med mlajšimi dečki je jan Marincelj osvojil 5. mesto, Žiga Majski je 16. Luka Koval I/, Andraž Kavka, ki je bil kar pol sezone poScodovan, pa je na kon cu zasedel solidno 19. mesto. Bojan Hribar nam je ob koncu sezo-ne zatrdil, da je s sezono zadovoljen, žal pa mu je, da je v najboljšo formo prišel šele ob kone:u sezone, tako da bi jo rad kar [»daljšal, da bi bil na koncu še boljši. »Prihodnje lete) bom nastopal v starejši kategoriji in že v naprej se veeselim tamkajšnje: konkurence. Starejših tekmovalcev se ne bojim.« Trener Skupine cicibanov Mitja Ar-nuš nam je zaupal, rla je exl sezone pričakoval se' vee. »Na začetku smo imeli malo sme)le, predvsem z vremenom. Nisme) me)gli zadosti trenirati. Pri nas jeseni de>lgo ni bilo snega, zato smo hodili na ledenik v Avstrije), pa tudi tam nam vreme, predvsem zaradi ve tra, kar cel mesec: ni dovoljevalo pravih treningov. Nismo si mogli privoščiti obiskov se lxilj oddaljenih smučišč'-, tako da so bili naši tekmovale i na začetku tekmovalne sezone kar mak) razočarani, ko so videli, da nekoliko zaostajajo za tekmovale i i/ drugih klulx)v, ki so si lahko privoščili boljše treninge. Mojim varovancem je tako sprva padla motivac ija, kasneje pa so se razmere izboljšale in postajali so vse lx>ljši in so že začeli kazati kaj znajo in kaj zrno rejo. Tudi meni je žal, da se je sezona že končala.« Milja pravi, ria bo začasno prekinil trenersko delo, večina njegovih varovancev pa lx> prešla v starejšo starostno skupino, vendar je prepričan, da bodo tudi tam enakovredno stopali ob bok svojim tekmecem. Trener skupine mlajših dečke >v in deklic Samo Nahtigal pa je bil bolj zadovoljen prav z začetkom sezone, saj se; je ob zakljiie":ku pri njegovih varovancih že poznala utrujenost in manjša motiviranost.« Vedno se da doseči več, vendar menim, da smo ob danih finančnih in drugih pogojih delovali kar uspešno. Sploh pa se mi je zdelo, da je bilo se-zone v trenutku konec:. Skoraj se nisem zavedal kdaj se je ck)bro začela. S kon-dic ijskimi pripravami smo sicer začeli že v maju. Sredi poletja smo imeli snežne treninge v tujini: v Avstriji, II,v-liji in Franciji, potem pa so se začela tekmovanja in samo sneg, sneg. V zadnjem času je kondicija malo padla ravno zaradi snežnih treningov in na-sto(X)v, zmanjšala pa se je tudi moliva c ija tekmovalcev, zato s tem ek'lom sezone nisem zadovoljen, Skrbel sem za tekmovalce kar iz dveh klubov, iz SD I JornZaie ih SI) I (olomiti. Prihodnje leto lx)ci) nekateri tekmovale i i/SI) Do lomili prestopili v Domžale, skupino mlajših dečkov pa lx> okrepila ludi sku pina fantov, ki so zdaj tekmovali še v kategoriji e:ie:ibanov. Mislim, da borno tako dmgo leto imeli kar mcx'no skupino tekmovalcev. Načrtujem, da bomo poleti trenirali nekoliko drugače, tako da bomo v celotni sezoni ebse:-gli od 1.5 do 20 več smuč.irskih dni in prepričan sem, da fxxk) tudi rezultati drugačni.« MIRO ŠTEBE ČESTITAMO! Zlati jubilej PD Domžale letošnji 4!». občni zbor Društva planincev Domžale je bil še posebej slovesen, saj je potekal hkrati s 50. rojstnim dnevom organiziranega planinstva v Domžalah. Zbrani planinci in njihovi prijatelji so najprej prisluhnili alpinistu Silvu Karu, ki je obudil spomine na skupno plezanje z Janezom (egličem, s katerim ga je družilo več kot dve desetletji skupnega plezanja in osvajanja ekstremnih domačin in tujih vrhov. Pred uradnim začetkom občnega zbora pa so člani mladinskega odseka predstavili poletni tabor leta 1997 v Krnici. Pestro jubilejno leto Za obuditev spomina preteklosti, opazovanja dogodkov sedanjosti ter snovanje prihodnosti so člani in članu o Planinskega društva Domžale v jubilejnem letu 1998 pripravili vrsto dogodkov, ki pa niso namenjeni le njim, temveč so že na občnem zboru povabili vse ljubitelje njihovih dejavnosti, da se jim pridružijo. Tako si boste lahko ogledali predavanje Od Šumberka do Everesta, zaploskali ob odprtju nove plezalne stene ob OŠ Rodica, se sprehodili po celotni Domžalski spominski poti, v juniju pomagali očistiti in urediti poti, ki jih oskrbuje Odsek za pota, v juliju bork) vodniki in Alpinistični odsek pripravili večdnevno turo v Centralne Alpe, v avgustu pa se dobimo na DNEVIH VELIKE PIANINE. O številnih dejavnostih v drugi polovici leta pa več v eni od prihodnjih Številk SLAMNIKA, ko vam bcHTto predstavili tudi posebno brošuro in vas povabili na slovesnost ob 50-let niči PD Domžale. Uspešno leto 1997 Iz kratkih poročil, ki so bila podana, je razvidno, da so planinci tudi v lelu l'W7 nadaljevati uspešno delo. Mladinski odsek na štirih osnovnih šolah vodi in izobražuje sedem skupin, organizira redne izlete, dve ekipi pa sta se udeležili tudi tekmovanja »Mladina in gore«. Se posebej je- pd domžale pi so spomini na gorniški tabor v Krnici; udeležilo se ga je 35 udeležencev. Alpinistični odsek je v letu I997 izgubil rk)lgoletnega alpinista, kar trikrat najboljšega lednega plezalca v Sloveniji, ki je bil hkrati tudi med najboljšimi v Evropi, Janeza Jegliča; ta bo /.i vso loj zapisan kol eden najsvollojših loč k zgodovine PD Domžale. Alpinisti so tudi to leto izvedli vrsto odprav, od katerih so najpomembnejše; Himalaja, Yosemiti in Aljaska. Zlasti za mlade plezalce je pomembna pridobitev nov vadbeni prostor za prosto plezanje pri Osnovni šoli Rodif a. Domžalski dom na Veliki planini jo dobil novo kritino, toplotno jo bila izolirana vsa podstreha, zamenjana tretjina podloge iz desk, zamenjali pa so tudi žlebove in cevi. Vrednost dela znaša nekaj več kot 1 mio SIT, pri čemer ni všteto prostovoljno delo članov PD Domžale Hkrati je bil /aprt vezni hodnik med domom in depandanso, ki bo omogočal prehod tudi ob slabem vremenu. Markacijski odsek je že v letu 1997 urejal pot preko Konja in iz Dola na Rzenik. Zamenjali so tudi dotrajane' table na poteh, ki jih vzdržujejo. Izvedeno je bito tudi peto tradicionalno srečanje domžalskih planincev pri domu na Veliki planini, ki je bilo dobro obiskano. Program za leto 1998 Poleg jubilejnih prireditev so planinci v svoj program za loto 1998 zapisali tudi vrsto aktivnosti posameznih odsekov, ki bodo nadaljevali tradicijo dela z mladimi (planinske skupine na osnovnih šolah, izleti, gorniška šola, »Mladina in gore«, izdaja knjižice »Gremo skupaj v hribe, rodno izobraževanje vodnikov), alpinisti načrtujejo več odprav, s katerimi bodo poglabljali svoje znanje in izkušnje, prispevali pa tueli k uveljavljanju dmštva, občino in Sk>-venije na tem odmevnem podruju človekovega udejstvovanja. Alpinisti sami financirajo treninge in plezanje v oV>movini ter Alpah, zagotavljajo pa tudi eienar /a opremo. V letu 1998 načrtujejo naslednje- odprave: Yosemile - ZDA; Patagonija - Argentina; Peru - Andi; Baffinovi otoki - Kanacla; Centralne Alpe -Francija. Nadaljevali bode) z opremljanjem prostora za proste.) plezanje' v OŠ Rodica ter obnavljanjem L>)mžalskega doma na Veliki planini, markacisti bodo eJokonČali ureditev poti e>d Presedljaja na Korošico in preke> Rzenika, obnovili pa zimske oznake na Veliki planini. Na podrbCjU pohodništva in izletništva planirajo organizacijo petih izletov, še posebej skrbne) pa borio e>rganizirali t radie iona I no Šeste) srečanje domžalskih planincev. V. V. Povabilo Planinsko društvo Domžale vse svoje člane in prijatelje vabi, da skupaj / njimi praznujete' njihov zlati jubilej. Obisk ameriških plezališč je spodbuda Razmere v visokih hribih niso najbolj primerne za vzpone, v nižje ležečih ple-zališčih pa naši plezalci že vso zime> prizadevno nizajet vzpone. Mednje sodila tudi e>betavna domžalska