številka 1 • leto XU • cen^ZOO din Celje, 8. Januarja 1987 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC V manj časa narediti več Poskusno obdobje prehoda na 40- urni delovni čas v konjiškem Konusu je mimo in izkazalo se je, da so bila predvidevanja pravilna. Skrajšanje delavnega časa naj torej prispeva k večji motiviranosti za delo in k sploš- nemu zadovoljstvu zaposlenih, k več- ji humanizaciji dela, pa tudi k boljše- mu zdravstvenemu stanju delavcev, predvsem tistih, ki delajo v težjih po- gojih. Poskusno so v Konusu prešli na skr^šani delovni čas 1. novembra lani. interno poskusno obdobje je trajalo do konca leta, eksterno pa bo trajalo do konca prihodnjega leta. Kazalce poslo- vanja pa bodo skrbno spremljali tudi naprej. S skrajšanjem delovnega časa želijo v Konusu doseči več ciljev: predvsem povečati produktivnost in ekonomič- nost poslovanja ter rentabilnost in pri tem ohraniti osebne dohodke na naj manj enaki ravni. Kriteriji za določitev ciljev, kijih morajo posamezne temelj- ne organizacije doseči v preizkusnem obdobju, predstavljajo rezultati posa- meznih temeljnih organizacij. Vsi toz- di so si postavili za cilj povečati fizično produktivnost za 5 odstotkov. To pa bo mogoče doseči, navajajo v posebni študiji, z boljšim izkoristkom obstoje- čih proizvodnih zmogljivosti, boljšo izrabo delovnega časa, boljšo organi- zacijo dela, inovacijami, povečanjem storilnosti delavcev z normo, kako- vostnimi izdelki, produktivnim zapo- slovanjem in izboljšanjem storilnosti režijskih delavcev. Ekonomičnost po- slovaja bodo povečali za 0,3 odstotka v primerjavi z letom poprej. To pa name- ravajo doseči s spremembami in razši- ritvami asortimana, zmanjšanjem za- log, boljšim gospodarjenjem pri pora- bi materiala, nadomeščanjem uvože- nih materialov z domačimi in primer- no cenovno politiko. Naloga delovne skupnosti skupnih služb pa je, uresni- čiti vse potrebe proizvodnih temeljnih organizacij. MATEJA PODJED Minuto čez polnoč prvi jolc v celjski porodnišnici so minuto čez polnoč v letu 1987 povili prvega otroka, ki pa ni samo prvi Celjan, ampak tudi prvi letošnji Slovenec in najverjetneje tudi Jugoslovan. To je krepki Urban, ki ga vidimo na sliki skupcO s srečno mamico Andrejo Feguš. Reportaža o novoletnem obisku v celjski porodnišnici je na 12. strani TV - Foto: EDI MASNEC zaomcl doma In zdomci ¥ tujim Zdomska zgodba Mirka in Slavice Lešnik. Stran 13. Budilka za celjske ekonomiste Teoretična sekcija pri društvu ekonomistov bi lahko dala še več napredku ekonomike v Celju. Stran 4. Delavci pri obrtnikih niso Izenačeni z delavci ¥ združenem delu Okrogla miza o socialni varnosti delavcev pri obrtnikih. Stran 5. Nagrada L Bajdi Direktor Kostro/a med Kraigherjevimi nagrajenci Med letošnjimi petimi Kraigherjevimi nagrajenci je tudi Ladislav Bajda, di- rektor delovne orga^zacije Kostroj Slovenske Konjice. Kraigherjeve nagrade je Gospodarska zbornica Slo- venije podelila letos že de- vetnajstič, namenjene pa so tistim vodilnim delavcem v gospodarstvu, ki z dobrim delom veliko prispevajo h gospodarskim uspehom. Ladislav Bajda je nagrado prejel kot priznanje za i^em- ne dosežke trajnejšega po- mena v gospodarstvu v letih 1977 do 1986. Ob skromnih začetkih, tako v gmotnem kot kadrovskem pogledu, se je delovna organizacija v ok- viru strojegradnje razvila v pomembnega proizvajalca strojne opreme za usnjarsko in krzneirsko industrijo. Ko- strojevi stroji se danes vrtijo v 25 državah sveta. Kot di- rektor delovne organizacije Kostroj si je Ladislav Bajda ves čas prizadeval za izdela- vo celovitega programa za iz- brano tehnologijo in v po- nudbo vključiti vse razpolož- ljivo domače znanje, z raz- vojno politiko pa zagotoviti stalno rentabilnost proizvod- nje. V Kostroju so razvili tu- di proizvodni program opre- me za kamnarsko industrijo in plastičnih profilov. S takš- no prilagodljivostjo progra- ma se je Kostroju posrečilo, da se je uspešno vključil v mednarodno delitev dela. Slovesnost ob podelitvi nagrad je bila 5. januaija v Ljubljani, slavnostni govor- nik, predsednik republiške- ga izvršnega sveta Dušan Ši- nigoj pa je med drugim de- jal, da moramo ostati trdni in neomsOni v obrambi realne- ga gospodaijenja, upošteva- joč tudi možne težave, hkrati pa z dobrimi prijemi dokazo- vati, da so rezultati na takih temeljih edini izhod iz krize. MATEJA PODJED V javni razpravi predlog vpisa Do 20. januarja bo v javni razpravi predlog vzgoj- noizobraževalnih programov in obsega vpisa v usmerjeno izobraževanje za naslednje šolsko leto. Predlog ima le dve novosti, ki se že nekoliko vezeta na prenovo. Prihodnje šolsko leto naj bi se omogočilo izobraževanje odrashh v smeri bolničar na zdravstveni usmeritvi. V ekonomski usmeritvi pa predlagajo zdru- žitev vzgojnoizobraževalnih programov trgovinska dejavnost in poslovno finančna dejavnost v ekonom- sko komercialno dejavnost, ki bi imela naslednje smeri: ekonomsko komercialni tehnik, prodajalec in poslovno blagovni manipulant. Drugih novosti ni in za sedaj še ni povsem jasno, ali bomo s prenovo celotnega usmerjenega izobraževanja štartali v prihodnjem šol- skem letu ' VVE Prvi domači milcrocinic ¥ cinkarni naj hI slekla redna proizvodnja letos junija Celjska Cinkarna bo prva v državi v celoti izdelovala domači mikrocink ali ti- skarske plošče mikral za grafično industrijo. Izdelek v svetu sicer ne pomeni no- vosti, vendar bo Cinkarna z ^im povsem nadomestila jugoslovanski uvoz, pre- cejšnje količine tiskarskih plošč pa bo prodala tudi na tuje. Zahtevnega projekta se je lotil in ga tudi izpeljal dipl. inž. Robert Jedlovčnik s sodelavci. Pred kratkim so cinkarni ške tiskarske plošče testirali v Grafiki ČGP Delo, kajti po mnenju Roberta Jedlovčni- ka mora vsak izdelek presta- ti najzahtevnejši preizkus. Janez Sever, vodja klišarne v Delu, je ob tem dejal: »Mi- krocinkove plošče, ki smo jih preizkusili, so boljše od poljskih in vsaj tako kako- vostne kot zahodnonemške, ki slovijo v Evropi. Če bodo v celjski Cinkarni zagotovili takšno kakovost, bo jugoslo- vanska grafična industrija dobila povsem enakovredno fiadomestilo Vjoložaj elektro- gospodarstva, zahteve za ra- cionalnejšo porabo energije in spremembe tarifhega si- stema), ter na zaposlovanje, katerega rast je po mnenju nekaterih delegatov preniz- ka. V ospredju so tudi ekolo- ška vprašanja, predvsem ti- sta, ki se nanašajo na nove investicije, ki naj bi še po- slabšale sedanje razmere v Šaleški doUni. RP Resolucilo bo težko uresničiti Delegati tudi o Oolgoročnem načrtu Šentiurja Delegati Šentjorske ob- činske sknpMine so a« sad- nji seji sprejeli osnutek dol- goročnega natrt« občine in osnutek letotoje reaolneije. Ko so razpravljali o dolgo- ročnem načrtu, so ugotovili, da so v zadnjih letih dosegli pomemben razvoj, siu so bili še pred dvjgsetimi leti pov- sem kmetijska občina. Do le- ta 2000 bi radi dosegli 85 od- stotkov družbenega proizvo- da, ki bi ga na prebivalca do- segli v Sloveniji, medtem ko je bil pred štirimi leti ta delež komsg 44-odstotni. Te načrte pa bodo verjetno težko ures- ničili, s«u že sed^ ugotavlja- jo, da bodo tudi ob koncu tisočletja Šentjurčani iskali zaposlitev v sosednjih obči- nah in tam tudi ustvtirjali do- hodek. Medtem ko bodo v Sentjiuju zaposlovali nek^ več kot 4000 ljudi, pa bo po načrtih v Celju zaposlenih že 9000 delavcev. To pomeni, da v Sentjuiju, k^ub vlaga- njem, ne bodo odprli dovo^ novih delovnih mest, rezer- vo pa vidijo v drobnem go- spodarstvu. Tudi v družbenih dejavno- stih so si zastavili cilj, da do leta 2000 zm^š^o zaosti^- nje za razvitimi občinami. Vendar lastno združeno delo vsega ne bo zmoglo samo fi- nancirati, zato ie naprej ra- čunjuo na solidarnost. Posebej dobro je v osnut- ku dolgoročnega načrta ob- čine tokrat obdelan njen pro- storski del. Novost pa je, da so zsoeli tudi varovanje na- ravne in kulturne dediščine. Delegati so »prejeh osnu ktotiv* rMoluc^ » pri- pomboni, da bo tudi načrto vane stopf\je rasti v tem planskem dokumentu t«žko do—a. Družbeni proizvod ni|j bi namreč rasel za 3 do 4 odstotka, industrijska proiz- vodnja za 2 do 3, kmetijska pa za 4,5 odstotke. Pri izvozu načrti^cgo 5-odstotno rast, pri zaposlovanju pa 1,5-od- stotno. Precej razprav se je vrtelo okrog priapevnih stopenj za družbene dejavnosti. Neka- teri »o se namreč zavzemali za njihovo zmanjševanje, na- zadnj« pa je prevladalo sta- lišče, da bi to pomenilo po- novno zaostiO^^Aje osebnih dohodkov zaposlenih v teh dejavnostih. TC Letos novo izračunavanje pokojninske osnove Nov način določanja pokojninske osnove pomeni, da bodo osebne dohodke, ki sestavljajo pokojninsko osnovo, začeli postopno preračunavati na vrednost zadnjega leta dela. Tak način izračunavanja pokojnin- ske osnove bo vplival, da se bodo povišale pokojnine vsem tistim upokojencem, ki bodo pravico do pokoj- nine pridobili do konca lanskega leta in seveda vsem tistim upokojencem, ki so se jim za izračun pokojnin-, ske osnove upoštevali osebni dohodki iz dveh ali več let dela. Podlaga za povečanje teh pokojnin po 25. členu zvez- nega pokojninskega zakona bodo dokončno usklajene pokojnine v primerjavi z gibanjem osebnih dohodkov vseh zaposlenih v letu 1986. Dokončna uskladitev pokojnin bo predvidoma opravljena v marcu ali aprilu letos. Prav zato bo delno povišanje pokojnin na pod- lagi 25. člena mogoče opraviti najhitreje maja. Upoko- jenci pa bodo dobili obračunano tudi razliko do začetka leta. Za koliko se bo povišala pokojnina posameznemu upokojencu, je odvisno od rasti poprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v tistem letu, ki je bilo kot zadnje upoštevano za izračun pokojninske osnove posameznega upokojenca. Kot je znano, 25. člen zveznega pokojninskega zakona ne bo v celoti uveljavljen letos, marveč posto- poma do leta 1990. Torej bodo tudi upokojencem pri povišanju pokojnin zaradi novega načina izračunava- nja pokojninske osnove vsako leto upoštevali le četr- tino od ugotovljenega potrebnega povečanja pokoj- nine. Pokojnine se bodo zvišale v različnih odstotkih, kar je odvisno od tega, kdaj je posameznik pridobil pokoj- nino, predvsem pa od tega, katero leto se mu je štelo kot zadnje za izračun pokojninske osnove, in od števila let. iz katerih se upošteva osebni dohodek. Kot kažejo izračuni, se bodo pokojnine zaradi začetka uveljavlja- nja novega načina izračunavanja pokojninske osnove povečale od 2 do največ 6,5 odstotka. Z. S. Žalski politiki danes drugače kot včeraj Žalčani na zadnje zaseda- nje občinske skupščine niso uvrstili predloga za uvedbo ukrepa družbenega varstva v Savinjinem tozdu Pohi- štvo v Šempetru, čeprav je žalski izvršni svet podprl predlog o uvedbi prisilne uprave štirinajst dni pred zasedanjem občinske skupščine. Anton Bratuša, predsednik žalskega izvrš- nega sveta Je odločitev po- jasnil, češ da do zadnje seje izvršnega sveta le-ta ni do- bil formalne pobude za uvedbo ukrepa družbenega varstva s strani tocda ali delovne organizacije. Prav tako pojasnjuje odlo- čitev Žalčanov tudi Ludvik Semprimožnik, predsednik občinske skupščine, ki hkra- ti pravi, da žalski družbeni pravobranilec samoupravlja- nja, Stane Jurjevec^ ocenju- je, da v tem šempetrskem tozdu uvedba ukrepa druž- benega varstva ni nujna. Na upravičen dvom, da pobude s strani delovne organizacije ni bilo, glede na to, da so se žalski izvršniki pred izredno sejo sestali s celjskimi politi- ki, ki so jih vsaj takrat pre- pričali, da je potreben tako oster ukrep, je Ludvik Sem- primožnik odgovoril leto, da izvršni svet ni prejel pisme- ne pobude s strani delovne organizacije in da predloga niso uvrstili na zasedanje ob- činske skupščine zaradi bo- jazni, da bi kdo skupščinske- mu sklepu oporekal. Vendar to niti ni pomemb- no, kajti po zakonu o združe- nem delu in zakonu o spreje- manju začasnih ukrepov družbenega varstva, je lahko med pobudniki ukrepov tu- di izvršni ' ' >- -- med pobu ko mimc skupščini uprave le družbeni