Kamniški VRCAN St. 19 43. leto Kamnik, 5. novembra 2004 Kamniku mednarodno bronasto priznanje < >bi ina Kamnik ji- po i/boru na natečaju sodelovala na mednarodnem tekmovanju »Narodi v razcvetu« poimenovanem UvCom, ki |e potekalo od i j. do 20. oktobra v kanadskem mestu Niagara ob znamenitih Ni-agarskih slapovih, (in- za edino tekmovanje na svetu, kjer se lokalne skupnosti osredotočijo tla probleme upravljanja /. okoljem in vzpostavitev prebivalcem prijazne skupnosti, saj je cilj tekmovanja vzpodbujati dobro prakso, inovaeijo in vodenji- pri zagotavljanju trajnostnega so Žitja z okoljem ter izboljšati kvaliteto življenja. v konkurenci krajev z vsega sveta, ki glede na število prebivalcev tekmujejo v petih kategorijah, se je Občina Kamnik predstavljala v kategoriji B-občine /. 20.000 do 75.000 prebivalci v zaključnem delu tekmo vanja je sodelovalo 18 mest in občin, med njimi tudi naša občina. Zde-setminutnim predstavitvenim filmom, ki ga je pripravilo podjetje Llek- troniek, in s skoraj polurno ustno predstavitvijo s poudarkom na urejenosti okolice, ohranjanju kulturne in naravne dediščine, načrtovanju razvoja in vključevanju lokalnega prebivalstva, se je kamniška delegacija pred strogo komisijo odlično odrezala. Poudariti velja, da mesta znotraj vsake skupine ne tekmujejo med seboj, pač pa se meri izvajanje petih Ocenjevalnih kriterijev: urejanji pokrajine, uprav Ija nje Z dediščino, ravnanje z okoljem, vključevanje lokalnega prebivalstva in načrti za prihodnost. Predstavniki naše občine župan Tone Smolnikar, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva Miran jereb, mag. Andreja Eržen in Jernej Stritih z Oikosa so se iz kanadske Niagare vrnili z bronastim priznanjem The international Award for liveable communitics (na sliki). Poleg Kamnika sta se tekmovanja udeležili se dve slovenski mesti (lelje in Ptuj, ki sta dosegli srebrno priznanje. Kot nam je povedal župan Tone Smolnikar, je bila udeležba na tem mednarodnem tekmovanju, kjer je pozornost usmerjena na oblikovanju ljudem in okolju prijazne skupnosti, dobra in koristna izkušnja. Poleg odmevne promocije Kamnika so predstavitve mnogih mest in občin z vsega sveta prinesle spoznanja sodobnih načinov dobrega upravljanja Z okoljem dediščino in vključevanjem prebivalstva. Zanimivi predlogi in izkušnje bodo se kako prav prišli pri načrtovanju prostorskega in ekološkega razvoja. Po mnenju kamniške delegacije, ki se je v daljno Ni-agaro odpravila tudi bogato opremljena s propagandnim gradivom, je večina udeležencev že vedela nekaj 0 naši mali državi, ki tako postopoma postaja v svitu vse bolj prepoznavna. SAŠA MEJAČ Otroci so ob nedavnem prazniku spomina na mrtve prižgali svečke ob mnogih spomenikih in spominskih grobiščih po občini, tudi ob spomeniku pri Livku v Sovi nji Peči. Dan spomina na mrtve in pokopališča so trenutki in kraji srečevanja s preteklostjo, z ljudmi, ki so nam nekaj pomenili, ki so naredili nekaj velikega, dobrega za naš svet, pa jih ni več med nami. Pokopališča, ki so bila tudi letos ob tem prazniku polna ljudi, prinesenega cvetja in prižganih svečk, so kot kraji s svojo zgodovino, običaji in sedanjostjo. In neizprosno odpirajo vprašanja o smislu človeškega življenja.... sleherni posameznik odhaja prej ali slej in pušča za seboj sledi svojega dela, življenja. Ostajajo spomini in ti naj ne bodo živi samo na dan prvega novembra. urednica SAŠA MEJAČ Naša pogovora Rudi Veršnik iz Šmarce je na letošnjih parlamentarnih volitvah postal novi kamniški poslanec v državnem zboru RS. Nekaj dni pred njegovim prvim uradnim srečanjem s poslanskimi kolegi smo se pogovarjali z njim o njegovih prihodnjih ciljih ter izzivih, s katerimi se bosta morala spopasti nova vlada in parlament. Kot pravi Veršnik, bo morala nova vlada zagristi tudi v najbolj kisla jabolka. Pogovor na 6.strani. Na 13. strani pa objavljamo športni klepet s Sebastjanom Zamikom, državnim in pokalnim prvakom Slovenije v gorskih tekih. Odmev z zlato in srebrno plaketo Mešani pevski zbor Odmev, ki je že štiri leta uspešen naslednik Pevskega društva Titan Kamnik, se je v času od 20. do 24. oktobra prvič udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Isola del Sole. Domov so se mlade pevke in pevci z zborovodkinjo Ano Smrtnik vrnili kar z dvema priznanjema. Med 29 zbori iz Argentine, Avstrije, Kitajske, Danske, Estonije, Nemčije, Velike Britanije, Indonezije, Moldavije, Norveške. Poljske. Češke, Rusije in Madžarske in si je Mešani pevski zbor Odmev kot edini predstavnik Slovenije prislužil zlato plaketo v kategoriji sakralne glasbe in srebrno plaketo med komornimi zbori. Več na 9. strani Meso Kamnik se po sedemdesetih letih poslavlja iz starega Kamnika Podjetje Meso Kamnik d,d velja —,,im,r * še vedno za eno naših uspešnejših podjetij. S svojimi več kot sedemdesetimi kvalitetnimi vrstami mesnih izdelkov se že desetletja uspešno uveljavlja na našem trgu. Seveda pa vključitev Slovenije v EU na trg prinaša nove, vse strožje zahteve, ki se jim mora prilagoditi tudi Meso. Zato so letos začeli z uresničevanjem že nekaj let oblikovanega načrta modernizacije klavnice in predelave Ta pa na dosedanji lokaciji ob Bistriti, kjer nekdanja mestna klavnica (na sliki) stoji že sedemdeset let, seveda ni mogoča V soseščini je namreč /rasla slano vanjska soseska pod Malim gradom. Zato so se odločili za novogradnjo ob Korenovi cesti, kjer naj ■■MU bi do sredine prihodnjega leta stekla sodobna, večja proizvodnja. Ob tej priložnosti smo se o delu in načrtih podjetja pogovarjaH* direktorjem Alojzem Šuštar jem, ki podjetje vodi že od leta 1980. Več na 4.strani REGIONALIZACIJA (II.) Občina Kamnik skupaj s še 22 občinami sodi v tako imenovano osrednjeslovensko oziroma Ljubljansko urbano regijo (LUR). Naša regija ni samo najbolj razvita v državi, ampak se po razvitosti lahko primerja celo z najbolj razvitimi evropskimi regijami, saj po bruto družbenem proizvodu že presega tri četrtine povprečja EU. Relativno dobra razvitost pa nima samo prednosti, ima tudi pomanjkljivosti. Naša regija bo zaradi tega s strani EU prejela bistveno manj razvojnega denarja kot druge regije in bo morala svoje projekte financirati predvsem iz lastnih finančnih virov. Pa čeprav so po besedah Lilija-ne Resinovič, direktorice RRA LUR, nekateri projekti, ki že ali pa še bodo potekali v LUR, državnega in ne zgolj regionalnega pomena. Več na 3. strani Kamniški obran bo pOHOVHO med rami r petek. I'), norembra. ("Janke oddajte najpozneje ŠO ielrtka, JI. novembra: oglase in zahvale pa do tor ka, Id. novembra, v uredništvo v Kamni ku. Glavni trg Ji tslarba med obunn in \odišrem. I. nad stropje). Ivi: 01 Hi 91 ill in04l/<>(>2 i V), e.naslor: sasa. meiueW$tol. net. VELIKA PONUDBA ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK PO SUPER CENAH! VOKOHAMA >niTMZ,OP etfULDA PRIPRAVLJENI? ZIMA! t& -3SBk VELIKA IZBIRA ALU IN JEKLENIH PLATIŠČ EN2D V—*^U" PNEUMATIC CENTER PTC Perovo 27, Kamnik. t: 01 830 83 50 V% ENŽOV www.sitar-pneumatic.si Najcenejša spletna trgovina ■ff~\ A^er Aspire 1362LC ■|^24>OGD7siT 225.880811 USB YOYO Mp3 256M 25>W$IT21.600SIT NeovoLCD 17" F-417 Bj^egSlT 74.999SIT Canon PS A75 593»6ŠiT 54.000SIT Sony P-73 + MS256PRO ♦TORBICA 8^M0|lT 69 990SIT TiskainTk KonicaMinolta 1300W 3j>S2§IT 28.990SJ RafiJMniki že od 67.999 S www.nakupi.net I^B Frane Kranjec s, p, R Stegne 14, Šmarca --^ 01-63-949-83_._J ICA In PRALNICA tV/6VJ»h ^ChHM nr&j ra»wfJlhi//ffltfJiV IffiSlJSO 'Ji^rm^ma^J i/Jo ^>fS*iJjpBW Kamnik, Šutna 72 (nasproti OŠ Toma Brejca) tel.: 01/83 13 896 Odprto: 8h-19h, sobota: 8h-12h NOVI MODELI DIGITALNIH FOTOAPARATOV fnfii ImiImkit -O* i STP^ KC 1 FOTOGRAFIRANJE za dokumente 1.500,oo + darilo, okvir za sliko KONK.A4MI0l.TA OMAOEZ3 •12* opfeera zoom 4» . zoom AnUStufc« tMUfUMM 115.561.oo Prinesite s seboj ta oglas, priznamo 20% popusta pri izdelavi fotografij Prometna študija je deležna številnih DO vec zastonj « kritik, še preden je sploh dokončana Z 18. seje občinskega sveta »Voda v prihodnje ne Osemnajsto sejo občinskega sveta je v največji meri zaznamovala razprava o koncesiji za oskrbo s pitno vodo v naši občini, v kateri svetniki niso varčevali s kritikami na račun občinske uprave. Zelo kritični so bili tudi do poročila o pripravi prometne študije za našo občino ter do načrta občinske uprave, da svoj stanovanjski fond še letos poveča za dve stanovanjski enoti. V točki »volitve in imenovanja« so svetniki brez razprave imenovali Braneta Goluboviča, sicer tudi občinskega svetnika LDS, za predstavnika ustanovitelja v svet Osnovne šole Marije Vere na Duplici. Dosedanja predstavnica dita Slovša je namreč s te funkcije odstopila. V svet Glasbene sole Kamnik sta bila imenovana Alojz Jerman iz Kamnika in Rudi Veršnik, novi kamniški poslanec v D/. S tesnim glasovanjem so svetniki podprli tudi kandidaturo Darke Skalar za ravnateljico Glasbene šole Kamnik, čeprav je Marjeta Humar menila, da bi bilo glede na razmere v Glasbeni šoli Kamnik dobro, da bi dobila novega ravnatelja ali ravnateljico. O kandidaturi Marije Boroša za ravnateljico WZ Anton Medved pa so svetniki i/glasovali negativno mnenje, še pred glasovanjem pa je Mojca Nuša Svete, svetnica LDS, želela vedeti, zakaj se kan didatki izreka negativno mnenje, ko pa so razmere v VVZ Anton Medved končno urejene. Vzroki za kamniške prometne razmere bodo kmalu bolj jasni še preden so se svetniki lotili šestnajstih točk tokratnega dnevnega reda, je občinska uprava z njega umaknila dve točki - predlog pravilnika o prometnem režimu na posameznih javnih prometnih površinah v delu mesta Kamnik ter predlog sklepa o določitvi višine parkirnine na javnih plačljivih parkirnih površinah in višini najemnine /a javne rezervirane parkirne površine v delu mesta Kamnik. ŽUpan Anton Tone Smolnikar je razpravo o tem preložil za približno pol leta. saj se bodo, po njegovih besedah, v tem času zgodili kar tri je dogodki, ki bodo vplivali na prometne razmere v naši občini. V tem času bodo namreč znani izsledki prometne študije v naši občini, dokončan bo nov most čez Kamniško Bistrico pri stanovanjski soseski Mali Grad, dokončana pa bo tudi gradnja avtoceste preko Trojan Ker bi si S prezgodnjo razpravo in odločitvami o tem lahko zaprli pot do kakšne racionalne rešitve, predlagam, da z odločanjem o tem malo počakamo,« je dejal župan. Janez Repanšek, svetnik SDS, se z njegovimi argumen- Gradnja elektrarne je dobila zeleno luč Oddelek za okolje in prostor je za tokratno sejo občinskega sveta prispeval dva »vroča kostanja« - drugo obravnavo zazidalnega načrta območja S6 in povečanje občinskega stanovanjskega fonda za dve novi stanovanji. V drugi obravnavi sprememb in dopolnitev odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje 56 (Graditelj) je Bojan Mlakar, podsekretar - vodja oddelka za okolje in prostor, svetnike seznanil s spremembami odloka po prvi obravnavi ter ugotovitvami domžalskega podjetja Oikos, ki ga je občinska uprava na pobudo občinskega sveta prosila za presojo vplivov na okolje - čeprav novi zakon o varstvu okolja tega sploh ne zahteva. »V tem dokumentu je podjetje zapisalo, da bodo vplivi predlaganega zazidalnega načrta na okolje zelo majhni,« je dejal Mlakar. Njegove besede pa nekaterih svetnikov niso prepričale, tako je Daniet Kovačič v imenu svetniške skupine Zelenih občinsko upravo še enkrat seznanil s pritožbami občanov, češ, da se Zakon o varstvu okolja ne izvaja dosledno in da njihovih pripomb nihče ne upošteva. Poleg tega je Kovačiča zanimalo, kakšna bo po novem poplavna varnost tega območja. Malo bolj prizanesljiv je bil do zazidalnega načrta Franc Pogačnik, svetnik SLS. Dejal je, da bo nova elektrarna prav gotovo manjše breme za okolje kot so smeti, ki so sedaj na tej lokaciji. Deponije odpadkov sta se v razpravi dotaknila tudi Janez Repanšek, svetnik SDS, in Daniel Kovačič. Repanšek je opozoril, da vsebina odpadkov na tej lokaciji ni znana, Kovačič pa dodal, da je zelo sumljiva, vendar kršitelj za svoje dejanje doslej še ni nosil posledic. »Poleg tega ponovno opozarjam na nesmiselnost sprejemanja ureditvenega načrta, če je njegova realizacija malo verjetna, saj niti ureditveni načrt iz leta 1989 še ni realiziran,« je svoja že znana stališča ponovil Kovačič. Mlakarje po koncu razprave poudaril, da predvideni posegi v prostor ne zmanjšujejo poplavne varnosti tega območja, vendar poplav, kakršne so bile denimo leta 1995, ne morejo preprečiti. Svetniki so na glasovanju odlok potrdili. Stanovanjski fond občine bogatejši za dve enoti V predstavitvi predloga, da bi za dve enoti povečali stanovanjski fond občine Kamnik, je Bojan Mlakar poudaril, da želi občina na ta način pomladiti svoj sicer že precej zastarel stanovanjski fond. Brane Golubovič se je ob tem zavzel za redefinicijo celotne stanovanjske politike občine. »V naši svetniški skupini se zavzemamo za ustanovitev stanovanjskega sklada občine, izdelavo dolgoročnega stanovanjskega programa ter izdelavo stanovanjskih evidenc. Poleg tega pa bi se lahko občina tudi sama lotila gradnje neprofitnih stanovanj,« je dejal Golubovič. Njegov predlog o občinski gradnji stanovanj je podprla tudi Marjeta Humar, saj po njenem mnenju poleg socialnih stanovanj potrebujemo tudi kadrovska. Ker občinska uprava ob nakupu stanovanj ni predvidela tudi nakupa parkirišč, so jo svetniki pozvali, naj razmisli tudi o tej možnosti. Pred glasovanjem je Mlakar svetnikom še enkrat pojasnil, da je javni zavod za velikost stanovanjskega fonda občine Kamnik neracionalna rešitev, da se stanovanjsko evidenco in status uporabnikov socialnih stanovanj posodablja in preverja vsako leto in da so parkirišča v soseski Mali Grad naprodaj po 7.500 evrov. »Po drugi strani pa zanimanja za načrtovano gradnjo varovanih stanovanj v Kamniku praktično ni« je ob koncu dejal Mlakar. Tudi ta predlog občinske uprave je na glasovanju uspel. KamniSki (JBČAIS IaI.ii.iu-Ii Hisirica, d.o.o.. Kamnik. Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saia vu-jač. univ. dipl. ekon. Ni podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (,lavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 31 I. 041/662 450, Iax: 01/8.3-19-860, c-mail: sasaniejaottVolja.net Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Sel d.d.. Ljubljana, dne 4.11. 