Špe>rtna plezalca Klemen Voeflan (Knjigarna Barvica) in lani Abe. 16 letni Klemen, ki izhaja iz plezalske šole |ane/a Jegliča in Silva Kara, je pozor-nost plezalske javnosti pritegnil nase, ko je preplezal dve smeri spodnje desete težavnem t ne stopnje, s čimer se ne me>re pohvaliti prav elost i plezalcev, Še zlasti pa ne tako mladih. Oktobra lani je s Silvom Karr>m obiskal nekatera najbolj znana plezališča v /DA, kjer se' je naučil marsičesa ne>vega, opravil pa je tueli nekaj odličnih vzponov. V Ameriki mu je lako uspele) preplezati celo vrsto Športne) plezalnih smeri ck) težavnostne ocene IX, oziroma 532d (7c). Pravi, da je plez.mje v listih smereh precej drugačno od plezanja, kakršnega je vajen rJoma. Zelo pogosto gre z.i poči najrazličnejših Širin v povsem gladkih stenah. Plazalci v tiste razpoke.4 gvozdije) komolce, dlani, najpogosteje pa je v njih prostora le za prst ali dva. »Če hočeš napredovati, v tako razpoke) vtakneš prste1 in jih zavrtiš, da pride cio trenja, nato pa se na tako /agvozdeno dlan obesiš. Ko pricieš do vrha, si včasih ves krvav,« je povedal Klemen in dodal, da je? sprva kar cJebelo gledal, ke) je- videl kako so drugi, pred njim, premagovali težave. Verjetne) je res iifn.iv.iden oUutek, ko zaupaš svetjo težo v poči zvitim prstom. Kle-me'n se je v kalifornijskem naroeinem parku Ye)semiti lotil tudi ene najbolj znanih poči na svetu - prvega raztežaja smeri Nose v steni Fl Capitana. Tisto smer se) včasih plezali tehnično, zdaj pa je njen spodnji del tueli zelo priljubljen cilj Športnih plezalcev. /w,\< tlim je, da moraš v smeri vse4 za varovanje nameščati sproti. Klemen pravi, da takšnega načina plezanja ni vajen. Za svoj največji dosežek v ZDA šteje smeri, ki jih je preplezal v balvanih. To se) riok.i) kr.il ke smeri v skalnih blokih - balvanih, ki pa so, čeprav so visoke le |x> nekaj mehov, i/jenino težavne. (ire pravzaprav z.i »probleme«, k.i ko preplezati skoraj povsem gladko steno, ki nudi \c milimetrske4 oprimke, brez stopov oziroma opor za noge. Da premagaš takšne težavne probleme fe zelo p imemono, kako obvladaš gibanje in ravnotežje, da imaš zelo močne prste in da si vzdržljiv. Ker smeri niso visoke, pri padcih ni posebne nevarne)sti, tako, da se plazalc i s strahom pred padcem sploh ne ukvarjajo, čeprav plezajo brez varovanja. Vso svojo pozornost usmerijo tekliuč no v premagovanje težav. Klemenu je v balvanih uspelo v drugem poskusu preplezali smer z oceno 7a+(VIII.>, kar je izjemen uspeh, saj sta v Sloveniji samo dva plezalci, ki jima je uspelo tako preplezati Še težjo smer (z oznako z7b oz. IX |. Klemnu pa je v prvem DO skusu uspelo preplezati tudi smeri z oceno 7a. V domačin stenah pa je Klemen to zimo največ plezal v Mišji peči in ()spu ter v Vranji peči nad Kamnikom. V Mišji peči je 15. februarja opravil velik podvig, saj je v enem dnevu zmogel smer (birto s težavnostjo oceno Ba (iX+/X/ in smer Strta srca z oceno H,u(X ). Smer Corto predstavlja vztrajnostni problem, le 9 m visoka smer Strta srca pa zahteva od plezalca maksimalno moč. Klemen je najmlajši plezalec, ki mu je doslej uspelo preplezali to zahtevno smer, hkrati pa je tudi najmlajši plezalec v Sloveniji, ki je zmogel dve tako težavni smeri v enem dnevu. V seznamu njegovih vzponov so zdaj že tri smeri, ki se ponašajo s spodnjo deseto težavnostno stopnjo. Sonce v očeh, Samsara in zdaj Strta srca. V Vranji peđ pa je Klemen dokončal dva »projekta«, kot plezale i rečejo /elo zahtevnim smerem, ki jih dolgo študirajo in pripravljajo. V steno, kjer naj bi potekala smer, namestijo varovalne kline in druge pripomočke za povečanje' v.irnosti, pol''in pa se v »projetk« vedno znova vračajo, dokler celotne smeri ne premagajo v enem zamahu. Klemenu je v omenjenem plezališču uspelo opraviti prve) ponovitev smeri Otok zakladov - Treasure Island, 7a- in smeri Pravljica, 6c+. ()ba Klemenova »projekt.)« je |xinovil njegov klubski in plezalski prijatelj 22-letni lani Abe, ki je tudi |x>irrlil Klemenove ocene. Fan ta zadnje čase veliko plezata in trenirata skupaj, v juniju pa nameravata za elv.i meseca in |H)I odpotovati v ZDA in doseči kar največ" v tamkajšnjih plezališčih. lani Abe pleza dve leti, pohvali pa M /'■ lahko s Številnimi dr 4nuni VZJ ioni. N.ij/.ihlr-v nejša smer, ki jo je ck) zdaj zmogel, je Runo, z oceno 7l>+(IX-), za sabo pa ima tudi celo vrsto smeri z oceno 7b (VIII+IX-). Omenimo same) Figo, Ptičje) [jerspektivo, Srebrno streho, Tortugo v Vranji poči pa je v prvem poskusu zrnogel tudi lanaca Kvlll.), kat |e njegov najlx)ljši vzpon na pogled, se pravi, da smeti prej še ni poznal. Da je prišel in smer enostavno preplezal na mah. Klemena, ki je bil lani us|xSe4n tudi na številnih tekmovanjih sprotnih plezalcev v hi Irostnem plezanju, so med njegovim prvim plezanjem v ZDA podprli: Vesper d. o. o., In-formark, Maeei, Samopostrežna /Vnave, Uplin, Roman Cerar s. p., Knjigarna Barvic a, Horjak IV'' kse in A< ) I )omžale, MIRO ŠTEBF Domžale /lamnik april 97 mali traven l i 20 LET ATLETSKEGA KLUBA DOMŽALE Prva državna inja že leta 1983 prvaki V dveh desetletjih uspešnega dela se je pri tekmovalcih Atletskega kluba Domžale, pa tudi v njegovih vitrinah, nabralo veliko medalj, priznanj in drugih pohval, ki so za prihodnost ohranjala prijetne spomine na uspešne teke, skoke in mete posameznih tekmovalcev, pa tudi štafet. V tem obdobju se je nabralo tudi kar precejšnje število naslovov državnih prvakov, med katerimi najdemo največ pionirskih naslovov, uspešni so bili tudi mladinci in člani, kot zanimivost pa zapišimo, da je bila prva državna prvakinja iz vrst domžalskih atletov Irena Miha-lec, ki ji je ta med atleti zelo želen naslov uspelo osvojiti že leta 1983, in sicer v teku na 10 kilometrov. Tudi tokrat vam predstavljamo nekaj USpeSnih tekmovalcev in trenerjev Atletskega kluba Domžale, s katerimi smo se sprehodili skozi uspešno zgodovino letošnjega jubilanta. IRENA MIHALEC, državna prvakinja v teku na 10 km: Vedno sem se držala načela, da sta redna rekreae ija in aktivna športna dejavnost sestavni del zdravega življenja ler tudi najboljša možnost za psihično sprostitev in lažje premagovanje vsakodnevnih naporov tako v službi, kakor tudi doma. Z ustreznim pristopom k vadbi (postopnost, strokovnost, vztrajnost ter pravilno doziranje obremenitev) so prišli tudi zavidljivi uspehi. Moram poudariti, da je razpoloženje v klubu vedno najboljše, k temu so veliko prispevali tako vodstvo kluba kakor tutli atleti. Leta, ki smo jih preživeli skupaj, ohranjam v najlepšem spominu. DAMIAN BERDIK, trener: Trener v klubu sem orl leta 1988, veliko lepih, pa tudi kakšen manj lep trenutek sreče ob zmagoslavjih, žalosti ob porazih smo preživeli z atleti. Veliko je spominov, saj je vsak atlet zapustil svojo sled, pa vendarle: Vesna Malovrh prva državna prvakinja, Boštajn Brnot prvi v državni reprezentanci, državni rekorder in zmagovalec Evropskega klubskega pokala ter Darja Kokalj, pr- va z medaljo na mednarodni tekmi so mejniki v moji karieri. Pri meni pa so ali še trenirajo odlični atleti, člani reprezentance Slovenije in nosilci medalj z večjih tekmovanj: Bojana Ahčin, Igor Grabnar, Aleš Prnjič, Anja Završnik, Irena Mihalec Damjan Berdik imel z vsemi tekmovalci, rada prihajala na treninge. TOMAŽ KUŠAR, nekdanji mladinski rekorder v teku na miljo: Po uspešnih tekih na občinskih krosih sem se v sezoni 1992-93 aktivno vključil v Atletski klub Domžale. Atletika je postala moj način preživljanja prostega časa, del vsakodnevne rekreacije, pa tudi priložnost za spoznavanje in