Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo ieto Lir 10.-
— Pol leta Lir 5.----Tri mesece Lir 2.50
En mesec Lir L-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1.- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
OGROŽENA CIVILIZACIJA
Današnji pojavi v našem družabnem življenju nae po vsej pravici navdajajo s strahom in dvomom, je-Ii so povrnejo kedaj časi, ki bi bili vsaj podobni predvojnim i’az-meram.
Tu pa tam se sliši glas, da smo zaostali 50 let nazaj v kulturi, toda o ogromni škodi in nazadovanju, ki je je povzročila vojna, nima nobeden pravega pojma i«, jodnostavnega razloga, ker ni mogoče zapopasti številk, s kojimi se nam predočujojo vojne zgube. Mi godrnjamo le nad posledicami, nismo pa niti v stanu premeriti v duhu, kam nas lahko dovedejo posledice te vojne.
Večkrat čujemo tarnati državnike, da ni produkcija v nikakem razmerju s potrebščinami in valutnim vprašanjem, slišimo o pomanjkanju premoga kot sila nevarni pretnji in zopet o večnih delavskih stavkah, ki se pojavljajo kljubu vsemu pomanjkanju tako, da nam je naravnost nemogoče razmetati vozel neposrednih vojnih posledic.
Ako se pa nam le količkaj posreči zamisliti se v škode, ki jih je napravila vojna, se kmalu prepričamo, da je z vojno ogrožena vsa naša c*vilizacija, na kojo smo bili po-’ sobno ponosni.
Kaj pa jo ta civilizacija ? Vem, da si šteje vsak v čast biti prište-Van civiliziranemu ljudstvu, toda ta čast jo pri natančnejšem opazovanju podobna nečimernosti mladeniča, ki si silno domišlja radi znanja s kako lepo devojko, o koji pa zve Pozneje, da je ženska dvomljive vrednosti. No, na tej točki se nahaja danes tudi vbogo elovešto, kajti ci-Vilizacija obstoja približno v tem, da sejo razvilo v človeku nebroj potreb, kojih v svojem primitivnem stanju ni niti poznal.
Zidana poslopja, ki varujejo človeka pred dežjem in mrazom, o-bleka, žimnaste blazine, umivanje, 'ahka in trpežna obutev, klobuk, ^edno zavzemanje živeža, kavarne, časopisi, glavniki, gumbi, stroji, škar-Jej itd. itd. vse to znači nebroj po-ki si jih je ustvaril človek, da 85 olepša življenje in olajša boj za °batanek. Čim večje so njegove po-frebščine. tim večja je njegova ci-vdizacija, ki pa sloni in se razvija v bistvu le v merkantilizmu. Kamor-je zanesel človek svoje trgo-van:ie> tam so je razvila tudi civili-zacija in vsi napredki človeštva t.e-Oieljijo v trgovini, ki zaposluje 9 esetin vsega človeštva. Vsak gumb f)a tvoji suknji bi ti lahko povedal,
a 0 Znal govoriti, skozi koliko sto rok je moral iti, predno je bil Prišit na tvojo suknjo. S tem pa še ni končana njegova zgodovina, kajti ch'ilizacija jo dospela do vrhunca, r*a zna izkoristiti tudi obrabljene ^edmete. Sedaj pa oglejmo si, kaj treba za vzdrževanje in napretlo-Vanje te civilizacije. l‘red vsem je treba človeških moči, rojev in premoga, kajti vse delo ® osredotoča na polju in v tovar-jd>. Razim tega treba ogromnih 2 , uic za investicije, ki so pomno-zu.)ejo v razmerju kakor se množi
Produkcija. Zato toliko povdarjajo ^ naš nji državniki, da je treba zvi-uti Produkcijo, da ne zdrkne svet Navzdol.
kožnim sodelovanjen
Pa M ^0se8l0 vže pred i j. a‘e cene industrijelnii jXar je značilo dobo blaj ojem danes zaman hrep
Vah a rn(0<i ae •ie brezobz , a in tekma v vseh pa MrgO'in,, jo nap„„i„la
do skrajnosti in ga etično prisilila do napi
Čin, ^ je včinila
loveške moči so sicer
P°lago, toda v kaki mer
čunamo neposredno od vojnih operacij povzročene zgube človeških življenj po vseh bo jiščih na 10,000.000; za delo nezmožne vojne pohabljence na .... 5,000.000; zmanjšanje porodov v-sled mobilizacije možkih 5,000.000; vsled neposrednih vojnih posledic, na žalosti in obupu umrle na . 5,000.000 in prištejemo še žrtve španske bolezni, ki so cenijo v Evropi na o-kroglo ................. 10,000.000
vidimo, da je v dobi vojne nazadovala Evropa približno za, .... 35,000.000 ljudi, od kojih spada brezdvomno 800/0 v starost, v koji je človek produktiven.