2004. ti ni strinjal, češ da predor pod Trojanami in prometni režim na Šutni nista v ničemer povezana in da se moramo problematike Šutne lotiti takoj sicer bo ta del mesta preprosto izumrl. Manj kritični so bili do županovega predloga svetniki LDS in so njegov predlog podprli. Tudi Marjeta Humar, svetnica NSi, se je zavzela za bolj premišljene prometne tikrepe na Sutni. -Odpiranje in zapiranje Šutne je preveč občutljiva tema, da bi se o njej odločali tako na hitro, zato naj odbor za mestno jedro priprav i vizijo celostne prometne ureditve na Sutni,« je dejala. Naglasov an ju je županov predlog za umik omenjenih točk z dnevnega reda do bil večinsko podporo. Cena pitne vode ostaja nespremenjena V uvodnih pojasnilih k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pogojih, postopkib in merilih za podelitev koncesije za oskrbo s pitno vodo je Aleš Skorjanc, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske javne službe, svetnike seznanil s spremembami odloka po prvi obravnavi. Poudaril je, da je cena pitne vode, ki jo je v ponudbi navedlo Komunalno podjetje Kamnik (KPK), enaka sedanji in da bo vse spremembe cene sprejemal občinski svet. Prav tako bo občinski svet izdajal soglasje k letnim planom koncesionarja, v katerih bodo upoštevana določila, ki jih je občinski svet sprejel v preteklih letih. »Predloga, da bi javni razpis ponovili, občinska tiprava ne more upoštevati, razloge za neposredno podelitev koncesije pa smo vam posredovali že ob prvi obravnavi sprememb tega odloka,« je dejal Skorjanc. »Pravnih posledic zaradi takšne odločitve se občinska uprava ne boji, saj takšno možnost dopust a tudi Zakon o gospodarskih javnih službah. Res je zoper našo odločitev mogoče vložiti ustavno presojo, tako kot to velja za vse občinske splošne akte- Sledila je dolga in burna razprava. Prvi se je k razpravi prijavil Daniel Kovačič, predsednik odbora za varstvo okolja. Poudaril je, da odbor za varstvo okolja podelitev koncesije sicer podpira, vendar bi želel izvedeti v kolikšnem odstotku je občina Kamnik lastniško udeležena v delniški družbi KPK. Tudi Valentin Zabavnik je kot predsednik odbora za komunalno ureditev in infrastrukturo podprl predlagani odlok in do dal, da je prav, da je razprava 0 pitni vodi tako široka, bolj kritična je bila Marjeta Humar, ki je v imenu svetnikov NSi želela izvedeli, kako bo KPK sploh zmoglo delo, ki ga je prevzelo v občini Kamnik, saj ima koncesijsko pogodbo sklenjeno tudi z občino Komenda. »Poleg reorganizacije podjetja nas skrbi tudi kakovost njihovih storitev, saj vsi vemo, da so osebni dohodki zaposlenih v KPK zelo nizki,« je dejala. Na pomanjkanje tovrstnega kadra je v imenu svetnikov SDS opozoril tudi Franci Spruk in dodal, da bo imel koncesionar nedvomno velike težave z lastniki manjših vodovodov (slednjih je menda v naši občini kar devetnajst). •Zato se bomo morali pogovorov z vaškimi vodovodnimi odbori lotiti zelo strpno. Nekateri izmed njih se namreč trudijo, da bi pridobili potrebna dovoljenja in s tem uredili svoj status« Enakega mnenja sta bila tudi Valentin Zabavnik in Anton Hočevar, svetnika SDS. Zabavnik je dejal, da bi morali zadeve reševali v zadovoljstvo vseh vpletenih strani, I ločevar pa je občinsko upravo opozoril, da si bo s posiljevanjem ali arogantnim odnosom do občanov, ki jih ta problem zadeva, nakopala še kakšen protestni shod. Tega problema se je v imenu svetnikov LDS dotaknil tudi Demitrij Perčič. »Manjši vodovodi so sicer lahko še naprej samostojni«, vendar morajo izpolniti določene pogoje (ustanoviti pravno osebo ki bo z njimi upravljala izbrali pa morajo tudi svojega koncesionarja). Ker pa vaške vodovodne odbore zadnjih dvajset let puščamo ob strani, se razlike v kakovosti oskrbe s pitno vodo povečujejo,« je dejal Perčič in dodal, da nekateri lastniki svojih vodovodnih sistemov ne želijo »dati iz rok«, drugi pa bi tO storili takoj, vendar so njihovi vodovodi tako slabi, da jih nihče ne mara. Skupen koncesionar je zato po njegovem mnenju edina prava rešitev. Marjana Scmprimožnika je zanimalo, kaj podelitev koncesije pomeni za najmanjše vodovode, tiste, ki na primer oskrbujejo samo tri ali štiri hiše in za katere po novem ne bo več skrbela občina, koncesionarju pa jih prav tako ni treba prevzeti v upravljanje. Iztok Debevec, svetnik LDS, je opozoril na to, da se tudi majhni vodovodni sistemi med seboj razlikujejo, saj so nekatere izmed njih lastniki takoj prepustili v upravljanje občini, drugi pa ne. Zato bi bilo prav, da bi vložke krajanov v lastne vodovode poplačali. Braneta Goluboviča, svetnika LDS, je v razpravi o koncesiji za oskrbo s pitno vodo motilo predvsem tO, da svetniki nimajo vpogleda v koncesijsko pogodbo. Sredi razprave se je vanjo vključil tudi župan. Svetnike je seznanil, da se kakšne revolucije zaradi tega ne boji, če ne zaradi drugega že zato, ker občina pri pobiranju vodovodnih in komunalnih taks ni tako dosledna kot bi lahko bila. Zaradi tega bo samo letos občinski proračun prikrajšan za 40 do 50 milijonov tolarjev,« je dejal Anton Tone Smolnikar in dodal, da argumentov »to je moje« ali »tega ne dam« zakonodaja ne pozna in da voda v prihodnje tudi v naši občini ne bo več zastonj. V nadaljevanju razprave se je Marjeta Humar zavzela, da s tem problemom občanov ne bi vznemirjali po nepotrebnem, ampak da bi problem poskušali rešiti v korist vseh. Zvonko Cvek, svetnik LDS, je občinski upravi očital, da se tako pomembnih zadev loteva prepozno, tako rekoč v zadnjem trenutku. Opozoril pa jo je tudi pred urejanjem stvari »za nazaj«. »Pravičnosti s tem ne bi dosegli, ampak bi škodo in krivice samo še povečali Namesto tega se zavzemam za rez, kakršnega Zakon 0 gos- Občinski proračun je potreben »popravila« Pomembna tema dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta je bil tudi rebalans občinskega proračuna za letošnje leto, ki je po Ko-larjevih besedah potreben zato, ker prodaja občinskega premoženja ne poteka po predvidenem načrtu, pa tudi načrt investicij se je letos nekoliko spremenil. »Zato je nujno, da 225 milijonov tolarjev manjšim prihodkom prilagodimo tudi odhodke,« je poudaril Kolar in dodal, da se to lahko doseže s prerazporeditvami sredstev. Svetniki so bili do rebalansa precej kritični. Tako je Marjeta Humar v imenu odbora za družbene dejavnosti dejala, da je rebalans posledica preveč optimistično zastavljenih občinskih prihodkov, najkrajšo pa bodo pri vsem tem spet potegnile družbene dejavnosti. »Kljub temu rebalans proračuna naš odbor podpira, vendar naj se vsaj v proračunu za leto 2005 nameni dovolj denarja za mamografske zdravstvene preglede in družbene dejavnosti.« Daniela Kovačiča, Janeza Repanška in Marjeto Humar je zanimalo, kje bo potekal'tretji pas kamniške obvoznice, kdaj bodo kamniške ulice urejene v prvotno stanje, saj je gradnja kanalizacije že dokončana, kako je s plačilom komunalnega prispevka za novi most čez Kamniško Bistrico in iz česa se njegova gradnja sploh financira. »Po mestu se namreč govori/da se most financira kar sam od sebe,« je dejal Repanšek. Hu-marjevo je poleg tega zanimalo, kaj bo sedaj z vrtino pod Malim gradom in kdaj bo dokončana gradnja kanalizacije na Žalah - »likof« je menda že bil. Braneta Goluboviča so zanimale predvsem že začete investicije in kako bo rebalans proračuna vplival na dokončanje ureditve parkirišč na Duplici. Tudi rebalans proračuna je na glasovanju dobil večinsko podporo. Veliko kritičnih pripomb je bila deležna tudi prometna študija občine Kamnik, ki jo je občinska uprava naročila podjetju City Studio iz Ljubljane. Ker rezultati študije še niso znani, je predstavnik podjetja Uroš Pust svetnike seznanil samo z metodologijo dosedanjega dela in zasnovo celotnega projekta, ki je bil že deležen številnih pripomb in kritik. Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, je svetnike uvodoma seznanil s tremi sklopi, ki študijo sestavljajo, nato pa besedo prepustil Urošu Pustu. Ta je poudaril, da je bilo petega oktobra v naši občini izvedeno štetje prometa in popis registrskih območij vozil. Ravnokar poteka druga faza projekta - anketiranje občanov. Ker je dober odziv na anketo ključnega pomena za uspeh celotne študije, občane pozivamo, naj v anketi sodelujejo in tako prispevajo k bolj zanesljivim podatkom. Na podlagi tako zbranih podatkov bo podjetje prihodnje leto izdelalo matematični model cestnega omrežja. S svojim nastopom pa Pust svetnikov ni prepričal, zato kritik ni manjkalo. Marjeto Humar je zanimalo, kakšne so sploh reference tega podjetja, kdaj bo študija dokončana in ali je vanjo vključena tudi kamniška obvoznica. Brane Golubovič je dodal, da je poročilo tako rekoč izsiljeno s strani podjetja. Poleg tega ga je zanimalo, kolikšna je sploh širina te študije, ali so vanjo vključene tudi načrtovane stanovanjske soseske ter povezovalna cesta mimo Titana. Janez Repanšek je dejal, da bi morale pri izdelavi študije sodelovati tudi krajevne skupnosti in da mora biti štetje prometa dovolj pogosto, Franci Spruk je želel vedeti, kakšne so zasnove študije. »Da ne bomo potem dobili samo nekega matematičnega modela, ki bo v praksi neuporaben.« Ob koncu razprave je Ivan Pristovnik svetnike seznanil z dejstvom, da so takšno študijo v naši državi sposobna izdelati samo tri podjetja, da bo (tudi zaradi tega?) študija stala več kot dvajset milijonov tolarjev in da bi z njeno oceno kazalo počakati dokler ne bo končana. Veliko bolj milostni kot do podjetja City Studio pa so bili svetniki do poročila o delu komisije, ki je preverjala skladnost delovanja občinske uprave z veljavnimi predpisi v zvezi s prostorskimi posegi na območje Ulice Matije Blejca in Groharjeve ulice. Pohval poročila namreč ni manjkalo. V njem komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti v delu občinske uprave, zato je predsednik te komisije Franci Spruk samo ponovil že znani očitek občinski upravi, da se ta premalo ozira na potrebe občanov in preveč na interese investitorjev oziroma kapitala. podarskih javnih službah tudi omogoča in dopušča,« je dejal. Njegov strankarski kolega Marko Kemperl pa je menil, da bi utegnilo imeli KPK težave pri izvajanju koncesije tudi zato, ker imajo nekateri občani o brezplačni oskrbi s pitno vodo podpisane celo pogodbe. Janez I.CS-kovec, svetnik NSi, je občinski upravi predlagal, da navodila in strokovna pojasnila, ki jih je v zvezi s tem dobila že pred enim letom, posreduje ludi vaškim vodovodnim odborom, saj so v njih odgovori na vsa vprašanja in dileme, ki se ob tem pojavljajo. Nato se je v razpravo vključil tudi Aleš Skorjanc. Ponovil je, da KPK izpolnjuje vse pogoje iz razpisa, da pa se bo moralo podjetje za učinkovito izvajanje koncesije reorgani zirati in kadrovsko okrepili. Na vprašanje svetnikov, zakaj ne bi namesto ene podelili več koncesij, pa je odgovoril, da je od 19 manjših vodo vodov (ki skupaj merijo I 15 kilometrov) odvisnih .3.500 občanov, le nekaj kilometrov daljši vodovod pa oskrbuje ostalih 20 tisoč občanov naše občine. »Zato bi bila voda v primeru, če se odločimo za vec koncesij za tistih .3.500 občanov desetkrat dražja kot za ostalih 20 tisoč. Zalo so manjši vodovodi izvzeti iz koncesijske pogodbe. Seveda pa je skrb za le vodovode stvar dogovora s koncesionarjem oziroma pogodbe z njim,« je dejal Skorjanc. V prekinitvi seje, ki je bila potrebna zaradi dodatnega posvetovanja, so svetniki dosegli dogovor, da se la koncesija prvo leto ne bo izvajala lam, kjer so vodovodi v zasebni lasti, a jih lastniki niso pripravljeni odstopiti v upravljanje koncesionarju. Vendar pa morajo li vodovodi v tem času pridobiti svojega koncesionarja, v kolikor jim to ne uspe, bodo vključeni v koncesijo, ki jo je dobilo KPK S to odločitvijo se je razprava o koncesiji za oskrbo s pitno vodo končala in dobila večinsko podporo svetnikov: Podobno se je takoj za tem zgodilo tudi s koncesijo o odvajanju odpadnih in padavinskih voda, ki jo je občinska uprava prav tako podelila Komunalnemu podjetju Kamnik Trgovina v Motniku ostaja Svetniki so med drugim potrdili ludi odlok o pogojih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za nuđenje pomoči na domu, predlog pravilnika o podeljevanju priznanj v športu, predlog letnega programa športa za leto 200S ler sklep o znižanju najemnine za prodajalno živil v Motniku. S tem sklepom bi, po besedah Bojana Mlakarja, podjetniku, ki upravlja trgovino, pomagali preživeti v boju z večjimi trgovci, občanom pa zagotovili oskrbo z. živili. Svetniki so se s tem sicer strinjali, vendar so opozorili, da naj bo znižanja najemnine deležen tisti, ki trgovino dejansko vodi in ne kakšen njegov »podizvajalec«. Prihodnja, devetnajsta seja občinskega sveta bo 24. novembra. ZORANJEREB OBVESTILO 0 ZAČASNI SPREMEMBI PROMETNEGA REŽIMA V MESTU KAMNIKU Občinska uprava Občine Kamnik obvešča vse občanke in občane, da je bilo potrebno zaradi gradnje novega mostu preko Kamniške Bistrice na Usnjarski ulici v Kamniku in posledične zapore posameznih prometnih površin ter ob predvideni delni zapori kamniške obvoznice, ki pomeni edino prometno povezavo iz severnega v južni del mesta, zaradi izvajanja zahtevnih gradbenih del spremeniti potek prometa v starem mestnem jedru. Zakon o varnosti cestnega prometa v 1. odstavku 17. člena izrecno nalaga občini odgovornost za nemoten in varen promet na občinskih cestah. Ob ugotovitvi, da se je zaradi navedenih gradbenih del poslabšalo prometnovarnostno stanje in hkrati občutno zmanjšala pretočnost prometa v starem mestnem jedru, ki se v celoti navezuje na kamniško obvoznico, le-ta pa zaradi nujne izvedbe delne zapore povzroča prometne zastoje, kar poleg navedenega povzroča tudi povečano onesnaževanje urbanega okolja, se je začasno (za čas gradnje novega mostu) spremenil potek prometa, in sicer tako, da je ulica Šutna odprta za enosmerni promet (sever - jug) v dnevnem času med 5. in 19. uro, Samčev prehod in Kolodvorska ulica pa sta celodnevno odprti za enosmerni promet (sever-jug). Temu ustrezno je postavljena prometna signalizacija. Občinska uprava poziva vse udeležence v prometu, da upoštevajo spremenjeno prometno signalizacijo in se zahvaljuje za razumevanje. OBČINSKA UPRAVA OBČINE KAMNIK Kamniški OBČAN AKTUALNO 5. novembra 2004 SPOMINSKE SVEČANOSTI pred šestdesetimi leti lečevih in Livkovih. Ob tej priložnosti so co, Jernej Koncilja s Srednja vas, pa se je Ob dnevu spomina na mrtve je Območno združenji' borcev in udeležencev NOB Kamnik pripravilo spominske svečanosti pri spomenikih in spominskih grobiščih umrlih v prvi in drugi svetovni vojni po vsej občini, od Šmarce, Duplice. Kamnika, do Tuhinja, Motniku in Špilaliča. Prva izmed letošnjih svečanosti je bila v soboto, 23. oktobra, na Sovi-nji Peči ob spomeniku pri Llv-ku. Predsednik 00 ZZB NOB Kamnik Matevž Košir je zbrane spomnil na krute dogodke, ki so doleteli tamkajšnje vaščane, predvsem družini Br- otroci 3. razreda osnovne šole Sela pripravili igri-Pirševcga, predsednik krajevne organizacije ZZB s praporom poklonil spominu na mrtve. VERA MEJAČ V imenu občine Kamnik sta župan Tone Smolnikar in podžupan Demit-rij Perčič položila šopke cvetja in počastila spomin na umrle pri spomeniku padlim v prvi svetovni vojni (1914-1918) (na sliki), pri spomeniku padlim v narodno osvobodilnem boju (1941-1945) in padlim v boju za samostojno Slovenijo in spomeniku sprave (leta 1990). F. S. Prebivalci Groharjeve zahtevajo vzpostavitev prvotnega stanja Predstavniki etažnih lastnikov Groharjeve 14,16,18 in 20 so te dni od inšpekcijskih služb zahtevali ukrepanje, ker izvajalci gradbenih del, ki so v avgustu in septembru letos gradili komunalne priključke za nov Izobraževalni center Jehovovih prič na Groharjevi, prekopanih površin niso ponovno v celoti in kvalitetno uredili. V svoji pobudi, ki so jo naslovili Inšpektoratu za okolje, prostor in energijo pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, med drugim navajajo, da je izvajalec med deli poškodoval številne betonske robnike, ki pa jih ni zamenjal z novimi. Pritožniki sicer ne oporekajo zamenjavi betonskih plošč z asfaltom na pločniku, imajo pa številne pripombe glede kvalitete izvedbe. Tako so robovi asfaltne prevleke proti zelenicam brez ustreznega zaključka, asfaltna prevleka ni povsod zravnava z robniki in podobno. Tudi poškodovanega humusa na zelenicah niso uredili, prav tako niso namestili nekdanjih nosilcev za ograje vzdolž pločnika, nestrokovno je opravljena sanacija poškodovanih asfaltnih površin na dvorišču med bloki, presežek izkopanega materiala pa še vedno čaka na odvoz itd. Zato pobudniki zahtevajo takojšnje ukrepanje zoper odgovorne fizične in pravne osebe, ki so povzročile tako stanje, saj se zna zgoditi, da se pozneje za popravilo navedenih pomanjkljivosti, ki kazijo izgled soseske, ne bo nihče več zmenil. Nujno bo potrebno urediti tudi postavitev zabojnikov za odlaganje odpadkov, saj sedaj zasedajo kar nekaj parkirišč in celo cestišče. F. S. Poškodovani robniki in podrti količki na Groharjevi ... Promet po Groharjevi poleg nepravilno parkiranih avtomobilov