sklepanje novih prijateljstev tako v okviru kluba kot na posameznih tekmovanjih. Iz začetnih obdobij se spominjam prijetnih ur z ostalimi tekmovalci, zlasti z Boštjanom Bmotom, ki je moj vzornik, in puncami, s katerim smo skupaj trenirali, čeprav je za mano že kar precej tekmovanj, tudi uspehov, mi v najlepšem spominu ostaja prva zmaga na DNEVNIKOVEM KROSU. Če bi se še enkrat odločal med dvema »ljubeznima«, s katerima se uk- lože Pirnat Vesna Malovrh Tomaž Kušar Meta Pungerčar, Bojan Hostnik, lasna Paladin, Tomaž Kušar. JOŽE PIRNAT, slovenski državni (zimski) prvak v metu krogle (1992): Z vpisom v AK Domžale sem zakorakal v polnejše življenje. Vsa leta sem rad prihajal in še vedno rad prihajam na treninge in tekme, ker čutim, da prihajam med dobre ljudi, ki imajo razum in močno voljo do dela in odgovornega življenja. VESNA MALOVRH, državna pionirska prvakinja v teku na 600 m: Na čas, ki sem ga preživela pri AK Domžale, imam lepe1 spomine. Rada bi se zahvalila Damjanu, saj me je pred tekmo zmeraj spodbujal in se skupaj z menoj veselil mojih uspehov. Zato sem zaradi prijateljskega odnosa, ki ga je NISSAN SERVIS MALA LOKA 15, tel.: 061/16 12 164 MEHANIKA, KLEPARSTVO, LIČARSTVO, PRODAJA AVTOMOBILOV in REZERVNIH DELOV delovni čas NON STOP 7.-18. sobota 9.-13. ure SALON tel.: 061 / 714-812; 041 /668-804 Ljubljanska c. 111, DOMŽALE PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV STARO ZA NOVO, STARO ZA STARO, POSREDNIŠKA PRODAJA delovni čas: 9.-13. ter 14.-18. ure sobota: 9.-13. ure ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. Bojana Vojska varjam, pa bi najverjetneje dal glasbi prednost pred atletiko. Moja edina želja pa je, da uspešno, brez večjih problemov, tečem tudi v prihodnje. BOJANA VOJSKA, pionirska državna prvakinja v mnogoboju, mladinska državna prvakinja v teku na 400 m e>vire Leto 1998 tudi zame pomeni jubilej, saj skupaj z AK De>mžale praznujem prvih tieset let uspešne atletske poti. Preveč je lepili in prijetnih dogodkov, pa tudi drobnih solza, da bi naštevala vsakega posebej. Nihče od njih ne bo pozabljen, kot ne bodo pozabljeni lasna, Meta in Anja, pa Boštjan in Klemen, še posebej pa iskrena hvala vodstvu kluba in trenerjema Damjanu in Niku. V. V. ELEI/TRO-I/ l\OTNII\ s.p. nudimo izvedbo - e/. instalacij - e/. priključkov - strelovodov - alarmov - meritve tel.: 735-453, 735-091 - intervencijska odprava napak na vaših elek. instalacijah 24 ur vsak dan tel.: 041-66-88-37 1 JU Ljubljanska 84 (SPB) DOMŽALE Telefon: 061-716-299 Odprto od poned. do petka od 91 - 19". Sobote: po naročilu Poleg frizerskih uslug tudi make up za valete, mature, poroke. Salon nudi tudi brezplačen pregled las In laslšča z mlkro kamero (prhljaj, izpadanje, mastni lasje). .V prinesenim odrezkom iz časopisa ŠUMNIK uveljavljate Q /0 5% popust Povabilo ljubiteljem atletike in prijateljem teka! V letu 1998, ko Atletski klub Domžale praznuje prvih dvajset let uspešnega dela, vas vabimo, da skii|>aj z nami zaploskate več kot tisoč učeneem, dijakom in lekačem i/, eele Slovenije, ki bodo tekli na 18. državnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v krosu ter na tradicionalnem 13. DNEVNIKOVEM KROSU Praznujte z nami! v soboto, 18. aprila od 11. ure dalje v Športnem parku Induplati Jarše. Atletski klub Domžale KK PIRUETA Odličen začetek Piruetnikov Peimlad je tu, dnevi se> vse toplejši in daljši. Tudi na domžalskih ulicah že lahko opazite mlade po letih in mlade po srcu, kake> polni navdušenja porahljaje> odvečno energijo s priljubljenim rolanjem. Morda boste vmes e>pazili tudi kakšnega na ko-talkah, ampak teh je vsekakor manj. Precej kotalkarjev pa lahke) vidite na prvih letošnjih tekmovanjih v umetnostnem kotal-kanju, saj se je nr>va sezona zanje že začela. Tako je- prvi preizkus za tekmovalec' v umetnostnem ke>talkanju že za nami in dani rtomžalskc Piruete se lahko z odličnimi uvrstitvami pohvalijo že takoj na začetku sezone. V soboto, 14. marca, so namreč na tekmovanju v RenCah dokazali, ela pejzimi niso lenarili, ampak pridno vadili in vzdrževali formo. Tekmovale i so sicer tokrat za sprevnem-bo imeli rnpžnost |x>kazati svoje1 spretnosti le v obveznih likih, kar za gledalce ni prevet zanimivo, vendar je ta preizkušnja zelo dobro pokazala, da gre na Kotalkarski klub Pirueta računati tudi Mos. Sestra in brat MARUŠA in BLA2 RAVNIKAR sta vsak v svoji kategoriji osvojila prvo mesto, prav tako je zmagala MAXICIRAR, ANDREJA RUČMAN pa je v kategoriji mlajših mladincev zasedla četrto mesto. Vsekakor uvrstitve, vredne' |x>hvale. Tueli v klubu so izredno zadovoljni, saj uspehi takoj ob začetku aotljujeju dobro delo v zimskem času, obenem pa obetajo še bolj uspešno nadaljevanje lanske že tako uspešne sezone. Ker pa se zavedajo, da brez trdega dela ni uspehov, se že z vso paro pripravljao na nova tekmovanja in nove zmage'. Podobno je tueli pri tistih članih Piruete, ki tekmujep v hitrostnem rolanju. Lani so osvojili naslov državnih prvakov in bili člani državne reprezentance, obljubljajo pa, da bodo letos s|iet dali vse od sebe. To bodo lahko dokazali že čez dolier mesec, sa| jih lakral čaka prva večja preizkušnja na velikem me'dnarodnem tekmovanju. In ker se vse ve/: ljubiteljskih 'rolarjev' z ulice, ki sem jih omenila na začetku, odloča za pravo vadbo in delo v klubu, se tudi število Piruetnih hitrostnikov ve-ča. V letošnjem Mu se je tako število tekmovakev povečakj predvsem v članski kategoriji, in to daje slutiti nove razsežnosti tega zanimivega sjxx1a. Obenem seveda pomeni priznanje klubu in vzjxxlbuja nadaljuj delo. Če ste torej tudi vi med tistimi, ki so komaj čakali pomlad, da bi si lahko obuli roierje in če vam sosedje očitajo, da ste na njih prehitri in s svojim vijuganjem med mimoidočimi ogrožate varnost na cesti - pridružite se Piruetnim hitrostnikom in rolajle skupaj z njimi. Zagotavljajo vam, da boste tako sprostili vso svojo odvečno energijo, pri čemer ne boste nikogar ogrožali, obenem pa lahko nekoč domov prinesete ceb pravo medalja. In verjemite, ne boste le vi ponosni nanjo, tudi sosedje bodo na vase* vijuganje gledali precej bolj prizanesljivo. Če pa ste za bolj umirjene športe, nikakor ne smete zamuditi letošnjih tekmovanj v ume-tnostnem kotalkanju, saj se spet obeta sezona, jxjlna nevarnih in težkih, a odlično izvedenih in očem prijetnih prvin na kotalkah. Vsekakor ne spjreglejte že tradicionalnega tekmovanja Pirueta '98 v centru Tenten, ki ga pripravlja Kotalkarski klub Pirueta in o katerem boste pra-vex"asno obveščeni (takr> kot o vse*h ostalih tekmovanjih in uspehih kotalkarjev) tudi v Slamniku. ANDREJA KMETIC Obetaven začetek kotalkarske sezone Pomlad ni le čas, ko pospravljamo smuči in drsalke in se bolj pe»svečamo rožicam in regratu, za kotalkarje je to čas, ko se začenjajo prva tekmovanja. Po napornih zimskih treningih vsi z nestrpnostjo čakajo, da preverijo koliko so napredovali in kako dobri se> njihovi tekmeci. Prva tekmovanj.-,, ki so se jih lo sezo-no že udeležili mladi kotalkarji KDK De>mžale, so dala prav vzpodbudne rezultate, tako da lahko upamo, da bodo tekmovalci KDK še boljši ali vsaj tako dobri kot v preteklih sezonah. Po-ve'jme> še to, da so v KDK zdaj tudi izvedli nekaj zamenjav v vodstvu. Po dolgoletnem uspešnem delu je Marija Drašček krmile) kluba predala Bojanu Ivančicu. Prvo Mošnje tekmovanje, ki so se ga uspešno udeležili mladi tekmovale i KDK je- bilo mednarodno lekmovanje v Re-nčah. Poleg te- kmovalcev etamačega kluba Renče in kotalkarjev KDK Domžale, so se tam 14. 