pravo- branilec samoupravljanja. Drugače povedano, kakor hitro izvršni svet ugotovi, da je v posameznem kolektivu prišlo do bistvenih motenj samoupravljanja, je dolžan predlagati ustrezne ukrepe za sanadjo razmer, če tega ne stori kolektiv sam ali dru- gi skupščinski organi. Bistvene motnje samo- upravljanja pa nastopijo ta- koj, ko v posameznem ko- lektivu ne morejo zagotavlja- ti socialne varnosti delav- cem oziroma ko je zaradi sla- bega poslovanja ogroženo družbeno premoženje. Da gre v šempetrskem tozdu Pohištvo za bistvene motnje samoupravljanja, priča po- datek, da so bila ob devetme- sečju porabljena sredstva višja od celotnega prihodka. To pomeni, da šempetrski tozd Pohištvo prav tako kot Savinja v celoti posluje s tu- jim denarjem in da se izguba iz dneva v dan povečuje. Iz tega je razvidno, da je za ta šempetrski tozd najprimer- nejši ukrep družbenega var- stva, kajti četudi so v tem tozdu še tako dobro samo- upravljali (ekonomska ne- uspešnost namreč naj ne bi bila edini vzrok za uvedbo prisilne uprave), nima tozd brez denarja najosnovnejših uvedbe ukrepov družbenega varstva, bi bila, po besedah Albina Coceja, celjskega družbenega pravobranilca samoupravliarya, večina do- sedanjih ukrepov družbene- ga varstva nezakonita. Če na- štejemo le nekaj zadnjih pri- merov na Celjskem, gre za prisilno upravo v Hmezado- vern Kmetijskem kombinatu v Šmaiju, Ikomu Šmarje, Boru Laško, Gostinskem po djetju Radeče in v Savinji Celje. Zato ravnanja Žalčanov ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za golo sprenevedanje ali pa da Žalčani preprosto ne vedo, kaj storiti, ker problemu niso kos. Res je sicer, da ima šempetrski tozd v nasprotju s celjskim tozdom Pohištvo obe- tavnejše proizvodne programe in temu primerno več možno- sti, da se izvleče iz sedanjega kriznega položaja. Vendar mu to ne bo uspelo brez močne denarne injekcije in kar je n^- pomembnejše, tako kot sana- toiji Savinje, je tudi žalski iz- vršni svet ugotovil, da je treba problem šempetrskega tozda reševati v okviru delovne orga- nizacije. Če žalski politiki mislijo da- nes drugače kot včeraj, jim si- cer tega ne more nihče prepo- vedati, vendar je to dokaz, da obravnavajo ta problem po- enostavljeno. Takšno ravnanje žalskih politikov samo otežko- ča učinkovito razreševanje problemov v Lesnoindustrij- skem kombinatu Savinja. VILI EINSPIELER V Ferralitu so namenu predali novo eiektropeč Potem ko je nova eiektropeč v Ferralitu obratovala že nekaj tednov, so jo slavnostno predali namenu tik pred novoletnimi praznilektoijev z na- lavodili in opo- 'se moramo na- ti potem še ^n a je vse skupaj bšemu ponud- I, toliko časa po lu nismo dobih & niti dinarja, postopku in če inflacijo, ne 1 povrnjene niti rednosti, ki bi aerna vložene- I m trudu.«' tot osnovnošo fešnik, se je pu- ' na led, in ta • tudi jemlje na ' Kot pravi, je f- ker se ni pre- ta poleg lastni- raiča. sin in hči, 'upne pogodbe sala. Morda je k ivnosti krivo f. da so Mirka tega, da se naučil delati «elal nikoli po- 1 tudi pošteno- 'nih dogovorih. stvari je še, ^ moral, kljub ct^njen in uspe- li partner naših firm. pn nas še naučiti, tudi naše, v tujini imenovane balkan- ske poslovne morale. Na Hrvaškem boli cenjeni Vse stroje so morali Leš- niki prepeljati na Polzelo, jih zložiti pred hišo in po- kriti. Da ne bi ostah popol- noma neizkoriščeni, so na- meravali enega postaviti v garažo in pričeti z delom. Obrt naj bi vzela žena Sla- vica, kajti Mirko je (na sre- čo, sicer bi lahko že ban- krotirali) ostal še vedno za- poslen v Elastogranu. Ga- raža je popolnoma zadoš- čala predpisom (višina, kvadratura itn.) toda ne, dovoljenja nista dobila, ker stanovanjska hiša še ni imela tehničnega dovo- lj ery a! »Se pred tem bi, če ne bi bil zatrdno odločen, da ho- čem delati v domovini, vse skupaj prodal in se vrnil z družino v Nemčijo, tako kot so storili mnogi. Dovo- ljenja nismo dobili, zato smo morali hitro ukrepati, kajti po enem letu je treba stroje vrniti nazaj čez mejo (carinski zakon) če ne slu- žijo tistemu, zaradi česar smo jih pripeljali. Zato smo šli, kam drugam kot v Pregrado na Hrvaško, tam v dveh dneh brez proble- mov dobih obrtno dovolje- nje in delavnico, kamor smo dali en stroj in zapo- slili delavca. Žena je seve- da bila prijavljena v Pre- gradi, četudi tam ni nikoli stanovala. Treba je bilo to- rej goljufati, da smo rešili stroje. No, nekdo je le imel korist od tega, občina Pre- grada namreč, kjer sva bila nad sprejemom tako pre- senečena, da sva celo raz- mišljala o selitvi na Hrva- ško,* je pripovedoval Mir- ko, žena Slavica pa je do- dala: »V Pregradi sva prvič doživela, da so se bili mal- ce bolj pripravljeni pogo- varjati z nama, da so si vze- li čas za to, ter povedali, kaj vse zahtevajo. Izpolni- la sva ne predolg formular in stvar je bila opravljena brez nepotrebnih birokra- cijskih, mlinov, brez poši- ljanj iz ene v drugo pisar- no, ne tako kot tukaj, ko za eno soglasje rabijo pol le- ta, ko tistega dobiš, pa ti povedo, da rabiš še druge- ga in teko naprej . . .« Mirko Lešnik: »Ko so v občini Žalec zvedeli, da imamo obrt v Pregradi, je naenkrat najina garaža po- stala dobra, kar so potrdili trije inšpektorji, ki po ogledu niso imeli nobenih pripomb. Vrnila sva se, a tudi takrat so morali pri- staviti še piko na i, šli so, kot pravimo do konca in zahtevali še atest za stroje, ki so bih za Nemce dobri za nas seveda ne. No, tudi to smo uredili in hkrati za- čeh iskati nove prostore, kajti nikoli si nisem pred- stavljal, da bom moral svo- je obrtne ambicije uresni- čevati v garaži.« Sredi lanskega leta so Lešniki spet našh prostor za svojo delavnico, kupili so že 20 let propadajočo hi- šo na Polzeh (nekdanja go- stilna Šfefančič) ter spet začeli vse znova, iz nič, spet elekrtika, kanalizaci- ja, voda, ogrevanje, zrak itn. Celo tehnološko od- padno vodo so z Lešniku lastno zamislijo usmerili v zaprti krog, tako da pri proizvodnji ne bodo odvis- ni od krajevnega vodovo- da. Do februarja naj bi bilo vse nared. Eksperta za elektriko In kaj vse še moti »ner- gaška« zdomca? Najprej to, da nekaj plačaš, potem pa tisto dobiš, ko bo pač bog dal. To velja za vodo, kanalizacijo in elektriko, vse tisto, kar naj bi nava- den Zemljan, ne le zdomec z šopom mark dobil, ko plača vsa soglasja z grad- benim dovoljenjem vred. Posebno z elektriko sta imela toliko težav, da sta verjetno postala že eksper- ta za elektro zadeve. Na Bregu sta namreč imela plačano soglasje za tri krat 63 amperov za obrt in tri- krat 20 amperov za gospo- dinjski tok. Zavedajoč se vseh težav, ki jih ima elek- trogospodarstvo in zave- dajoč se, da soglasje pla- čaš, elektriko pa dobiš, ko bodo za to elektroenerget- ske možnosti, sta bila lep čas zadovoljna kar z grad- benim tokom (elektro omarica obešena na borov cu). A obrt je zahtevala za dosti močan tok. Lešniko va sta kupila 700 metrov kabla, nato pa so jima na številne prošnje in seveda ob sto odstotnem avansu, na njune stroške napeljali ustrezen tok (z najbližjega transformatorja): »Sedaj, v novi delavnici, imava po- dobne težave. Še enkrat sva morala plačati soglas- je, potrebnega toka pa spet ni. Tokrat sem Elektru predlagal še nekaj bolj ne- sprejemljivega. Pripravlje- na sva bila namreč plačati gradnjo potrebnega trans- formatorja, a žal tako pre- prosto to ni. Vmes je za- kon, da lahko financirava le polovico, ostalo pa naj bi elektrogospodarstvo, ki pa tega denaija nima. Spet bomo ubrali isto pot, nape- Ijah kabel do najbližjega transformatorja, na naše stroške in z sto odstotnim avansom, ter si tako smi zagotovili tok. Zaenkrat, kar je še sreča, smo ta pro- blem rešili z isposojenim agregatom,« je opisal za- pleteno pot do elektrike Mirko. Še enkrat bi se torej lah- ko vprašah, zakaj ni obrt- nih con z urejeno infra- strukturo. Vsak zdomec bi bil pripravljen pošteno plačati, da dobi elektriko, vodo, telefon, kanalizacijo. Tako pa je vse skupaj pre- puščeno lastni iznajdlji- vosti. Slavica Lešnik: »Po- dobno velja za odnose v krajevni skupnosti, kjer zdomca pač gledajo zgolj skozi hišo, denar, avto, v smislu, češ mi smo tukaj v domovini s samoprispevki in udarniškim delom ure- jali vodovod, gradih ceste, vi pa mislite, da lahko s svojimi markami vse kar takoj dobite. Zakaj ni ni- kogar, ki bi rekel, toliko samoprispevka smo plača- li v zadnjih letih, dajte tudi VI. Radi bi dali, saj si želi- mo biti domačini. Tako pa se mi zdi, da smo bili zdomci v tujini in da smo zdomci tudi tukaj.« Mirko Lešnik: »Vsak na naš račun išče le koristi. Tako naj bi tudi gasilcem, ki gradijo svoj dom na istem dvorišču, plačali še tristo tisočakov za kanali zacijo, četudi smo to že plačah. Veliko, veliko je tudi zavisti. Če bi ta gore- la ... Tudi do telefona na- mreč ne moremo priti mal- ce prej kot drugi, zato ker smo pač zdomci, ki bi vse želeU kupiti z denarjem. A nihče ne pomisU, da tele- fon pri 200 do 300 mihjo- nih prometa, kolikor bi ga v tej občini ustvarjah in pri tem zaposhh še nekžy lju- di, potrebujemo. Včasih ne razumem ničesar več, posebej ne ob vsej tej de- klarativni podpori in rom- pompomu okoli zdomcev.« Lahke bi živeli od obresti še marsikaj je Lešnikom nerazumljivega. Na primer to, da je bila Slavica Leš- nik na začetku obrtne poti, v prvem mesecu kar dva- krat v postopku, da so ji- ma ovrgli knjige, ki jih vo- di knjigovodski servis pri Obrtnem združenju Žalec, ker v njih zaradi nevedno- sti ni bilo vseh potrebnih specifikacij. Plačujemo tudi promet- ni davek za material, četu- di je ves nameryen za re- produkcijo. Ozdi ga ne pla- čujejo, mi ga pa, ker žal naša izjava, kar je način, da lahko pravico uveljavi- mo, ne ve^ja. Mogoče bi, če bi bili »pridni«, če ne bi toliko nergali. In kako ne bi, saj so ženi pri 20 milijo- nih letnega prometa dolo- čih 25 tisočakov osebnega dohodka, na pritožbo pa popravili na 148 tisoč. Pri tem tudi po enem letu na najino željo ne dobi nazaj zdravstvene izkaznice, ker smo še vedno plačniki zdravstvenega zavarova- nja v Nemčiji. Kljub temu. da zdravstvene usluge pla- čujejo Nemci, je za zdrav- stveno zavarovanje v enem letu dala okoh mili- jon dinaijev. Zdi se mi, kot da me imajo vsi za goljufa, ob odnosu, kakršnega ima do nas inšpektor UDP Ža- lec Mile Cvetanovič, se po- čutim kot krivec, ne kot tisti, ki bi rad delal in tej občini nekaj dal.« Standard so si Lešniki res ustvarili že v Nemčiji. Kot pravita, ne rabita vsak še enega avta ah še ene hi- še in bazena, imata prak- tično vse, le delala bi rada. Če bi ves ta denar, približ- no 100 miUjonov din, ki sta jih v teh letih vložila v obrt (brez strojev) in plačo, ki jo Mirko dobi v Nemčiji (98 tisoč mark letno) dala na banko, bi lahko brez skrbi živela od obresti, se kopala v svojem bazenu in se smejala ter, ob tem verjet- no bila spoštovana držav- ljana. Kot stvari poteklo sedaj, si v tej družbi verjet- no želimo ravno takšnih zdomcev. Pisarna za zdomce Lešnikova sta prijatelja ekologije. Ni jima treba gledati daleč naokrog, po deželi lipovega lista, bes in jok se ju lahko poloti že ob pogledu na bližnjo Savi- njo, katere obrežje je okra- šeno z štedilniki, karoseri- jami, plastiko ... Predv- sem plastiko, to pridobi- tvijo modeme družbe, ki se je ne moremo rešiti ne z zakopavanjem v zemljo ne s sežiganjem (zaradi do- datnega obremenjevanja okolja). Lešnika takšno plastiko odkupujeta, ter jo predelata v granulat in raz- ne izdelke. De- lala bosta tudi raznorazne cevi, njun cilj pa je, da bi večino proizvodnje čez dve leti že izvažala: »To je tisto, kar lahko realno do- seževa, drugo pa so želje ali sanje,« pravi Mirko in nadaljuje. »Če bi mi druž- ba ob vsej potrebni druž- benopohtični podpori dala 10 tisoč kvadratnih metrov prostora, na katerem bi uredil deponijo, bi si upal sam voditi komunalo in zastonj opravljati odvoze smeti. Z nekaj pogoji seve- da. Da bi gospodinjstva imela več kontejnerjev za steklo, pločevino, plastiko in organske odpadke, vsa- kega posebej, kar bi omo- gočalo predelavo. Vse sku- paj bi lahko vrnili industri- ji, ob tem pa naše ljudi na- učili še drugačne kulture in odnosa do okolja. Ti- stim, ki odpadkov ne bi sortirali, pač ne bi oprav- Ijah odvoza. Tudi pri nas sicer vedo, da takšne teh- nologije svet že ima, a žal imamo še vedno smrdeča komunalna odlagahšča in komunalo, ki redkokje ni v izgubi.