dodatno otežujejo zabojniki, postavljeni na cestišče... Vi sprašujete, župan odgovarja M. Grzinčič sprašuje, kako poteka nadaljevanje projekta izgradnje zapornic na železniških prehodih v mestu. Republika Slovenija, Ministrstvo za promet - Direkcija za železniški promet, Slovenske Železnice, d.d. Ljubljana in Občina Kamnik so v mesecu decembru 2002 sklenile sporazum o sofinanciranju gradnje avtomatskega zavarovanja železniške postaje Kamnik s pripadajočimi nivoj-skimi prehodi na progi Ljubljana - Kamnik. Predmet tega sporazuma je sofinanciranje gradnje avtomat skega zavarovanja postaje Kamnik in nivojskih prehodov na železniški progi Ljubljana - Kamnik od km proge 21 + 245 do km proge 632. Podpisnice sporazuma so se zavezale zagotoviti potrebna finančna sredstva za izvedbo del in za nadzor pri zavarovanju območja postaje Kamnik z. avtomatskimi napravami, kol tO določa Zakon o varnosti v železniškem prometu. Gradnja avtomatskega zavarovanja postaje Kamnik s pripa- dajočimi nivojskimi prehodi se izvaja v dveh fazah. L jaza zajema avtomatsko zavarovanje štirih nivojskih prehodov na območju postaje Kamnik in se izvaja od leta 2003 do vključno leta 2006. II. jaza zajema avtomatsko zavarovanje postaje Kamnik z izdelavo preureditve varnostne naprave, usklajene S prometno ureditvijo na širšem območju mesta Kamnik, ki bo upoštevala stanje prometnic in s tem v zvezi števila nivojskih irstno-žclez-niških križanj. Ta. druga jaza se ho izvajala v letih 2004 do vključno letai 2000. Občina Kamnik se je v omenjenem sporazumu zavezala zagotoviti finančna sredstva za sofinanciranje I. faze gradnje avtomatskih zavarovanj nivojskih prehodov na območju postaje Kamnik v razmerju 40% vrednosti izvajalske pogodbe. Slovenske železnice, d.d. Ljubljana so zavezane za izvedbo vseh postopkov v zvezi z oddajo del L in II. faze do sklenitve izvajalskih pogodb, za izvajanje strokovnega nadzora nad izvajanjem del, za izvedba internega tehničnega pre- gleda in za izvedbo postopkov za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja. Ministrstvo za promet - Direkcija za železniški promet v sporazumu nastopa kot investitor pred pristojnimi organi, zagotavlja potrebna finančna sredstva za sofinanciranje gradnje avtomatskih zavoro vanj nivojskih prehodov na območju postaje Kamnik in sicer za I. faza v višini 60"/< izvajalske pogodbe ter izvede in v celoti financira II. faza gradnje avtomatskega zavarovanja postaje Kamnik. Občina Kamnik je torej sistematično pristopila k izboljšanju in zagotavljanju varnosti v cestno-želez-niškem prometu, s poudarkom na ustreznejšem zavarovanju nivojskih prehodov med cesto in železniško progo. V obdobju od leta 1999 je bila ž.c izvedena avtomatizacija nivojske-ga prehoda Poti na Poljane, svojemu namenu je bil predan prehod na Aleševčevi ulici, do zaključka letošnjega leta pa bo urejen tudi nivojski prehod na Ekslerjevi ulici. To pomeni izvedbo cestno-promet-ne signalizacije in prometne opre me (svetlobni znaki za označevanje prehoda čez železniško progo z za- pornicami oz. polzupornicami s pripadajočo krmilno avtomatiko). Finančni vložek občine znaša samo za slednjo ureditev prehoda skoraj 20 milijonov tolarjev. Sicer pa je celotna vrednost investicije približno 60 milijonov tolarjev. Občina Kamnik bo v načrt razvojnih programov za leto 2005 in 2006 uvrstila še potrebna finančna sredstva za ureditev nivojskih cestno-ž.elezniških križanj in sicer za prehoda na Zapričah in v Streliško ulico. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN , Regionalizacija (2) - poudarki iz RRP LUR Pri nekaterih projektih naše regije bo morala finančno sodelovati tudi država Občina Kamnik skupaj s še 22 občinami sodi v tako imenovano osrcdnjcslovcnsko oziroma Ljubljansko urbano regijo (1.1 IR). Naša regija ni samo najbolj razvita v državi, ampak se po razvitosti lahko primerja celo z najbolj razvitimi evropskimi regijami, saj po bruto družbenem proizvodu že presega tri četrtine povprečja lil I, Relativno dobra razvitost pa nima samo prednosti, ima tudi pomanjkljivosti. Naša regija bo zaradi tega s strani lili prejela bistveno manj razvojnega denarja kot druge regije in bo mo rala svoje projekte financirati predvsem iz lastnih finančnih virov. Pa čeprav so po besedah I.ilijane Resi novic, direktorice RRA LUR, nekateri projekti, ki že ali pa še bodo potekali v LUR, državnega in ne zgolj regionalnega pomena. V RRP LUR so trenutno najbolj pomembni trije projekti. Prvi je vzpostavitev javnega potniškega prometa, drugi ravnanje Z odpadki tretji pa ravnanje z vodnimi viri. Prvi projekt je namenjen temu. da se v Ljubljani in njeni okolici izboljšajo prometne razmere in reši jo problemi, ki jih povzročajo dnevne migracije v prestolnico in iz nje V ta namen v Ljubljani že potekajo priprave na temeljilo reorganizacijo obstoječega sistema mestnega potniškega prometa in uvedbo tramvajskih prog. Te naj bi ob pomoči že obstoječih železniških povezav podaljšali tudi v primestna naselja, od koder se v Ljubljano vsak dan pripelje največ ljudi (Medvode, Vrhnika, Grosuplje, Trzin, Mengeš, Domžale in Kamnik). Poleg podaljšanja prog ljubljanskega potniškega prometa ta projekt zajema tudi uskladitev voznih redov, tako imenovano pametno vozovnico in subvencije izvajalcem javnega prevoza - vse to z. namenom, da bi zmanjšali vsakodnevni pritisk pločevine v prestolnico. Po nekaterih ocenah se za krajši ali daljši čas v Ljubljano vsak dan pripelje kar 17(1 tisoč osebnih avtomobilov Drugi in tretji projekt sta si zelo podobna, saj sta oba ekološke nara ve. Projekt ravnanja z odpadki tudi pod njim (podtalnica), se očitno še ne zavedamo in si predvsem s pretiranim gnojenjem in uporabo pesticidov onesnažujemo podzemna nahajališča pitne vode. V naši občini s kakovostjo pitne vode k regiji), pri drugih pa sodelujeje) samo nekatere. Naša občina z enajstimi občinami sodeluje v pripravah za izgradnjo mreže tehnoloških parkov, podjetniških con in inkubatorjev, pa tudi pri projektu LUR Kamnik Vodic« 1 Lukovi*. Domžale Moravče M Dobrovo-IHov Grodec Hor|gl Ljubljana mm Vrhnika Logatec Grosuplje Dobrepolje je namenjen ureditvi regionalnega odlagališča komunalnih odpadkov organizaciji ločenega zbiranja od padkov in ekološkemu osveščanju prebivalstva. Odpadki ljubljanske regije se sedaj zbirajo na deponiji na Ljubljanskem barju, vendar bo v najkrajšem možnem času treba najti lokacijo za sodoben center za celovito ravnanje z odpadki - se pravi za njihovo sortiranje, odlaganje, morda pa tudi predelavo in sežig Tretji projekt ravnanja z vodnimi viri je namenjen zaščiti vodnih virov. Dejstva, da se pitna voda ne nahaja samo na površju, ampak INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU (projekt delno financira EU) Z vstopom Slovenije v EU so sredstva navedenih skladov EU postala naša pravica in naša priložnost. Dobro poznavanje ciljev, namenov, obsega sredstev, upravičenih ciljnih skupin, stroškov... je osnovni pogoj za uspešno kandidiranje za ta sredstva. 1. 9. 2004 je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za strukturni sklade za leto 2004. Tako lahko odslej na enem mestu dobite informacije glede Enotnega programskega dokumenta (EPD), Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESSR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Informacije lahko dobite tudi na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur.si. Vprašanja v zvezi s strukturnimi skladi lahko posredujete na e-naslov terezija.kraj-cer@ljubljana.si ali pa jih postavite na telefonski številki 3061904 (Terezija Krajcer). Lahko pa se oglasite na sedežu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v Ljubljani, na Linhartovi 13, kjer vam bodo z veseljem posredovali informacije o strukturnih skladih EU. Velike loiće sreči nimamo problemov, povsem drugače pa je v prestolnici, kjer so emisije nekaterih strupov v pitni vodi že višje od dovoljenih. (imenjeni trije projekti po besedah Lilijam- Resinovič močno presegajo finančne sposobnosti oaie regije, zato bomo pri njihovem iz vajanju potrebovali finančno pomoč države in lil f, Ker pa so ti projekti pomembni tudi za državo in ne samo za regijo, ne moremo razu-meti, da doslej na državni ravni še niso bili deležni večje pozornosti oziroma ustrezne podpore,« pravi Resinovičeva. Zastavljene cilje lahko dosežemo le skupaj Cilji, ki smo si jih zastavili v RRP, so tako ambiciozni, da jih brez tesnega sodelovanja vseli občin in številnih institucij ne bo mogoče do seči Občine so te ob nastajanju RRP sporazumele O naslednjih petih prioritetah: sodelovanju v razvoju regije, dostopnosti, učinkovitem izobraževanju in usposabljanju za ustvarjalnost, odpiranju v svet ter ekološki in kulturni mreži. Ljubljana Z največjo kritično maso pri regijskih pre>jcktih nastopa kot vodilni partner, ostale občine pa se vključujejo v projekte, ki so zanje zanimivi ali pomembni. V nekatere projekte so vključene vse občine (takšna projekta sta denimo vzpe>-stavljanje mreže- kolesarskih poti in redna srečanja nosilcev razvoja v upravljanja turistične destinacije LUR, v katerem sicer sodeluje trinajst e)bčin in dvanajst podjetij. V ognju imamo številna železa Na evropske razpise je naša regija poslala kar nekaj prt)jekte)v. »Pre> jekt ISDcP, ki je namenjen trajnost-nemu razvoju malih in srednje velikih podjetij, je skupaj z italijanskim partnerjem KARO in RF.C Slovenije prijavila na razpis italijanskega ministrstva za prenluktivne dejavnosti. S projektom zavare»vanja Ljubljanskega barja LI I' kandidira za sredstva iz razpisa LIFE 2000, s projektom za pripravo dokumentacije za izgradnjo mreže kolesarskih poti smo se prijavili na razpis programa PUARF e>ziroma Projeet Prepara-lion hte ililv II 'ITI II) ko bo doku mentacija pripravljena, pa ga bomo prijavili še na razpis za sredstva iz evropskih skladov Na razpis za sredstva iz evropskih strukturnih skladov pa sme* se prijavili kar s tremi projekti D prefektom upravljanja turistične destinacije LUR, prejjektom razveva inovacijskega okolja v e«red nji Sloveniji ter prejjektom izgradnje mreže tehne)le>ških parke»v, pexijet-niških con in inkubatorjev,« poudarja Resinovičeva. ZORANJI KI g (Prihodnjič: Projekt Natura HM) in nastajanje regijskega parka Kamniške) Savinjske Alpe) Meso Kamnik in z njim kamniška klavnica se po sedemdesetih letih poslavlja iz starega Kamnika Podjetje Meso Kamnik d.d. velja navzlic spremenjenim pogojem gospodarjenja še vedno za eno naših uspešnejših podjetij. S svojimi več kot sedemdesetimi kvalitetnimi vrstami mesnih izdelkov se že desedetja uspešno uveljavlja na našem trgu. Seveda pa vključitev Slovenije v EU na trg prinaša nove, vse strožje zahteve. Temu se mora prilagoditi tudi Meso. Zato so letos začeli z uresničevanjem že nekaj let oblikovanega načrta modernizacije klavnice in predelave. Ta pa na dosedanji lokaciji, kjer nekdanja mestna klavnica stoji že sedemdeset let, seveda ni mogoča. V soseščini je namreč zrasla stanovanjska soseska pod Malim gradom. Zato so se odločili za novogradnjo ob Ko-renovi cesti. 9. avgusta so na zemljišču med Fruc-talom in Stolom zabrneli stroji izvajalca gradbenih del Tehnika iz Škofje Loke. Ob tej priložnosti smo se o delu in načrtih podjetja pogovarjali z direktorjem Alojzem Šuštarjem, ki podjetje vodi že od leta 1980. Kot pravi, so glede na vse večje potrebe Kamnika in širše okolice začeli razmišljati o preselitvi na ustreznejšo lokacijo že pred šestimi leti. Seveda pa je gradnja bližnje soseske tako odločitev še pospešila. MiilHI - Alojz Šuštar, ki že 24 let uspešno vodi podjetje Meso Kamnik, je tokrat pred velikim korakom... Kot pravi Šuštar, se bodo morali kljub nekaterim obljubam o sodelovanju pri naložbi v celoti opreti na lastne moči. Investicijski zalogaj pa ne bo majhen, saj bodo morali za investicijo Z opremo vred odšteti kar 2,5 milijarde SIT. Nekaj sredstev bodo verjetno le pridobili iz evropskih skladov. Samo za nakup poldrugega hektara zemljišč in za pripravljalnade- Sicer pa izvedbo del načrtujejo v treh fazah. V prvi fazi, ki bo končana do 1. decembra letos, bodo objekte spravili pod streho, v drugi fazi do aprila 2005 pa bodo najprej preselili klavnico. Zadnja faza, ki jo načrtujejo v juliju prihodnje leto pa pomeni še preselitev predelave iz Štude in zaključek celotne investicije. Ker imajo že sedaj več kot 60 V dobrih štirih mesecih del bodo novi obrati podjetja Meso ob Koreno-vi cesti do konca leta že pod streho. la so morali zagotoviti okrog 400 milijonov SIT. Na novo lokacijo bodo preselili tudi predelavo mesa iz Štude pri Domžalah, obe po slopji v Kamniku in v Domžalah pa nameravajo prodati Seveda bodo vso najnovejšo opremo s Štude preselili v nove obrate na Duplico. Po Suštarjevih besedah bodo z novimi obrati na Duplici v celoti zadostili evropskim predpisom in bodo lahko Izvažali svoje izdelke v katerokoli evropsko državo Ker imajo dovoljenje za obratovanje do konca letošnjega leta. bodo zaprosili za podaljšanje za čas do dokončanja naložbe, kar pomeni do sredine prihodnjega leta. ko naj bi v novih prostorih v celoti stekla za polovico večja proizvodnja od se danje odstotkov storitvenega klanja za zunanje stranke (kmete), ker po zakonu klanja govedi ne smejo več opravljati sami, tudi s tega vidika sedanja klavnica ne ustreza več potrebam, saj živino vozijo kmetje celo iz Gornje Savinjske doline. Sicer pa kamniški klavnici dobavljajo živino predvsem kmetje z območij nekdanje kamniške in domžalske občine, od Komende do Črnega grabna in Moravč, nekaj pa tudi iz, Medvod in z dela Dolenjske. Sedanja klavnica na Usnjarski cesti v Kamniku na tem mestu, ob Kamniški Bistrici, stoji že od leta 193 i Leta 1970 je bila tako klavnica kot predelava v celoti prenovljena in razširjena, leta 1982 pa se je podjetju Meso pridružila OBVESTILO Na podlagi 28 člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) župan občine Kamnik sklicuje DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za pripravo lokacijskega načrta B7 Kovinarska -vzhodni del, ki bo v torek, 9. novembra ob 13. uri, v sejni sobi št. 17 v pritličju Občine Kamnik, Glavni trg 24. Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog odloka o lokacijskem načrtu B7 K0VINARSKA-VZH0DNI DEL. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo predloga odloka o lokacijskem načrta B7 Kovinarska - vzhodni del v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo za prostorsko konferenco, to je odlok o lokacijskem načrtu B7 Kovinarska - vzhodni del, je na vpogled na Občini Kamnik, oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24, v času uradnih ur in na spletni strani Občine Kamnik: www.kamnik.si. Župan ANTON TONE SMOLNIKAR še domžalska klavnica. Od takrat naprej so celotno predelavo mesa prenesli na Študo, v Kamniku pa je ostala le klavnica. Medtem, ko so se do leta 1978, ko je bila zgrajena (aaitralna čistilna naprava Domžale- Kamnik, v Domžalah vse odpadne vode stekale v Kamniško bistrico, se danes preko kolektorja odvajajo na čistilno napravo. Tudi vse odpadke sproti odvažajo v predelavo oziroma uničenje, kar seveda ni poceni, saj morajo zato odšteti najmanj deset milijonov SIT na mesec. To so stroški odvoza, predelave v kostno moko, ki je ni dovoljeno več uporabljati, in sežig te moke. Glede bodoče usmeritve proizvodnje oziroma vrst mesnih izdelkov direktor pravi, da se že sedaj bolj ali manj usmerjajo v vrste specialnih izdelkov, kot so pol pripravljene mesne jedi pO starih receptih in tehnologiji, brez raznih dodatkov in pa V predelavo mesa na biološki način vzrejenih živali. To usmeritev bodo v prihodnje še razširjali. Novi obrati podjetja Meso na Duplici pa bodo pomenili veliko pridobitev tudi za vseh 85 zaposlenih delavcev. FRANC SVETEIJ 3. seja Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Kamnik Svet pričakuje pobude, predloge in mnenja občanov V ponedeljek, 25. oktobra, se je Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Kamnik sestal na svoji 3. seji, vodil jo je predsednik Janez Kune. Seznanil se je s predlogom odloka o spremembab in dopolnitvah odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »odvajanje odpadnih in padavinskih voda« ter s predlogom odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo«. Bistvo sprememb obeh odlokov je v novem določilu, s katerim občina na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah neposredno podeljuje koncesijo za opravljanje obeh služb Komunalnemu podjetju Kamnik. Predloga odlokov sta bila že v taki fazi sprejemanja na občinskem svetu, da Svet na njun sprejem ni imel več možnosti kakorkoli vplivati. Zato so člani sveta predlagali občinski upravi, naj svet oz. člane, ki spremljajo posamezna področja uporabe javnih dobrin, sproti seznanja s problematiko in ustrezno dokumentacijo, ki je na voljo (predlogi novih cenikov, pogodb, poročila o poslovanju gospodarskih javnih služb itd.), kajti le na tak način lahko Svet in preko njega uporabniki javnih dobrin učinkoviteje sodelujejo pri urejanju delovanja javnih gospodarskih družb. Da bi bilo delo sveta čimbolj konkretno, operativno in učinkovito svet ponovno poziva vse uporabnike javnih dobrin (voda, odvajanje in čiščenje odplak, ravnanje z odpadki, preskrba z zemeljskim plinom, dimnikarska služba itd.), da svoje pripombe in predloge v zvezi z delovanjem omenjenih javnih služb (na primer kvaliteta, cene storitev, razvoj itd.) pošiljajo s čimbolj konkretnimi podatki na naslov Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik ali jih osebno oddajo v vložišču občinske zgradbe. Svet bo vse pripombe obravnaval in pošiljateljem pripomb, ki bodo posredovali tudi svoj naslov, pisno odgovoril. Na pobude, ki zadevajo širši krog občanov, pa bo odgovoril tudi preko javnih medijev. F. S. Na podlagi 3. člena Pravilnika o oddajanju prostorov v najem pravnim osebam in posameznikom, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 104/2003) župan občine Kamnik v soglasju s krajevnimi skupnostmi objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo prostorov, ki so javna kulturna infrastruktura v najem pravnim osebam in posameznikom, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture v občini Kamnik 1. Predmet oddaje v najem so nepremičnine oziroma deli nepremičnin in oprema v njih, ki so javna infrastruktura na področju kulture v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 45/2003 in 67/2003), in sicer prostori: - v Galeriji Miha Maleša, Glavni trg 2, Kamnik - likovna sobav II. nadstropju z dvema pripadajočima manjšima depojema, - v Galeriji Veronika, Japljeva 2, Kamnik - galerija v I. nadstropju, prostor v mansardi, - v Kulturnem domu Kamnik, Fužine 10, Kamnik - mala dvorana, manjša soba in soba - gorenjski kotiček poleg male dvorane v I. nadstropju, - v Kulturnem domu Laze v Tuhinju, Laze 4/a - kulturna dvorana z odrom in garderobo, - v Kulturnem domu Motnik, Motnik 56 - kulturna dvorana z odrom in garderobo, - v Kulturnem domu Špitalič, Špitalič 32/a - kulturna dvorana, - v Kulturnem domu Volčji Potok, Volčji Potok n.g. - lesena brunarica, - v Kulturnem domu Šmartno, Šmartno 27- kulturna dvorana z odrom, - v Kulturnem domu Podgorje, Podgorje 56 - kulturna dvorana. 2. Na razpisu lahko kandidirajo pravne osebe in posamezniki, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v občini Kamnik in delujejo v javnem interesu na področju kulture v občini Kamnik ter niso javni zavodi. 3. Prostori se oddajo v najem brezplačno in pod pogojem, da najemniki prevzamejo obveznost rednega tekočega vzdrževanja najetih prostorov in delež stroškov vzdrževanja skupnih prostorov sorazmerno med najetimi in skupnimi površinami. 4. Pri dodelitvi prostorov se bodo upoštevali kriteriji iz 9. in 10. člena pravilnika. 5. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci, ki so obvezni del prijave, lahko dvignete na oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, pisarna št. 48 ter na spletni strani www.kamnik.si pod rubriko »javni razpisi«. 6. Prijave pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24, 1240 Kamnik v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis za oddajo prostorov, ki so javna kulturna infrastruktura v občini Kamnik v najem - NE ODPIRAJ!«. 7. Rok za prijavo na javni razpis: 02.12. 2004 do 14. ure. 8. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje do 22. 12. 2004. 9. Podrobnejše informacije: Dobran Juričan (tel.: 8318-122). ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Začetek urejanja športnega igrišča z atletsko stezo pri OŠ Marije Vere na Duplici V skladu s programom del, ki se financirajo iz letošnjega občinskega proračuna, so v drugi polovici oktobra zaceli z urejanjem športnega igrišča pri Osnovni šoli Mafije Vere na Duplici. Kot nam je povedal Anton Ka min, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, je bil osnovni projekt ovrednoten na okrog 100 milijonov SIT, Skladno z razpoložljivimi sredstvi in s sklepom občinskega sveta je občinska uprava pripravila nov projekt v vrednosti 40 milijonov SIT. Za ta sredstva bo mogoče v sedanji fazi poleg atletski steze urediti površine za skoke v daljino, asfaltirati dve ploščadi za igre z žogo, tlakovati pohodne površine, urediti prostore za razne interesne dejavnosti učencev v naravi, postavili pitnik in zunanji hidrant, izpeljati pripravo za razsvetljavo ter postaviti ločilno mrežo med športnimi površinami in okolico. Ker okoliške prebivalce še posebej zanima, ali bo v tej fazi igrišče Že ograjeno, nam je Anton Kamin povedal, da bo tudi ograja okrog igrišča postavljena do konca novembra letos. Vsa dela v zvezi z urejanjem igrišča naj bi bila ob ugodnih vremenskih razmerah končana v roku št) delovnih dni. Predračunska vrednost del brez opreme znaša 11 milijonov SIT. Tudi igrala na otroškem igrišču bodo morala počakati naslednje proračunsko leto. Dodati je treba, da siže pojavljajo nekatera dodatna dela, ki niso bila predmet popisa del. De nimo, pri odkopavanju nasutja je bilo ugotovljeno, da je oporni ziil nagnjen in ga je treba sanirali in po daljšati za približno M) metrov v višini dva do tri metre. Navzlic temu vrednost del ne bo bistveno presegla pogodbene vrednosti. Poleg \1 milijonov SIT iz občinskega proračuna bosta po pet milijonov SIT prispevala Fundacija za šport in Ministrstvo za šolstvo znanost in sport Krajane Duplice, še posebej pa starše, ki vozijo svoje otroke v so lo in vrtec, zanima, ali bi bilo mo-gore v sporazumu s skupnostjo lehovovih prič uredili enosmerno usto v snieri od vrtca proti že lezniški postaji Hakovnik. Kot pravi Anton Kantin, lega predloga ne bo mogoče upoštevati, ker je premalo prostora za izvedbo načrtovanega igrišča, saj je bilo igrišče z atletsko stezo zelo težko umestiti na šolsko zemljišče. Poleg tega je šola že Zaradi parkirišč, ki se bodo zgradila za potrebe občanov, izgubila veliko prostora, zato enosmerna cesta ni bila predvidena. F. S. ■■■■■■■■■I Atletska steza bo pomembna pridobitev za učence OŠ Marije Vere na Duplici. JAVNO OBVESTILO Na podlagi 31. čl. Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/ 03 in 58/03 in 58/03-ZZK-1) in 27. člena Statuta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 47/99, 40/01, 68/03) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času od 23. 11. 2004 do 23. 12. 2004 JAVNA RAZGRNITEV ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU OBMOČJA B7 KOVINARSKA - VZHODNI DEL JAVNA OBRAVNAVA bo v sredo, 17.12. 2004, ob 18. uri v sejni sobi občine Kamnik, II, nadstropje ■ '• v-""'" V" Javna razgrnitev predloga Odloka o lokacijskem načrtu B7 Kovinarska - vzhodni del bo na sedežu Občine Kamnik, Glavni trg 24, v II. nadstropju in prostorih KS Perovo in Novi trg. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni predlog lokacijskega načrta lahko podajo vsi zainteresirani na mestu razgrnitve v knjigo pripomb, oziroma jih v pisni obliki posredujejo Občini Kamnik, Oddelku za okolje in prostor, Glavni trg 24, Kamnik. Obrazložitev: Ureditveno območje lokacijskega načrta je namenjeno izgradnji druge mestne povezovalne ceste s priključki, oblikovanju stavbe mešano poslovno stanovanjske dejavnosti s parkirišči na severu območja ter poslovno trgovske dejavnosti na jugu območja in se po namenu deli na: - območje izključne rabe ceste s spremljajočimi objekti in ureditvami (de-viacije cest in poti, krožišča, priključki in kolesarske poti); - območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč; - območje poslovno stanovanjske dejavnosti« navezavo na Livarsko in Kovinarsko cesto; - območje poslovno trgovske dejavnosti v sklopu kompleksa Titana; - površine ohranjanja in prenove obstoječih stanovanjskih stavb in kmetijskega gospodarstva v območju urejanja; - območje ureditev navezav in prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav in - območje okoljevarstvenih ukrepov. Umestitev načrtovanega poteka druge mestne povezovalne ceste sledi desetletja načrtovanim planskim usmeritvam in poteka po trasi dela Kovinarske ceste od priključka na Ljubljansko cesto do vzhodne mestne obvoznice. Določa troje krožnih križišč, pri čemer ta lokacijski načrt obravnava le dvoje, sredinsko, ki s severnim priključnim krakom navezuje severni del Kovinarske ceste, z južnim pa del programov območja Titana, ter vzhodno, ki predstavlja stičišče povezovalne ceste z obvoznico ter priključkoma cest stanovanjskih sosesk vzhodno od obvoznice; določa tudi vmesni potek povezovalne ceste in dvoje premostitev vodotokov. Skladno izbrani varianti se ohranja vse stanovanjske stavbe v območju, določa se tudi dvoje stavbnih kompleksov severno in južno od povezovalne ceste. Župan Občine Kamnik ANTON TONE SMOLNIKAR 82676^598309 Kamniški OBČAN LJUDJE IN SPOMINI 5. novembra 2004 Košček ljubezni in veselja poklonimo Mirku Butlnarjcva muzejska hiša v Zgornjih Palovčah v svoji 350-letni zgodovini nosi sporočilo ljudskosti, sporočilo preprostega človeka, kjer je mati vedno našla toplo besedo za vsakogar, slehernemu je odrezala kos kruha ali mu podarila košček svojega srca. Tega so številni obiskovalci ponovno deležni zadnjih šest let od skrbne upraviteljice Budnarjeve hiše Ive Subelj Kramar. Skozi vse leto pripravlja kulturne in narodopisno obarvane programe in prireditve, razstave, predavanja, delavnice in družabna srečanja, namenjena obiskovalcem vseh starosti. na Bruderman je Mirku povedala svojo pesmico. Nato smo v razstavnem prostoru na eni izmed sten občudovali Mirkove slike, ki jih ustvar-. ja z veliko volje in napora, saj je od zgodnjega otroštva priklenjen na invalidski voziček, uporablja pa lahko le levo roko, s katero tako lepo riše in barva že od svojega 14. leta. Na drugih treh stenah pa so razstavljena podarjena dela slikarjev: Stanke Baloh, Lojzeta Berleea, Karla 11 nize, Štefana Ježa, Lojzeta Ka-linška, Iva Kordaša, Dušana Lipovca, Alenke Podobnik, Duša-Dobrota in ljubezen vejeta že iz na Sterleta, Dušana Štrajbarja, pogledov Mirka Hančiča in Ive Ratka Tišme, Anke Volgemut in Subelj Kramar, upraviteljice Bud- 1 lr<)s:l zamika, narjeve muzejske hiše. Mirko Hančič se je rodil 3. ja- nuarja 1963. Pri šestih mesecih Z ljubeznivim apelom »lin koš- je zbolel za meningitisom in mo-ček ljubezni in veselja pokloni- ral za šest tednov v bolnišnico, mo sočloveku« je upraviteljica Iva na pobudo kamniške slikarke Stanke Baloh začela v Bgdnar-jevi hiši humanitarno akcijo za nakup novega invalidskega vozička za Kamničana Mirka Hančiča z Malega hriba. Vse od začetka sta v akciji požrtvovalno pomagala slikar Dušan Sterle in preko Mladinskega centra Kamnik njegova žena I klena. Vse štiri zagnane animatorje je gnalo vodilo: »I Ičimo se biti ljudje!« Pobudi so se odzvali umetniki, ki so darovali svoja umetniška dela, ki so razstavljena in naprodaj do H), decembra. Denar za odkupljeno delo nakažete na transakcijski račun Mirka Hančiča št.: 02310-1555499867 pri NLB Kamnik, enota Duplica, s pripisom za nov invalidski voziček. Darovalci, organizatorji in izvajalci kulturnega programa so od koder se je vrnil v še slabšem zdravstvenem stanju, z visoko vročino. Sedemletnega sta mama Ana in oče Avgust odpeljala v bolnišnico v Staro Goro pri Novi Goric) in po šestih mesecih je bilo njegovo zdravstveno stanje še slabše. Vseskozi je na invalidskem vozičku, v šolo ni šel. požrtvovalna in skrbna starša še pomislila nista, da bi ga da la v kakšen zavod. Nenehno skrbita zanj ob pomoči svojih hčerk Ane in Helene. Mama Ana je bi la zaposlena v Titanu 27 let, oče Avgust pa 41 let. Zaradi skrbi in nege sina Mirka je mama Ana vsa leta delala dopoldan, oče Avgust pa popoldan. Pomagala je tudi Avgustova mama. Sama sta si zgradila hišo. S pomočjo dobrih sosedov sta postavila lesen oder do balkona za dostop v sobo z invalidskim vozičkom, prav tako sta lani preuredila kopalnico, kar je bila precejšnja investicija. Starša sta ponosna na Mirka, saj je zelo dobrovoljen, delaven in vztrajen. Vsak delavnik si zapolni po točno določenem urniku. Riše, preslikava in piše od 8. do 16. ure, nato se do 19. ure ukvarja z računalnikom, kjer išče razne podatke, igrice.., da vse to obvlada je Mirko hvaležen dobremu prijatelju, najbližjemu sosedu Marjanu Drolcu, ki mu tudi sicer veliko pomaga in lepša življenje. Računalnik mu na V spremstvu očeta Avgusta je Mirko občudoval podarjena likovna dela, ponosen pa je (udi na svoje razstavljene likovne mojstrovine, pri katerih smo ju ujeli v fotoohjektiv. 17. oktobra številnim obiskovalcem Budnarjevine pripravili toplo nedeljsko popoldne, Prisluhnili smo ljubeznivim besedam Ive Subelj: »Ne smelo bi biti Žalostnih ljudi. Vsi se moramo veseliti preprostih darov, ki se nam darujejo vsak dan in vsem. Vsem! Zakaj tudi stvari nas ljubijo, kolikor mi ljubimo njih. I Ičijo nas pr-vinskih dejanj - ljubezni, razdaja-nja, služenja, hvaležnosti,...Napolnjujejo nas z veseljem, kar je največje človeško hrepenenje. I Ičijo nas biti človek...