2. za nagrade potegovali tudi tekmovalci KK Perla iz ex>ri-ce ter Gradiške in Villesseja iz ilalije. Med cicibani je zmagala Živa Sa-bol, tako kot njen brat Oega Sabol, ki je slavil med kadeti. Pri pkjntr-kah C je bila Sara Pustotnik tretja, Ajda Vodlan pa 7. Prvi dan v marcu pa so se mladi kotalkarji se enkrat zbrali v RenCah, tokrat na tekmovanju za 1. zimski pokal. Tekmovanja so se udeležili tekmovale i KK Perla, KK Svotx)da, KK Renče- in KDK Domžale. Me-d cicibankami je bila tokrat najboljša Neja Pengal, Živa Sabol |ja je bila druga. Med pionirkami C je Sara Pustotnik osvojila odlično 4. mesto, Ajda Vodlan pa je bila spet 7. Med starejšimi pionirkami A je Nika Pengal osvojila 2. mesto, Vesna Narič je bila i., me-d kadeti pa je spet zmagal Oega Sa bol. MIRO STEBE PODPISANA POGODBA Športnikom nova streha nad glavo Kot smo že pisali, je bil na predlog županje na seji Občinskega sveta Občine Domžale sprejet sklep e> nakupu šole>ra Samson, pod katerim bo zagotovljen večji pokrit prostor za zimsko vadbo športnikov iz cele občine Domžale. Zaradi dolga Induplati Holding, d.o.o. i/ naslova nadomestila za slavimo zemljišče je bil namreč1 del dolga kompenziran z nakupom omenjenega Šotora, ki ga bosta bodoča upravljalea - Nogometni klub Dornžak- in Kotalkarsko drsalni klub Domžale nadgradila in jxjslavila v Športni park Domžale. Pri podpisu pogodbe sta se obvezala, da bosta iz lastnih sredstev skrbela za tc-koče in investkijsko vzdrževanje. Sopodpisnik Pogodbe, ki je bila podpisana v marcu, je tudi Športna zveza Domžale. Zmage na krosih v Italiji Člani Atletskega kluba Domžale nadaljujejo z uspešnimi nastopi na krosih v Italiji. Tako je na krosu v bližini Vidma zmagala Suzana Mladenovič, v Tricesimo pa sta se med zmagovalce uvrstili ponovno Suzana Mladenovič med pionirkami in Meta Pungerčar med starejšimi mladinkami, Aljaž Orešek je bil med mlajšimi mladinci drugi, tretje mesto pa je v isti kategoriji zasedel Domen Jarc. Na fotejgrafiji so sodelujoči na teku: zgornja vrsta od leve proti desni: Urban Orešek, Bernard Jare, Te>maž jarc, Domen jarc, Tadej; spodnja vrsta od leve proti desni: Suzana Mladenovič, Bogdan Mladenewič, Branko Orešek, Meta Pungerčar in Aljaž Orešek. (Zestitamo! V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h /lamnik Domžale Vabimo vse člane Društva upokojencev Domžale na redni občni zbor društva, ki bo dne 23. 4. 1998 ob 14. uri v prostorih Doma počitka, Domžale, Karantanska 5. Vabljeni tudi simpatizerji Društva upokojencev in eventualni bodoči člani našega društva. Prvi festival gorniškega filma »Banff po Banffu« bo v Mengšu Eden najbolj prestižnih festivalov gorniškega filma na svetu že 22 let poteka v kanadskem mestu Banff. Tamkajšnji center za gorsko kulturo ima med svojimi člani številna zveneča imena s področja filma in alpinizma, kot so Sir Edmund Hillalarv, Sir Christian Bonington, VValter Bonatti... Ti s svojo dejavnostjo, pisanjem, predavanji, fil-manjem in drugim po vsem svetu širijo razumevanje gor-niške in naravovarstvene kulture. Med člani festivalske žirije je tudi znani domžalski alpinist Silvo Karo, ki so ga že večkrat povabili med »gorni-ško smetano« v Banff. Prav Silvo je dal pobudo, da bj zmagovalne filme z lanskoletnega festivala prikazali tudi slovenski publiki. Lani so za sodelovanje na festivalu v Banffu prijavili kar 143 gorniških filmov iz 21 držav. Mednarodna žirija je izmed njih izbrala 40 filmov, ki so se potegovali za nagrade v 6 različnih kategorijah: za najboljši plezalski film, za najboljši gorsko-športni film, za najboljši film na temo gorskega okolja, za najboljši film Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061 735-408 od t.-17.«re RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER IID Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 ■ E-oošta: cliD' cliD-domzale.si E-pošta: clip' clip-domzale si TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS, W0RD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPTSJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih na temo gorske kulture, za nagrado za mlade filmske ustvarjalce ter za veliko nagrado festivala, ob tem pa vsako leto seveda podelijo tudi nagrade najboljšim filmom po izboru občinstva. Najboljše fiime vsakoletnega festivala pošljejo na t. i. Svetovno turnejo zmagovalnih filmov, med katero obiščejo 125 mest v več kot 20 držav. Na pobudo Silva Kara in Planinskega društva Domžale, bomo prvič do zdaj tudi mi imeli priliko videti nagrajene filme festivala v Banffu. Organizatorji tega enkratnega filmskega dogodka bodo 22. in 23. aprila v Kulturnem domu v Mengšu prikazali 10 najboljših filmov lanskega festivala v Banffu. Prireditev bo dvodnevni praznik za vse ljubitelje dokumentarnega, neigranega filma in hkrati vseh ljubiteljev narave in gorskih predelov. Sladokuscem se tako v Mengšu obeta 6 ur filmskega programa, med katerim bodo lahko videli, kako se je švedski gornik Goran Kropp s kolesom odpravil iz Švedske v Nepal in se tam povzpel na najvišjo goro sveta Eve-rest. V filmu Kajak bodo lahko občudovali spretnosti ekstre- mnega kajakaša Shauna Bakerja, ki premaguje najzahtevnejše reke in slapove v Veliki Britaniji, film Alp Fiction pa bo prikazal vragolije ekstremnih smučarjev v visokih gorah. Film Kock Queen bo predstavil kraljico sten iz Francije Catherine Deslivelle, eno najboljših športnih plezalk na svetu. Videli bodo lahko, kako športni plezalec skuša premagati najtežjo in najvišjo smer na svetu, ali pa kako se morajo naravni sili - vulkanu, v vzhodni Afriki umakniti tudi živalski kralji -levi. Videti bo mogoče film, ki govori o spopadu gozdarjev in naravovarstvenikov in film o tradicionalnem sožitju medvedov in pastirjev v Pirenejih. Ljubitelje živali bo pritegnil film o pumah -levih iz Andov, marsikdo pa se bo lahko zamislil in zabaval ob 500 km dolgem testu vzdržljivosti, ki so se ga lotili trije možje različnih človeških kultur. O filmih, ki jih bo mogoče videti v Mengšu, bi se dalo še marsikaj napisati, vendar bodo gledalcem spregovorili kar sami. Predvajanje filmov se bo med festivalom Banff po Banffu začenjalo ob 20. uri. MIRO ŠTEBE Testiranje in servisiranje škropilnic Ker je testiranje in servisiranje škropilnic zakonsko predpisano (Ur. list RS št. 68/ 95) in morajo biti vse škropilnice stestirane in servisirane vsake tri leta, Kmetijska svetovalna služba organizira testiranje in servisiranje vseh traktorskih škropilnic, ki bo potekalo: v Jaršah pred Kmetijsko zadrugo v torek in sredo 14. in 15. aprila 1998 od 8. ure zjutraj naprej. Na testiranje morate pripeljati škropinico očiščeno in v njej mora biti nalite vsaj 50 litrov vode. Cena testiranja je .5.700 SIT, popravilo je brezplačno, rezervne dele - v kolikor bodo seveda potrebni, pa plačate sami. Del cene testiranja bo sofinancirala Občina Domžale. Prijavite se čimprej pri kmetijski svetovalni službi - Ireni Zlatnar, RODEX PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 5% KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT KOLESA PEUGEOT SKUTER PEUGEOT 348.000,00 SIT P-106 P-306 P-406 P-406COUPE P-PARTNER BOXER 1.416.000,00 SIT 2.270.000,00 SIT 3.073.000,00 SIT 5.286.000,00 SIT 1.648.500,00 SfT (5% p.d (2.583.000,00 SIT (5% p.d.) ZA VOZILA NA ZALOGI POSEBNE UGODNOSTI PARTNER VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RAD0ML|E vsak dan, v času uradnih ur od 7 do 9. ure ali na telefon: 711-179 ali 711-989. Irena Zlatnar BREZPLAČNI NASVETI Energetsko svetovalna pisarna vabi Energetsko svetovalna pisarna Kamnik - IZPOSTAVA DOMŽALE, je v stavbi Občine Domžale, Ljubljanska 69 v prvem nadstropju, soba štev. 38, uradne ure pisarne pa so ob sredah od 17. do 20. ure. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. štev. 720-100 ali 721-321, kjer se tudi prijavite za svetovanje, ki jc individualno in brezplačno. Zaželeno je, da ob prijavi na kratko predstavite tudi svoj energetski problem, saj je tako svetovanje lahko učinkovitejše, ker je svetovalec seznanjen s problematiko, ki jo želite rešiti. V pisarni delajo trije energetski svetovalci, svetovanje pa obsega energetsko probematiko (toplotna zaščita zgradb, ustrezna zasteklitev, obnovljivi viri energije ipd.). Svetovanje je brezplačno. Pokličite! ENERGETSKI SVETOVALCI \ ČEBELARSKO DRUŠTVO j MENGEŠ VABILO Čebelarsko društvo Mengeš, Turistično društvo Mengeš in kmetijska svetovalna služba Komenda organizirajo strokovno predavanje: UPORABA ČEBELJIH PRIDELKOV V GOSPODINJSTVU IN KOZMETIKI (medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, voska in čebeljega strupa) Predavanje bo v petek, 17.4. 1998, ob 19. uri v prostorih osnovne šole Mengeš. Predavala bo mag. Malči Božnar iz Polhovega Gradca. * Gospodinje in ljubitelji medu vljudno vas vabimo, da se predavanja udeležite. IO društva |p^P ROKADA, podjetje za promet z nepremičninami, d.o.o., Ljubljana, po pooblastilu lastnika poslovnih prostorov nepremičnine oddaja poslovne prostore v najem. Pražakova 8,1000 Ljubljana tel.: 061/13 24 317,316 653, telefaks: 061/ 13 24 203 Predmet oddaje so nepremičnine, vpisane v vložku št. 885, k.o. Mengeš, Ropretova cesta 34, Mengeš (nekdanja opekarna Mengeš), in sicer: • nadstrešek v leseni izvedbi, potrebna obnova strehe, 440 m2,30 SIT/m2; • zidana hala, potrbna obnova strehe in instalacij, 1565 m2,160 SIT/m2; • skladiščne komore, potrebna obnova instalacij, 1782 m2,50 SIT/ m2; • pri/idek k komoram, 32 m2,30 SIT/ m2; • ločna betonska hala, potrebna obnova instalacij in kritine, 1200 m2,380 SIT/m2: • pokrit prehod med objekti, 40 m2,20 SIT/m2; • zidan dvoetažni objekt v slabem stanju, 76 m2,280/ m2; • lesena lopa, 55m240SIT/m2; • jedilnica s sanitarijami, 420 m2,290 SIT/ m2: • trgovina, 380 m2,570 SIT/ m2; • lesen nadstrešek nad rampo, 144 m2,30 SIT/ m2. Najemne pogodbe za predmetne nepremičnine se bodo sklepale za obdobje enega leta s podaljšanjem za enako obdobje. Prednost najema imajo najemniki večjih površin. V prostorih se lahko opravlja le skladiščna dejavnost. V predmetnih prostorih ni možna registracija podjetij. Vsakršna vlaganja sredstev v obnovo objektov so izključno v domeni investitorja in jih lastnik ne namerava vračati. Interesenti se lahko s podrobnejšimi pogoji najema in ogleda nepremičnin seznanijo na sedežu podjetja ROKADA, d.o.o., Pražakova 8/1, Ljubljana, oziroma po telefonu 061 -1324 317. Pisne ponudbe z opisom dejavnosti pošljite na zgornji naslov najkasneje do 24. aprila 1998. POHIŠTVO salon ^Ctt2 Parantama Velika izbira kvalitetnega pohištva - Sedežne garniture, novi modeli, izredne cene! - Dnevne sobe iz masivnega lesa, hrast, jelša, breza. •» - Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! Gotovinsko 35% znižanje. - Otroške sobe (izvozne cene, dva modela). POHIŠTVO PO MERI! .UCERN s posteljo, _ brez fotelja samo 98.700 Vse to v salonu Lnz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Delavnik: a do 12 in 15.30 do 19. ure. Domžale /lamnik SPLOŠNO ZIDARSTVO Fasaderstvo, pečarstvo, sanacije prostorov. Izposoja odra in rušilnih kladiv. Tehnika pritrjevanja. Marijan ŽNIDAR s.p. Gostićcva ul. I, 1234 Mengeš, telefon: 061/739-323 SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da pokusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike. Imamo velik izbor otroških ton, tudi popularnega Huga in punčko Barbi. ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi ob praznikih in nedeljah. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin, tel.: 715-699 (^) A"S DOM2ALE Audi TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN, BLATNICA 3 A, tel. 162-18-13 OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: PONEDELJEK, 4. MAJA 1998 TOREK, 5. MAJA 1998 TOREK, 5. MAJA 1998 SREDA, 6. MAJA 1998 SREDA, 6. MAJA 1998 ČETRTEK, 7. MAJA 1998 PETEK, 8. MAJA 1998 SOBOTA, 9. MAJA 1998 PONEDELJEK, 11. MAJA 1998 TOREK, 12. MAJA 1998 SREDA 13. MAJA 1998 OD 8. DO 12. IN OD 13.30 DO 18. URE V MORAVČAH PRI KMETI JSKO-GOZDARSKI ZADRUGI OD 8. DO 12. URE V MORAVČAH PRI KMETIJSKO-GOZDARSKI ZADRUGI OD 13.30 DO 18. URE NA TROJANAH PRED TRGOVINO »ATRANS« OD 8. DO 12. URE V BLAGOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 13.30 DO 18. URE V KRAŠNJI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 8 DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18 URE V LUKOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 8 DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V DOBU PRED TRGOVINO NAPREDEK OD 8 DO 1Z URE V MENGŠU V JAMI SCT-DRUŽBENA PRAHRANA LEBAN TOPOLE OD 8 DO 12 URE IN OD 13.30 DO 18. URE V STUDI PRI »MATIJEVCU« OD 8. DO 13. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM OD 8. DO 13. URE V TRZINU PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI LASTNIKE TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV OPOZARJAMO, NAJ NA TEHNIČNI PREGLED PRIPELJEJO USPOSOBLJENA VOZILA, ZLASTI NAJ PREGLEDAJO KRET-Nl MEHANIZEM, SVETLOBNA TELESA IN ZAVORE, S SEBOJ PA NAJ IMAJO OBVEZNO OPREMO: PRVO POMOČ IN VARNOSTNI TRIKOTNIK. NA TEHNIČNI PREGLED PRINESITE S SEBOJ PROMETNO DOVOLJENJE IN ZAVAROVALNO POLICO IZ PRETEKLEGA OBDOBJA, ČE JE VOZILO ŽE EVIDENTIRANO, SICER PA OSNOVNE DOKUMENTE VOZILA - RAČUN, CARINSKO DEKLARACIJO IN POGODBO. LASTNIKE TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV SEZNANJAMO, DA MORAJO NOVA VOZILA EVIDENTIRATI PRI ODDELKU ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE, UPRAVNE ENOTE DOMŽALE V 30 DNEH OD DNEVA OPRAVLJENEGA TEHNIČNEGA PREGLEDA S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE DOKUMENTE, KI SO POTREBNI ZA TEHNIČNI PREGLED IN OSEBNO IZKAZNICO LASTNIKA VOZILA. Mali oglasi SLAMNIK 7 14 5 9 9 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, tuš kabine, v različnih barvah in izvedbah. Izdelava, montaža, servis. Tel.: 713-310. SERVIS Šivalni stroj, Kajuhova 15, Pre-serje (v bližini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 uri, sobota od 9. do 12. ure. PLESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157 INSTRUIRAM angleščino in nemščino za osnovno šolo. Tudi prevajam. Pokličite zvečer. Telefon: 716-786. PRODAM 160 kom. nove kritine Bramak, čokoladno rjave barve in novo otroško kolo BMX. Tel.: 716-971 TOPINAMBUR - pomembno živilo za sladkorne lxilnike prodajam in dajem recepte za pripravo. Telefon: 721-088. STANOVANJE v Domžalah SPB-1, 52 m', z vsemi priključki, tudi telefon, prodam. Tel.: 763-544, po 16. uri. MONTAŽA TV anten, satelitskih in zemeljskih. Tel.: 0609 638-420, Domžale. ODDAM v najem prostor 55 m', za mirno obrt ali skladišče, v Dragomlju. Tel.: 371-441. V spomladanskem času VAM NUDIMO - Nasaditev cvetličnih korit (sobnih in balkonskih) - Strokovno svetovanje - Nasaditev lahko opravimo tudi na vašem domu - Priskrbimo tudi ves potreben material Se priporoča Cvetličarna OMERS Ljubljanska 72, Domžale Telefax: 061 714-875 Tel.: 061 721-726. Razpisujemo prosta učna mesta za 3 avtokleparje 3 ključavničarje Dodatne informacije po tel.: 061/711-510 ZAPOSLIM PRODAJALCA teh nične stroke (avtodeli). Tel.: 817-897 PROFESOR uspešno poučuje angleščino, italijanščino in nemščino za vse šole. Tel.: 