35,000.000 miljonov ljudi pomeni približno toliko, kakor da bi izumrlo vse prebivalstvo na Francoskem, ali na Angleškem ali v Italiji in je zguba, ki se tudi v 50 letih ne bode mogla nadomestiti.
Nič manj grozne niso tudi zgube na kapitalu. Gotovo ne manj kakor 50% vseli vojnih posojil je šlo dobesedno v zrak, kar pomeni obubo-žanje narodov in temu sledeče stalno padanje valute in višanje ceno najpotrebnejšem vsakdanjemu živežu.
Pa tudi investirani kapital je zginil, kajti med vojno so so preminjale tovarne v municijske izdelovalnice in obrabljenih strojev ni nihče nadomeščal. Tako so se izčrpale vse mogoče zaloge, da je danes skoraj nemogoče vspostaviti nove obrate, ker se ni v vojni dobi ničesar produciralo, danes pa je zopet težko začeti, ker manjka surovin. In zakaj manjka surovin? Surovine manjkajo, ker ni bilo med vojno razpoložljivih delavskih moči, ki bi pripraljale po trebne snovi za predelovanje. Radi mobilizacij in vojnega opustošenja je prenehalo nebroj naravnih virov premoga, kamenega olja in kako naj ožive torej danes tovarne in od njih odvisna industrija, ako ni mogoče zagotoviti si premoga, brez kojega večina obratov ne more živeti. Na-daljne posledice leže pa na dlani. Človek se bo moral naravnost od-navaditi številnim stvarem, brez kojih je nekdaj mislil, da ne more živeti. Postopoma bode moral človelc uvi-devati, da se lahke izhaja brez tega in onega in bode polagoma znižal svoje potrebščine in prekopaval svojo grudo z lopato ter se zapet oblače-val v domače tkanine. Saj smo že videli med vojno, kako se dajo skrčiti vsakdanje potrebščine in kako se širi med l judstvom vboštvo, ki je rakrana civilizacijo. Bogatstva postajajo sicer velikanska, torla krog teh srečnih postaja vedno ožji tako, da padajo v oči in nehote netijo oni uporni čut proletarijata, ki sili k nasilnemu izbruhu, da izravna vse razlike.
Kako je padla civilizacija nam kaže življenje po barakah, v kojih prebiva ljudstvo, ki jo bilo navajeno trdne streho, a se danes zadovoljuje s tenkim pokrovom nad glavo kakor beduinec, ki razpenja nad svojim ležišč m platneni šotor. Vsporedno s tem propadom materijelnega življenja koraka seveda tudi duševno propadanje. Površna izobrazba v šoli, propad moralnega življenja, brezposelnost tira mnogo mladih življenj v pustolovsko življenje.
Ni nam treba omenjati, da vspo-vajo pod takimi pogoji vsi rivolu-cijonarni, imperialistični in anarhistični načrti, ker je danes povprečno Vsak človek dostopen za kako idejo, od koje pričakuje ali svoj konec ali pa zboljšanje svojega položaja.
«Zvišajte produkcijo in zmanjšajte svoje potrebščine» nam kriče državniki, ki skušajo z vsemi silami vspostaviti razdrto ravnotežje, toda težko
bode dati pravo srne»’ sedanjemu mednarodnemu gibanju, ako ne pride človek do tega, da bi mogel gledati brezskrbno v bližnjo bodočnost.
Sicer pa se tega padanja civilizacije hi Bog ve kako ustrašiti, ker je to naravna pot krize, da se vračamo «k naravi», od koder se bode moglo ubogo človeštvo zopet orijentirati. Kako se bode izvršila ta o-rijentaoija, je velikanski problem bodočnosti, ki leži še popolnoma v megli.
Današnji svetovni položaj je pa v resnici jako resen, ker se rahlja civilizacija, ki je bila dosedaj najtrdnejša vez med narodi in med posamezniki.
Nemci pod Italijo./
„Nuovo Giornale“ poroča iz Merana sledeče:
Čeravno stojimo tik pred upravnimi in političnimi volitvami, ni še pričela nobena izmed treh nemških strank v Gorenjem Adižkem svoje propagande in nihče ni objavil kakega programa.
Nov položaj, ki jih je popolnoma odrezal od vseh avstrijskih strank, kojim so pripadali pred vojno, sili narodne misleče Nemce, kakor tudi socijaliste, konservativce in krščanske socijalce iskati si novega izhoda in ustvariti nov program.
Radi tega je danes še prezgodaj sklepati v tem pogledu na bodoče volitve in to timbolj, ker so odnošaji med posameznimi strankami vsled preureditve novih dežel popolnoma premenjeni in so nastopili na mesto starih volilcev, ki so izgubili pravico do glasovanja, novi volila'.