« Druga Lešnikova želja pa je pisarna za zdomce, ideja, porajajoča zgolj za- radi dolge in mučne poti. ki sta prehodila, da bosta lahko začela delati: »Če bi imel takšno zasebno po- slovalnico za zdomce, v katero bi vključil potrebne strokovnjake in s katero bi zdomcem omogočil vrni- tev in minimalne pogoje za začetek dela, sem prepri- čan, da bi jih lahko pripe- ljal v Jugoslavijo vsaj 100 tisoč. Pogoji za to pa so, da bi lahko zdomci uvozih le nove stroje v neomejeni vrednosti, da bi bila amor- tizacija tako visoka, da se vloženi kapital povrne v petih letih, da prvi dve leti zdomci ne bi plačah nobe- nega davka, po petih letih pa cesarju kar je cesarjeve- ga, ostalo, 50 procentov, pa obrtniku. Predvsem pa bi morah zdomcem v štirinaj- stih dneh zagotoviti vsa potrebna soglasja ali pa jim dati vsaj realna pojas- nila, kdsO in kako bodo do njih prišU. Si predstavlja- te, kaj bi s tem pridobih, koliko tudi zagotovih de- lovnih mest?« Toliko o Lešnikovih ide- jah, ki se v marsičem ne razlikujejo od naših kon- gresnih izhodišč in resolu- cij. A teorija je eno, praksa drugo, kar dokazuje tudi opisana zdomska zgodba, le ena od mnogih podob- nih zgodb. Koliko je še takšnih, bi se lahko vpra- šali ob koncu tega zapisa. Mirko in Slavica sta lah- ko vesela, da bosta končno začela delati (žal so njuni stroji morah biti neizkoriš- čeni več kot dve leti) in družbi dala tisto, kar od njiju pričakuje. »Nismo se vrnli, da bi iskali luknje v zakonu, da se bomo borili proti birokraciji. Tudi ne pričakujeva, da bova imela privilegije, želiva le neko normalno pot, kjer bo edi- no merilo delo in poslovna uspešnost in poštenost. Pri tem si želiva takšnega odnosa, kot ga im£UO do dela v zahodnih državah, kjer ničesar ne dobiš za- stonj. Tudi Nemec bi si ra- je zvrtal luknjo v koleno, kot pa ti kaj dal zastonj, za nedelo, vendar pa delo zn£oo,ceniti in pošteno pla- čati. Želiva si tudi, da ne bi na naju gledali kot na »ti- sta Jugošvaba, ki imata bazen«. Vsem, ki tako mi- slijo, lahko povem, da sva vse v Nemčiji trdo prislu- žila. Vse račune lahko dam danes na mizo, želel pa bi, da jih dajo tudi tisti števil- ni funkcionarji, ki prav ta- ko dobro živijo. Marsikate- ri namreč na veliko sode- luje v deklarativnih sean- sah o podpori zdomcev in obrti, pri sebi pa bi verjet- no r^e videl, da nas nikoli ne bi bilo, ker pač ne »pa- šemo« v ta koncept in smo venomer nekakšni dežurni nergači.« Prazniki so mimo. Mirko Lešnik morda nekje kupu- je repro material za ženino obrt. Če se je na pot odpra- vil z starim kombijem, bo material dobil po ceni, ki bi ji lahko rekli splošno ve- ljavna, če pa se je slučajno pri kupcu pojavil z svojim mercedesom 500 SE, bo vse skupaj dražje za kakš- nih petdeset odstotkov. To je naša zdomska in tudi drugačna realnost. Druga pa je ta, da je v tem času konec delegacijskih Ln ostalih razgovorov z zdom ci in vsakoletnih ponavlja- jočih se ritualov, in da so se zdomci vrnili v svojo tujsko realnost. V desetih, dvanajstih kolonah, čez Šentilj, tako kot so prišli. Koliko se jih bo vrnilo za zmeraj? RADO PANTELIČ Foto: EDI MASNEC ^ojega obrtni- piočili osebni fo tisočaki. Pri K obdolženka f«! V knjigah ^ni material - |>v? Preprosto Sili, saj dotlej i material, s ožili na sme- avo, kako se ^ Lešnika sta I prodajati, da remika v naši t}e pobudnik v al jen - kaz- Zdomci nimajo samo polnih denarnic, so ugotavljali tudi letos v organizaciji zvezne in republiške konfe- rence socialistične zveze oziroma njunih koordinacij- skih odborih za vprašanje naših delavcev na začasnem delu v tujini. Na dvodnevnem posvetu, ki je bil v okviru obrtnega sejma v Celju so ponovno ugotavljali, da se vse premalo zdomcev vključuje v naše drobno gospodarstvo zaradi nespodbudne zakonodaje, zaradi hitro menjajočih se zakonskih predpisov, skromnih limitov za uvoz opreme, nespodbudne davčne politike itn ... Na posvetu je bilo slišati veliko zanimivega in potrebnega, vendar je veliko količino referatov zdr- žala do konca le peščica najbolj prekaljenih v govorje- nju in poslušanju. Zdomcev med njimi skoraj ni bilo več... Od letošnje pomladi se je vrednost blaga, ki ga lahko uvozijo zdomci, povišala za 60 odstotkov. Dinarsko seveda, kar ob tem, da je dinar napram marki izgubil kakšnih 75 odstotkov vrednosti, pomeni, da lahko uvo- zijo manj kot prej. Ta kvota je tako skromna, da o uvozu novih strojev ni mogoče razmišljati. Tudi zato imajo Nemci za Jugoslovane predvsem stare in odslu- žene stroje, novih pa jim po pravilu niti ne ponujajo. Iz proizvodnje: Mlin za predelavo odpadne plastike. u. STRAN - NOVI TEDNIK 8. JANUAR 1987 Pionirji fotografiralo Med številnimi čestitkami, ki ste nam jih poslali ob novem letu, smo bili najbolj veseli tistih, ki ste jih sami izdelali. Lepe fotograme so izdelali na osnovni šoli v Podčetrtku, objav- ljamo pa posnetek članov foto krožka osnovne šole Blaža Kocena iz Ponikve Predvsem otroci bi si seveda želeli tako zasneženega novega leta, kot ga prikazuje posnetek. Lepo in koristno so torej izkori- stili nekaj snežink sredi decembra, priporočamo pa, da posnetek naredite še v večjem formatu, saj ga bomo morda uvrstili na zaključno razstavo. Ob koncu šolskega leta, ko bomo razstavo pripravili v Muzeju revolucije, bomo seveda razdelili še nagrade, ki jih prispeva Fotolik in med katerimi so najmikavnejše foto- aparat, povečevalnik in reporterska torba. Pošljite nam svoje izdelke tudi vi. UREDNIK FOTOGRAFIJE Strah me je bilo Vedno me je strah, če sem kje sama. Če le slišim kakšen šum. se pri priči stresem. Počasi in previdno pogledam, ko vidim, da ničesar ni, si oddahnem. Potem spet tiho odidem v prostor, kjer sem bila. Živo se spominjam, ko sem bi- la pri teti na počitnicah. Prvi dan pri teti je bil nenavaden. Zvečer smo sedeli pri mizi in se pogovar- jali. Postala sem zaspana. Odšla sem v otroško sobo. Legla sem, a zaspati nisem mogla. Premaknila sem glavo. Na steni sem videla svojo senco. Zelo sem seje ustra- šila. Od samega strahu sem za- spala. Drugo noč in vse ostale noči sem spala brez strahu. Upam, da me drugo leto, ko bom pri teti ne bo več strah. Ne, ne bo me strah. Saj bom zrastla in bom večja od strahu. Tako se bo strah bal mene. ANGELCA GORINŠEK, 3. c OŠ Dušana Jereba SLOVENSKE KONJICE Koline V soboto sem bila na kolinah. Mesarji so zaklali prašiča. Gleda- la sem, kako so delali klobase. Zmešali so zrezano meso in slani- no. Nato so dodali sol, poper in česen. Zmes so dobro premešali. Z njo so napolnili brizgalko in naredili klobase. Ko so bile klo- base skuhane, smo pogostili z ju-' ho, krompirjem, s kislim zeljem in z okusnim svinjskim mesom. Moja poslastica na kolinah sta rep in jezik. VERONIKA VOGELSANG, 2. a OŠ Boris Vinter Zreče Zdravo prijatelji! Kdo bi SI mislil, da bo- mo tako hitro skočili v le- to 1987. Pa je čisto zares že tu. In zdajle ste komaj- da dobro zajeli sapo po novoletnih praznikih, pa vam misli že uhajajo k po- čitnicam, k^jne? No, am- pak prej bo treba še čisto majčkeno potrpeti, se malce pomujati v šoli, da bodo potem počitniški dnevi bolj brezskrbni. Da bo le dovolj snega nasulo do takrat! IVioj Očka Moj očka je, zelo, zelo hud. Uči nogomet, ker vsako nedeljo igra nogomet. Uči višjo stopnjo. Je mlad. Je včasih tudi prijazen. Rad se heca. Ima črne lase. LUCIJA VRHOVŠEK, 2. c OŠ ZREČE Ljubezen - večna skrivnost Je to ključ, ki pri človeku vse odpira? To je ključ, ki odpira ču- stva hrepenenje, prijateljstvo ... Nekaj n^lepšega. Vendar je ljubezen tudi rado- vednost, ki se n^večkrat pojavi v nzgstniških letih. To je radoved- nost: kako se počutiš s ključem, ki vse odpira. Morda je to uvod v resnično ljubezen, kjer duša ljubi telo. Vendar je pravi uvod za resnično ljubezen prijateljstvo. Prijatelj- stvo med moškim in žensko, ki je samo most, ki vodi v ljubezen. Držarye za roke, šepetanje než- nih besed... Vendar je pravo prijateljstvo eno najtete doseg^ivih čustev, morda celo težje dosegljivo kot ljubezen. Da, med prijateljstvom in ljubeznijo je zelo velika trdna vez, ki se nikdar ne sme pretrga- ti, nikdar prenehati, saj je prijate- lju pogosto podobna človekova senca, ki pa izgine, kakor hitro preneha sijati sonce. Čeprav pri- jateljstvo, še večkrat ljubezen pusti boleče, odprte rane, pa ven- dar prinaša trenutke, ko živiš bo- lje, kot bi lahko. Kaj je v ljubezni najbolj pri- vlačno? Začetek. Ko se srečaš z njego- vimi temnimi očmi, črnimi la- smi, toplim nasmehom. Zaljub- ljenost. Ni se težko zaljubiti, tež- ko je povedati. In, če tudi on opa- zi tvoje oči, lase in nasmeh? Takrat pride začetek - prava ljubezen. Takrat je človek najbolj odprt, prepojen s čustvi. Takrat pravzaprav spoznaš, kakšna je prava ljubezen. In ko se prva lju- bezen konča, spoznaš, da je v lju- bezni samo začetek privlačen in nič čudnega ni, da ljudje z zado- voljstvom pogosto pričenjajo znova. Torej, kaj je večna skrivnost, ljubezen? . .. SONJA TREBŠE, 8. c OŠ Vera Šlander POLZELA Pozdrav iz Radoifzeila Zdaj smo že v Novem letu 1987 in po dobri stari navadi smo se poslovili od starega leta. N^bolj nestrpno so dedka Mraza pričakovali naši otroci. Za njih smo njegov prihod pripravili malo prej in sicer že 13. decembra v Radolfzellu v gostišču Lamm. Za ta datum smo se morali odločiti, saj je veliko naših ljudi odpotovalo za božične in novoletne praznike v domovino. Dedek Mraz je kljub zamudi vendarle prišel k našim otrokom z zvrhanim košem daril. Vsi skupaj smo zapeli pesmico v čast ryegovega prihoda, vsak posameznik pa se je moral za darilo zahvaliti še z m^hnim nastopom, s pesmico ali recitacijo. Veselo je bilo tudi še po odhodu dedka Mraza, kije obljubil, da se ob letu spet vrne med nas. Vsem Slovencem, posebno otrokom želimo zdrave in srečne dni v novem letu in mnogo lepih uspehov v šoli. Učenci slovenskega dopolnilnega pouka in Slovensko društvo Planinka iz Radoifzeila Čisto prve in prave že zjutraj je kazalo, da ta dan sonca ne bo na pretek in res je bilo tako. Že zgodag dopoldne je začelo deževati, najprej drobne kapljice, ki so se spreminjale v pravi dež in prav kmalu seje vlila ploha. Dan je bil mrk, temačen, nič kaj prijazen. Kakor, da bi za nečim žaloval. Sonce nikakor ni moglo pokukati izza črnih obla- kov. Stopila sem k oknu in se zagledala va ta črni dan. Za tre- nutek se mi je zazdelo, da so med dež pričele uhajati snežinke. Za- prla sem oči in pogledala še en- krat ... Zares, na avtomobilih, pločnikih in telefonskih drogo- vih se je že poznala tanka, bela črta. Čisto prve in čisto prave sne- žinke! Pa smo se že bali, da jih letos ne bo! Naenkrat se je dan spremenil, postal je tako lep in svetal, kakor me je bil prej močno razočaral. NAŠA GORIŠEK, 6. b OŠ Ivan Farčnik-Buč VRANSKO Obiskal nas je vojak Vsako leto nas pred praz- nikom, 22. decembrom, obiš- čejo vojaki bistriškega garni- zona. Tako je bilo tudi letos. Učenci 3. a razreda smo se z vojakom pogovarjali v sre- do. Čeprav je govoril srbohr- vaško, mi pa slovensko, smo se dobro razumeli. Opisal nam je delovni dan v kasar- ni. Razložil nam je sestavne dele puške. Povedal nam je, da imajo tudi vojaki pouk. PohvaUl je vojaško hrano. Šolska ura je kar prehitro minila. Mi smo mu želeli ve- liko sreče, in da bi mu dnevi v kasarni hitro minili. JAN BEZENŠEK, 3. a OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Prvo berilo Prvo berilo mi je še kot majhni deklici pomenilo prvi korak v svet učenosti. Že kot sedemletna deklica sem se srečala s prvimi črkami abecede in se naučila na- pisati svoje ime. Bilo mi je všeč, ker sem se nečesa naučila in tako seje v moji glavi naselilo še mno- go več drugih