722-281. PRODAM enosobno stanovanje na Zupančičevi 7, Domžale 4/IV Vseljivo takoj. Cena 82.000 DEM. Tel.: 812-319. ZAPOSLIMO NATAKARICO ali dekle z veseljem do strežbe v gostilni. Telefon: 727-950. UGODNO prodam lepo ohranjen sintesvzer in adapter (CASIO - MA 120 - 4 OKTAVE). Tel.: 735-310, popoldne. TENIŠKA ŠOLA TK STANDOX DOMŽALE Teniški klub STANDOX Domžale razpisuje vpis v teniško šolo za novo sezono 1998. Vpisujemo otroke letnik 1987-1991. Prijavite se lahko osebno vsak dan med 17. in 19. uro v teniški dvorani Domžale, v športnem parku, oz. po tel. 722-903 in 041 643-601. Teniška šola se začne 17. aprila 1998. TK STANDOX Domžale E varstrof in POOBLAŠČENI SERVIS BOJAN ROJC, s.p. Homec VII - 28a 1235 Radomlje Telefon: 061/727-041 GSM: 041/679-508 AKCIJSKA PRODAJA Akcijska prodaja v mesecu aprilu 1. VARMIG 2000 cena 112.000,00 SIT 15% popust 2. VARMIG2300 cena 120.000,00 SIT 15% popust 3. VARMIG 2800 cena 136.000,00 SIT 15% popust INVERTERSKE NAPRAVE 1. inverter TRASPOKET 1400, cena 135.500,00 SIT, 10% POPUSTA 2. inverter naprava za TIG postopek, MAGIC WAVE 2000, zračni, cca 641.800,00 SIT, 5% popust POZOR! VAREX 135STARTPOL, cena 54.000,00SIT, 15% popust Cene so brez prometnega davka. Dobavni rok takoj! ASFALTIRANJE Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti. Strojni izkopi, kiper prevozi in gradbena mehanizacija STAMPEDO, d.o.o. Pahorjeva 10, 1231 Ljubljana-Črnuče tel. in faks: 061/374-307, 061/559-641, GSM 041/614-301 OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 (7v) Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 d.o.o. Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 Domžale Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Franšizing: Siporex-SAM SAK, d.o.o., KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071 OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - In še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! Bliža se pomlad, zato smo pripravili POSEBNO PONUDBO tlakovcev, pranih plošč, porjido tlaka, ...ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE! UGODNE CENE ostalega gradbenega materiala: strešnik BRAMAC, opeka MODULARNI BI/)K in ostali opečni izdelki, IZOLACIJSKI materiali, APNO, CEMENT, zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo, mešalci, cevni odri, podporniki.....stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a... • NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD • Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM O Izkoristile ugodno ponudbo: strešnik BRAMAC še po STARIH CENAH. V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. /lamnik Domžale OMER Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726 Delovni čas: od 8. do 12. ure od 13. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure V naši cvetličarni vam nudimo: - rezano cvetje - lončnice - dekoracijo daril - aranžmaje za razne priložnosti - žalni program z možnostjo dostave Naše prijazne cvetličarke vam bodo strokovno svetovale pri izbiri aranžmajev. Dobrodošli v cvetličarni Omers. JUS-SECURITY d.o.o. =*AVTOŠOLA p. =* VARNOSTNA SLUŽBA r => TRGOVINA (alarmi in telefoni) Ljubljanska c. 102. DOM2.ALE Delovni čas: od 8.-12. in 15.-I8. ure Telefon: 719-890, 041/638-007 AMD Moravče Trg svobode 5 Moravče UPRAVNI ODBOR SKLICUJE letni občni zbor Članov AMD Moravče, ki bo 18. 4. 1998 ob 20. uri v prostorih Društva upokojencev v MoravCah, Trg svobode 5. Vabimo vse nekdanje člane ter nove mlade voznike, ki so pripravljeni pomagati pri organiziranju raznih prireditev in dela v društvu. Odbor ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Mestni trg 2, Domžale objavlja javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine PLANINSKA KOČA Velika planina, katere ocenjena vrednost je 3.298.629.30 SIT Pogoji: ■ ponudbe lahko dajo domače fizične in pravne osebe, kar ponudniki ob vložitvi ponudbe izkažejo s fotokopijo potrdila o državljanstvu za fizične osebe in z overjenim izpiskom iz registra za pravne osebe, ■ varščino v višini 10% ocenjene vrednosti nepremičnine morajo vplačati ponudniki na žiro račun štev.: 50120-603-55396 Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, Domžale, in prodajalcu do poteka roka za zboranje ponudb predložiti potrdilo o vplačilu varščine. Varščina bo izbranemu ponudniku po odbitku stroškov prodaje vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena brez obresti najkasneje v 8 dneh po izbiru, ■ izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o prodaji nepremičnine v roku 3 dni po prejemu obvestila o izbiri in kupnino plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe, ■ nepremičnina je naprodaj po načelu videno - kupljeno, ■ nepremičnina se izroči in lastninska pravica se prenese potem, ko bo kupnina v celoti plačana, ■ prometni davek In vse druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Zemljiškoknjižno stanje nepremičnin, ki so predmet prodaje, uredi kupec na svoje stroške, ■ kot pravočasne štejejo ponudbe, ki prispejo najkasneje 15. dan po objavi tega razpisa do 12. ure v zaprti ovojnici na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, 1230 Domžale, z oznako »Za zbiranje ponudb«. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 15 dni od poteka roka za zbiranje ponudb, ■ prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji nepremičnin z najboljšim ponudnikom. Ogled: Ponudniki se lahko dogovorijo za ogled nepremičnine po telefonu na številko 061 711-015, int. 215, Cvetka Vesel, vsak delavnik od 7. do 12. ure. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v devetinpetdesetem letu starosti zapustila naša draga mama, hčerka, babica, sestra in teta Ana Jeretina roj. Mav iz Lukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za pomoč, prijateljem in znancem za izrečena soZalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše. Hvala tudi g. župniku Kerinu za lepo opravljen pogrebni obred, lukovškim pevcem, ge. Stoparjevi za poslovilni govor ter drugim, ki ste pomagali pri pogrebu. Zahvala tudi dr. Vodnikovi in osebju Dll. Onkološke klinike v Ljubljani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni .....A, *™ BKlJI Ati, leto dni je, ko smo od lehe se ločili in drtijski zvonovi v slovo ti zazvonili, skrbel za dom in vse nas si, ati, ti, zato ti lučka vedno v zahvalo naj gori. V SPOMIN Drugega marca je miniio žalostno leto, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in ljubeči mož, ati, dedi, brat, stric in tast France Marolt Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči vsi njegovi CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, d.d. Cesta Staneta Žagarja 53, 4000 Kranj in LASTNIKI GOZDOV! Odkupujemo les na kamionski cesti. Po konkurenčnih cenah opravljamo posek spravilo lesa. Posebej ugodne pogoje pa nudimo pri odkupu lesa na panju, kjer so cene lesa še za 10% višje kot pri odkupu lesa na kamionski cesti. Vse dodatne informacije dobite na telefonskih številkah: (064)241-511 in (064) 242-347. IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6. tel. 0611711-082, ISCG tel.lfaks: 0611712-27H RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko-komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - Seminar: računovodstvo malih podjetij - Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - Varstvo pri delu in požarno varstvo - Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - Tečaj strojepisja - Tečaj skladiščnega poslovanja - Tečaj za voznike viličarjev - Tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki - pričetek v aprilu 1998 • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278. V SPOMIN Osemindvajsetega marca je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo m prezgodaj zapustil dragi mož, oče in stari Lovrenc Poznič s Trnjave 22 pri Lukovici Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi Ljubila si Življenje, ljubila si svoj dom, a tilio in brez slovesa odšla si v večni dom. V/polni mirno spis, v domu našem je praznina in v snih nafih lx>lcčina. V SPOMIN 19. aprila bo minilo sodom žalostnih let, odkar nas je zapustila naša draga Frančiška Lesjak roj. Požar Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Valentina Grošlja, st. iz Zaboršta pri Domžalah se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku )anku Križaju za poslovilne besede ob slovesu in gospodu župniku iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage žene, Milene Okrogar-Juvan iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti, dne 19. 