«. Tudi invalida Mirka Hančiča v spremstvu mame Ane, očeta Avgusta, sestre, sorodnikov in prijateljev so prevzele te modre besede, prav tako nastopi izvajalcev kulturnega programa.Janez Majcenovič je z.recitiral Medvedovo pesem, nato pa zaigral na kitaro in zapel, zapela in na kitalo zaigrala je tudi Silva Kosce iz Radomelj. Ogrele so nas viže clia-lonične harmonike najbližje SO Male Budnarce Anice Brleč,Ves- Lepo nedeljsko popoldne na Budnarjevini v Zg. Palovčah, kjer je še vse tako preprosto...kot je preprosta in dobrovoljna Anica Brleč. Kot samouk na harmoniki lepša trenutke ne le sebi in domačim, ampak stopi tudi do bližnje muzejske hiše in obiskovalce s poskočnimi vižami seznanja, da so se tudi naši predniki imeli kdaj pa kdaj lepo. Na fotografiji je ob Anici Mirko I lančić, Brnotova mama, Mirkova starša in naprej v krogu še mnogi stalni obiskovalci Budnarce. žalost večkrat nagaja, saj je star že It let. Morda pa se mu le uresniči želja, tako kot se mu uresničuje želja po novem navadnem invalidskem vozičku. Električnega je dobil od »socialnega« pravi mama, a za zamenjavo dotrajanega navadnega vozička morajo zbrati denar sami. Tega pa, na žalost, ob nizkih pokojninah za večje investicije primanjkuje. Mirko navaden voziček nujno potrebuje za gibanje v hiši in za v avto. Naučimo se biti ljudje, pomagajmo tistim, ki našo pomoč resnično potrebujejo! Tudi mi bomo zato srečnejši in bogatejši! VERA MEJAČ V petek, 15. oktobra, so v galeriji Peroz na Duplici odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Domna Slane. Odprtje razstave je popestril tudi Jože Preželi, ki je na lastnoročno izdelanih trobilih oziroma rogovih s kolegom Janezom pričaral melodije avstralskih domorodcev. Razstavljena dela, od hvalnice vodi, rož in cvetlic, ptičev in ptic do stolov in sedal, je številnim obiskovalcem orisal akademski slikar in likovni publicist Dušan Lipovec. Razstava bo odprta do 15. decembra. F. S. »Tako lepe dežele, kot je naša, na svetu ni« V novembru gostijo Terme Snovik razstavo razglednic in fotografij gorskega cvetja in gorskega sveta Cirila Velkovrha. Slovesno odprtje razstave v četrtek, 28. oktobra, se je zlilo s predstavitvijo dopolnjene izdaje monografije in zgoščenke o pastirici, ljudski umetnici in izjemni ženski Kati Turk. Kot je v uvodu prijetnega večera poudarila Marjeta Keršič Svetel, svobodna novinarka, etnologinja in zgodovinarka, je velik človekov dar gledati in videti. Nedvomno je Kati Turk imela dar videti lepe stvari okrog sebe in jih je znala deliti z drugimi, tudi ( iril Velkovrh, ki je v niz svoje fotografske ogrlice ujel prave bisere, ima dar opazovati in videti lepo okrog sebe, to iztrgati času, shra niti in tudi nam dati na ogled, Ciril Velkovrh intenzivneje fotografira v zadnjem desetletju, ko je ustvaril več sto dokumentarnih fotografij naše naravne in kulturne dediščine, fotografiral je vseh 350 znamen j na pot i sl( (venske g< >rskc trans verzale, ustvaril 4(K) razglednic, med katerimi so tudi razglednice z motivi Tuhinjske doline, postavil je preko 250 razstav fotografij doma in v tujini ter pripravil preko petdeset predavanj ob diapozitivih. »Tako lepe dežele kot je naša na svetu ni. Fotografiram zato. ker je naša narava najlepša na svela«. nam je ob odprtju razstave zaupal Ciril Velkovrh. To ga je vodilo, da je fotografiral cvetje, ki ga je Kamničanka Kati Turkova narisala na najrazličnejše predmete, prav tako tudi izdelke, ki so jih ustvarile njene pridne, ustvarjalne roke. ZatO ni naključje, da je odprtje razstave njegovih fotografij gorskega cvetja in gorskega sveta spremlja-ia predstavitev ponatisa monografije o bogatem in nadvse zanimivem življenju pastirice, ljudske umetni ce, slikarke, pesnice, pripovcdoval-ke, humoristke, pevke in izjemne ženske Kati Turk. lako kot Ciril je tudi Kati imela rada domačo deželo in ljudi. Kot pravi beli cvet med nami, kot žensko z neizmernimi talenti, ki jih je znala oplemenititi in iz vsake- Se tako drobne stvari naredili dobro, čudovito si var, jo je- opisala Joži Kaliv nik. Spomini so se prepletali z recitacijami Katinih pesmi in glasbo, ko je Joži ob zvokih kromatične harmonike Boža Matičiča tudi zapela Kali je v svojem pestrem življenju ustvarila kar š50 pesmi, v monogra-fiji je izbranih dvesto. so bili pred mnogimi leti objavljeni v revijah in časopisih. V zadnjem delu dodatka v knjigi so zapisana mnenja bralcev prve izdaje knjige ter spomini Katinega brata Nejčeta Spruka, sestrične Francke Hančič iz Soteske, Tine Romšak, ki razkriva lepe spomine na toplo hiško Kati in Jožeta pod vrhpolj-skim klancem. Alpinist, gorski reševalec in slikar Cene Grilje se spominja skupnih trtroških dni s Kati, Spomini na izjemno ljubiteljsko ustvarjalko, pastiricu Kati Turk so se prepletali z recitacijami njenih pesmi in evergreeni, ki jih je ob zvokih harmonike Boža Matičiča zapela Joži Kališnik. Na desni je avtor razstave fotografij Ciril Velkovrh, ob njem Marjeta Keršič Svetel, kije predstavila oba avtorja in njuna dela. je vselej začinila z vedrino Zato so jo bili vselej veseli tako odrasli kot tudi otroci, ki jih je desetletja obiskovala v šolah Bila pa je tudi zapi-sovalka dediščine duhovne ustvar jalnosti, zbrala je veliko gradiva, ki ga je posredovala Glasbeno-naro-clopisnemu inštitutu. Prof. dr. Janez Bogataj e>prede-Ijuje paleto izjemnega delovanja Kati Turk z. besedami: dobrota, plemenitost in bistrost duha. S svojim bogatim, ustvarjalnim življenjem z. neusahljivo voljo do življenja in vsega lepega, ki jo je prenašala na ljudi okrog sebe, je Kati pustila neizbrisne sledi. 7. decembra bo devet let, ko je ni več, vendar ta notranje tako bogata ženska, ki je v besedi in risbi ustvarila neprecenljivo bogastvo, še živi med nami, Se več, v prostoru pod kamniškimi planina mi je ponovno zaživela, se nas dotaknila v dno srca, nas razveselila in nas O mnogih življenjskih dogodkih, situacijah poučila. Vse to tudi po zaslugi Joži Kališnik, ki je zbrala obsežno gradivo o življenju saj sta oba služila pri kmetih na Brezjah, Dunja Cerar se spominja Kati kot skrbne in ljubeče varuške hčerke, Majda Udovč pa kot tete Kati, h kateri je v svojem otroštvu tako rada zahajala. Naj zaključim z mislimi Marjete Keršič Svetel, prof. zgodejvine in dipl. etnologinje, same«tojne novi- Planšar bi prijetne vasice oh vznožju gora planšur ta pravi tja gor se poda. S klobukom širokim in pvajtetn do lan. s cvetjem ha pakt gor ivinco je gnati On rad f>azi čredo, na vse se sjiazna, v mauhi kos kruha, klobaso ima. Za Zdravje pa srkne ga šilček al dva. grijio že od nekdaj tako jiomendra. Sejžvinca napasva, pod lopo stoji, a jilanšar v koči pa sladko zaspi. So meseci trije minuli kot blisk, radostni čaje se/ilanšarjev vrisk. Zvečer s<> i • koči t 'si skupaj se zbral, kako so /)rcj>asli. so modroval Kozarček ga spil, zajic/i le/io. ritem pa Cokle pričarale so. Krog malega šmarna iepaie več ni in jilanšar Z žvinco v dolino Ititi Če bog dan bo zdravja drugo jtomlad Z veseljem tjagOTSpet jiojde jilanvat. Večina pesmi je zapisanih v nekakšni mešanici lokalnega narečja in knjižne slovenščine, kar jim da je še posebno vrednost. Zavedala se je bogastva svoje narečne govorice, že skoraj pozabljenih domaČih običajev, otroških iger in živ Ijenjskih vreelnot ter vse tO pristno gojila in ohranjala ter z veseljem prenašala na mlajši rod Rada je imela rože in gorski cvetlični motivi so jo navdihovali ]>ri risanju or-namentov za izdelavo vezenin na prtih, pri risanju na različne predmete I M varila je preko 2000 razglednic, s cvetličnimi motivi pa je poslikala tudi kozarce za gorčico kamniške Lic Ljudje so jo poznali tudi kol pevko in duhovito žensko, ki je z Izvirnimi salami in iskrivim humorjem popestrila marsikatero prireditev, Iz svojega bogatega repertoarja je znala izbrskali mnogo drobnih zanimivosti 0 svojem življenju in ustvarjanju, ki jih Kati in Jožetu, kljub veliki želji, ni bilo dano imeti otrok. Pred kratkim pa se je uresničila njuna želja, tla bi domačo hiško napolnil otroški smeh. Z Jožefom namreč že pol leta živi mlada družina Jožetovih sorodnikov -34-letne Katarine Ogrin, ki ji je Jožetova sestra Kina stara mama. Živahni deklici 2-letna Nina in 4-letna Ana sta med prireditvijo igrivo mahali Jožetu. in ustvarjanju KatiTurkove, izjemne ljubiteljske ustvarjalke, ki je bi la kar dobra tri desetletja razpeta med dolino in Cojško planino Lansko poletje- je Joži skupaj z. možem ob podpori Občine Kamnik in sponzorjev izdala monografijo s preprostim naslovom Kati Turk. Prva izdaja knjige v nakladi 1500 izvodov je- pošla v desetih tednih, zato je med nami že ponatis, dopolnjen z literarnim in likovnim gradivom. Dodani so prispevki strokovnjakov: etnologa, pedago ginj, likovnika, pisatelja, pesnika, mt)jstra ohranjanja kulturne dediščine, slavista, zgodovinarja, etnologa in drugih ter pogovori s Kati, ki 85-lef ni Jože T urk. Kalin mož. z nostalgijo in ponosom spremlja predstavitve knjige- e iz jemno bogatem življenju svoje žene. Ob tem rad spregovori o njenih vrednotah, ki so /o vodile skozi vse življenje: dobrota, plemenitost, poštenost in bistrost duha. narke, ki jih je zapisala v ponatis memografije: "Tisti, ki smo jo poznali, smo imeli srečo, da smo še lahko doživljali nekaj, kar je v današnjem času že skoraj povsem zamrlo: žlahtno ustvarjalnost, ki je izvirala iz zgledov ljudske dediščine, ljubeznive, /nefn-oste Kaline osebnosti in njene ljubezni do gorske narave in ljudi. V današnjem (asu unlfot miranih industrijskih izdelkov, globalizacije in mrzličnega načina življenja nam knjiga o Kati Turk razkriva dragoceno osebnost prejjroste pastirice, ki je uživala v lejniti, v ustvarjanju in j>o-ustvarjanju lej>ega, ki si je znala za to zmeraj vzeti čas in je tudi v skromnem in nikakor ne udobnem življenju na planini čutila vrednote, za katere se je bilo vredno truditi. Kati je planino in pus-lirski način življenja doživljala kot vrednoto - zato je z veseljem nastojHiia in skušala ljudem ki to prihajali naplatimo, pattU tko o ljenje in izročilo Jnikuzati kot nekaj lef>ega in t rednega. Kati je z ljubeznijo ohranjala to, kar so ji za-jjustili jrredniki in kar se je iz roda v rod ohranjalo kot ljudska dediščina kamniške okolice - pa naj je šlo za l>esmi ali pa način vezenja... Knjiga nas opominja, koliko dragocenih vrednot zaradi svojega mrzličnega načina življenja in odtujenosti vsi skupaj in vsak dan zamujamo - pa čejnav so te vrednote nekje čisto blizu, tako rekoč j)oleg nas in bi si morali vzeti čas in nekaj volje zanje. Našli bi jih v naravi, ki nas obdaja, v s, pa nam je ravno ob sto- 1 \ letnici shiral naš tudi nekdanji industrijski ponos Stol, ki so mu za povrh izmaknili še načrte nekoč po širnem svetu slavnega Kraljevega REXa, ki te dni slavi pol stoletja (Naj živi Kralj -Niko!). Za njim pa bo šla verjetno kmalu vfranže tudi blagovna znamka Stola. Kako so že dejali nekoč: kamor je šel bik, pa naj gre še štrik... J^T aši jagri te dni na veliko * slavijo pol stoletja svojih društev, vendar se jim ob tej priliki nič dobrega ne piše za prihodnost, posebej če vemo, da so po novem komando tudi nad div- jadjo prevzeli holcarji. Če so se jagri do zdaj med seboj dajali, koliko in katerega divjega prašiča bo kdo položil na dlako, da bo še kaj ostalo za pleme, pa so holcarji dejali: vse od kraja je treba pospraviti, kdo pa bo kmetom kar naprej plačeval razrite travnike. Bodo na tak način zdaj prišli na vrsto tudi mufloni, pa srnjaki, zajce smo itak že pospravili z »agrotehničnimi ukrepi«. Tako je prav, se vsaj nihče več ne bo prepiral, čigava jejaga in koliko bo kdo odštel zanjo, za raubšice se bo pa že še kaj našlo... ~\Ti kaj, tudi naši občinski C v možje se počasi modernizirajo, če so se doslej nekateri med sejo informirali o najnovejših dogodkih dnevnih časopisov in revij, pa je zadnji čas opaziti, da posamezniki ž.e sledijo zgledu poslancev in s seboj prinesejo tudi kak računalnik. Če pa na njem mimogrede odigrajo kako partijo taroka, \>a nikogar nič ne moti. Nič čudnega tudi ni, če kdo po dolgi debati o vodovodnih koncesijah in vaških vodovodih, nenadoma sprašuje: o čem ž.e govorimo? S kratkim odgovorom: »O vodi«, je povsem zadovoljen. Pa naj še kdo reče, da naši občinarji niso pravi predstavniki ljudstva... KRIŠTOFOV PEPEII. Ponovno o kotlovnici na Zikovi V Kamniškem občanu št. 17 dne H. oktobra 2004 v rubriki »Vi sprašujete, župan odgovarja« bralec S.N. iz Zikove sprašuje »ali je konce sionar Adriaplin res ponudil, da vse kotlovnice na svoje stroške opremi za ogrevanje na plin?«. V svojem odgovoru župan Anton Tone SMOLNIKAR med drugim omenja tudi pogajalsko skupino za kotlovnico na Zikovi, v zvezi s katero navaja, da »se pogajalska skupina s ponudbo Adriaplina ni strinjala, ampak vztraja pri določenih navzkrižnih zahtevah, ki pa so z.a Adriaplin nesprejemljive«. V zvezi z. odgovorom župana na zgoraj zastavljeno vprašanje želi pogajalska skupina dodatno opozoriti na nastalo problematiko pri pogajanjih za prehod na plin. Kotlovnica soseske Zikova ogreva 16 stanovanjsko - poslovnih zgradb in ima 26.756 m2 ogrevalne površine, pri tem porabi cea 4(X).0001 kurilnega olja na kurilno sezono. Etažni lastniki kot solastniki kotlovnice Zikova (B2 - Perovo) so v vsaki od 16 zgradb imenovali svojega predstavnika, le ti pa skupaj predstavija-jo kurilni odbor. Vse odločitve v zvezi Z organizacijo in poslovanjem vsako leto sprejme kurilni odbor. Odločitve kurilnega odbora izvaja upravnik kotlovnice CONSALd.o.0., Ljubljanska 21/d, 1241 Kamnik. Kurilni odbor je v letu 2002 imenoval posebno skupino za pogajanje z Adriaplinom pri prehodu na ogrevanje na plin v sestavi g. Mlinar, g. Skamen in g. Slrajhar. Omenjena pogajalska skupina poudarja, da kotlovnica na Zikovi v organizaciji upravnika CONSAL d.o.o. deluje brezhibno in etažni lastniki na delo upravnika nimajo večjih pripomb. Glede na dejstvo, da kotlovnica deluje brezhibno, ter dejstvo, da kotlovnica še ni amortizirana, ima imenovana pogajalska skupina pri nalogi, da spremlja prehod ogrevanja iz kurilnega olja na plin, izrazito težko nalogo. Podatki (tj. predračuni) namreč kažejo, da hi temeljita prenova kotlovnice zaradi prehoda na plin v letu 2003 pomenila investicijo v višini cca 30.000.000 SIT (trideset milijonov tolarjev). Kot izhaja iz odgovora župana, Adriaplin pri izvedbi prenove kotlovnice ponuja 10.000 SIT nepovratnih sredstev na stanovanjsko enoto, kar naj bi skupaj predstavljalo cca 5.000.000 SIT. Ostale ugodnosti Adriaplina ne zadevajo prenove kotlovnice. Tudi zadnja ponudba Adriaplina v višini 9.000.000 SIT nepovratnih sredstev pomeni, da bi morali etažni lastniki kot solastniki kotlovnice v lastni režiji investirati v prenovo še cca 70 % investicije za prehod na ogrevanje s plinom. Pogajalska skupina se zaradi neamortiziranosti obstoječe kotlovnice zaveda odgovornosti pri tako pomembni odločitvi za investicijo in podpisu pogodbe o dobavi plina. Na tem mestu zato pogajalska skupina poudarja, da je Adriaplin pripravil ludi predlog pogodbe o dobavi zemeljskega plina in dolgoročne ku- poprodajne pogodbe za odjem plina. Pogajalska skupina je po pregledu pogodbe ocenila, tla so pogodbena določila nesprejemljiva in v nadaljevanju lahko škodljiva za etažne lastnike kotlovnice Zikova, zato je Adri-aplinu predlagala, da se do sklenitve ustrezne pogodbe, ki ho sprejemljiva za obe pogodbeni stranki, določi od jem plina po sistemu »na naročilnico«, kar bi pomenilo, da se plača toliko plina, kolikor se ga v določenem trenutku tudi porabi. Vtem primeru bi etažni lastniki ob obstoju neugodnih tržnih razmer (npr. višja cena plina) še vedno obdržali možnost ogrevanja s kurilnim oljem. Z drugimi besedami to pomeni, da etažni lastniki kol solastniki kotlovnice ne bi bili odvisni izključno od enega dobavitelja energije, temveč bi imeli v vsakem trenutku možnosti izbire. Opisani s strani pogajalske skupine ponujen predlog pa ni bil sprejemljiv za Adriaplin, zaradi česar je imela pogajalska skupina velike pomisleke, ali naj se odloči za investicijo. Pogajalska skupina kot predstavnica etažnih lastnikov kotlovnice Zikova si sicer prizadeva za ekološko čisto ogrevanje, vendar hkrati tudi stremi za cenejšim ogrevanjem, za čim manjše izgube ogrevanju. S tem namenom etažni lastniki ž.e nekaj let zbirajo sredstva za večja vzdrževalna dela kot je: posodobitev kotlarne, odprava velikih izgub na razdelilnih cevovodih {slaba izolacija), prehod na kondenz.acijski grelnik na plin ali kurilno olje, namestitev termostatskih ventilov na radiatorjih, prehod merjenja porabe energije po posameznih enotah (odštevalni števci), posodobitve cevovodov in ventilov za hidravlično uravnovešenje v posameznih zgradbah, v zadnjem času pa tudi o prehodu ogrevanja na daljinsko ogrevanje, ki ga izvaja tudi SVILANIT d.d.. Pogajalska skupina tudi redno spremlja dogajanja na področju ogrevanja s kurilnim oljem, plina, daljinskega ogrevanja, kakor tudi ostala dogajanja v zvezi Z ogrevanjem (glej prilogo Delo in dom 13.oktober 2004). Pogajalska skupina deluje v svojih prizadevanjih enotno, ne