besed. Tako sem si gradila svojo obzoije znaivja in si ga z leti še dograjevala. Tako kot iz temeljev počasi zraste hiša. Sedaj, ko sem v 7. razredu in je pred menoj še veliko novega zna- nja, se rada spomnim prvega be- rila. Vsak dan znova sem zlagala in črkovala besede, ki so bile na- tisnjene v knjigi v vseh barvati. Seveda se tudi drugod po sve- tu otroci učijo svojega, materine- ga jezika. Vendar se morajo ne- kateri otroci na žalost učiti prvih črk v duhu vojne in trpljenja. Ravno danes smo si s tovariši- co slavistko ogledali razstavo v laški knjižnici z naslovom: Prvo berilo. Tu so bila zbrana prva be- rila sveta, prva berila naših pred- vojnih in povojnih let ter abeced- niki. Lepo je bilo videti knjige ra- zličnih narodov in jezikov, kjer so bili videti vsi enakovredni. Se- daj pa lahko pomislimo, kaj bi bilo z laško knjižnico, če bi si tudi knjige različnih jezikov sko- čile v lase, kot so si njihovi na- rodi. VESNA LAVRINC, 7. c OŠ Primoža Trubarja LAŠKO Trenirala bom, dokler me bodo noge držale (Pogovor z Matejo Kvas) Mateja, ti si trikratna republi- ška prvakinja v krosu. Koliko ča- sa že treniraš? - Redno treniram šele tri leta pri Atletskem društvu Kladivar. Kako to, da si se odločila ravno za atletiko in ne za kakšen drug šport? - Atletika me je veselila že od malih nog in mislim, da je ta šport v Celju najbolj razvit. Sedaj obiskuješ osmi razred na osnovni šoli Ivan Kovačič-Efen- ka. Kaj pa potem? - Na to vprašanje mi je težko odgovoriti. Če pa odkrito povem, me veseli zlatarstvo. Vsak človek ima svoj življenj- ski cHj. Kakšen je tvoj? - Na prvo mesto bom postavi- la šolo. Želim si dober uspeh, ki pa mi ga lahko vzamejo samo tre- ningi. V sezoni treniram petkrat do šestkrat na teden in po trenin- gu mi ostane zelo malo časa za učenje. Moja največja želja pa so seveda tudi dobri športni rezul- tati. Katera zmaga ti je ostala naj- bolj v spominu? -Vsaka nova zmaga mi je naj- dražja in vseh se rada spomi- njam. Ali že razmišljaš, do kdaj boš trenirala? - Na to še nikoli nisem mislila. Trenirala bom, dokler mje bodo noge držale. V imenu njišega novinarskega krožka ti želim še veliko športnih uspehov in hvala za prijeten po- govor. PETRA ŠMERC, 8.r 8. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 15 • Robert Š. iz Dolge gore je v Celje pripotoval z vlakom. Se preden pa je izstopil, se je ustrašil prehudega mraza in je spečemu sopotniku izma- knil toplo bundo. Okradeni pa ni spal tako trdno, kot je predvideval Robert in dolgo- prstnež se je znašel pri milič- nikih. Ni znano, če ga je pri njih zeblo. • Milana P. iz Štor so v Arji vasi ustavili miličniki. Ugoto- vili so, da je Milan docela pre- pojen z maligani in mu pre- povedali nada]jryo vožnjo. Toda pogumni Milan se ni dal ugnati in se je odpeljal proti Celju. Tu so ga spet pri- čakali miličniki, ki so ga za vsak primer dali spat v svoje prostore. • Najbolj vroč (glede razgra- jačev) je bil zadrxji petek v letu. Že ob dveh popoldne je od alkohola zbegal Nikola M. Svojim sodelavcem v Emuje pripravil pravi show s stripteasom. Namesto aplav- za pa je bil deležen prenoče- vaxxja pri miličnikih. • Branko R. je hotel še pravi čas poravnati vse račune izte- kajc^ega se leta. Kaže, da so se mu lani najbolj zamerili sosedje, saj je pred blokom v Goriški ulici prebunkal nič hudega slutečo sosedo, še preden pa se je lahko lotil ostalih stanovalcev, so ga od- stranili miličniki. • Franc K. iz Ogorelca je v soboto razgrajal doma. Za vsak primer ga je najprej pre- gledal zdravnik, ko pa je ugo- tovil, da je v njegovi glavi vse v redu, so ga pridržali milič- niki. N. K. Stroge kazni za postlleval&e Celjsko Višje sodišče je precej zvišalo kazni dvema obtožencema, ki sta pred tremi leti opila in posilila šestnajstletno dekle, ene- mu, ki je ostal pri poskusu posilstva, in še trem, ki so spolno zlorabili nemočno dekle. Gre za kazniva deja- nja, ki so pred tremi leti precej odmevala v Celju. Trije prvoobtoženi, 23-let- ni Bojan Pečnak iz Goriše 1 v Cefiu, 21-letni Ivan H. iz Goriške 8 in 20-letni Branko Z. iz Goriške 1 so v kletno sobo zvabili šestnajstletno dekle, v li vrata in jo prisilili, c., ^ popila približ- no pol litra žganja. Dekle se je onesvestilo, potem pa sta jo Ivan H. in Branko Z. posi- lila, Bojan Pečnak pa je ostal pri poskusu. Ivan H. in Bran- ko Z. sta potem povedala še 22-letnemu Darku Podergaj- su iz Goriške 4, 26-letnemu Bojanu Gučku iz Goriške 1 in 23-letnemu Borisu Ga- brovcu. Na otoku 4, da je v kleti opito dekle; vsi trije so odšh v kletno sobo in spolno zlorabili nemočno dekle. So- dišče je Darka Poderg£ysa obsodilo še za goljufijo. Za kaznivo dejanje posil- stva je zagrožena kazen od treh do petnajst let zapora, prvostopenjsko sodišče pa je ob omilitvenih določbah Bo- jana Pečnaka obsodilo na le- to dni zapora, Branka Z, in Ivana H. na leto dni mlado- letniškega zapora, ostalim trem pa so prisodili pogojne zaporne kazni: Bojanu Guč- ku 8 mesecev, Borisu Ga- brovcu 6 mesecev in Darku Poderg^jsu enotno kazen 9 mesecev zapora. Po pritožbah zagovorni- kov obtožencev in javnega tožilca je senat višjega sodiš- ča menil, da je upravičena le pritožba javnega tožilca, kije zahteval višje kazni. Višje sodišče je zato Boja- nu Pečnaku zvišalo kazen na 3 leta zapora, Ivanu H. in Branku Z. na 3 leta mladolet- niškega zapora, ostalim trem pa izreklo nepogojne zapor- ne kazni: Bojanu Gučku 8 mesecev zapora, Borisu Ga- brovcu 6 mesecev zapora in Darku Podergajsu enotno kazen 9 mesecev zapora. Vsi morejo tudi plačati stroške kazenskega postopka. Senat višjega sodišča je odločitev o višjih kaznih ute- meljil z dejstvom, da pri ob- tožencih v kazenskem po- stopku niso našli kakšnih ol^ševalnih okohščin, ki bi bile vzrok za izredno omili- tev kazni. Poleg tega so do svojega ravnanja ostah ne- kritični. Pri Bojanu Pečnaku so tudi upoštevali, da je bil še posebej aktiven pri silje- nju oškodovanke in je bil pred tem že dvakrat obsojen zaradi kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe. Takrat še mladoletnika, Ivan H. in Branko Z. prav tako nista pokazala nobene kritičnosti do svojega početja, še manj pa obžalovanja, da sta storila nekaj zavržnega. Poleg tega sta po posilstvu iskala fante in jih nagovarjala, n£y spolno občujejo z nemočnim dekle- tom. Pri ostalih treh je senat višjega sodišča kot oteževal- no okoliščino upošteval, da so vedeli za posilstvo, pa so kljub temu spolno občevali z nemočnim dekletom. S. ŠROT Z avtomobilom na pločnik mod pešce mmtsm^^^smamam Celjski miličniki so ova- dili javnemu tožilcu 33-let- nega Miho Bojoviča, začas- no zaposlen v Švici, ker je 29. decembra lani povzročil hujšo prometno nesrečo, v kateri je umrla 63-letna Frančiška Ludvik. Nesreča se je pripetila, ko je Miha Bojovič peljal z oseb- nim avtomobilom znamke BMW po Vodnikovi ulici v Cejiju proti Ljubljanski cesti. Pri kiosku nasproti gledališ- ča je zapeljal v desno na pločnik in s spredryim des- nim delom vozila pritisnil ob zid 63-letno Frančiško Lud- vik, ki je stala na pločniku. Vozilo je pri tem obrnilo za 180 stopinj, tako da je z zad- njim delom zadel še 14-letne- ga Maijana Reberšaka iz Ve- neč pri Šmaiju pri Jelšah in 15-letnega Jožeta Jančiča iz Celja. Vse tri so huje ranjene prepeljah v celjsko bolnišni- co, kjer je uro po nesreči Frančiška Ludvik umrla. Miha Bojovič in njegov so- potnik M. J, sta po nesreči odšla. Bojovič je odšel v bol- nišnico, ker naj bi se v nesre- či ranil. Na zaslišanju pri dežur- nem preiskovalnem sodniku je Miha Bojovič izjavil, da se je izogibal vozila, kije zavija- lo na Šlandrov trg. Ostš^ja vprašanje, zak^j se ga je za- čel izogibati že pri kiosku, kjer je zaneslo njegovo vozi- lo. Sumijo tudi, da je vozil pod vplivom alkohola, zato so odr^ili odvzem krvi, ven- dar analiza še ni narejena. Mihi Bojoviču so tudi za- časno vzeli potni list, a so mu ga vrnili, potem ko je položil 1,5 milijona dinaijev varšči- ne in obljubil, da se ne bo izmikal pozivom na sodišče. S. Š. Umrl med prevozom v bolnišnico Do odcepa ceste proti Ljubeč- ni je pripeljal v Arclin iz celjske smeri voznik osebnega avtomo- bUa ANTON ŽUPNEK, 25, iz Vojnika. Z leve strani je cestišče prečkal 33-letni SLAVKO KUM- BERGER iz Arclina, katerega voznik ni pravočasno opazil in ga je zadel s sprednjim desnim de- lom ter zbil po vozišču. Poškod- be so bile tako hude, da je Kum- berger med prevozom v bolnišni- co umrl. Nenadoma ie zapeljal v levo ERIH SIVKA, 43, iz Celja, je vozil z osebnim avtomobilom iz Šentjurja proti Celju. V Opoki je iz neznanega vzroka zapeljal v le- vo in čelno trčil v osebni avto, s katerim se je nasproti pripeljal JOŽE ŠKOBERNE, iz Prožinske vasi. Voznik Sivka se je lažje ra- nil, hujše poškodbe pa ima voz- nik Škobeme. Škode je za okoli 500.000 dinaijev. Po tednu dni umrla v bolnišnici V celjski bolnišnici je teden dni po prometni nesreči umrla 63-letna MARIJA ŽUBER, doma iz Kobarida, ki seje poškodovala kot sopotnica v osebnem avto- mobilu, ki ga je v Črnavi zanaša- lo in je trčil v tovornjak. Pešec sredi vozišča Iz smeri Dobovca je v Rogatec pripeljal voznik osebnega avto- mobila SREČKO SMOLE, 29, iz Sodne vasi. Nenadoma je pred seboj zagledal pešca, IVANA ČUČKA, 50, iz Huma na Sutli, ki je opotekaje prihajal nasproti. Kljub temu, da je Smole zaviral in se umikal v levo, je pešca zbil. Poškodbe so bile tako hude, da je Ivan Čuček po nekaj dneh umrl v celjski bolnišnici. Uprava za notranje zadeve Celje prosi, da se neznani oško- dovanci, ki bodo prepoznali svoje dele z in iz avtomobilov, zglasijo pri njih ali na Postaji milice Celje. Storilci, ki so te dele odtujili (avto-cerada, vzvratna ogledala, avto- antene-strešne, okrasne kape, meglenke, vetrolove za stranska stekla, univerzalna naslonjala) jih naj bi jeseni 1986 na Otoku v Celju. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC Žalec, Titov trg 2 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. namestnik oddelkovodje (dva delavca) Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne, eko- nomske, poslovodske ali tekstilne smeri ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri in z delom pridobljena delovna zmožnost - 3 leta delovnih izkušenj na samostojnih delih in nalogah 2. obračunski referent Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, ko- mercialne ali poslovodske smeri - 1 leto delovnih izkušenj na sorodnih delih in na- logah 3. snažilko Pogoj: dokončana osnovna šola Prosta dela in naloge objavljamo za Prodajni center Leveč, za nedoločen čas, poskusno delo 2 meseca. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetih dneh od sprejema sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Veleblagovnica Žalec. AERO Kemična, grafična in papirna industrija CEUE Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: V TOZO KEMIJA Šempeter - impregnator I 2 x pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - kemijski procesničar ter 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj - razvojni tehnolog I pogoji: VII. stopnja zahtevnosti - diplomirani inženir kemije ali kemijske tehnologije, 48 mesecev ustreznih de- lovnih izkušenj ter aktivno znanje angleškega in pa- sivno znanje nemškega jezika - tehnolog I pogoji: VI. stopnja zahtevnosti - inženir kemijske tehnologi- je, 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj ter aktiv- no znanje angleškega jezika - rezkaiec II 2 X pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - oblikovalec kovin ter 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj V TOZD TRŽENJE - Samostojni referent prodaje i Pogoji: VI. stopnja zahtevnosti - ekonomist, 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje an- gleškega ali nemškega jezika V DSSS - pomožna kuharica (določen čas) Pogoji: III. stopnja zahtevnosti - kuharski pomočnik, 3 mese- ce delovnih izkušenj ter opravljen tečaj o higien- skem minimumu - kuharico (določen čas) Pogoji: IV. stopnja zahtevnosti - kuhar - 12 mesecev delov- nih izkušenj ter opravljen tečaj o higienskem mini- mumu. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi Kadrovsko-socialni službi AERA, Kocenova 4, Celje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre- jemu sklepa o izbiri. Kadrovsko-socialna služba 16. STRAN - NOVI TEDNIK 8. JANUAR 1987 Odličen uspeh Matlaža Debelaka Končana je novoletna turneja na štirih skakalnicah v Avstriji in ZR Nemčiji, kjer so doslej največji uspeh dosegli skakalci Jugoslavije, saj so se ob koncu kar trije uvrstili med prvo deseterico. Poleg Tepeša, ki je bil ob koncu četrti in Ulage (osmi), je bil znova odličen in tudi sicer vse boljši mladi Matjaž Debelak iz Braslovč, ki je pristal na devetem mestu. Na skakal- nici v Ga-Pa je osvojil 5. mesto in postavil rekord skakalnice, v Oberstdorfu je bil 6., 19. v Innsbrucku in 23. v Bischofshofnu. Tu je imel izredno smolo, saj bi se po odličnem drugem skoku (105 m) uvrstil med prvih petnajst, vendar so drugo serijo zaradi sneženja in nevarnosti razveljavili. Matjaž je bil po prvih dveh nastopih v celotni uvrstitvi celo tretji. V svetovnem pokalu je na 16. mestu s 26 osvojenimi točkami. Jože Oblak, smučarski delavec iz Braslovč: »Matjaž je doka- zal, da njegov uspeh v Planici, ko je poletel kot prvi jugoslovan do 185 m, ni bil slučajen. Razvija se v odhčnega skakalca, ki pa mu bolj ležijo letalnice. Žal je pri sodnikih še premalo poznan pa tudi slog ni vedno najboljši, tako da mu to odvzame vedno še kakšno boljše mesto. Vendar njegov čas šele prihaja.« TONE VRABL Z delom v I. B zvezno ligo Ljubitelji košarke, ki že leta spremljajo dogodke pod celj- skimi koši, se gotovo spomi- njajo Rudija Jeriča, dolgolet- nega igralca Libele (takrat Kovinotehne) in šoštanjske Elektre, košarkarja, ki je kljub nizki postavi (seveda za košarkarske razmere) znal obilno polniti koše, saj je bil najboljši strelec in igralec re- publiške lige v sezonah 68/69 in 69/70. Sedaj je zaposlen kot profe- sor telesne vzgoje na STŠ. Pred letošryo sezono je prevzel delo trenerja moške ekipe Li- bele. Do tedaj je v klubu delal z mlajšimi selekcijami, svoj naj- večji trenerski uspeh pa je za- beležil leta 1982, ko je v Skopju s kadeti Libele presenetljivo osvojil naslov državnega prva- ka, z isto generacijo pa nasled- nje leto v mladinski konkuren- ci še 5. mesto v državi. Do konca prvega dela repu- bliške lige preostaja še tekma v Kranju. Kakšna je vaša oce- na dosedaj storjenega? »Z našo i^o nisem popolno- ma zadovoljen, saj se še vedno premalo gibljemo v napadu, kar pa je pogoj za pridobiva:^ e ugodne pozicije za met. Se vedno smo favoriti za vrh, naj- večji konkurent pa nam bo ljubljanska Ilirija. Od igralcev so, ob vedno solidnih Golcu, Pipanu in Kahvedžiču, zelo na- predovali Urbanija, Turk in Cencelj. Na žalost naš najvišji igrcdec Medved ne trenira red- no in prav tu ima moštvo še precej rezerv.« Izgubili ste dvakrat in oba- krat le za točko? »Z malo več sreče in zbrano- sti bi v Domžalah in Mariboru že lahko odločili prvenstvo. Tako bosta za nas odločilni tekmi proti Iliriji in v Po- stoini.« Priprava pred tekmo? >»Z motivacijo nimamo pro- blemov, saj so igralci sedaj, ko se gre za vrh, na tekmah zgled- no borbeni in si želijo zmage. Problem nastaja na koncu tek- me, ko bi morali,znati' odigra- ti, pa jim popustijo živci. Poz- na se tudi, da na treningih ni prave konkurence. Za uigrava- nje bi morala igrati prva peter- ka skupaj, vendar proti manj kvalitetnim od sebe ne pridobi veliko.« Recept za naslov prvaka? »Igralci morajo priti do spoz- nala, da v ključnih trenutkih odigrajo uigrano kombinacijo in se ne posiljujejo pri metu. Nasploh mora naš napad traja- ti mcdo dlje.« Načrti za drugi del prven- stva? »V odmoru smo prvi teden igralcem namenili počitek. Na- to imamo na programu enote- denske priprave, kjer bomo obnovili moči in se pred odlo- čilnim delom izpilih v tehniki in predvsem v taktiki.« DEAN ŠUSTER Trenerska klop je vroča. Mno- gi si tega ne zmorejo pred- stavljati. Tekmo, ki jo odigra- mo v soboto, doživljam še v nedeljo, ponedeljek ..., doja- mem pa šele v sredo. Poleg živcev potrošim tudi veliko časa. Trenerski posel nisem prevzel zaradi svojih ambicij, temveč hočem pomagati na- predku košarke v Celju. Prvo ekipo sem prevzel za eno sezo- no ne glede na uspeh ali ne- uspeh. Prvi celjski kerici V želji po popestritvi trimske in rekreativne aictivnosti se je lani ZTKO Celje odločila za uvedbo nove akcije Celjski kerlc, ki naj bi bila nekakšno nadomestilo ali dodatek k že uveljavljeni repu- bliški akciji Kaveljc in Korenina. Za uvod je bil odziv zadovoljiv, s^ se je v različne panoge vklju- čilo 150 posameznikov iz sedem- najstih delovnih organizacij celj- ske občine. Do roka flani decem- bra) pa je ustrezno izpolnjene kartončke vrnilo 64 posamezni- kov. Največ jih je iz Cinkarne, kjer imago, kot kaže, najbolje po- skrbljeno za rekreacijo in dose- gajo dober odziv med delavci. Prvi Celjski kerici so: Anton Tavčar, Štefan Gaberšek, Aleš Luzar, Adi Vrečer, Slavko Kajt- ner, Zoran Veber, Andrej Mimik, Andrej Žnidar, Ivan Čretnik, Ivek Kolenko, Jože Hernaus, Ja- nez Bošnjak, Damjan Pulko, Jo- že Ašenberger, Vojko Urbancl, Mitja Lamper, Peter Mravlak, Anton Tofant, Hinko Kožar, Mar- jan Rejc, Franček Žeijav, Milan Rošer, Ivan Ručigaj, Karmen Rejc, Vilma Pevec, Verma Zu- pane, Darinka Špacapan, Zlata Stermecki, Tatjana Nezman, Vi- da Palir (vsi Cinkarna), Ladislav Petrovič, Franc Cvek, Maijan Ošlak, Emil Bučko, Ivan Valen- čak, Doroteja Slemenšek, Jana Snoj (LIK Savinja), Ečo Sepec, Hubert Ravtar, Franc Polutnik, Igor Golčman, Alojz Vehovar, Janez Novak (PTT), Gorazd Les- ničar, Brigita Topole, Terezija Jeršin, Liljana Rizman (Zdrav- stveni center), Blaž Črepinšek, Aco Ibraimov, Igor Nunčič, To- maž Polak (Aero), Emil Hernaus, Franc Strašek, Marjan Kolar (Že- lezarna), Zdenka Zimšek, Maija- na Sluga (BC), Edvard Stepišnik, Jože Kolar (MPI), Srečo Audič (EMO), Viktor Herle (Klima), Pa- vle Jerman (Metka), Silva Berk (W0 T. Čečeve), Bojan Vodlan (Varnost), Tone Bevc (GZ), Slavi- ca Seršen (LB) in Ervin Seršen (Gorenje). Organizator upa, da bo letos poleg teh še vseO sto novih Celjskih kerlcov. T. VRABL NA KRATKO Zmagali Umetniki v play ofTu prvakov občinskih lig Celja v malem nogometu je nastopilo dvanajst najboljših, tri pa so se pomerile v finalu, Umetniki so premagah Penal 1:0 in Aškerčevo 2:0, Penal pa je iz- gubil z Aškerčevo 1:3. Pokal po- krovitelja ZTKO Celje je tako osvojila ekipa Umetnikov pred Aškerčevo in Penalom. V ponedeljek se je v hali Golo- vec začelo zimsko prvenstvo v 1 A in 1 B ligi v malem nogometu, kjer v vsaki ligi nastopa po 16 ekip. Tekmovanje bo končano aprila, igrajo pa vsak dan med tednom od 15. ure dalje. V soboto, 10. januarja, bo še tretji večji turnir v malem nogo. metu na celjskem območju in si- cer odprti novoletni v hali Golo- vec. Organizator pričakuje okoli 80 ekip, tekmovanje, ki bo zak- ljučeno v nedeljo, pa bo trajalo oba dneva od 8. do 22. ure. Strelci drugI v Slov. Bistrici SD Impol v Slov. Bistrici je ob 25-letnici pripravila veliko tekmovalce z zračno puško, kjer je nastopilo kar 49 ekip. Celjani so s krogom manj osvojili drugo mesto (Ervin Seršen, Tone Jager in Jože Jeram, ki je bil z 278 kro- gi za krog manj tudi na drugem mestu), slabše pa so tokrat stre- ljali člani Kovinaija Štore, ki so osvojili 19. mesto v postavi Ivan Kočevar, Franc Hočevar in Vili Dečman. Kovinar je nastopil oslabljen brez odličnega Branka Maleca. V petek, 9. januarja, se bo s 6. kolom nadaljevalo prvenstvo v republiški strelski ligi vzhod. Kovinar Štore bo gostoval v Slo- venj Gradcu, kjer je zmagovalca zaradi izenačenosti ekip težko napovedati, manjši derbi pa bo v Celju med domačini in Žalcem. Favoriti so sicer domačini, ven- dar tudi Žalec lahko preseneti z zmago, ki bi mu zagotovila mir- nejše nadaljevanje v tej ligi, saj se bori proti izpadu. TJ Mladi hokelisti izgubili Pionirji HDK Cinkarna Celje so v nadaljevanju republiške li- ge doma izgubili z Bledom 2:4 (1:0, 0:2, 1:2), strelca pa sta bila Brankovič in Milidragovič. V soboto bodo gostovali v Zagrebu pri Zagiju, člani v okviru medre- publiške lige v Zalogu pri Ljub- jjani proti Slaviji, mladinci pa bodo igrali v nedeljo ob 12. uri v celjskem Mestnem parku proti Kranjski gori. MARJAN SORŠAK NA KRATKO Boliši Leber, Pelko in Funki Na prvenstvu sevemovzhod- ne regije za mladince v namiz- nem tenisu, ki je bilo na Ravnah na Koroškem, je sodelovala tudi skupina članov namiznoteniške sekcije pri ŠD Ingrad v Celju: mladinca Leber in Kovačič ter pionirji Štrlič, Pelko, Funkl in Turk. Boljše uvrstitve so dosegli Leber, Pelko in Funkl. Turnir v Žalcu Kegljaški klub Hmezad v Žal- cu je pripravil izredno kvalite- ten turnir moških in ženskih ekip v kegljanju. Med moškimi je zmagala ekipa Radenske 5155 pred Hmezadom 5082, Savinjo Celje 5067 in Konstruktorjem Maribor 4987, medtem ko so bili med posamezniki najboljši Hari Stržaj 900, Miro Stržaj 892 (oba Radenska) in Josip Čagelj (Savi- nja) 887. Med ženskimi ekipami je slavila Savinja Celje 2511 pred Konstruktorjem Maribor 2257, Savinjo II 2217 in Hmezadom 2189, medtem ko so bile med po- sameznicami najboljše predstav- nice Savinje Jožica Seško 440, Mira Grobelnik 435 in Biserka Petak 421. Naiboiiši IMiaden IMeianšek SD Žalec je pripravila tekmo- vanje z zračno puško, kjer je na- stopilo šest ekip žalske občine. Zmagala je prva ekipa Žalca 1453 pred SD Griže in SD Liboje, medtem ko so med posamezniki bili najboljši trye Žalčani Mladen Melanšek 366, Franc Kotnik 365 in Justin Smrkolj 363 krogov. Nastop v karateiu v telovadnici osnovne šole v Žalcu je bilo tekmovanje v kara- teju, kjer so poleg domačih ka- rateistov nastopili tudi tekmo- valci iz Rogaške Slatine. Rezul- tati: v katah med pionirji so bili najboljšh Damir Vrbanič, Boris Božič in Tomaž Aubreht, med mladinci Miloš Goubar, Nedelj- ko Bikič in Andrej Stepišnik, v borbah pri pionirjih Tomaž Au- breht, Damir Urbančič, Boris Božič in Gregor Gzgšek, pri kade- tih Nedelj ko Bikič in Miloš Gau- bar, vsi karate sekcija pri Parti- zan Žalec, med mladinci Brane Cimperman, Borut Cizej (oba Ža- lec), Josip Jurak (Rog. Slatina) in Srečko Brumen (Žalec) ter pri članih Jože Hudovemik, Boris Golič pa Mirko Hudovemik (vsi Žalec). Tekmovanje je bilo vzor- no organizirano ter je minilo brez poškodb. LJUBO KORBER Turnir ob koncu leta šahovski klub Savinjčan v Šempetru je pripravil silvestr- ski turnir, kjer je nastopilo 22 šahistov. Zmagal je Martin Štor- man pred Rudijem Floijancem, Štefanom Peternelom in osta- limi. Prav tako je ŠK Savinjčan pri- pravil tudi novoletni hitropotez- ni turnir, kjer je nastopilo 10 ša- histov, zmagal pa je Stane Skok pred Martinom Štormanom, Jo- žetom Peternelom itd. Franc Brinovec zmagal Dobro organiziran nagradni novoletni turnir je pripravil tu- di šahovski klub Žalec, kjer je nastopilo 17 šahistov, zmagal pa je F. Brinovec pred D. Bri- novcem, Uriskom, Zorkom, Tur- kom itd. Pokrovitelja sta bila KIL in Petrol. Novi uspehi IMariana Črepana FIDE mojster Marjan Črepan iz Žalca je znova dosegel lep uspeh, ko je osvojil 2.-4. mesto na mednarodnem šahovskem turnirju v Sremski Mitrovici. Za zmagovalcem Kostičem je za- ostal samo za pol točke, nastopi- lo pa je kar 48 šahistov. Črepan je nastopil tudi v Zeni- ci, kjer je med 80 šahisti osvojil 7.