V obče se lahko trdi, da nemško na-cijonalna stranka najbrže ne postavi ni-kakih kandidatov, ker že radi svojega značaja nima pravice do obstoja, ampak ostane jednostavno opozicijska stranka, v koji so bodo zbirali ekstremni elementi, ki se drže načela, da je izključeno vsako sodelovanje z včerajšnimi sovražniki. Socijalno demokratska stranka pa izide dosti močnejša, nego je bila pred vojno, ker stopijo v njene vrste bivši narodnjaki in klerikalci. Ta stranka bode prej ali slej stopila najbrže V stik z italijansko uradno socijatistično stranko.
Program te stranke bi zasledoval, kakor je posneti iz glasov zaupnega shoda v Meranu, v prvi Vrsti pobijanje draginje, je torej pred vsem gospodarske nravi. Ta stranka bode imela tudi svoje glasilo, ki se bode pečalo večinoma z družabnimi in gospodarskimi vprašanji.
Težje je prerokovati glede ostalih dveh strank, konservativne in krščansko socijalne.
Dočim se pred vojno te dve stranki nikakor niste vjemaii, sta se zbližali v Vojni dobi v skupnem načrtu: „hramba Tirolske proti Italiji“. Zbližanje je postalo že septembra meseca 1918 popolno soglasje, nastalo iz potrebe postaviti proti „grozeči nevarnosti“ eno samo fronto. Cim je postajala nevarnost večja, je sprejemala stranka v svojo sredo nemalo nacijonalistov in klerikalcev. Toda njihovi dve glasili se držiti še vedno strogo ločeni, namreč, „der Tiroler“ za konservativce in „Bozner Nachrichten“ za krščanske socijalce.
Možno je in tudi jako Verojetno, da bodeti nastopali ti dve stranki soglasno pod imenom „ljudska stranka“, ki je vže Vporabljajo. Potemtakem bodo imeli brezdvomno veliko večino V Gorenji Adiži za seboj. Ali se bodo sploh kedaj družili z italijansko ljudsko stranko je pa drugo vprašanje. Dosedaj je vsaj malo znakov za to. Iz pisanja omenjenih dveh glasil bi bilo posneti, da bi bili krščanski socijalci vsekakor takemu stiku nasprotni, ako se izjavijo poprej nasprotni konservativci, ki kljubu podpisa mirovne pogodbe, negujejo upanje da se bodo zopet združili s Tirolsko.
Med člani prvoomenjene stranke se je razmotrivalo Vprašanje, ali ne bi se moglo ustanoviti „nemško republikansko stranko za neodvisnost“, da se bi, kakor se je izjavil neki znani činitelj konservativne stranke, protestiralo takorekoč proti italijanski vladarski hiši, proti vrhovnemu glavarju in voditelju Italije, ki je hotel in dopustil, da se je preklopila Gorenja Adiška Italiji. Dasi je ta misel v protislovju, uvideva tu<-i mnogo klerikalcev glede na dejstvo, da so klerikalci sploh in posebno oni Gorenje A-diže že po ustnem izročilu Vedno monarhističnega čustvovanja, radi česar bi republikanska stranka gotovo ne imela dolgega obstanka.
Tudi program „ljudske stranke“ ni še natančno zasnovan. Ena glavnih točk je seveda poučevanje veronauka v šoli, v kojem pogledu je ta stranka mnogo stro-

žja nego italijanska klerikalna na Tren-tinskem, kajti Nemci zahtevajo obvezen veronauk, kakor se je Vršil pod Habsburžani. in za tem prednost cerkve v Vseh panogah družabnega življenja“.
Tako izgleda baje političen položaj v anektiranih deželah Tirolske.
Naklepi proti nemški republiki.
Že nekaj časa sem živo napada „Vorwärts“ monarhistične častnike, ki so vstopile v službo nemške demokratične armade. To socijalistično glasilo razodeva škandal, ki postaja vže javen, ker so v njega zapleteni častniki vseh stopinj. Neki republikanski poročnik Potsdamske posadke je zadobil namreč sum, da se kuje med posadko naklepe v prilog ob-novitne monarhije. Zviti častnik se je hlinil monarhističnega mišljenja, da je nabral potrebne podatke, nakar je sestavil poročilo na osrednjo vlado.