2.1998. Hvala gospe Božičevi iz Zagorja za ganljive besede ob slovesu, hvala govorniku in pevcem iz Polšnika za lepo zapete pesmi. Za vso skrb in nego meri boleznijo se iskreno zahvaljujemo dr. Marjeti Vovk in osebju Onkološkega inštituta ter osebnemu zdravniku dr. Dragu Lombarju. Vsem skupaj Se enkrat iskrena hvala. Ne mine ura, dan, ne not, med nami vedno si navzoča, v naših ST< ih ti Živiš, zalo pot nas vodi tja, kjer tihi tlom, le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbutlila ni, a ostala je praznina, ki hudo l>oli. ZAHVALA V sedeminšestdesetem letu nas je nenadoma zapustili drag,] žena, mama, babica, teta in sestra Ivanka Flis iz Krtine pri Dobu Iskreno se zahvaljujemo vsem soseciom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku iz Doba za lepo Opravljen pogrebni obred, (x>vcem Kranjskega kvinteta ler za igranje lišine ob grobu, Zahvala tudi /I) I lomž.ilo, UP-u Radomlje, OŠ Venclja Perka in Pogrebnemu zavodu Domžale. Vsi njeni Domžale /lamnik 31 ZAHVALA V triindevetdesetem letu starosti nas je tiho zapustila naSa draga teta Rezka Hribar iz Sela pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za sožalje, za cvetje, darove za maše, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Župniku, Francu Zaplati, za lep poslovilni govor in pogrebni obred. Najlepša hvala ihanskemu pevskemu zboru za vse zapete pesmi. Posebna zahvala dr. Mariji Starbek za zdravniško oskrbo in patronažni službi iz Domžal ter sosedi gospe Rozki Hribar za pomoč:. Vsi njeni Dolirota. hpott in nasmeh bih so tvoje vrline, v naših srcih spomin nikoli rte mine. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljubljena Vanda Zule Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ZD Domžale za pomoč in dr. Pertotovi za poslovilne besede. Vanda, nikoli te ne bomo pozabili! Vsi njeni trt Tisti, ki jih imamo radi ne umrejo, k' fxeselifo se nekam drugim. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega najdražjega moza, ocija, sina, brata, strica in svaka Ivana Stipaniča i/ Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem in sodelavcem za lep posbvilni govor. Posebna hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem dobrim ljudem, ki nam ob bolečih in težkih trenutkih tako nesebično stojite ob strani. Žalujoči vsi, ki ga imamo radi Tišina, tišina jest 'tiska, tišina ostala / menoj je samo bolečina, ostale / menoj so lx'scdc slovesa, ko listje rutiienti, ki padi z drevesa. (Alojz Gradnik) V SLOVO Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da je v osemindevetdesetem letu starosti 18. marca v Ameriki umrla naša teta Angela Mankoch rojena Vidergar na Viru V lepem spominu jo bomo ohranili. Nečakinje in nečaki z družinami Večerne se! it f ■ fiatlajo t it /«>' in mrak prihaja, les šumi. Počasi umirajo votla m listovfjasi, m Je mirno, mirno vsefXivsod. (A. Gradnik} ZAHVALA V 94. letu starosti je tiho odšla od nas Ljudmila Hiršman z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosecbm in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev v Mengšu /a vso skrb in nego, gospodu kaplanu z Vira za pogrebni obred in pevcem za za(>ete pesmi. Hvala vsem, ki sle jo pospremili k večnemu počitku. Hiršmanovi Trud nt trpljenje to tvoje je bilo tMjenje. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, tašče, babice, sestre in tete Angele Markič roj. Us z Male Loke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za i/rečeno sožalje, pndaijeiio < vetje in sveče, svele ni.iše ler številnemu spieiuslvu na njeni zadnji poti, Iskrena hvala sosedu dr. Bogdanu Dolencu in g. župniku Francu Zaplati za lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo pevcem, narodnim nošam, pra|x>rščakom, gospe joži Hribar in Boštjanu Sbvniku. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Domžale, splošni kirurgiji, posebno še dr. Alikadičevi za pomoč": pri lajšanju bolečin. Iskrena hvala vsem, ki sle jo obiskovali v Domu ter ji krajšali čas in lajšali ix>lečine. Zahvala še vsakemu poseU'j, ki ji prinašatecvelje, prižigale svete in |x>slojile ob njenem grobu. Vsi njeni luni m trpljenje tvoje bilo je življenje .1 zdaj li l" H lila i li jgjo /e telo, a tvoje iMo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete Valentine Žordani iz Poljane nad Blagovico se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedam, znancem in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala obema gos. župnikoma, govorniku KSčeSnjk e za ganljive besede ob slovesu in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni lam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, h ■ ivt ij nasmeh nam v srcih Se živi in nihče ne ve, kako Mi, ko zavemo se, da te več ni. V SPOMIN Iztoku VVeindorferju 22. aprila mineva deset let žalosti, odkar si nas mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš zlati sin. Hvala ti za vse, za tvoj nasmeh, ki si nam ga podaril, za dobroto in ljubezen, ki smo jo uživali, dokler si bil med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prinašate svečke. Z žalostjo v srcu ostajamo vsi, ki te imamo radi ^1 Zdaj, dragi, nočem misliti na nič. Zdaj poletim poslednjič do višav, do sonca zlatega, do zvezd... (Mila Kačič) ZAHVALA ■bil Ko je prezgodaj umrl naš najdražji oče, mož, sin in brat Vid Škrabanja p.d. Flajškarjev iz Moravč ste bili z nami in ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, zato bi se radi zahvalili vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala prijateljem in sodelavcem za denarno pomoč in številne obiske med njegovo boleznijo. Hvala g. Župniku iz Moravč za lepo opravljen pogrebni obred, Oktetu bratov Pirnat pa za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa pomagali ter našega spoštovanega očeta in moža tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala. Žena Vita in sin Tine V življenju si mu 7,i slab in delo, sedaj od vsega truda si zaspala, otišla si v svetlobo, kjer ni vei bolečin, a nate večno bo ostal spomin. V devetinsedemdesetem letu starosti nas je zapustila draga žena, mami, sestra, teta in prijateljica Ani Gajic z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in drugo pomoč. Lepo se zahvaljujemo za izkazano spoštovanje, ker ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku z Vira za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu zavodu Domžale za njihov trud in opravljeno delo. Zahvala tudi Tosami, Oktetu Tosame za lepo zapete žalostinke, govorniku pa za poslovilne besede. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Mož Milinko in hčerka Gordana Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanj so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA Franca Šimenca Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala GD Krašnja, ZB Krašnja, vojnim veteranom Domžale, sodelavcem podjetja Kalcer ter g. Juretu za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred ter gospodu Novaku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali. Vsi njegovi Ne mine ura, dan, ne noč med nami vedno si navzoč, v naših srcih ti tiviS, zato pot nas vodi tja, kjer tihijom le rože zdaj krasijo in droi>ne lučke ti v spomin gorijo. Suiza, žalost, bolečina te zljudtla nt a ostala je praznina, ki hudo lxjli. ZAHVALA ob nenadni, boleči izgubi našega dragega očeta, brata, tasta in dedka Jordana Paliska si. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu tiho pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala govornikom, pevcem Tosame za zapete žalostinke in Zvezi borcev za poslovilni obred. Posebna hvala g. kaplanu za izredno lepo pripravljen poslovilni obred. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Vsi njegovi Vir, 11. 3. 1998 - J* li Jr Pomladi nisi dočakal, čeprav načrte si koval. Usoda kruta le je prehitela, življenje mlado Ti je vzela. ZAHVALA Mpogo prezgodaj in nepričakovano je ob tragični nesreči v Mengšu ugasnilo mlado življenje 31-letnega Romana Dolanca iz Mengša, Levčeva 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem iz Mengša, sovaščanom Trnovč za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo ob zadnjem slovesu. Posebno bi se rad zahvalil kolektivu Mlinostroja za darovano cvetje, sveče, svete maše in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za vso pomoč tudi svojim sodelavcem Litrostroja, Tovarna turbin. Posebno zahvalo izrekam g. župniku Svetetu za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem bratov Pirnat za ganljivo petje, gospodu Zajcu za odigrano žalostinko ter govorniku gospodu Brnotu iz Mlinostroja za besedo slovesa. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala! Brat Darko /lamnik Domžale Vabilo Ob državnem prazniku Dneva upora proti okupatorju in 52 obletnici pričetka narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji vas v soboto, 25. aprila 1998, ob 16. uri vabimo na proslavo v DOM V ŽEJAH. V programu sodelujejo: Godba iz Moravč, Pevski zbor iz Radomelj, Recitatorska skupina iz Kamnika in Tamburaški zbor z Vrhpolja. Po programu bo srečanje, za prijetno razpoloženje bo igral ansambel s Prevoj, za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Na svidenje v Žejah! OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB DOMŽALE OBVESTILO Novemu obveznemu cepljenju na pot ali na kratko o hepatitisu B Naraščanje obolelih za hepatitisom B je svetovni problem, zato je že v mnogih evropskih deželah uvedeno obvezno cepljenje. Med mlajšimi otroki je obolenje redko, začne pa se povečevati med najstniki, najbolj pa med 20. in 35. letom. V Sloveniji je obvezno pregledovanje nosečnic (cepljenje novorojenčkov, katerih matere so nosilke virusa hepatitisa B), krvodajalcev, opravljajo pa se tudi nesistematična testiranja. Z uvedbo obveznega cepljenja za šolske IH KIČ SERVIS TRGOVINA Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE TELEFON: 722-107 PRODAJALNA IZDELKOV Gorenje Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. C )dprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure PRAV\ NASLOV ZA NAKUP APARATOv gorenje Nastavitev obratov centrifuge 400-1500 400-1100 400-1100 I [ X JI K JI ININA I X JI IOIJNINA IXJIK)I)NINA VVA I.-»S1 S E^M WA IIIISH IVA Mil • Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, zamrzovalne omare in skrinje... • Zmogljivost: 5 kg suhega perila • Samodejno uravnavanje količine vode • TUŠ-sistem • EKO-sistem • Kad in boben i/ nerjaveče pločevine • Hidravlični amortizerji • Zaščita pred prelivom • Odpiranje vrat: levo/desno • Trodelna dozirna posoda • .'t različni ritmi mencanja • Nastavljive nogice • Program za pranje volne novince začenjamo tudi v naši državi. Po sedaj znanih podatkih daje varno zaščito pred obolenjem cepljenje s 3 dozami cepiva: ■ ob pregledu pred vstopom v šolo HEPATITIS B VIRUSNO OBOLENJE JETER (po 1-4 mesecih po okužbi) PRENOS: spolni odnos okužena kri (zobna Sčetka, brivski aparat, tetoviranje, akupunktura, okužena igla...) z matere na otroka (nosečnost, porod, dojenje) POGOSTA NALEZLJIVA BOl l/IN V 30% se kaže z - bolečinami v trebuhu - slabostjo - bruhanjem - občasno poviš. temperaturo - izgubo apetita - zlatenico (rumena obarvanost kože, sluznic) VEČINA NI VIDETI BOLNA: pri teh je dokaz okužbe prisotnost virusa in/aH protiteles proti virusu v krvi, ki je lahko doživljenjska. POSLEDICE VNET1A SO: ■ stalnost (kroničnost) ■ ciroza ■ rakavo obolenje jeter, idr. Ljubljanska 70 1230 Domžale Tel.: 713-421 vabi na delavnico SUKANJE NA SVILO Vsi, ki jih zanima, kako si izdelati prelepo rutko ali robček po svojem okusu, naj se nam pridružijo v torek, 5. maja 1998, ob 13. uri v prostorih Centra za mlade. Te umetnosti vas bo naučila profesorica Estela Podgoršek. Delavnica nima starostnih omejitev. Prijave obvezne na tel.: 713-421 Cena delavnice: 1000 SIT ■ ponovno cepljenje čez 4-6 tednov ■ v 1. razredu. Iz literature, pa tudi iz lastnih izkušenj (cepljenje je že več let obvezno med drugim tudi za zdravstvene delavce) posameznih stranskih učinkov po cepljenju niso (nismo) opazili. Pričakujemo veliko večje koristi, kot pa bi bila škoda, ki bi lahko nastala ob cepljenju. Z veseljem lahko ugotavljamo, da je sistem cepljenja proti nalezljivim boleznim v naši državi vzoren in primerljiv z najrazvitejšimi državami. Pomeni zaščito tistega, ki je bil cepljen, obenem pa ob zadostnem številu cepljenih tudi preprečuje širjenje bolezni, kar lahko pripelje do popolne izkoreninjenosti (npr. črne koze). Za tako velike uspehe se moramo zahvaliti tudi vam, spoštovani starši, dragi otroci, ki se držite navodil in kljub splošnemu pomanjkanju časa spoštujete datume obiskov. Mira Ažman, dr. med. spec. šolske medicine kotna brusilka ISKRA ERO kb 69a diamantna rczalka KERN kovček za orodje TERRY club clasic 1210 t električni grelnik vode GORENJE TIKI sol, tgso kovinska lestev FRAMAR, Major 139 (2 stopnici) stojalo za sušenje perila GIMI TOP 20 vodovodna armatura za kad UNITAS s prho WC splakovalnik FONTANA NOVA za visoko ali nizko montažo medeninaste kljuke H0PPE s ščitom art. Giovinella za navadno ali cilindrično ključavnico vrtna lopita TKS, nasajena keramične ploščice SNOV, art maia Sit 9.990.-1.490.-990.-18.490.-2.690.-1.290.-12.190,- 3.990.- METALKA TRGOVIMA PRODAJNI CENTER DOMŽALE Ljubljanska 63, tel: 061/721 267 tmvmtkii trgovina t tradidjo Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720-100, (0609) 634505 URADNE URE: vsako srečk) od 16.-17 ure Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VO)SKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani občine Lukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednic,] strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je n.i Ljubljanski cesli (>') v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABIEK-KOČAR, 7I4 599, 720 00 Tehnični urednik IANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT C latilo Izhaja v nakladi I4.(XX) izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na |x>dlagi zakona o prometnem davku in mnenja ministrstva za kulturo spada glasilo med proizvode, za katere se plačuje S% davek od prometa proizvodov. USK: DFIC) - Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana /lamnik