-8. mesto, pri tem pa je prema- gal mnoge znane mojstre Jugo- slavije, Avstrije in Francije. Potem je Črepan odpotoval v Litijo, kjer je med 28 šahisti osvojil tretje mesto. JOŽE GROBELNIK V Šentiuriu Karli Janežič Na novoletnem hitropotez- nem turnirju v Šentjurju je na- stopilo 10 šahistov, zmagal pa je Karli Janežič pred Marjanom Drobnetom, Markom Diacci- jem, Francijem Gazvodo itd. Karii Janežič je bil tudi najboljši v seštevku štirih hitropoteznih turnirjev, kjer je zbral 28 točk, za njim pa so se uvrstili Stanko Ošep, Marjan Drobne, Anton Kumperger, Ivan Kolman itd. Prvi par Šeško - Šrot Kegljaški klub Savinja Celje je pripravil tradicionalni novo- letni turnir mešanih dvojic. Na- stopilo je dvaoset parov, zm^ala pa sta Jožica Šeško - Ivan Šrot, ki sta podrla 773 kegljev, sledijo pa Tanja Gobec - Stane Gmajner 763, Zdenka Zimšek - Brane Ro- šer 758, Silva Razlag - Zdravko Salobir 755, Marjana Seško - Alojz Urh 754 itd. JK Nagrade v T. Veieniu v soboto in nedeljo, 10. in 11. januarja, bo v T. Velenju prav gotovo eden doslej v Jugoslaviji najkvalitetnejših turnirjev v malem nogometu, kjer bo nasto- pilo 16 ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Tekmovanje se bo začelo v soboto ob 10. uri, fi- nalno tekmo v nedeljo ob predvi- doma 17.45 pa bo prenašala tudi televizija. Nastopile bodo ekipe Hauduka, Dinama, Partizana, Že- lezničarja, Osijeka (vsi člani 1. zvezne lige), reprezentanca Slo- venije, selekcija Splita, ekipa iz Avstrije in Madžarske ter naj- boljše ekipe z lanskega turnirja, ki je bil prav tako v T. Velenju. Pogoj organizatorja za člane 1. zvezne lige je, da nastopijo z igralci, ki so nastopili v prven- stvu, tako da se obeta resnično kvalitetno tekmovanje. Da bodo vsi prišli, pa zagotavlja vabljiva nagrada, ki je za prvouvrščeno ekipo kar 1,50 milijona din, za drugo 800 tisoč din in tretjo 400 tisoč. Ob tem bo še več drugih nagrad in bogat srečolov. Vstop- nina za prvi dan je 1500 din, za oba dneva pa 4500 din. Pokrovi- telj so Terme iz Topolšice. LOJZE OJSTERŠEK Mali nogomet v Žalcu Medobčinska nogometna zve- za Celje bo organizirala regij- sko prvenstvo v malem nogo- metu za šesto skupino za pokal Slovenije, ki bo v soboto, 10. ja- nuarja v Žalcu v telovadnici os- novnošolskega centra s pričet- kom ob 9. uri. Nastopili bodo pr- vaki občin celjskega območja Aero iz Celja, Manchester iz Žal- ca, Rečica Laško, Slovenske Ko- njice, T. Velenje, Mozirje ter čla- ni republiške in vzhodne lige El- kroj Mozirje, Šmartno, Rudar T. Velenje, Ingrad Kladivar Celje, Dravinja Slov. Konjice, Steklar Rog. Slatina in Partizan Žalec. Skakalci v Titovem Velenju Prizadevni delavci SSK Velenje so kljub pomanjkanj snega z velikimi napori odlično pripravili dve tekmovanji. N ekipnem državnem prvenstvu za ekipe za starejše mladince j na 55 metrski skakalnici nastopilo 88 tekmovalcev iz 22 klubo^ tako kot Icini pa so kljub pomladitvi zmagali domačini v postat Tamše, Pušnik, Pogorelčnik in Dolar, ki so zbraU 580,4 točke, tem uspehom so dokazali, da v T. Velenju dobro in načrtn delcoo z mladimi skakalci, ki se bodo čez leta uspešno kosali tu( s starejšimi vrstniki z Gorenjske in Ljubljane. Na isti skakalnici je bilo tudi tekmovanje za pokal Cocte za s in ml. pionirje, kjer je nastopilo 54 tekmovalcev iz 14 slovenski klubov. Med deseterico so se s celjskega območja uvrstili trij Velenjčani: zmagal je Pogorelčnik, 8. je bil Rednak in 9. Č« pelnik. Na sliki državni ekipni prvaki med st. mladinci iz T, Velen; (od leve) Tamše, Dolar, Pogorelčnik in Pušnik, priznanja pa jii v imenu SZS izroča Jože Oblak. LOJZE OJSTERŠE 10 CENTER ZA MLADINSKI TURIZEM Celje Kocenova 2 razpisuje prosta dela in naloge vodje delovne skupnosti Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogo- jev izpolnjevati še naslednje: - da imajo dokončano višjo ali visoko izobrazbo turistične, ekonomske ali druge ustrezne smeri - eno do dve leti delovnih izkušenj Kandidati za vodjo poslovalnice morajo predložiti svoj program dela. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite skupaj s programom dela v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Center za mladinski turi- zem Celje, Kocenova 2. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskem roku. 8. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 17 »Dopisniki smo kot gasilci« Zadnje dni starega leta smo se v uredništvu na prijatelj- skem srečanju pogovarjali s športnimi sodelavci naše re- dakcije. Povedali smo si kaj pričakujemo drug od drugega in kaj želimo, mi pa smo se odločili, da vam tiste, ki so se našemu povabilu odzvali tudi predstavimo. . Marjan Soršak: »Z redni- štvom sodelujem že drugo le- to. Redno pošiljam hokejske rezultate članov, mladincev in pionirjev, pa tudi rezultate sin- dikalne hokejske lige. S sode- lovanjem med vašim uredni- štvom in nami, dopisniki, sem zadovoljen, želel bi le, da bi si kdaj prišel kdo iz uredništva pogledati hokejsko tekmo in bi na Ucu mesta posnel krajši pogovor z igralci oz. tre- nerjem.« Vinko Lavrinc: »Z vašim uredništvom sodelujem že osemnajst let. Poročam o strel- skih dogodkih iz občine La- ško. Že v letih, ko sem bil še sam aktiven strelec sem videl, daje ta športna panoga v tisku zapostavljena. Zato sem se od- ločil, da bom sam poročal o tem. To ni težko, saj sem priso- ten na raznih tekmovanjih, strelce tudi sam poznam. Tudi v bodoče bom še z veseljem pošiljal novice na vaš naslov.« Tone Jager: »Tudi jaz poro- čam o strelstvu iz celjske obči- ne. Vaš sodelavec pa sem že okoh štirinajst let. Sodelova- nje je tako z vaše kot veijetno tudi z naše strani dobro, včasih me moti le to, da so članki, za katere osebno menim, da za- služijo večjo publiciteto, pre- cej skrajšani ali pa niso objav- ljeni in obratno. Vendar se to redko dogaja « Jože Grobelnik: »Poročam o dogodkih, ki so na športnem področju v Žalcu. Z vašim uredništvom sodelujem že dvajset let in sem s sodelova- njem popolnoma zadovoljen. Zato nimam predlogov za iz- boljšanje le tega.« Lojze Ojsteršek: »Poročam iz Titovega Velenja, vendar zadnja šitiri leta nisem bil tako reden poročevalec kot v prete- klosti. V bodoče nameravam biti zopet malo bolj priden. Po- ročam tudi o športnih dogod- kih, žal pa je dobrih športni- kov v Titovem Velenju, tako kot v Celju, vedno manj. Mi- shm, da ni dobro, da športniki vse preveč gledajo na denar. Kar pa se tiče honorarjev: do- pisniki smo kot gasilci, nihče ne pričakuje plačila. Zadovolj- stvo je že, ko vidiš, da si opozo- ril na neko stvar, morda koga pohvaUl. Hvale pa ne sme biti preveč, saj se lahko le-ta čez noč sprevrže v grajo.« Jože Kuzma: »Dobrih dvaj- set let sem sodelavec vašega uredništva. Na to me vežejo številni lepi pa tudi žalostni spomini, ko so celjski športni- ki doživljali neuspehe . .. Za- me je bilo novinarsko delo vedno le hoby, nikoli pa pravi poklic. Pričel sem kot dopis- nik Večera. Ko pa so prišli v uredništvo Novega tednika in Radia Celje mlajši ljudje, pa sem pričel sodelovati tudi z va- mi. Hokej, rokomet, plavanje, so bila področja, o katerih sem sprva poročal. Dopisovanje na področju športa je lepo in zani- mivo, toda to je delo za mlajše ljudi, kajti treba bi bilo ljudi obveščati tudi o športnih do- godkih iz vsake naj m^ še vasi in krajevne skupnosti. Le tako bi postala časopis in radio ti- sto, kar ljudje pričakujejo od njiju.« NATAŠA GERKEŠ POD KOSI SKL - moški: Libela je z iz- jemno igro visoko porazila Po- stojno 130:90. Po polčasu (61:46) se Celjani z visokim vodstvom niso zadovoljili in so »grizli« še naprej. Pipan 36 (3 X 3), Gole 34 (5 x 3), Urbani- ja 16, Kahvedžič 14, Cencelj 12 (2 X 3), Turk 12, Pučko 4 in Medved 2, vsi zaslužijo pohva- lo, za dobro opravljene obrambne naloge pa še pose- bej Urbanija, Gole in Cencelj. Libela je trenutno tretja z ena- kim številom točk kot prvi dve ekipi, v soboto pa bo gostovala v Kranju pri Ttiglavu, ki je v sredini lestvice. Comet je končno zaigral do- bro in doma premagal ekipo Triglava 100:89. Šmid je dose- gel 36 točk, Rozman pa 23. Rogaška je v Ljubljeini po odlični igri Sarajlije premagala Iskro Delto Ježico 83:79. V na- slednjem kolu bo telovadnica OŠ v Rogaški Slatini znova pretesna za vse ljubitelje ko- šarke, saj bodo domači gostili ljubljansko Ilirijo. Comet bo gostoval v Kopru. SKL - ženske: Metka je sicer nepopolna, vendar vseeno z n^boljšimi nastopila na Jese- nicah in izgubila 83:68. Metka bo v soboto gostila ekipo Co- meta, ki je v tem kolu prema- gla moštvo Cimosa 71:64, po- tem ko je Šmidova dosegla 23 točk. 2. SKL - moški: V 1. skupini je štorski Kovinar znova zma- gal, ko je v Celju ugnal Bistrico 65:60. Štorčani bodo ob do- brem nadaljevaju tudi v pri- hodnje resni kandidati za vstop v republiško ligo. V 2. skupini je bil na Polzeli derbi kola, kar kaže tudi dele- ^ranje zveznega sodnika Bur- je za to srečanje. Domači so premagali šoštanjsko elektro 103:95 in se ji tako oddolžili za poraz v prvem delu ter prešli v vodstvo! Pri Polzeli sta bila najboljša M. Turnšek 41 (6 x 3) in mladi Škrabe 23 (3 x 3), ki se razvija v kvalitetnega košar- karja, pri Elektri pa Mlinšek 33 (6 X 3). Šentjurčani so doma brez napora premagal ekipo Brežic 124:89. Za domače so največ košev dosegli Polutnik 20, Zo. Martič 19 (2 x 3), Škerjanc 26 W X 3) in Zv. Martič 29 (1 x 3). Šentjur bo v naslednjem kolu gostoval v Laškem pri Zlatoro- gu, ki ima še vedno možnosti za uvrstitev med prve tri. Tre- nutno so Laščani četrti, zmago več imata Šentjur in Elektra, prva pa je Polzela, ki jo še čaka gostovanje v Šentjurju. DEAN ŠUSTER Kar 236 športno rekreativnih prireditev Odbor za množične športno rekreativne prireditve pri Zvezi telesnokultumih orga- nizacij v Sloveniji je izdal ko- ledar prireditev za leto 1987, ki jih je za vso Slovenijo kar 236. Aktivnosti so različne, naj- več pa je teka na smučeh, po- hodov, orientacije, tekov, kole- sarjenja, tenisa, streljanja, ka- jaka, jadranja do teka na rol- kah. Januarja bo trinajst prire- ditev po Sloveniji, februarja dvanajst, marca 17, aprila 25, največ maja - kar 41, junija 35, julija 18, avgusta 25, septem- bra 29, oktobra 23, najmanj no- vembra - 5 in decembra 6. Or- ganizatorji bodo planinska društva. Partizan, krajevne or- ganizacije, športna društva, športne zveze in drugi. Med 236 športno rekreativni- mi prireditvami jih bo deset tudi na celjskem območju. 14. februaija bo PD Dramlje pri- pravilo pohod po poteh XIV. divizije, 17. maja bo ulični tek Rogaška 87 v Rogaški Slatini, nekje koncem maja (datum še ni določen) regata na Plevelo- vem jezeru v T. Velenju v orga- nizaciji ZTKO Velenje, 7. juni- ja v organizaciji KK Merx celj- ski kolesarski maraton, od 12.-14. junija tudi v Celju odpr- to prvenstvo za veterane nad 45 let v tenisu in v organizaciji teniške sekcije pri HDK Cin- karna, 13. junija bo regata v kajaku iz Radeč do Krškega po Savi, 26. junija bo pohod na Jelovico v organizaciji PD T. Velenje, 23. avgusta kolesar- jerye - vzpon v Zavodnje v or- ganizaciji ZTKO Velenje, 13. septembra Kozjanski maraton v organizaciji kolesarskega kluba Merx Celje in 17. okto- bra 22. kros Dela v Celju v or- ganizaciji Atletske zveze Slo- venije in AD Kladivar. Najboljši v množičnosti Znani so rezultati, ki jih je pripravil strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO Celje za tekmovanje v mno- žičnosti na sindikalnih šport- nih igrah leta 1986. V 1. skupini (najmanj zapo- slenih) pri moških je zmagala Ljubljanska banka 318 točk, sledijo Zdravilišče, Zapori, Tkanina, Tehnična šola. Gozd- no gospdarstvo, DPO in Toper, pri ženskah pa Obnova 364, Zapori, Avto Celje, Gradiš, SIS, VVO, OŠ S. Šlander in Razvojni center. V 2. skupini pri moških so bih najboljši predstavniki Bla- govnega centra 871 pred Elek- tro, Zlatarno, Obnovo, PTT, Khmo, Avto Celje, Savix\jo, Izletnikom in Libelo ter med ženskami tudi Blagovni center 504 pred LB, Zdraviliščem, PTT, Zlatarno, Savinjo in Tka- nino. V kolektivih z največ zapo- slenimi pa so med moškimi slavili predstavniki Železarne 3362 pred Aero, Cinkarno, EMO, Ingradom in Kovinoteh- no ter med ženskami Cinkarna 647 pred Aero, Železarno, EMO, Kovinotehno in In- gradom. Zmagovalci po posameznih panogah: veliki nogomet Obrt- niki, rokomet Libela, hokej na ledu Zlatarna, namizni tenis ženske Podbrežnik Qngrad), st. člani Podpečan (ŽTO) in člani Maras (Ingrad), odbojka moški 1. liga Ingrad, 2. liga Ko- vinotehna, 3. hga Železarna in 4. liga Merx DSSS, st. člani In- ^ad. ženske 1. liga Ingrad, 2. Uga Kovinotehna, 3. hga Teh- nična šola, 4. Uga SDK in 5. Liga Zdravilišče, košarka 1. liga Razvojni center, 2. liga Gradig, 3. liga Obnova in 4. hga Zdravi- lišče ter basket 1. liga Razvojni center, 2. Uga Zdravilišče in 3. Uga STC. Žal je bUo tekmova- nje pri košarki in basketu izredno neresno, saj Medob- činska košarkarska zveza ni zagotovila sodnikov in vode- nja, čeprav je to nalogo prevze- la.