To poručilo govori o zaroti proti Erz-bergerovi osebi. Imenovani republikanski častnik se je namreč v svrho, da pride celi stvari popolnoma na dno, ponudil za izvršitelja atentata in je zadobil od svojih tovarišev vsa možna zagotovila, da se mu bode pomagalo črez dansko mejo. iz poročila je dalje posneti, da poučujejo častniki novince v monarhističnem in pangermanističnem duhu. Ko je Vprašal imenovani častnik, kako mislijo s prisego, ki so jo dali republikanski vladi, so mu odgovorili tovariši, da dva ali tri dni pred vzbruhom revolucijo izstopijo Vsi častniki iz republikanske armade, da se pridružijo monarhističnemu gibanju. „Vorwärts“ trdi, da se nahaja sedaj to veiezanimivo poročilo pri vojnem uradu in zahteva takojšno aretacijo kompromitiranih oseb. Seveda se demokratični in socijalistični listi, ki že nekaj časa sem Vodijo gonjo proti Noske-ju, okoriščajo s temi razodetij! V svrho, da napadajo ministarstvo za deželno hrambo, trdeč, da je njegovo stališče omajeno. Noske je namreč obdolžen, da je zagovarjal monarhistično častništvo, dočim bi bila njegova dolžnost izločiti jih iz armade.
Vtis teh dogodkov V Berlinu je Velik in mnogo častnikov je nenadoma zginilo.
Seitz proti podonavski konfederaciji.
„Svetovna vojna je razrušila Avstro-Ogersko. Zastonj se skuša oživljati mrtve“. Tako se je izrazil pred par dnevi Seitz na sestanku narodne skupščine na-pram dopisovalcu danskega časopisa „Berlinske Tidende“, ki ga je izpraševal, glede bodoče avstro-ogerske politike. Seitz je še dostavil: „Neodvisnostjo jo nam vsiljuje mirovna pogodba, nameravamo ohraniti tudi v odnašajih z državami, ki so bile z nami v zvezi v okvirju nekdanje monarhije. „Upa“, da ne bode podpirala ententa „nesmiselno in nevarno fantazijo o podonavski konfederaciji“. Poskus zjediniti one, ki so se razšli radi medsebojnega sovraštva, zamore še ne zamrla sovraštva zopet oživeti. V Pragi na primer se smatra vsak poskus ustvariti „Podonavsko konfederacijo“ kot poskus zboljšati položaj ob-sovražene Nemške Avstrije na račun drugih držav.
Glede organizacije 50.000 mož, ki bi glasom tozadevne obveze V mirovni pogodbi, morali tvoriti avstrijsko milico, je minister Deutsch podal nekatera pojasnila dopisovalcu „Arbeiter Zeitung“: 1500 častnikov in 2000 podčastnikov se vzame iz vrst poklicnih častnikov. Milica bode imela republikanski značaj in bode ščitila republiko prod reakcijo, kakor tudi pred monarhijo.
„Arbeiter Zeitung“ poroča tudi o prvih vspehih podružabljenja obrti, ki jo je sklenila avstrijska vlada prošle dneve. Neka tovarna črevljev za armado se prelevi v podružabljeno tovarno za obutve, ki bode morala izdelati 900.000 črevljev na leto, torej približno sedmino cele avstrijske potrebščine. Uprava je poverjena zvezi konsumnih in produktivnih zadrug ter bode izvrševala svoje funkcije potom posebnih svetov, V kojih bode vsak član zastopan. In ako se tej organizaciji posreči izdelati obutev in izku-piti dobičke, se porazdeli četrtina čistega dobička med delavce.
Od 22. septembra dalje na Dunaju ne Vozi več tramvaj. Tako hoče vlada dokazati, kako grozi dunajskemu življenju Vsled pomanjkanja premoga katastrofa. Zdi se pa, da se obrača položaj na bolje in da ne bode potreba ustaviti tudi obrti. Čudno je namreč dejstvo, da dočim trpi čeli Dunaj na groznem pomanjkanju premoga, je obnovila južna železnica že več opuščenih brzovlakov. Sicer pa je bila te dni ratificirana neka pogodba med Avstrijo in Čehoslovaško za dovažanje premoga.
formalna ura.
. Iz „Gazzetta Ufficiaie“ posnemamo, da se uveljavi z dnem 4. oktobra 1919 zopet normalna astronomska ura.
Jadransko vprašanje.
Vse je še zavito v skrivno meglo. Kljubu temu, da ste Anglija ih Franclja baje izjavili, da priznati suverenost Italije nad Reko, se čuje mnogo francoskih in angleških glasov, ki grajajo d’ annun-zijevo podjetje. Ta suverenost pa bi se omejevala edino na mesto Reko, dočim bi se raztezela okoiu mesta neutralna državica. Niti za ta načrt ni še došla Wiisonova odobritev.