vztraja pri navskrižnih zahtevah kot je zapisano v odgovoru, priznava pa. da se s z enostranskimi pogodbenimi določili Adriaplina ne strinja. Vztraja pri dejstvu, daje pogodba dvostranski pravni akt. katerega določila se obojestransko dogovori kot enakovredni pogodbeni stranki in se jih potem, tudi spoštuje. Pogajalsko skupino pri pogajanjih vežejo tudi jasna stališča etažnih lastnikov - zapis predstavnikov kotlarne z dne 13.03.2001 (plinifikacija kotlarn se ho izvedla v primeru, če ho cena zemeljskega plina bistveno nižja od cene kurilnega olja - vsaj 20 %, Občinski odlok, da mora cena plinskega ogrevanja z.a najmanj 10 % zaostajati za ceno ogrevanja z. ekstra lahkim kurilnim oljem (Kamniški občan 25. julija 2002). Pogajalska skupina bo še nadalje spremljala dogajanja glede cen energentov, o tem obveščala solastnike kotlovnice na Zikovi, ter spoštovala njihove odločitve. Za pogajalsko skupino ALBIN ŠTRAJHAR Rudi Veršnik preživi najlepši prosti čas z vnukinjo. Prvi pogovor z Rudijem Veršnikom, novim kamniškim poslancem v DZ Nova vlada bo morala zagristi tudi v najbolj kisla jabolka Rudi Veršnik iz Šmarce je na letošnjih parlamentarnih volitvah postal novi kamniški poslanec v državnem zboru RS. Nekaj dni pred njegovim prvim uradnim srečanjem s poslanskimi kolegi sva se pogovarjala o njegovih prihodnjih ciljih ter izzivih, s katerimi se bosta morala spopasti nova vlada in parlament Dejal je, da se bo morala nova oblast (v času pogovora še ni bilo znano, katere stranke jo bodo sestavljale) spopasti s številnimi problemi, med njimi tudi najbolj nehvaležnimi - kot sta denimo plačilna nedisciplina in davčne utaje. »Brez finančne policije se teh problemov ne bo dalo rešiti,« pravi Veršnik. Kdaj in zakaj ste se sploh odločili za vstop v politiko? S politiko sem se začel ukvarjati že v času, ko sem bil zaposlen še v domžalskem Napredku, kjer sem bil delegat ZZD (Zbora združenega ele la). Poleg tega sem že dolgo aktiven tudi v delu KS Šmarca. Simpatizer Slovenske demokratske stranke (SDS) sem sicer že zelo dolgo, aktivneje pa sem se v delo stranke vključil po tistem, ko je v Kamniku dobila novo vodstvo in je začela pridobivati tudi vedno več novih članov. Uspeh, ki smo ga dosegli na letošnjih volitvah, pa bo pp mojem mnenju v stranko pripeljal še več mladih in izobraženih kadrov. Kaj je bil po vašem mnenju povod za letošnji tako temeljit zasuk na našem političnem prizorišču? Menim, da je razlogov za to več. Prvi je prav gotovo v tem, da se je SDS v zadnjih letih dobro utrdila v slovenskem političnem prostoru. Tudi naše opozarjanje na afere, kakršna je bila denimo Sili banka, razraščanje korupcije in klientelizma, so volivci očitno ocenili za pozitivno dejanje in ga temu primerno nagradili na volitvah. Seveda pa zgolj opozarjanje na napake drugih ne bi bilo dovolj, če za tem ne bi stala tudi kakovostno pripravljena strategija nadaljnjega razvoja naše države. Časi »velikih projektov države« so resda mimo, toda vseeno bo potrelv no se velikokrat stopiti skupaj in doseči politični konsenz. V preteklih letih je bilo narejenih kar nekaj napak in te bo treba sedaj popraviti. Ste si za čas vašega prvega mandata v DZ že zastavili kakšne cilje? lina izmed pomembnejših nalog, ki sem si jih že zastavil, je vsekakor vezana na podjetje, v katerem sem zaposlen. Družbi Meso Kamnik se namreč ob koncu leta izteče prehodno obdobje, v katerem bi morala posodobiti svojo proizvodnjo. Ker pa bo selitev podjetja v nove prostore možna šele sredi prihodnjega leta, si bom prizadeval, da se dovoljenje za proizvodnjo podjetju podaljša še za pol leta in s tem zagotovi normalno proizvodnjo vse do selitve v nove prostore. Čeprav želim pri delu v DZ ohraniti stik z gospodarstvom in finančnim področjem, me zanimajo tudi številna druga področja - od soeiale do kmetijstva. Socialno področje bo za novo vlado sploh svojevrsten iz ziv, saj gre za zelo perečo in zapleteno problematiko. Informacijski sistem na tem področju namreč ne de luje, zato razne oblike socialne pomoči koristijo tudi tisti, ki do njih sploh niso upravičeni. Ker bodo zaradi tega na tem področju potrebne velike spremembe, bo socialnim problemom v prihodnjih letih po svečeno veliko pozornosti. Poslanci poleg svojega »osnovnega« dela sodelujejo tudi v številnih parlamentarnih odborih in komisijah. Katera področja so vam najbližje oziroma vas najbolj zanimajo? Na prijavi, ki smo jo že morali od dati, sem poleg že omenjenega odbora za gospodarstvo navedel še od bore za finance, infrastrukturo, kmetijstvo in socialo. Na enem izmed teh področij bom zagotovo lahko delal, saj bo vsak poslanec sedel v treh odborih oziroma komisijah. Katerim področjem je po vašem mnenju dosedanja oblast namenjala premalo pozornosti in za katere dosežke ji je vendarle treba izreči priznanje? Med dosežki, za katere je doseda- njo oblast vsekakor treba pohvaliti, so vse tako imenovane velike teme - vključevanje v lil I, NATO in »čakalnico« za evro ERM2. Pri teh projektih se je vladajoča koalicija vedno pc »svetovala z opozicijskimi strankami in so bili zelo dobro pripravljeni in izpeljani. Glede na razmere je bila dosedanja oblast tudi v boju z inflacijo kar uspešna in si za to zasluži pohvalo. PO drugi strani pa mislim, da je bila leva politična opcija na oblasti predolgo in je določene projekte neupravičeno potiskala na stranski tir-tu mislim predvsem na regionalizacijo. Na tem področju dosedanja oblast ni naredila praktično ničesar, pa čeprav vsi vemo, da bodo razvojne pomoči deležne samo najmanj razvite regije. Problem pri ustanavljanju regij je predvsem v tem, da se regijam ne daje dovolj samostojnosti pri odločanju in medsebojnem povezovanju, ampak so še vedno vodene »iz centra«. Tudi na področju davčne reforme in zmanjševanja socialnih razlik se ni bilo veliko nare jeriega. Socialne razlike sicer morajo biti, vendar ne smejo temeljiti na divji privatizaciji ali namernem uničevanju podjetij. Takšne primere pa lahko najdemo tudi v naši občini. V času predvolilne kampanje je bilo veliko povedanega o preveliki davčni obremenitvi našega dela. Ali menite, da ne bi bilo smiselno, če bi pred zmanjšanjem davčnih bremen rešili dva druga, ravno tako pereča problema - plačilno nedisciplino in izogibanje plačilu davkov? S tem, da je plačilna nedisciplina rakava rana našega gospodarstva, se nedvomno strinjam, vzrok zanjo pa je v tem, da je dolžnik še vedno bolj zaščiten od upnika. Zakonskih lukenj, ki omogočajo izogibanje plačilu prejetih računov, je preprosto preveč. To pa ni problem samo majhnih podjetij, ampak tudi družbe kot celote-, saj na ta način propadejo številne perspektivne poslov ne zamisli. Država je dobro poskrbela le zase, zelo slabo pa za upnike. S temi problemi se vsak dan znova srečujemo tudi v našem podjetju. Za učinkovit spopad s plačilno nedisciplino bomo v prihodnje nedvomno potrebovali tUdI finančno policijo. O tem se sicer še ne govori veliko, vendar je to edini način učinkovitejšega nadzora nad poslovanjem podjetij. Sedanje inšpekcije so pri svojem delu preveč počasne in loge. Drugi ukrep, ki ga bo treba Čim prej uvesti, je višja obdavčitev kapi tala. Pri nas je, kot vemo, obdavčitev kapitala najnižja v Evropi Bolj obdavčiti kot doslej pa bo treba tudi dobiček in vse- naelslanelardnc in neizkoriščene nepremičnine-. Omenili ste regionalizacijo -ali se strinjate z. oceno, da je ta projekt izgubil svoj prvotni namen in postal poligon za merjenje politične moči? Kes je sicer, da se država v lem projektu doslej ni najbolj izkazala, vendar pa menim, da bo do počno tenja stališč o tem vprašanju slej ko prej Vendarle prišlo. Mislim, da si nihče v državi ne želi, cla bi naša država iz takšnih ali drugačnih razlogov izgubila pravico do razvojne po moči 1,1 i. Zato sem prepričan, da bo razdelitev države- na regije in ustanavljanje regijskih centrov eden izmed najpomembnejših projektov nove vlade. Koliko regij bomo imeli, je sicer stvar dogovora, vsekakor pa bo pred dokončno odločitvijo treba opraviti še vrsto analiz-od so cialnih do gospodarskih. Kako pa ocenjujete trenutne gospodarske razmere v naši občini? ()cl industrijskih velikanov, nekdanjega ponosa naše občine, danes ni ostalo veliko. Stol je bil nekoč lastnik skoraj polovice obe ine, danes ga praktično ni več. Delovna mesta se izgubljajo tudi v drugih podjetjih -predvsem Titanu in Svilanitti. Med »tradicionalnimi« podjetji so kolikor toliko-zelrava samo še Iri: lita, Calcit in Meso Kamnik. Svi )jevrsten problem je t udi nec lo končana in nedosledno izpeljana denacionalizacija, ki še zdaleč ne povrne vsega, kar je bilo po vojni vzeto. Z argumenti, češ, cla bo vračilo gozdov ogrozilo obstoj številnih gozdnih gospodarstev, se ne siri njam. Zamenjavi lastnika navkljub bo v gozdovih še vedno toliko dela kol ga je bilo doslej, res pa je, da lahko lastnik za vzdrževanje gozdov najame tudi koga drugega in ne- pod jetja, ki je za gozd skrbelo doslej. Kaj pa menite o kakovosti življenja v naši občini? Katerim področjem bi bilo treba v prihodnjih letih nameniti največ pozornosti? Industrijska tradicija v preteklih desetletjih je za seboj potegnila veliko priseljevanje v našo občino. Danes večine teh podjetij ni več ali pa so bistveno manjša, zalo se je kamniška < tbcina spremenila v eno samo veliko spalno naselje Ljubljane. Da bi ta trend ponovno obrnili, je treba oživili kamniško gospodarstvo. Na ponoven razcvet industrije seveda ne gre računati, bi pa lahko veliko več naredili za razcvet malega gos poclarstva, obrti in turizma. Slednji se že zelo lepo razvija... ... vendar bo za še hitrejši razvoj potreboval svež kapital, ki pa ga kamniška podjetja nimajo, drugih investitorjev pa kamniški turistični biseri ne zanimajo pretirano... Nekaj resnicc je- prav gotovo lucli v lem, loda pO drugi strani razvoj tu rizma zaviramo tudi sami. V občini bi nujno potrebovali hotel, saj to omogoča razvoj ostalih turističnih Storitev in ponudbe. Terme Snovik so dober zgled, cla je mogoče- z zavzetim delom začeti tudi tako rekoč z »ničle«, čeprav to sploh ni potrelv no, saj imamo v naši občini še veliko neizkoriščenih lurisličnih potencialov. Investitorji so morda res problem, zalo bi jih morali aktivno privabljali -v prvi vrsti Ž dostopnimi cenami zemljišč. V kolikor pa so zemljišča predraga in pomanjkljivo ko munalno opremljena, zanje seveda ni zanimanja, linak problem se pojavlja tudi pri razvoju podjetništva in malega gospodarstva. S tem problemom smo se ob nakupu nadomestnega zemljlSča srečevali lucli v našem podjetju Želite ob začetku vašega poslanskega mandata občanom naše občine sporočiti še kaj? Morda samo lo, da si bom skupaj s svojimi strankarskimi sodelavci prizadeval, cla bi delo in poštenje- ele > bila nazaj nekdanjo vrednost. Občanom zato sporočam, da se bom trudil, da bo pošteno delo odslej tudi bolj pošteno plačano. Ker pa je lo dolgoročen projekt, se vsega se veda ne lio dalo spremenili čez noč, zalo bo potrebno kar nekaj potrpežljive )Sl i. ZORAN JTiRliB Kamniški OBČAN NEKOČ IN DANES 5. novembra 2004 Petdesetič so zapeli Gaudeamus igitur... ZLATA OBLETNICA DRUGE GENERACIJE KAMNIŠKIH MATURANTOV Obletnica, kakršno so v petek, 22. oktobra, s svojimi profesorji, prijatelji in najbližjimi praznovali maturantke in maturanti generacije 1954, ni ravno pogosta. V kamniškem okolju je šele druga. Slavljenja In slavljenci so jo še posebno lepo pripravili. Prireditev s kulturnim programom, predstavitvijo spominskega zbornika in druženjem ob kavar narjevi ponudbi je potekala v dvorani nad kavarno Veronika. Zlatim maturantom so se pridružili nekdanji profesorji Anda Pe-teriin, Vjera Ferbežar Frantar in Alfonz Mihcičič. Pričakovali so jih več, saj so nekateri, kljub Jeseni življenja še zelo dejavni, a so jim, žal, objektivne okoliščine preprečile prihod. Prišli pa so ravnateljica Gimnazije Rudolfa Maistra prof. Veronika Matjašič Kališnik, kamniški župan Tone Smolnikar ter dom žalska županja prof. Cveta Zajokat ()raž.em. Vsi trije so bili dijaki kamniške gimnazije in so se v nagovorih tudi z nostalgijo spominjali gimnazijskih dni. V prijaznem okolju, ki ga te dni pestri razstava umetnika Lojzeta Kalinška, smo prisotni p<>-sebno pozornost namenili kulturnemu programu, s katerim so nas navduševale kamniške Veronike: pevke Vladka Vremšak, Nu-ša Fujan in Pika Ribič ter Marija in Ada Holcar, prva s klavirjem, druga s prečno flavto. Priprave na »zlato praznovanje« so potekale kar dobro leto. Enkrat mesečno so se, predvsem oblikovalci spominskega zbornika, sestajali v kamniški kavarni, zbirali gradivo in obnavljali nekdanjo povezanost. Ker je zbornik zanimivo čtivo tudi za vse nas, ki smo z maturanti povezani preko sorodstvenih ali zgolj prijateljskih vezi, sem o njegovem »rojstvu« pokramljal s prof. Tino Romšak, z.biralko, pri pravljalko in lektorico obsežnega gradiva. Kamniški maturantje vseh generacij se dokaj redno sestajamo na svojih obletnicah, le redko pa se zgodi, da kakšna generacija pusti ob svoji obletnici tudi trajen pečat. Vi ste letos z zbornikom storili prav to! Razlogov zanj je bilo ve-č. Najprej izredno navdušenje našega Mča, slovenskega Amerikanca, ki je / nami in domovino še vedno lesno povezan. Četudi ž.e vee kot štiri desetletja živi v Ameriki. V pripravah na izid zbornika sem se tudi večkrat spomnila pokojnega profesorja Zike, ki je dolga leta zapisoval poklicne poti kamniških maturantov ter poudarjal potrebo tudi po pisni uveljavitvi takrat majhne kamniške gimnazije. In končno: v slehernem izmed nas so doživetja in čutenja, ki so usmerjala našo življenjsko in poklicno pot Zdaj smo neka-tera izmed njih zapisali, v neki meri smo na ogled postavili svojo podobo. - Če ostaneva pri zborniku, ki se bere kot pripoved, v kateri nastopa dvajset glavnih junakov, lahko zapišem, da ste domačo nalogo opravili l odliko. Naše domače vaje bodo povedale, kaj smo doživljali in kako dozorevali, da je bila naša mladost, kljub pomanjkanju osnovnošolske izobrazbe zaradi vojne in skromnega povojnega življenja zelo bogata. Da smo ob dobrih učiteljih dobili široko izobrazbo, srčno kulturo in možnost za nadaljnje izobraževanje in študij... Da je v nas ostalo spoštovanje njihovih osebnosti in njihovega dela. - Bilo vas je dvajset maturantov, žal vseh ni več med vami, prav pa je, da se vseh, ki ste pred petdesetimi leti kovali prihodnost kamniške gimnazije, spomniva vsaj z omembo. Z lepo mislijo smo se večkrat spomnili vseh, profesorjev in sošolcev, ki bi jih v trenutkih praznovanja radi imeli ob sebi, a so že odšli... V naših pogovorih pa so, kol cla bi bili še vedno z nami, pokojni sošolci: Miha, France, Breda in Minka. Lepo pa se je srečati, pokram- Dvesto prevodov in izdaj Svetega pisma v slovenščini v letošnjem letu beležimo kar tukaj zanimivih obletnic: lit) let od izdaje Dalmatinove Biblije, prvega prevoda celotnega Svetega pisma v slovenščino, 26(1 let rojstva Jurija Japlja, ki je poskrbel za prvi katoliški prevod Svetega pisma v slovenščino, 220 let od prvega katoliškega prevoda celotnega Svetega pisma in začetka izdajanja Japljcvc biblije, 200 let od ustanovitve Britanske in inozemske svetopisemske družbe, ki je imela pomembno vlogo pri prevajanju in širjenju Svetega pisma med Slovenci po letu 1850, 90 let od drugega protestantskega prevoda in izdaje Svetega pisma v sloven- Društvo bolnikov z oste-oporozo Ljubljana organizira BREZPLAČNO MERJENJE KOSTNE GOSTOTE. Merit ve bodo potekale V Zdravstvenem domu v Kamniku dne 20. I I. 2004. Prijavite se lahko dne, 9.11. 