« Škoda, da obstajajo teikšne organizacije, ki niso sposobne izpeljati tekmovanj izven red- nega delovnega časa,« je upra- vičeno ogorčen strokovni taj- nik Bogdan Povalej in zago- tavlja, da bodo to v prihodnje izpe^ali drugače. T. VRABL Jože Galič (Slovenija) ni povsem verjel v pravil- no glasovanje na letošnji finalni prireditvi Lojtrca domačih in je po lokalnih radijskih postajah prever- jal, kako so glasovale • Tatjana DremeJj se v zad- njem času poleg petja uk- varja tudi s pletenjem in kot sama pravi, ji tudi tu mečejo polena pod noge • Ansambel Cmok iz Ce- lja bo naslednje tri mese- ce igral v Zdravilišču Do- brna, sicer pa resno raz- mišljajo, da bi se letos pri- javih za Ptujski festival narodnozabavnih melodij • Ansambel Mira Klinca seje za novo leto odpravil igrat kar v Italijo • Celj- ski instrumentalni kvin- tet je že posnel material za novo kaseto, ki naj bi izšla januaija, takrat pa naj bi posneli tudi televi- zijsko oddcgo, za katero so si morali samo dobiti pokrovitelja, to je Unior Zreče • Tudi cela vrsta drugih narodnozabavnih ansamblov čaka na izid kasete ali plošče, med nji- mi: ansambel Braneta Klavžarja, ansambel He- ini, ansambel Cverle, an- sambel Miro Kline ter Sa- vinjskih 7, ki naj bi izdali tudi ploščo • Tudi zma- govalci Lojtrce domačih 87, ansambel Štajerskih 7 iz Slovenskih Konjic, po- skušajo izdati posnetke svojih skladb, vendar jim tudi prva mesta na Veseli jeseni, v Števeijanu in zlati Orfeji na Ptujskem festivalu niso bistveno pripomogli k temu • Štefan Frece: »Lojtrca do- mačih je precej pripomogla k popularnosti narodnoza- bavne glasbe v Sloveniji, vendar je skrbni čas, da se preglasovanju nek^ spreme- ni. Trdim, daje velika večina (če ne vsi) ansamblov kupila vs£g polovico kuponov revije Kaj, da so se uvrstili na final- no prireditev. Kako bi sicer letos izpadli ansambli kot so Henček, Slak, MiheUč in še kateri, ki na veselicah priteg- nejo tudi več tisoč ljudi, na glasovanju pa so dobili kakš- nih 300 glasov, kar je nekje tudi realno. Mislim, da se narodnoza- bavni zmsambel pokaže pri živem izvajanju glasbe, saj je vzdušje del te glasbe. V zad- njema času pa večina ansam- blov posega po tako imeno- vanih )»playbackih«, ki so posneti v studiu. Tudi na fi- nalni prireditvi je bilo tako, da so ansambli samo imitiral igranje, v bistvu pa je šo vse s traku. Rešitev je v tem, da k sode- lovanju pritegnejo tudi dru- ge časnike, čeprav vem, da je Kaj s tem začel in da bo le stežka spustil v^eti iz rok, s^ zasleduje pri tem tudi ko- mercialni učinek. Vendar, če hočejo zares pomagati na- rodno zabavni glasbi, bodo morali nekaj narediti.« ^ V ansamblu Nočna izmena igrajo: Sašo Čajič, Gusti Umek, Miro Teiič, Lojze ^ Svec, Peter Ažman, Igor Korošec in Leon Podlinšek. Prijetna giasba Nočne izmene Celjski ansambel Nočna izmena prav gotovo dobro izpolnjuje tisti cilj, ki si ga je zadal, to je predvsem zabavati poslušalce. Zato igrajo vso komercial- no in narodnozabavno glasbo, ki gre v ušesa obiskovalcem plesov, veselic in drugih tovrstnih prireditev. Pri tem pa ne zanemarjajo tudi scenskega nasto- pa, saj so prav po tem še posebej znani. Ansambel je v sedmih letih, odkar obstoja, doživel precej kadrovskih sprememb. Šele, ko sta se pred dobri- mi šestimi meseci pridružila Igor Ko- rošec in Peter Ažban, so pričeli bolj resno ramišljati tudi o lastnih sklad- bah in kaseti. Prvi poskusni posnetki bodo gotovo že ta mesec, ko se bodo pričeli dogovarjati s produkcijami, kdo bo kaseto izdal. Tudi glasba, ki naj bi izšla na tej kaseti, se ne bo bistveno razlikovala od tiste glasbe, ki jo zdaj ansambel goji, to so prijetne skladbe za uho. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. SEMPRE, SEMPRE - AL BANO IN ROMINA POVVER (3) 2. KUDA IDU IZGUBUENE DJEVOJKE - BORIS (3) 3. MANDARINA - DON JUAN (5) 4. RIMUANI - BAJAGA (4) 5. BABY GOODBVE - RENDEZ-VOUS (2) 6. HUMAN - HUMAN LEAGUE (1) 7. PUT PUTUJEM - MAGAZIN (1) 8. YOU CAN CALL ME ALL - PAUL SIMON (1) 9. DONT GET ME VVRONG - PRETENDERS (1) 10. ALIENS-RADIORAMA (1) Lestvica zabavnih melodij )e na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. SREČNO DEKLE-AVSENIK (5) 2. SRECNO ŠOFERJI - SAVINJSKIH 7 (4) 3. ZELENI MOŽICI - HENČEK (3) 4. KOZJANSKA DEŽELA - KLAVŽAR (7) 5. LE TEBE BOM UUBIL - SLOVENIJA (1) 6. NAŠA POLKA - ALPSKI KVINTET (1) 7. MLADOST JE KOT VETER - SLOVENSKI MUZIKANTJE (1) 8. B^LI JUNAKI - MARELA (1) 9. KO MISLIM NATE - DOVŽAN (1) 10. OSTAL JE LE SPOMIN (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. KUPON lestvica zabavnih melodij____________ izvajalec________ lestvica domačih melodij____ izvajalec________________ ime in priimek_______________ naslov________________ Nagrajenca: Alenka Rožman. Nad Stolarno 6. Štore FranciZavašnik ml., Drešinja vas 12. Petrovče Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje. Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 8. JANUAR 1987 FRAN SALESKI-FINZGAR II. del Pod svobodnim soncem Prvo poglavje Pod Svarunovim gradiščem, na okrogli, v pomlad razorani njivi seje pripogibalo klasje zorečega ječmena. Tu in tam se je dvigal iz srede njive gost grm, katerega se ni ljubilo iztrebiti ratarju, dobro vedočemu, da drugo pomlad bržkone drugod zastavi plug za novo setev. Z okopov gradišča je v pozimski moči in snegu zdrs- nila plast zemlje; med zelenim rušjem so se videle rjave struge. Krog in krog gradišča je dremala vroča poletna tihota. Tudi s prostranih planjav prav do širokega moč- virja Mursiana se ni glasilo meketanje čred. Pastirji so zagnali v goste sence in lenarili pod košatimi hrasti. Na travi vrh okopov je sedel Svarun. Vso zimo se ni ganil iz stanišča. Z nikomer ni govoril, nikdar veleval, ni povprašal po teletih in jagnjetih - na ovnovi koži je ždel in božal edinico, kije sedela ob njem in predla iz lanu tenke niti za platno. Celo pomlad ga ni zdramila. Devet sinov je padlo v boju - pa je prebolel vse rane. Ko pa je izginil zadnji sin, Iztok, ko je v rodu zavladal razpor, se mu je v dušo vsesal gnev, osrčje mu je grizla bridkost in slavni starosta je klonil V gube, molčal vse tedne in s trudnimi vzdihi klical Morano. Starosta Bojan, njegov naslednik, je prihajal do njega po modre nasvete. Toda Svarun mu ni svetoval. »Moder si, Bojan, delaj po modrosti!« To je bilo vse, kar je izvlekel iz njega. Ko je prešla pomlad in je Svarun slišal pogovore, da se vojska še ni združila ter dvignila preko Donave, da bi poplenila po bizantinski državi, se je zdramil sivi, upog- njeni starosta, pozval Bojana in Velegosta k sebi in izpregovoril: »Moža, brata! Mozeg se suši v meni. žalost mi je izpila kri, suha veja sem na deblu našega drevesa. Samo črti še pihajo v mojem srcu žerjavico življenja, da ne ugasnem. Kaj delate, bratje? Kaj čakate? Maščevanje Bizancu! Maščevanje zahtevajo bogovi, po maščevanju kriče reke krvi, po maščevanju iztegajo koščene roke mrtve prste sredi ravni! In vi se prepirate! Ant lovi ovco Slovenu. Sloven trati puščice nad Antovimi kozliči. Ferun sam je onečaščen! Bliske na brusi in jih tre.^či v brate, ki .se koljejo med seboj. Dvignita se. Bojan in Velegosi. otmita rod sramote, ne stojte lačni, ko so odprta vrata dežel sovragov!« Svarunu je oživelo od starosti in bolesti pepelnasto lice. Ob senceh so mu nabreknile krivuljate višnjeve žile, nozdrvi somu plale in stisnjene prsi so se mu širile; sunkoma je dihal, kakor bi bruhal ogenj skozi široko odprta usta. Njegove oči so se zasvetile in zažarele; sam črt je dahnil v ta kup pepela in pod njim se je vnelo in zaplapolalo. Kakor videč je stal pred starešinama in dvigal drhteče roke proti nebu. Počasi seje začel tresti po vsem životu, kolena so se mu šibila in starešini sta ga podprla ter mu pomogla, da je sedel na plohast stol, pogrnjen z jagnječevino. »Morana, pridi, da ne bom gledal sramote svojega rodu!« - Kakor zubelj, ki vzpla- pola nenadno pod nebo, pa pojema in se skrije v pepel, tako seje sključil starec in težko sopel. »Ne boj se, Svarune častiti, vsi starešine Slovenov smo tvoje misli. Preden se obrne mesec na nebu. ti naznaniva veselo vest, da gre združena vojska prek Donave. Sama se napotiva še danes do Antov, od gra- dišča do gradišča pojdeva in, če je treba, do Dnjestra in Črnega morja - objeti mora brat brata, napolniti tule s strelicami, poostriti kopja in nabrusiti sekire za skupni pohod prek Donave.« Tako je tolažil Bojan Svaruna in Velegost mu je s tehtnimi poudarki pritrjeval. »Pojdita, moža, oznanjujta mir med brati, palita ogenj v prsih mladcev in govorita jim o belih kosteh, ki trohne po pustah nemaščevane!« Poslej je Svarun zopet oživel. Vsak dan gaje sprem- ljala Ljubinica na okope, vsak dan seje grel na soncu in zaslanjal oči z dlanjo ter gledal v dolino, kje bi od daleč prijezdil kdo in mu sporočil: Ni več boja med brati! Zedinili so se. Vojska se zgrinja nad Bizanc. Ječmenovo klasje se je gibalo v ravnini, ko je starec sedel na travi vrh okopov. Zazdelo se mu je. da se daleč od jugovzhoda giblje dirjajoč jezdec po visoki travi. Stare oči je zasenčil z roko in govoril Ljubimci: »Poglej, hčerka, iz daljave se bliža sel! Oslabelo mi je oko, morda me vara. Poglej. Ljubinica! Drvi konja, drvi Novice prinaša." Ječmenovo klasje se je gibalo v ravnini, ko je starec sedel na travi vrh okopo\ Za/.delo sv mu jc. di&t^e daleč od jugovzhoda giblje dirjajoč jezdec po visoki travi Stare oči je zasenčil z roko in govoril Ljubimci: "Poglej, hčerka, i/, daljave sf bliža sel! Oslabelo nn jo oko, morda me vara Poglej. Ljubimcu' Drvi konja. drvi. Novice prinaša." Ljubinici je zdrknilo vreteno v naročje. Ozrla seje, kamor je kazal oče s prstom, ki seje tresel. »Ne varaš se, oče. Jezdec dirja proti gradišču.« »Bojan ali Velegost. kaj sodiš?« Ljubinica je zaklopila nekoliko velike, modre oči in gledala v daljavo. »Ni Bojan in ni Velegost, oče!« »Ni Bojan in ni Velegost,« je ponavljal Svarun. Kdo bi utegnil biti?« »Za njim vihra plašč kakor perut krokarja.- »Plašč vihra? Naši ne nosijo pla.ščev. Morda je Bizan tinec?« »Ne sveti se mu šlem in na prsih se ne bliska oklep. Ni vojak iz Bizanca. Oče. njegov plašč je rdeč. Jasno sem ga videla v vetru.« »Rdeč, praviš?« »Rdeč je, oče. Tunjuš je nosil tako ogrmjalo. ko sem ga videla za Donavo.« »TunjušhDa, Turjjuš je. To so skoki hunskega konja. On ve novic. Postrezi mu gostoljubno. Naš prijatelj je.« Ljubinica se je stisnila k očetu, mu ovila roko krog vratu in uprla vanj boječe oči. »Oče, jaz se Tunjuša bojim. Naj mu streže Lasta.- »Otrok moj, nikar se ne boj prijateljev! Kako bi stregla dekla dobremu gostu? Blag je.« »In vendar mislim, da so besi v njegovih očeh. Ko sem mu stregla v šotoru za Donavo, se je ozrl vame. V srcu me je zabolelo, kakor bi bil zasadil strelico vanj. Vsa sem se stresla." "Ljubimca, kaj golčiš. grlica drobna! Kadar te pogleda Rado. te ne zaboli srce - ne zaboli, kajne? Ne boj se grdega obraza. Tunjuš se je že boril ob moji strani zopei Bizantince. Nikdar se nismo bojevali s Huni. Zavezniki so in mirni sosedje. Čemu strah?" ■'Oče, ti si govoril! Verjamem Nočem se ga bati 8. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 8. JANUAR 1987 8. JANUAR 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 8. JANUAR 1987 8. JfllldAH 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 8. JANUAR 1987 Trije dovoli za Izjemno težko smer Odmeven uspeh slovenskih alpinistov v Patagoniji. Kaj o tem pravi Franček Knez Tri naše alpinistične odpra- ve so doslej potovale v gore Patagonije in vse tri so se vrnile uspešne; z dosežki, ki upravičeno odmevajo v sve- tu, saj so se fantje lotevali težkih smeri v težkih vre- menskih pogojih, ki tam vladajo. Vseh treh odprav se je udeležil tudi Franček Knez iz Rimskih toplic, al- pinist, ki se je zaljubil v Pa- tagonske gore, saj nudijo veliko plezalskih možnosti in užitkov. Glede na to, da si se udele- žil vseh treh odprav (poleg Silva Kara in Janeza Jegli- ča) bi jih lahko tudi najbo- lje primerjal med sabo? Naš prvi stik s Patagonijo je bil vzpon na Fitz Roy. Od vseh smeri, ki smo jih pre- plezah v Patagoniji, se mi zdi ta še njulažja. Rekel sem nsg- lažja, ne pa lahka. Takrat smo tudi dobili potrebne iz- kušnje za plezanje v Patago- niji. Lanski vzpon na Cerro Tore je bil zagotovo nek^ iz- jemnega, toda drugi so nam navrgli, da je bila pod steno cela armada ljudi. Takratna odprava je bila res malo bolj številna, zato pa smo tokrat dokazali, da smo tudi samo trije dovolj za izjemno težko smer. Meni se zdi ta zadnji vzpon na Tore Eger še naj- težji od vseh. Ocenili ste ga s VII A3 90 stopinj. Kaj to pomeni? Sedmica je že kar zahtev- no plezanje, AS pa pomeni, da je šlo tudi za zahtevno tehnično plezanje, za odse- ke, kjer si lahko varovalne kline zabil le nekaj centime- trov v skalno razpoko in takšni klini bi veijetno po- pustih, če bi prišlo do padca. Stena je tudi vseskozi nav- pična in ponekod previsna. Vaša smer na vrh vodi di- rektno navzgor po steni. Ni bilo levo ali desno boljših možnosti za plezanje? Izogibali smo se odmikov v levo in desno od idealne smeri, zakaj s seboj smo pri- peljah le 550 metrov vrvi za- pritrjevanje, stena pa je viso- ka približno tisoč metrov. Vsak odmik v levo ali desno bi pomenil, da bi ostalo manj stene opremljene, juriš na vrh in potem sestop pa sko- raj nemogoča. To pomeni, da ste zadnjih štiristo in še nekaj metrov splezali v alpskem stilu. Res je. Imeli smo srečo z vremenom, kar je v Patago- niji redkost. Že ob tretji uri zjutraj smo odšli v steno in še pred svitom prižimarili do konca stalnih vrvi. Ostanek stene je bil precej zahteven, zato smo se ga lotili brez opreme za bivakiranje. Skratka, morali smo ga sple- zati v enem dnevu sicer ne bi bilo nič. Precej smo se na- mučili, a ob osmi uri zvečer smo stopili na vrh in si lahko po Fitz Royu in Cerro Torej u že tretjič ogledali okoliške vršace iz večje višine. To je res enkraten razgled. V doli- no smo potem sestopali do polnoči. Kaj pomeni ta vaš vzpon v svetu? V Patagoniji je bilo skupaj z nami veliko odprav iz sko- raj vseh držav, ki nekaj po- menijo v alpinizmu. Pravilo- ma so bih vsi bolje opremlje- ni kot mi, toda nobena od- prava ni dosegla tako zahtev- nega cilja. Mislim, da nisem preveč neskromen, če re čem, daje naš vzpon na Tore Eger eden največjih lanskih alpinističnih dosežkov v svetu. V Patagoniji je verjetno še dovolj zahtevnih alpini- stičnih ciljev? Možnosti za ekstremno težke cilje je še dovolj. Če bo le mogoče se bomo še vrnili, zakaj Jugoslovani smo tre- nutno s svojimi uspehi v Pa- tagoniji kar precej pred dru- gimi. S Karom in Jegličem smo tudi edini, ki imamo th zahtevne prvenstvene smeri v Patagonskih gorah. K takšnemu pogovoru že po pravilu sodi tudi vpraša- nje o načrtih. Moj naslednji večji cilj je Trango Tovver v Pakistanu. Nekateri ga imenujejo tudi Stolp smrti. Po podatkih, ki so nam dostopni, so se na- mreč na vrh doslej povzpeli le trije alpinisti in se pri se- stopu ponesrečih, sicer pa je bilo doslej že precej neu- spešnih naskokov na vrh. Odprave na Trango Tower se bom udeležil skupaj s prija- telji iz celjskega alpinistične- ga odseka in upam, da bomo uspeli, če bomo prišli v Paki- stan dovolj dobro priprav- ljeni. SREČKO ŠROT Vaterpolo za novo leto Sekcija nenavadnih špor- tov pri TVD Partizan v Rim- skih toplicah je tudi letos, zdaj že šestič, pripravila 1. ja- nuarja ob 12. uri. vaterpolo tekmo v odprtem bazenu s termalno vodo, ki je imela 23 stopinj, medtem ko je bilo na prostem 5 stopinj. Pomerili sta se ekipi Orlov in Piratov, ki so tudi zmagali 7:6. Po tekmi so na družabnem sre- čanju proglasili tudi najboljše- ga športnika v nenavadnih športih (fračariada, hoja na so- du, streljanje z doma izdela- nim lokom, regati na blazinah po Savinji in trimčkaryu s ko- lesi), kar je postal Samo Lah, sledijo pa Jože Senica, Darnjan Stopar, Andrej Marinšek (oče zanimivih iger), Tomaž Stopin- šek itd. T. TAVČAR Na deio tudi z mavcem na nogi Konec lanskega leta se je po devetintridesetih letih službovanja upokojil Stane Lesjak iz Prekorja. Čeprav bi imel sed^ dovolj časa, da vsaj zjutraj malce poleži, pa z ženo Terezo še vedno zgo- daj vstajata in dela jima ni- koli ne zmanjka. Še vedno pa jima ostaja dovolj časa, da se spominjata prijetnih dogodkov zadnjih nekaj let. Oba pravita, da je spomi- nov veliko. Našli bi se tudi slabi, vendar je nanje bolje pozabiti. Prijetneje je sešte- vati tistih osemindvajset dni. ki jih je Stane v devetintride- setih letih službovanja preži- vel v bolniškem staležu. Pa saj ni čudno, da je bil doma le slab mesec. Stane se je v službo vozil tudi z mavcem na nogi, vselej - pa naj je bilo to pozimi ali pa poleti, v sončnem ali deževnem vre- menu -je sedel na svoje kolo in kasneje na moped ter se odpeljal v Celje. Sprva je de- lal v grosistični trgovini ži- vilske stroke Okrajni maga- zin, kasneje pri Kolonijala ži- vilih in vse od leta 1959 v embalažnem skladišču Merxa. Morda je bilo slovo od de- lovnih tovarišev, ki sta ga z ženo Terezo pripravila konec lanskega leta, prav zaradi te- ga še tohko bolj prisrčno. Ob stari domači pesmi in zvokih harmonike, ki je kar sama vabila na ples, so v večji lese ni sod vlili prve litre jabolč nika. Na približno šestih hektarih zemlje, kolikor jf velika Lesjakova kmetija, se sicer ne pridela prav veliko- a sadja je bilo letos toliko, dž Stane in Tereza še sama ne vesta, kam z njim. »Še naj bo Ije je, da ga predelava v ja bolčnik,« pravi Stane, ki je lani kljub bolečinam v križu pridno pobiral dozorela ja bolka. Tereza pravi, da je tu di s kravo, tremi svinjami ir jato šestdesetih kokoši vsa) dan kar precej dela. Še ved no pa ga ostaja dovolj, d< lahko zamesi testo za prave domačo potico, v pečici po suši bučnice in skupaj z mc žem Stanetom sede h kosilu ki je sedaj po upokojitv vsak dan ob isti uri. EDI MASNEC Kokos gre v slast Od tu nas vodič odpelje v trgovino s spominki, ki je obenem tudi majhna tovar na. Pred njo stoji lična fale. namenjena turistom za poči tek. Seveda z Božom nočeva zamuditi enkratne priložno sti in se zlekneva po tleh. Vo dič, ki se nama kmalu pri druži, naju vpraša, če hočeva poskusiti kokosov oreh in seveda sva takoj za to. S ku pa orehov, ki so se že skoraj spražili na vročem soncu, vzame enega, ga olupi in po- tem z dvema udarcema s kamnom, zelo precizno raz- polovi. Ko ga poskusiva, kar verjeti ne moreva, da je sok \ njem tako hladen. Tudi me so je zelo dobro, meni se zdi. da ima okus po lešnikih. Če prav sem kokos jedla že prej. mi še nikoli ni šel laku \ slast, kot tukaj na Samoi, Čeprav se vsake pol ure usuje dež, temperatura sploh ne pade. le ozračje je še bolj soparno, ko posije sonce Ker takega vremena nisva vajena, naju utrudi že 15 mi- nutna hoja. Kljub temu pa se vsak dan najmanj dvakrat odpraviva na tržnico, ki je pravzaprav center njihovega družabnega življenja. Urad no je odprta samo čez dan. vendar lahko kupuješ tudi ob enajstih zvečer, saj neka tere družine noč prebijejo kar tukaj. Opazim, daje med otroki zelo razširjeno čitanje. saj imajo skoraj vsi s seboj knjige m jih vneto prebirajo Trg je zelo dobro založen z najrazUčnejšim sadjem, ki je tudi izredno okusno, z zele- njavo in izdelki domače obr- ti. Svoje pridelke kmetje pri- nesejo na trg v velikih koša- rah iz zelenih palmovih li- stov. Samoanci ljubijo cvetje, ki je obvezen okras vsakega vr ta. Poleg orhidej jc najbolj pogost cv,H hibiskusa, ki ra- ste kot grm. Najbolj običajna je rdeča barva, najdeš pa tu di belo. rumeno in rožnato. Iz tega znajo narediti čudovi te šopke, ki jih najdeš v vsa- kem kotu hotela. Cvetove ra- zličnih barv nataknejo na tanke vejice, tako da izgleda, kot da so na enem grmu zrastli cvetovi različnih barv Rdeč cvet hibiskusa tudi ob vezno dobimo na krožniku z maslom pri večerji. K vsake mu obroku v hotelu khčejo s petminutnim bobnanjem po lesenih bobnih, ki so po obli- ki bolj podobni čolnom, V Tusitali poskusim čoko; to je vrsta zelenjave, ki je na po gled podobna krompirju, okus pa ima po čebuli in se zelo dobro poda k mesu na žaru. Pozdrav s hibiskusom Ko si ogledujemo tunstič ne zanimivosti otoka (to so v glavnem naravne lepote), povsod pritečejo otroci in nam v pozdrav dajejo rdeče cvetove hibiskusa. Hočejo, da si jih ženske zataknemo v lase Zelo radi se pogovarjajo m me kar naprej sprašujejo kako mi je ime - vsi govorijo angleško, ki je tukaj drugi jezik. Zelo radi se tudi foto- grafirajo; vsakikrat, ko se na- stavim kameri, jih imam okoli sebe cel kup. Čeprav so na splošno zelo prijazni, pa se nama tudi zgodi, da neki fant skoraj zarenči na naju, ker nočeva kupiti njegovih školjk. Po treh dneh z letalom od- potujemo proti Tongi, Malo naju skrbi, kaj bo. ker nima- va tongoške vize. Kljub te mu, da imajo do turistov iz komunističnih držav pre- cejšnje nezaupanje, nama brez zapletov dajo dovolje- nje. da smeva na Tongi ostati tri dni. Na letališču nas pri čaka vodič John. ki je. mi mogrede povedano, zelo po staven in simpatičen dečko, pa tudi zelo razgledan. Pove nam, da je cesta do glavnega mesta bolj slaba in res je nji hova glavna cesta bolj po dobna kakemu kolovozu, kot pa magistrali. V precej zdelan avto (ki je baje star samo leto dni - to je od veli ke vlage, pove John) se nas nabaše 6 in z Božom komaj zadrživa smeh. ker ubogi John enega od potnikov. Nemca, ki ni ravno suh. ko- maj zbaše v avto. še težje pa zapre vrata za njim. Kraljevina Tonga je prt-c e.) revna državica. Sestavlja jo 150 otokov, od katerih jih je okoh 45 naseljenih z 92.000 prebivalci. Največji otok je Tongatapu s prestolnico Nu- kualofo. To je koralni otok, na katerem ni niti enega sa- mega grička in je tako maj- hen, da ga prevoziš po dol- gem in po čez v enem dnevu. Politično je Tonga neodvis- na kraljevina, članica angle- škega Commonvvealtha Podnebje je tukaj malo hlad nejše, kot na drugih tropskih otokih in zato so tudi hiše, ki so v glavnem lesene ali iz palmovih listov, že zaprte s stenami. Prebivalci so Poli nezijci, ki se tudi tukaj obla čijo v krila VALA, Ob sveča nih priložnostih, če gredo npr, v cerkev ali na pogreb, si okoli pasu ovijejo nekak šen širok pas. spleten iz tan kih palmovih listov, ki ga pritrdijo s kokosovo vrvjo Po izgledu še najbolj spomi- nja na kakšen predpražnik Z zakonom je določeno, da morajo moški v javnosti no siti srajce Njegovo veličanstvo ... Zvečer grevji v družbi dveh Avstralcev nii potep po mestu. Niti slutimo ne. da bomo imeli čast videti njego vo visočanstvo. kralja Tupou IV.; resda samo od daleč, pi vendarle. V mestu je namre tekmovanje šolskih pevskil zborov, kar prenaša tudi Ic kalna radijska postaja. Bhzi odra vidimo tribuno, okraše no z zelenjem, na kateri sec tudi nekaj belcev Najprf mislimo, daje to kakšna oc( njevalna žirija, ko pa jim zal no prinašati ogromne plac nje hrane. Božo med njirr prepozna kralja, katereg podobo si je malo prej oglf dal na bankovcu. Otroci, i se drenjajo okoli nas. nam t domnevo potrdijo V hotelu se bolj slabo sp saj soba. kljub klimatskii napravam, precej zaudai: po vlagi. Poleg tega pa £ redni gostje celi roji koma jev; v enem večeru jih pot jeva tudi po 30, Čeprav kakšnih posebn: turisitičnih zanimivosti r otoku ni, nas John vsak d£ pelje na izlet. Prvi dan ogledamo kraljevo palačo, je malo večja vila v viktoi janskem stilu, zgrajena iz 1 sa in obdana z velikim bujnim vrtom, po katerem pasejo kokoši, gosi in rac Palačo lahko opazujemo s mo izza ograje. Opogumi' se in vprašava kraljevci stražarja, če ga lahko fo1 grafirava. ta pa nam v odg vor samo dostojanstveno F kima