Milanski „Secolo“ od srede trdi sicer, da je Wiisonov odgovor že došel, a da ostane njegova vsebina tajna. Četrtkovi „Giornale d’ Itaiia“ pa trdi, da to ne odgovarja resnici. Načelnik amerikanske delegacije Polk meni, da delujejo brzojavi počasi, toda z ozirom na dejstvo, da je bil druge krati V stanu povedati Wilsonovo mnenje v 24, urah, bi to dejstvo opravičevalo domnevanje, da se Wilson to pot pogovarja z amerikanko delegacijo, a ista mora molčati, dokler Wilson ne pretuhta vprašanja do dna.
Med tem deluje seveda fantazija. Nekateri vidijo vže možnost vojne, spopade na premimi črti, d’AnnunzijeV načrt zasesti dalmatinsko obal.
Da je položaj za italijansko minister-stvo izvanredno težaven, in da se ne upa nihče prevzeti odgovornosti za nadaljni razvoj dogodkov, dokazuje kronski svet, ki je bil sklican za v četrtek in h kojemu so bili povabljeni Vsi sedanji in bivši državniki. Takega kronskega sveta v Italiji sploh ne poznajo. Predzadnji se je Vršil leta 1882.
Med tem je dobil admiral Cagni Važno misijo za Reko, kamor je Vže odpotoval. Domneva se, da se gre za politična v-prašanja, kajti pomorsko poveljstvo nad reškim zalivom je prevzel na ukaz generala Badoglio kontreadmiral Nunez Franco.
Viceadmirala Casanovo, ki ga je D’An-nunzio držal vjetega, je bil izpuščen in je dospel v Benetke.
„Hrvati ne nosijo Več mleka V Reko“, pravi komunikat iz Reke. Sicer pa dohajajo še vedno v mesto prostovoljci in živila od strani odborov, ki se ustano-vljajo v Julijski Benečiji.
D’ Annunzio je izdal proglas, da ostane
V	Reki, dokler se ne prizna njene pripadnosti k Italiji. Istodobno je izdal na Dalmatince poziv, v kojem jim izraža svoje sočutje in jim svetuje stanovitnosti.
Milanski list „Popolo d’ Itaiia“ pa je dobil od D’ Annunzia poslanico, s kojo poživlja, naj se Nittija spodi iz vladnih krogov.
Tako je zmeda prikipela na vrhunec. Ne moremo si predstavljati, da bi mogle te razmere trajati dolgo, ker je razpoloženje med ljudstvom danes vse prej nego hladno, kakor kažejo dogodki, ki niso nič drugega kakor posledice diplo-matičnih pogreškov, ki slede eden drugemu, in D’Annunzijevo podjetje samo na sebi je plod slabe politike, ki jo vodi mirovna konferenca sama.
Wilsonu gre dobro.
„Times-u“ poročajo iz New-Yorka: „Včeraj je žel Wilson na svojem potovanje prvikrat neprijetnosti od strani njemu nasprotne manjšine. Kedar se je dvignil, da bi govoril, je zadonelo po dvorani’ burno pritrjevanje, ki je trajalo Več minut. Toda komaj je končalo to ploskanje, je pričel V drugi strani dvorane, kjer se je zbralo nekaj Wiisonovih nasprotnikov, velik hrup, s kojim se je skušalo prekričati Wilsonove besede. Wilson, ki ni posebno navajen na slične dogodbe, ni mogel prikriti svojega ogorčenja in potem, ko je večkrat zaman poskusil svoj govor, se mu je konečno vendarle posrečilo, da je svoj govor končal. Toda med svojim govorom je bil trajno prekinjen od medklicov in žvižganja. Po zaključku govora je odgovoril na Vprašanja, ki mu jih je predložila „Zveza mesta S. Francisco“ glede glasov, ki jih imajo Angleži V zvezi narodov in glede odpošiljatve amerikanskih čet izven Žjedinjenih držav.
Iz „Los Angeles“ dohaja nadaljno poročilo, da je pobil Wilson svoje nasprotnike takorekoč V njihovi trdnjavi, to je
V	državah ob tihem morju, kjer so doma najnespravljivejši republikanci Johnson, Borah iu drugi. Načelniki političnih or-
«GORIŠKI SLOVENEC»
ganizacij v Kaliforniji so po zaslišanju Wilsonovih govorov izjavili V časopisih, da bodo odslej podpirali Wilsonovo v-nanjo politiko, četudi ostanejo zvesti republikanskim načelom.
Johnson in drugi senatorji, iz opozicije so trdili, da je bil odstop Šantunga Japonski neopravičljivo kršenje kitajskih pravic, da bode Anglija skupno s svojimi dominijoni imela večino glasov V „Zvezi narodov“ in da nimajo Zjedinjene države nikakega povoda pridruževati se obubožanim evropejskim državam.
Wilson je te trditve popolnoma izpodbil z izjavo, da ste Anglija in Francija spravila Japonsko v vojno oziroma v brambo tihega oceana le z obljubljenim odstopom šantunškega polutoka, vsled česar Amerika ne more zabraniti izvršitve te obljube, ako noče postati sovražnica Anglije, Francije in Japonske.
Kolikor zadeva predbacivanje glasove V društvu zveze narodov, je sprožil Wilson vprašanje, je-li bi bilo pravično, da bi se odreklo glasove Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandi, Južni Afriki in Indiji, ako se je že priznalo glasove „Panamski zvezi“ in Kubi.
Toda največje priznanje je žel, kedar je energično protestiral proti egoistični politiki, da se bi osamelilo Evropo, kakor zahtevajo republikanci.
„Republikanci trde“, tako je rekel predsednik, „da smo mi močnejši od Evrope, ker smo gospodarsko neodvisni, dočim nas Evropa potrebuje. Toda zakaj smo močnejši ? Za to, ker je stopila Evropa v boj za svobodo sveta dosti prej nego mi in je žrtvovala vse, da bi dosegla zmago.
Radi tega naj bi toraj rekli mi, ki smo stopili V boj za drugimi in smo zgubili manj od drugih, evropejskim narodom: „Glejte, kako opravite sami; vi ste pre-ubogi, da se bi mi mogli z Vami družiti“. Taki nameni so nevredni amerikanske tradicije. Slava Amerike ne odvisi od njenih brezmejnih bogatstev. Amerika je velika, ker ima tudi ideje, za koje se bori in cilje, ki hoče doseči“.
Vsled hladnega sprejema, ki so ga napravili republikanski volilci senatorju Johnsonu, je ta opustil nadaljno zasledovanje Wilsona, da bi pobijal njegove nazore. Wilsonova zmaga V senatu je torej zagotovljena.
uomače vesti
Soška žrtev. Carmine Giudice, vojak 112." pehotnega polka, nastanjenega V Kanalu, se je še! V pondeljek kopat V Sočo, ki je pa postala vže precej mrzla.
Pri kopanju je postalo vojaku slabo, zdrknil je v vodo in ni ga bilo več na površju.
Dva tovariša, ki sta opazila, da je zginil, sta ga po polurnem iskanju spravila zopet na suho, toda mrtvega seveda.
Nadebudni dečko. Službujoči načelnik solkanskih karabinerjev je pred par dnevi slišal neko tolčenje V znotranjosti Lenas-sijevega poslopja na Solkanski cesti. Radovednost ga je gnala gledat, od kod prihaja to tolčenje.
Tedaj je zapazil 15 letnega Ivana Cos-sutta iz Kormina, ki je skušal razdejati dva termosifona, ki sta se nahajala tam V shrambi, v svrho, da bi razprodal železo neopaženo.
Zločinca so izročili karabinerji sodniji.
Neznani zlikovci so udrli prejšno noč v pisarno inž. Papiša na tekališču Vit-torio Emanuele 111 št. 42 s tem, da so preluknjali zid V notranjosti poslopja ter se spustili skozi malo luknjo V sobo. Tu so vlomili V neko miznico in pobrali za 100 lir raznih bankovcev. Tatvina je bila naznanjena karabinerjem.
Drugo tatinsko podjetje. Tatovi so udrli eno prejšnih noči tudi v porušeno poslopje štev. 12 v Via Leoni in so pokradli 21 desk V dolgosti 4 metrov in v skupni Vrednosti 200 lir. Oškovanec Kavs Ferdinand je naznanil tatvino karabinerjem.
Varujte se tatov. Vsa znamenja kažejo, da se je vrinilo v goriško mesto številno izurjenih tatov, ki so posebno na delu po noči okolu stanovanj in skladišč, po dnevi se pa klatijo okoli železniških blagajni na postajah, kjer se izdajajo potnikom liste.
Naznanjeno nam je bilo tudi, da so prejšni dan okradli nekega goriškega u-radnika na postaji V PrVačini z vmetno vprizorjemo gnječo, V koji so mu potegnili iz spodnjega žepa listnico s 670 lirami.
Nekateri hodijo oblečeni kakor Vojaki, radi česar svarimo naše ljudi naj pazijo povsod na svoje žepe.
Brezmiselni mladeniči. Beneški „Gaz-zettino“ prinaša že v dveh številkah vest, da so nekateri poljubinski fantje streljali s puško proti neki vojaški baraki, V koji je bila nastanjena 145. stotnija alpinceV. Ti so seveda zajeli nepremišljene mladeniče in jih razorožili. Ali je bilo to streljanje neodpustljiva šala ali žalostna resnost? Tega danes ne vemo, a želeti bi bilo, da se' taki dogodki ne ponavljajo, ker bi to vrglo pač prečudno luč na Slovence, ki so se Vedno naravnost odlikovali V samozavednosti in hladnem zadržanju. Ne kličite torej s takimi dogodki pozornost na se! Toliko za danes, dokler ne izvemo pozitivnejšega o tem dogodku.	..
Vstop slov«nsko-hrvatskih socijalistov v italijansko organizacijo. „Edinost“ ni verojela in nam se je pozdevala težka stvar, da se bi moglo kar tako združiti
slovenske in italijanske socijaliste in vendar se je to posrečilo Dr. Henriku Tuma. Če ne baš V prid naroda boda morda v prid človeštva, ako se res enkrat svet preobrne in bodo zginile razlike med narodi. Morda? Toda za najbližjo bodočnost je potrebna solidarnost proletarijata, ki je začetek in konec socijalistične vere, in potemtakem prihaja narodno vprašanje naravnim potom še le na drugem mestu v vpoštev. Teoretično je to vse prav.
Toda med nami rečeno, politični otroci nismo. Italijanska socijalistična stranka tvori najprvo del lastnega naroda in kot taka še le del človeštva, „Naturam ex-pellas furca, usque recurrit“, pravi Lati-nec, to je po slovensko: „Kri ni voda“. Vsa zastonj je domišljija, da V mednarodni socijalistični stranki ne igra narodnost nobene vloge. Ako pa igra nekako neodvisno, kakor hoče „LaVoratore“ trditi, potem pa ni to, za kar se hoče izdajati, ampak prehaja avtomatično v program reformistov, ki so morali pošteno priznati, da narodnosti ni mogoče vreči V koš. In to je tudi naše načelo. Demokratični, dostopni za vse kar mora zjednačiti ljudi, hrepeneči po odkritosrčnem sporazumu z italijanskim narodom, zavračamo vsak akt, ki bi zamogel raznarodovati naš slovenski živelj na Goriškem, kajti kdor kdor sili V tebe, da postavi narodnost V ozadje, bodisi tudi radi takozvanih „stanovskih bojev“, zahteva od tebe nekaj nemožnega za današnje razmere.
Vemo in prepričani smo, da je „jugoslovansko narodnjaštvo“ nemogoče tako dobro za „Edinost“, kakor tudi za „Slovenski narod“ ali za „Slovenca“ v Ljubljani, (seveda iz različnih razlogov za prvo kakor za ostala dva), toda radi tega ne bodemo pokopali vse „Slovenstvo“ in „Hrvatsko,, v Julijski Benečiji, ampak upajmo, da se znajdemo Vsi, ki danes morda nismo edini, na programu, ki nam tukaj zagotovi obstoj slovenskega živel ja, naj se razmere tudi kakor že bodi pre-menijo. Saj je samo ob sebi umevno, da se mora enkrat rešiti sedanja kriza in potem leži na dlani, da je toliko v jugoslovanskem kakor tudi v italijanskem interesu, da se ustvarijo med. obema državama prijateljski odnošaji, za kar so se vže ponovno izrekli tudi jugoslovanski državniki.
Nič bi nam ne branilo ustvariti si po zgledu jugoslovanske ali italijanske mednarodne organizacije samostojno skupino onih Slovencev, ki prisegajo na program mednarodnih socijalistov, ne da bi hodili gostovat k onim, ki pozabljajo svojo narodnost, kedar jim kaže, drugače pa imajo svoj narodni žolč prav tako dobro razvit, kakor vsak drugi nacijonalist. Zato pa nimamo seveda tudi mi Slovenci nikakega povoda, da bi se spajali z italijanskimi maksimalisti.
Vesela vest za lovce. Vsled posredovanja glavnega komisarja za Julijsko Benečijo je premenilo Vrhovno poveljstvo odredbo glede prepovedi nošenja in hranjenja orožja V zasedenem ozemlju v toliko, da je možno izdajati civilnim o-sebam, z vso previdnostjo seveda, orožni list za lovsko puško.
Orožne liste izdajajo civilni komisarji,
V	kojega področje spadajo tudi lovska dovoljenja. Zajedno odstanejo glede lova
V	veljavi vsa že pred zasedbo obstoječa zakonska določila.
Kava državni monopol. Kakor se čuje, bode monopolizirana trgovina s kavo tudi
V	zasedenem ozemlju. Potemtakem izpade kava iz cenika za vsakdanja živila.
Uradni vestnik generalnega civilnega komisarijata za Julijsko Benečijo. Generalni civilni komisarijat sporoča, da začne meseca oktobra t. 1. izdajati „Uradni vestnik“, ki bo izhajal vsakega L in 16,
V	mesecu in se bo tiskal v Lloydovi tiskarni. „Uradni Vestnik“ bo objavil vse italijanske zakone in odloke, nanašajoče se na Julijsko Benečijo, odloke in naredbe notranjega komisarja, okrožnice in odredbe notranjega značaja, nanašajoče se na upravo in podrejene urade, ukrepe civilnih komisarjev ter razglase in sporočila, zadevajoča javne koristi. V dodatni številki izidejo vsi doslej po civilnem komisarju izdani uradni odloki. Na-ročbe na „Uradni vestnik“ („Bolletiino ufficiale“) sprejema ^Joydova tiskarna
V	Trstu.
OGLAS.
Podpisano ravnateljstvo javlja, da se bo Vršilo vpisovanje V I. razred v sredo, dne 1. oktobra, V višje razrede pa 3. oktobra. Ponavljalne, dodatne in sprejemne izkušnje se .bodo vršile 2. oktobra, matura se pa Vrši v ponedeljek 6. oktobra.
Kdor hoče vstopiti V 1. razred, se mora osebno ali do tega dne pismeno zglasiti pri ravnateljstvu s krstnim listom in z ljudskošolskim izpričevalom ali z izpri-čevalom zrelostne preiskušnje na kaki ljudski šoli. — Vsak učenec plača pri vpisovanju L. l-40, na novo vstopajoči pa še L. P68 sprejemnine.
Ravnateljstvo državne višje realke V Idriji.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL. Upravitelj in urednik: Karol JuJiü. Tiskarna G. Juch v Gorici.
LllM
ba, higenična,
Brivec na travniku št. 17. Se priporoča postrež-sprejme tudi abonirane«.
imiimmiimmiimm
K,-
Gorica, Gorso G. Verdi i!
ITT
TRGOVINA
Perilo,
manufakture in izvršene obleke
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnega blaga na debelo
mimiiimmmmimji
I BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
m &
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
H G
Prodaja se vse na drobno Irnia debelo Edina zaloga papirja „Abadie“
n ei g
S certafni ise more nihče konkurirali.
!«?• ZMERNE CENE	
k	ji
	
ZOBOZDRAVNIK ROBERT BERKA GOElICIt, UUC& ßUBSTE 4. Mnogo let asistent pri Dr. PIKI Zobozdravniški atelje« Posluje od 8. do 12. dopoldng in od 14. do 18. popoldne	Zobozdravnici atelje Dr. Herkukj Pernechcr ed*nä medicinski zobozdravnik v Gorici Gorso Vitt. Em. IH. št. 14. Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
	MXXXXXXMiXXXX
G. Temil - Gorica
Ba
Via 6. Carducci št. 1 f
nasproti /Aontovi hiši
Možarna in brusilnica na električno gonilno silo. gžj
Bogata zaloga vsakovrstnih rezil.	|j
Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja f|?
in se jamči za izvršeno delo.	@
Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju ßg kirurgičnih in drugih sličnih orodij.
Prodala tsisü toaletne predmete =

ra ginki
i HHTOišU PERTOT |1 GORICA - Via Municipio 4 - GORICA filjalka, Via Tcatro 18,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
m	SIGON JOSIP	n
	Gorka, Ulica Rastdlo 8	
Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic in zlatenin
Najnižje cene
BANDA DEL FRIDLI
(Furlanska Banka)
Capitale statutario L. 5,000.000. versato	» 1,0^7.000.
m
Društvena glavnica L. 5.000000 vplačana glavnica « 1.047.000
m	®
47. Esercizio ®
M	[!
EU 47. leto EU

Sede centr, Udine - Osrednji sedež, Udine
Filiali: - Podružnice: Aviano, Gervignano, Godroipo, Gormons, Gemona, 8 Daniele del Friuli, 8. Vito al Tagliamento, Spijjnj-Dergo, Tolmezzo, lonfalcone, Moggio Udi-nese, Montereale Celima.
H Fondata N »el 1873
gg ustanovljena g§ [§] leta 1873 [§]
Succursale di CAPORETTO
Apertura 6 ottobr«
II
Eil Pomožna podružnica v tUJoniilUU
^ Ss otvori dne 6. oktobra
m
d,
in
ni
B
tc
v
se
v]
ki
Či
dr
je
je
al
vc
st;
tr
ki
lu
«o
Sp
se
Pr
vf
ni,
n.
da
Ta
n?
pc
v a
na
pa
ki
v
zu
go
‘kc
kc
in
nc
šč
Žl
ki Ta en jada je ti c z nc str pa gc ka itn ča na str fii'
inl
pr
jej
gh
Ve
Sft
«s
bi
in
Pc
Pc
Po
ne
§r
on
Tc
ko
Pa
de
de
ča
Ce
to
in|
va
tra
va
dš
mi
kr