2004, na telefon 01/831-86-10. scino, 30 let od Ekumenske izdaje Svetega pisma v slovenščini, kjer sla se združili protestantska in katoliška linija prevajanja, ter 20 let od začetka razstave Svetega pisma, ki so jo pripraviliEvangelijski kristjani v Sloveniji. Vsi ti pomembni jubileji v letošnjem letu so botrovali tudi postavitvi razstave v kamniški galeriji Veronika z naslovom Japelj -prevajalec Svetega pisma, ki je na ogled do 21. novembra. Razstavo bosta pospremili tudi predavanji prof. dr. Maksimiljana Matjaža v petek, 5. novembra, in prof. dr. Mihaela Kuzmiča v petek, 19. novembra, obakrat ob 19. url. Ob odprtju razstave, 29. oktobra, so o pomenu Svetega pisma kot knjige vseh časov in vseh ljudstev govorili teolog Marjan Peklaj, soor-ganizator razstave Kamničan Dani jel llamp in Matjaž Črnivec iz Slovenske svetopisemske družbe. Celotno Sveto pismo po židovskem in protestantskem izročilu ob- sega 66 knjig, ki jih je napisalo tO različnih piscev v treh jezikih (hebrejskem, grškem in aramejskem) na treh celinah (Aziji, Fvropi in Afriki). Po katoliškem izročilu pa Sveto pismo obsega 72 knjig in je nastajalo 1600 let, od leta 1500 pred našim štetjem do leta 100 našega štetja. Do iznajdbe tiska so posamezniki prepisovali in širili Sveto pismo ročno. Sveto pismo je prava knjižnica v malem, saj vsebuje različne književne zvrsti: zgodovinske- pripovedi,dogo divšcinc, ljubezenske zgodbe-, piv lita, poezijo, apokaliptična videnja, filozofske spise in prerokovanja. Sveto pismo je uspešnica vseh časov, kol celota je prevedena v kar 405 jezikov, po ena knjiga pa celo v 1810 jezikov. Kar 96". svetovnega|> rcbivalsiva lahko bere Sveto pismo v svojem jeziku! Za južne Slovane sla Svelo pismo prevajala v drugi polovici 9. stoletja že sv. Ciril in Metod. Prve prevode v slovenščino pa smo dobili preko Primoža Trubarja (leta 1551 in 1581) in Jurija Dalmatina (leta 1584), ki veljata za osrednji oseb nosti slovenske reformacije. Jurij Japelj, rojen leta 1744 v Kamniku, je osrednja osebnost postavljene razstave v galeriji Veronika Leta 1784 je namreč začel z Blažem Ku-merdejem izdajati po Dalmatinu drugi prevod celotnega Svetega piv ma v slovenščino, preveden po vul-gali. Dalmatinov prevod je obogatil z gorenjskimi jezikovnimi oblikami. Prevod, ki je bil končan leta 1802 se danes imenuje Japljev prevod, čeprav ga ni sam v celoti prevedel, pomagali so mu drugi, je pa začel s prevajanjem in ga tudi usmerjal. V galeriji Veronika si lahko ogledamo ohranjene primerke slovenskih prevodov Svetega pisma,Japljc vo Sve-to pismo, Dalmatinovo biblijo in Sveto pismo v jezikih različnih narodov in tudi v pisavi za slepe Je knjiga prav vseh ljudi in vseh časov. SAŠA MEJAČ TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE Od 22. do 27. novembra in petek, 10. 12. ter sobota 18. 12. 2004 Agencija z.a razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik Turistično informacijski center organizira 42-urni tečaj za pridobitev licence lokalnega turističnega vodnika. Tečaj bo potekal v popoldanskem času. Po končanem tečaju bodo ude leženci opravljali teoretični in praktični preizkus znanja. POGOJI ZA PRIJAVO: najmanj srednješolska izobrazba in znanje tujega jezika z.a stopnjo srednješolske izobrazbe. Ocl kandidatov pričakujemo široko razgledanost, urejenost, prijaznost in sposobnost prilagajanja. CENA TEČAJA: 19.000,00 SIT. DODATNE INFORMACIJE: Agencija za turizem in podjetništvo Turistično informacijski center, Tomšičeva 23, Kamnik PRIJAVE ZBIRAMO DO ponedeljka, 15. II. 2004. ^levilo prijav je omejeno. KONTAKTNA OSEBA: Nuša Lisjak ali Frane Kemperle tel.: 01/8391 470 ali http://turizem.kamnik.si sobota, 6. november 10.00 |Oi Klovnesa Mika-Maka: POJOČI CIRKUS *\p# Eva Š. Maurer, klovnovsko otroška predstava sobota, 10. november 20 00 KOMORNI ANSAMBEL GAUDEAMUS koncert klasične glasbe P jI mM petek, 12. november 20.00 Rudolfi: RAZBITA ŽOGA ŠCRM Kamnik, Rudolfi, mjuzikal ponedeljek, 15. november 20.00 torek, 16. november 20.00 torek, 23. november 20 00 sreda, 24. november 20.30 !!( Tim Firth: NEVILLOV OTOK Mestno gledališče F:5ti„ij, komedija flj^Hk r Alt, i petek, 19. november 20,00 DEJAN PEČENKO KVARTET Dejan Pečenko - klavir, Traja Brizani - bas, Žiga Kožar - bobni, Jaka Kopač - saksofon jaz/ koncert ji 14'dni pr»rf prireditvami, ob vhod t dvoriti*), 16:00 do 18;00 (Magajn*, stavni vhod t Ljubljano*«) in uro pn»«t creuit. tel.: 722 50 50 interne!; www,kd-domzale.S! ljati in spet stopiti v naš osmi razred s sošolci Tilko Balantič Jese-nik,Janezom Bogatajem, Ljudmilo (.< >tman Novak, Tatjano Divjak Marčič, Tonetom Lahom, Julko Matjan Šuštar, Mojco Pucelj Pet-rič, Bojanom Reboljem, Francetom Rodetom, Markom Rode-tom, Anico Roje, Ivanom Smole-tom, Miroslavom Stiplovškom, Gregorjem Švajgerjcm in Marjeto Ziherl. Rada bi omenila še našega ravnatelja prof. dr. Avguština Laha, ki smo ga vedno spoštovali zaradi njegove poštenosti, odprtosti, dela in truda, ki ga je vložil v razvoj naše gimnazije, hkrati pa v neki meri ostaja naš občasni sopotnik še danes, po tolikih letih skupne mlade»ti. In mag. Ceneta Matičiča, prijatelja, ki zaradi trenutne obolelosti ni mogel, kot je zapisal, premeriti dobrih sto metrov poti od svojega doma dej Veronike. Maturantka šolskega leta 1953/54 je bila tudi moja so govornica prof. Tina Rom šak, moja profesorica nikoli, rad pa priznam, da kljub temu moja najboljša učiteljica. MATIC ROMŠAK Vstopnici- Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamniktgsiol.net http://turizem.Kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si: http://www.kam.sik.si Petek. 5. novembra, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Mitja REICHENBERG Vstopnina 500 sit. Torek. 9. novembra, ob 19. uri v dvorani MKK Knjigo MOČ PREŽIVETJA avtorja Jožeta Dežmana bo predstavila Mohorjeva družba iz Celovca. Knjiga govori o povojnih pobojih.Vstopnina 500 sit. Petek. 12. novembra, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda, vodi Dušan RUTAR.Vstopnina 500 SIT. Ponedeljek. 15. novembra, ob 19. uri v dvorani knjižnice Člani fotografskega kluba MAVRICA Radomlje organizirajo prvo med-narodno fotografsko razstavo barvnih diapozitivov pod pokroviteljstvom FIAP na temo TRŽNICE. Voditelj in povezovalec Igor LIPOV-ŠEK. Tprek, 16. novembra, Pt> 1,9. uri v dvorani Knjižnic? Predstavitev knjige PRAVLJIČNE POTI SLOVENIJE, družinski izletniški vodnik Irene Cerar - DRAŠLER, namenjen Dnevom slovenskih splošnih knjižnic. Z avtorico se bo pogovarjal Borut PERŠOUA, ki je strokovno pregledal knjigo.V programu bodo sodelovali ljudski in pevski godci. Torek. 16. novembra, ob 19. uri v Veronikini sobi MKK Delo, opravki in spet delo. Vsak dan znova. Življenje ima za večino prehiter utrip.Večkrat težko postorimo vse, kar smo si zadali. Postajamo nestrpni, napeti, utrujeni, bolni... Ustavimo se ljudje za trenutek in si prisluhnimo.. Vodi Vera PRELOVŠEK. Sreda. 17. novembra, ob 19. uri v dvorani knjižnice Potopisno predavanje Aleksandra SAVNIKA Po severni Mehiki Organizator: Študentski klub Kamnik in MKK. Petek. 19. novembra, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda Vodi Mitja REICHENBERG. Vstopnina 500 SIT. Petek. 26. novembra, ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda.Vodi Dušan RUTAR. Vstopnina 500 SIT. Torek. 30. novembra, ob 19. uri v Veronikini sobi MKK Umetnost sproščanja. Vodi Vera Prelovšek. Petek. 3-decembra. ob 19. uri v čitalnici MKK Filmska šola Vzgajanje pogleda.Vodi Mitja REICHENBERG. Vstopnina 500 SIT. MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, GSM: 041/ 957 609 Sobota, 6\ novembra, na Glavnem Um v Kamniku Otvoritev novega Mladinskega centra in prikaz mladinskih dejavnosti Od 10. do 12. ure. Vstopnine ni. to JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 831 98 30 Sobota. 13. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa na kam- niških Žalah Pevski zbor LIRA, skupaj s pevskim zborom VODOPIVCI, ponovitev londonskega koncerta. DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 9. do 14. ure na tel. 839 76 06 GSM 041/ 580 -818 www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.Qrg Četrtek. 11. novembra, ob 17. uri Lutkovno gledališče Maribor ZVERINICE IZ REZIJE za Otroški abonma in izven Lutkovna pravljica za otroke od 3 do 12 let vstopnina 1000 SIT Petek. 12. novembra, ob 19.30 Frenk Teater in Dom kulture Kamnik ARGENTINSKI TANGO ALI JUTRI BOMO ZMAGALI. Premiera Vstopnina 1 500 SIT Ponedeljek, 15, novembra, pt> 16, uri Prešernovo gledališče Kranj BLAZNO RESNO ZADETI za Dijaški abonma 8 5. novembra 2004 DOMA IN PO SVETU Tuhinjski gasilci na Primorskem V okviru letnega plana smo imeli gasilci PGD Zgornji Tuhinj v oktobru, strokovno ekskurzijo na Primorsko. Prva točka programa 41 gasilk in gasilcev je bil obisk Pršu-tarne Lokev na Krasu. Predsta-\ili so nam postopek izdelave priznanega kraškega pršuta, ki smo ga seveda degustirali. Zatem smo se zapeljali do Sečovelj, kjer smo si ogledali soline. Z vodičko smo se sprehodili pa krajinskem parku solin. Ob zanimivem predavanju o solinar-stvu v preteklosti in danes ter o vseh naravnih zakonih parka, smo si ogledali še muzej solinar- skega orodja in drugih značilnih izdelkov. Na kmečkem turizmu Mahnič v Sečovljah smo si privoščili domače kosilo. V popoldanskem delu smo se preko Obale pripeljali do Kopra. Sledil je strokovni del ekskurzije. V Gasilski brigadi Koper so nas čakali poklicni gasilci, ki so nas z veseljem sprejeli in predstavili svoje delo. Po splošnem uvodnem predavanju smo si ogledali dežurno sobo, opremljeno s sodobno tehnologijo, ki omogoča kar najbolj kvalitetno obveščanje in alarmiranje gasilcev ob intervencijah. Razkaza-li so nam vozni park. Sledila je še gasilska fotografija in ob sproščenem pogovoru smo zaključili ogled brigade. Kazalci na uri so se hitro premikali, zato smo se morali od obale posloviti. Pot smo nadaljevali nazaj proti Krasu. Ogledali smo si jamo Vilenica pri Lokvi, ki je najstarejša turistična jama v Evropi. Po 450 m lepo opremljene in razsvetljene jame smo prišli do globine 70 m. Sprehod po jami ob čudovitih kapnikih je bil res idiličen. Ker se je dan bližal svojem ti koncu, smo se v prijetni vožnji peljali proti Ljubljani do naše Tuhinjske dolini. Vsem gostiteljem in našemu vozniku se prav lepo zahvaljujemo za lep dan, ki smo ga preživeli na Krasu in na Obali. MATEJA SLAPNIK Karakorum Khush Lahko je risati linije po fotografijah najvišjih in mogočnih sten na svetu, ob pivu. Mahati z rokami, kako bomo to splezali za šalo, hitro kot veverice ... in tako naprej delati že epske zgodbice, še pred no se človek sploh odlepi od doma. Dejstvo je, da so take stene v najvišjem hribovju sveta, Himalaji Drugo dejstvo je, ko človek stopi pod steno, se počuti majhnega, neubogljivega. Najraje bi obrnil hrbet in sestopil nazaj v gostilno in si naročil pivo. Ampak potem ne bi bilo nobenega mahanja in pripovedovanja zgodb. Karakorum je brez dvoma alpinistično najbolj zanimivo gorovje na svetu. Severni del Pakistana pokrivajo neskončne verige naj- višjih gora na svetu. Velika gostota visokih gora na čelu z drugo goro sveta, 8611 metrov visokim K2 ter njenimi nižjimi priležnica-mi, štirimi samostojnimi osemti-sočaki, je razlog za obisk številnih alpinistov, žejnih samopotrjevanja v najvišjih gorah. Gorovje pa je zanimivo tudi zaradi nekoliko nižjih gora, ki se branijo s strmimi granitnimi stenami. Med njimi po plezalski in vizualni privlačnosti nesporno kraljuje skupina Trango ... Great Trango Tower (6287 m) in Trango Tovver (6251 m) sta brez dvoma meka himalajskega skalnega plezanja. Zelo hitro sem se znašel na letalu Z Mihom in Tomažem, celev letno delo je kar enkrat izpuhtelo w ^ ■r v. A W^ Mk JK NAŠI PRIJETNI PLANINSKI POHODI Skupina orodjarjev iz orodjarne ETI-Steatit Kamnik se vsako leto poda na planinski izlet. Leta 1999 je naš sodelavec Vrhovnik Dušan praznoval 50. rojstni dan in zaželel si je, da bi se povzpel na Triglav. Ker še nikoli ni bil na naši najvišji gori, so mu sodelavci obljubili, da ga pospremijo in mu razkažejo lepote slovenskih gora. Ker smo se imeli zelo lepo, se sedaj vsako leto podamo na planinski pohod. Leta 2000 smo opravili turo Bohinj-KRN-Krnska jezera-Sedmera je-zera-Komarča-Bohinj, leta 2001 turo Bohinjska Bistrica-Črna prst-Ro-dica-VOGEL-Planina Razor-Komna-Bohinj, leta 2002 turo Tamar-JALO-VEC-Špička-Vršič-Sleme-Tamar, lansko leto turo Kot-Staničeva-Kreda-rica-TRIGLAV-Dolič-Vodnikova-Voje-Fužine, saj smo za peto obletnico želeli ponovno osvojiti Triglav, našega mecena. Glede na izkušnje in fizično pripravljenost vseh v skupini pa smo letošnje leto izbrali eno najtežjih poti v naših Alpah. 3. septembra smo v zraku. Preveč je bilo organizacije, letanj, zbiranja denarja, da bi te skrbi nesli še s seboj pod hribe. Prepustiš se pe>te>vanju v neznane), polnem novih dogodivščin. Pe> prihodu v Lslamabad smo zelo hitro opravili z obvezno birokracije). Zaradi slabega vremena nam ni bile) usojeno, da bi leteli v Skardu, izhodišče za naše hribe in hkrati za himalajske osemtisočakc. Z žale)stnimi e>bra-zi smo se torej prepustili vožnji po vsem svetu znanem Karakorum Highway. Pe) dveh dneh razburljive ve)žnje nas jc čakal še dan vožnje z džipi do zadnje vasi pripravljati v hotelih s petimi zvezdicami. Že naslednji dan smo se zapodili v hribe. Za aklimatizacijo smo si izbrali različne cilje. Miha in Tomaž sta odšla na Great Trango Tovver pe) običajni smeri. Z Jos-hom, ameriškim soplezalcem, pa sva odšla v še neprcplezani Trango Me>nk. Res Čudno pri vsej tej mneižici pe>cl Trangi, da ta krasni stolp še ni imel prvega vzpona. Plezali smo vsi isti dan. ZJoshom sva zelo hitro napredovala. Ves čas sva imela možnost opazovati Tomaža in Miha kako plezata na Great Trange) Tovver. Opazujem se z Vršiča odpravili proti oknu Prisojnik in nato na vrh Prisojnik, se spustili na drugo stran proti Razorju, na katerega smo se tudi povzpeli. Zvečer smo prespali v Pogačnikovem domu na Kriških podih. Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj odpravili proti Škrlatici in se spustili v dolino Vrat. Prijetni spomini na naše planinsko druženje in na lepoto naših gora pa nas že spodbujajo k razmišljanjem, katero goro bomo osvojili prihodnje leto. FRANC GRČAR Askoli. V Askolcju najameš nosače in odrineš na tridnevno pot do baznega tabora. 1300 kg so nam pritovorili pakistanski nosači na svojih ramenih, bazni tabor na 1200 m je bil tik ob jezeru, ob-danim z granitnimi gradovi. Naš štiridesetdnevni domek smo si opremili kar se da prijetne). S seboj smo imeli tudi kuharjaJaveda in vodnika Manjinoona. Skupaj smo bili res krasna ekipa. Razkošje hrane jc prva in najpomembnejša stvar vsakega plezalca v visokih hribih. Želodec: polešen in zdrav, zdravo celo telo in počutje. Javed nam je pripravljal res prave pakistanske in afganistanske speeialitete. ki se jih je naučil jih, ko stopita na vrh, počijeta in začneta sestopati po isti smeri. Nekje na drugi tretjini zaslišim močan pok, neskončni kubiki snega se utrgajo po pobočju, med njimi poskušam najti prijatelja, Ko se splazi, mi pogled zdrsne nazaj po pobočju, kjer zagledam črno piko sredi plazovine, Ustavila sta se. Miha je zadržal Tomaža s skokom v razpoko. ZJoshom sva morala zaradi pomanjkanja opreme sestopiti nazaj v bazni tabor. Popoldne sva V bazi. V poznih večernih urah pridela še- Miha in Tomaž. Proslavljamo nov rojstni dan. se nadaljuje... KLEMEN MAI.I C? P Priložnost Prosta delovna mesta za vaš denar tz široke palete varčevalno-naložbenih možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita 6 • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajno podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. • Naložbeno obdobje: do 30. decembra 2014 •Vpis: od 2. novembra do 3. decembra 2004 z možnim predčasnim zaključkom. NLB Naložba Vita 6 vas ščiti v primeru nepredvidenih dogodkov Vaša družina ali drugi upravičenci, ki jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka upravičeni do izplačila vsaj 100% vplačne premije, tudi če bo vrednost police takrat morebiti nižja. ObiSčite naSe svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita 6 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 6 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., t (ubijana jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja. www,nlb.si ijuoijai is>f Nova Ljubljanska banka d.d., LJubljana Zaposlite svoj denar KAM Z LETNIMI? Pri nakupu kompleta štirih originalnih Peugeot platišč7. zimskimi pnevmatikami vam nudimo 10% p m hranjenj« letnih pnevmatik do naslednje sezone (hranienie velja do 31.3.2005). PEUGEOT SERVIS. nimam Total PRI NAS VESTE. PRI ČEM STE. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 Kamniški OBČAN NASA PESEM SE RAZLEGA PO SVETU 5. novembra 2004 LIRA IN VODOPIVeKNAVDUŠIU LONDON 4 Oktober je bil za pevce PSPD LIRA mesec velikega pričakovanja, za katerega smo živeli in se pripravljali dobro leto dni. Letošnja sezona je minila v učenju angleških in waleških pesmi, ki so bile večini pevcev tuje, besedila pa sprva mnogim prava nočna mora. Na trenutke je koga že zapuščalo veselje in so se postavljala vprašanja o smiselnosti projekta LONDON 2004. Ne le, da smo temu posvetili več kot celo pevsko sezono, projekt je bil tudi v sedanjih razmerah ljubiteljskega delovanja zbora prava finančna avantura. Vendar je bil cilj preveč mikaven, da bi obupali: povabilo, da sodelujemo na festivalu vvak škili moških zborov in zapojemo skupaj z več kot 800 pevci na edinstveni prireditvi, ki se že od leta 1%9 vsaki dve leti odvija v londonski Kraljevi Albertovi dvorani. Nastopati v slovitem Royal Albert Hali je prestižnega pomena za največje svetovne zvezde in po pravici povedano se pred odhodom nismo popolnoma zavedali vseh razsežnosti, ki nam jih je ponujal ta nastop. 1 it 1 '-^7^ V London smo potovali skupaj z veselimi člani Akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec iz Ljubljane, s katerimi smo pripravili tudi program za skupni samostojni koncert, ki smo ga l.ira-ši in Vodopivci izvajali v cerkvi sv. Andreja, nedaleč od mogočne katedrale sv. Pavla. Koncert je bil namenjen Slovenski ambasadi in Društvu slovensko-angleškega prijateljstva v Londonu. Vsak od obeh zborov se je predstavil z izborom samostojnih pesmi, s katerimi smo orisali slovensko zborovsko literaturo skozi različna obdobja in po različnih pokraji- nah. V zadnjem delu pa smo zapeli še skupaj. Sobotni dan je pomenil vrhunce dogajanja. Najprej srečanje z veličastno dvorano, ki sprejme 5000 obiskovalcev. Zavedanje, da nas bo na odru blizu 1000 nastopajočih in da je bila dvorana razprodana že pol leta nazaj, nas je v rdeče dekoriranem amfiteatru nepojmljivega obsega navdajalo s spoštljivim pričakovanjem velikega dogodka. Besede so se ob pogledu na notranjost dvorane spremenile v vzdihe občudovanja. Program je bil natančno določen po minutah, od poldneva in pri- Odprava Lirašev in Vodopivcev na črti v Greenvviehu, ki loči vzhodno in zahodno poloblo. prav pred generalke), do zadnjega elirigentovega odhe>da Z t)dra pe> zaključku koncerta. Občutki s koncerta se) skoraj neizrekljivi. Ostajaje) dre>bci v mo-zaiku, ki ga be> vsak od prisotnih sestavljal še kar nekaj časa po vrnitvi domerv. Biti na e>dru Albert Hall-a, biti delček mogočnega moškega pevskega zbe>ra, ki kot en me>ž sledi dirigentovi zamisli skladbe, od komaj slišnega drgetanja v pianissimu do vibracije najmogočnejšega fortissima, ob Med nastopom v sloviti Royal Albert Hali. Mavrica se je razprostrla nad Berlinom Pevci in pevke MePZ Mavrica iz Tuhinjske doline smo od 8. do 11 .oktobra goste)vali pri Slovcn-eih v Berlinu. Spoznali smo znamenitosti Nurnber-ga in Dresdna. Po enomesečnih pripravah z zborovodjem g. Karlom I.cskovecm, ki je v preteklih letih uspešno vodil Domžalski komorni zbor, nas je popeljal še na en uspešen koncert v tujine). Bili smo gostje v slovensko-nemški župniji sv. Elizabete v Berlinu, kjer nas je prisrčno in domače sprejel tamkajšnji slovenski župnik g. Izidor Pečovnik. Bivali smo v bližnjem sle>venskem de>mu, kjer sta nam mlada Sonja in Mitja e>me>gočila, da smo se imeli prijetno. V nedeljo smo sodcle>vali pri slovenski maši, izvedli smo Tomčcvo slovensko mašo ob e)rgelski spremljavi Primoža Krta. Po masi smo v prečudoviti, akustični cerkvi izvedli koncert slovenskih narodnih pesmi, pravoslavnih in Bachovo Nun dttnket alle doti Zanimive), radi so nam prisluhnili tudi Nemci, našel se je eden med njimi, ki se mu je naša izvedba zdela e>riginalno zapeta, šel je v druge) cerkev , kjer je takrat maševal g. Dori, oznanit to novico, (i. Dori nam je pripovedoval! »Cel Berlin že ge>ve>ri o vas, Slovencih.« Kes je bilo prečudovito. Z užitke>m smo prepevali: Oj božlme. Planinska, Kaj pa je tebi ljubica, Narodni motiv, En starček, Bratci veseli, ... Župnik Dori nam je s ponosom pe>vedal e> zgode>vini cerkve ter današnjem življenju v župniji, e> čudežu na Slomškove) priprošnje) in ideji za Slomškovo barvne) ok-ne> kot darilo Slovencev za sobivanje v nemški župniji. Pred slt)vese)m od Slovencev v Berlinu smo se povzpeli še na strehe) cerkve, kjer se je pred nami prikazala prečudovita panorama V in Z Berlina. Slovenska himna in druge pesmi se> nosile mir na Berlinčane iz naših src in grl. Zahvalili smo se župniku Doriju, on pa nas peme>vne> pričakuje. Naučili smo se njegovo izvirne) himno. V Nurnbergu smt> si v petke>vem jutru ogledali mestne) hiše), osrednji trg. cerkev sv. Lovrenca, staro bolnišnico, Diircrjcvo hišo, znamenitosti Dresdna, zlasti baročni dvorec Zvvinger z znamenito galerijo. V soboto sme) spoznavali berlinske znamenitosti, tudi ostanke berlinskega zidu, nekateri smo bili zvečer v državni operi na musicalu Les Miserab-les (Nesrečniki), v katerem st> nas prevzeli evropsko znani pevei in dobri igralci ter Odlična glasba, scena... Z uspešnim nastopom smo si odprli vrata za ponovno gostovanje po Nemčiji. Povabljeni smo bili v Stuttgart, za kar ima velike) zaslug naš zborovodja g. Kari Leskervec. Dolga ve)žnja iz Nemčije je ob poštr tancu, izbiri miss, vicih ... prehitro minila. Zapisala: FANIJERAS spremljavi mogočnih e>rgel, klavirja in orkestra The Chamber Orchestra of Wales. Publika na trenutke ni zdržala do zadnjega takta, aplavz je bruhnil kot krik nezadržnega navdušenja. Vsaka skladba zase je bila doživetje, ki ga je spremljalo zavedanje, da soustvarjamo nekaj enkratnega, neponovljivega, nekaj resnične) velikega, ze skoraj preko meja mogočega. To je občutek veličine bivanja, prestop v nekt) novo kakovost, ki je doslej še nisme> izkusili. Ob vsem pa še ponos, da sme) tudi Slovenci del tega mozaika; naše žene se> nas bodrile nad kraljevsko ložo, z ene od lož levo smo lahke) videli slovensko zastavo, avditt>rij pa je našo predstavitev pozdravil z enim najbolj bučnih aplavzov. . Na družabnem srečanju vseh nastopaje>čih pe> koncertu smt) kot v transu iskali stik s tlemi in resničnostjo in spet nam je bila v pomoč pesem. Tokrat smo skupaj z veseljaki Vodopivci še enkrat navdušili prise>tne pevce, ki so hiteli v naš krog in zahtevali še in še ponovitev. Sle>venska pesem je preplavila London. Ljudje so ob- čudovali žar, s katerim smo prepevali in ubranost glasov - roko na srce, vse, česar smo se lotili, nam je šlo kot po maslu. V Kamnik in na Primorsko stres nismo vrnili z medaljami ali priznanji, kljub temu pa se zavedamo, da bomo sami London 2004 vrednotili kot največji dosežek sedanje generacije pevcev. Hkrati pa se zavedamo pomena novih vezi in ne>ve> odkritih razsežnosti ter novih možnosti, da širimo sle>vensko kulturno izročilo po svetu. Ne moremo se primerja ti z materialno dediščino in zakladnicami svetovnih velemest, to bi bilo tudi nesmiselno. Vendar imamo ljudsko izročilo in naravno okolje, iz katerega izhaja gle> boka srčnost, iz nje pa se naprej poraja ubrano in doživeto zborovsko petje. Tega Evropa več ne pozna in to je nekaj, kar izven naših meja ljudem prikliče hrepeneči) nostalgije) po nečem pozabljenem in izgubljenem. Gre za naravnanost in me)č duha, ki ga velja negovati, ki je tudi veliko bogastvo, s katerim lahko nastopimo kjerkoli, je pot, po kateri lahko posta- nemo na svojevrsten način prepoznavni tudi širše. To so spoznanja, ki se porodijo iz izkušnje. Da je bila izkušnja sploh možna, pa gre zahvala I ju dem, ki so verjeli v cilj mimo vseh ovir: Jožetu Prezlju, Mojci Božič in Shirlev Roden, organizacijskim odborom v obeh zborih ter seveda dirigentu prof. dr. Andreju Missonu in korepetitorju Primožu Krtu, ki sta vodila barko pojo-čih mimo vseh čeri nezaupanja in začetnih strahov. Hvala tudi sponzorjem, ki so omogočili, da smo se sploh lahko podali na pot. Z Vodt)pivci smo sklenili pemejvi-ti nekaj izbranih skladb koncerta iz londonskega Royal Albert Halla v Kamniku, 1 J. novembra, ob 19. uri v cerkvi na kamniških Žalah Možno je tudi naročiti DVD ali VHS posnetek koncerta. Zainteresirani se lahko oglasite v naši pevski sobi v Domu kulture v Kamniku, vsak ponedeljek ali četrtek e)b 20. uri. Pozor: moške s posluhom in veseljem do petja bomo zadržali na vaji! ALBERT MRGOLE Odmev na Otoku sonca (Isole del Soie) zlati in srebrni Mešani pevski zbor Odmev, kije že štiri leta uspešen naslednik Pevskega društva Titan Kamnik, se je v času od 20. do 24. oktobra prvič udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov Isola del Sole. Gre za tekmovanje v okviru t. i. Musica mundi, ki v različnih krajih sveta poteka že nekaj let. Odmev je za prvi podvig izbral bližnji Gradež (Grado) v Italiji, zlat in sončen otok na pol poti med Benetkami in Trstom. Mesto se ponaša s prijaznimi tegorijah, znotraj katerih so obstajale še dodatne podmene. Odmev je nastopil v dveh kategorijah, s sakralnim programom in med komornimi zbori. V pr- zlato ušlo le za las. Absolutni zmagovalci in dobitniki glavne nagrade Isola del sole so bile predstavnice iz Argentine. Praznovanje v Gradežu je trajalo vse do ranega jutra, domov pa smo se vrnili izredno zadovoljni z doseženim rezultatom. V hotelu, kjer smo bili nastanjeni, smo se veselili s prijatelji iz Estonije, na ulicah pa želi aplavze turistov in drugih pevcev, ki smo jih srečevali, kajti pesem PESEM ZDRUŽUJE - po podelitvi priznanj smo se poveselili s tekmovalci iz Indonezije. Mavrica v cerkvi sv. Elizabete v Berlinu z zborovodjem Karlom Leskovcem ljudmi, dolgimi peščenimi plažami, bogato tradicijo in pečatom izjemne preteklosti, saj si lasti podobne drobce starodavne sakralne arhitekture z mediteranskim pridihom kot bližnji Oglej (Aquleia). Tokrat je mesto, ki poleti prekipeva od turistov, že petič gostilo kar 29 zborov mednarodnega porekla (Argentina, Avstrija, Kitajska, Danska, Estonija, Nemčija, Velika Britanija, Indonezija, Moldavija, Norveška, Poljska, Češka, Rusija, Madžarska in Slovenija),, naš zbor pa je bil edini predstavnik Slovenije. Zbori so se pomerili v štirih ka- vem delu, kjer je bila konkurenca največja, saj se je pomerilo kar deset kvalitetnih zborov, smo se pod vodstvom zborovodkinje Ane Smrtnik predstavili s skladbami Exultate Deo (G. P. de Pa-lestrina), Richte mich, Gott (F. M. Bartholdy), Ave Maria (F. Biebl), Christus est natus (D. Močnik) in si prislužili zlato plaketo. Z izborom pesmi za oceno v kategoriji komornih zborov (Ec-co mormorar 1'onde (C. Monte-verdi), Verlorene Jugend (J. Brahms), Žanjica (S. Vremšak), The drunken sailor (arr. R. Sund)) pa nam je žirija dodelila srebrno odličje, čeprav nam je nas je spremljala na vsakem koraku. Navdušenje mimoidočih je bilo tako veliko, da je zbor dobil številna vabila za nastope. Kaže, da je to dober začetek, ki veliko obeta. Pred nami je regijsko tekmovanje v Škofji Loki, ki nas čaka 20. novembra, pripravljamo tu di ponovitev programa iz tekmovanja v obliki koncerta. Kogar zanima kaj več o pevskem zboru, njegovi zgodovini ali bi si rad ogledal kakšno našo fotografijo in stopil v stik z nami, nas lahko najde na spletu: www.odmev.tk. URŠKA TOMEC 10 5. novembra 2004 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Na Zapričah je poleti 1928 nastajala nenavadno iskriva knjiga »Naša smodnišnica nikdar ne eksplodira«. Tako se 23. avgusta leta 1928 nista dali motiti dve starej-ši gospe, medtem ko so se vsi drugi Kamničani ob velikem požaru hitro poskrili na varno. To je zapisano v nedavno izdani nenavadno iskrivi knjigi Nore Lavrin Slovenija, Poletje 1928, oziroma Ilustrirani dnevnik s poročnega potovanja Janka in Nore Lavrin. V njem nastopajo nekateri najznamenitejši slovenski kraji in ljudje, glavni od njih pa je vsekakor Kamnik. Nora in Janko sta se spoznala po naključju, ko je Janko, profesor sla \ Mike na univerzi v Nottinghamu, študentom dajal navodila za skupni i/let v slovenske Alpe. Zagledal je lepo slikarko Noro. se ji predstavil, takoj so preskočile iskrice ljubezni. Kmalu sta se poročila, kupila hišo in odpotovala na poročno potovanje v Slovenijo Sproti je na- stajal ilustrirani dnevnik - vsakodnevne Lavrinc risbe s prisrčnimi podpisi, v njih pa najrazličnejše očarljive podrobnosti o /godali in nezgodah s potovanja. Najprej je opisan Bohinj s kopicami sena, zasanjanim jezerom in ra/gledom na Triglav, vmes obiski znanih ljudi, nočno veslanje na osvetljenem Blejskem jezeru in kopanje (med katerim je izginila lepa pričeska). V oklepajih so zapisane hudomušne misli avtorice ob risbah. Potem bohinjska železnica in vzpon iz doline Vrat na Kredarico. Tamkaj srečanje z enim od značilnih slovenskih Trebušnikov (Nikoli prestar ali predebel za plezanje!), nato vratolomni vzpon na vrh Triglava (Na sandalih nimam derez, Prepovedano jesti sneg, v koči ni potrebno rezervirati, samo prišel si. Fantastično se nama je uspelo skregati, kdo bo nosil vetrov ko, Zmagovalka ovenčana). Sledil je kratek obisk Ljubljane (Vsepo- vsod vrtne restavracije. Izdelovalec konjičkov, ki v riti piskajo. obisk pri Otonu Zupančiču). In potem glavni del - seveda Kamnik. Nastanila sta se v graščini na Zapričah z. lepim dvoriščem in sadnim vrtom (V preprosti sobi je bil pravi užitek živeli). Njun gosli-lelj je bil »čislo pravi baron«, ki je razigrane otroke med počitnicami učil branja, pisanja, aritmetike in latinščine, sicer pa je najraje opa- V Mihi je bil pravi užitek živeti - poosebljena preprostost. zoval vlake, ki so prihajali na spodnjo kamniško postajo. V knjigi je kar nekaj prijetnih pogledov na staro mesto. Odhod v Kamniško Bistrico (Nikoli nisem smela nositi nahrbtnika, ker se mi je Urila kri iz. nosu - kakšna sreča) in vzpon na Kokrsko sedlo (Nad skupnim ležiščem napis Tu so spali listi, ki niso mogli spati) in še na vrh 8000 čevljev visokega (irintovca. Med obiskom Cerkelj tudi srečanje z, mladci (Cepci zaigrajo melodijo, če so štirje ali jih je pet). Vmes seveda tudi velika utrujenost in boleče noge (Nisem ravno pepelka). pa posedanje v Čitalnici (Kava in časopisi za Jana, kava in risanje zame), obisk cerkve treh bratov na Malem gradu, Mekinj, Tunjic in najrazličnejše podrobnosti o ljudeh in pokrajini (težaško delo. se-manji dan. obisk pri lončarju, og-larska kopa. obiski prijateljev iz Ljubljane). Obisk posebno lepe cerkve svetega Primoža (Pozvonila za srečo in vsakič poskočila pet čevljev visoko) in Velike planine. Pa spet dolg sprehod do Nove Štifte in pomoč pri napeleni reševanju mačke. In še pogled na Kamniško polje in gore z ravnine, cvetje in stara vezenina za spomin, potem pa zgodnje vstajanje (Zaprla sva vrata gradu Zaprice, Si V - :.>».'1 C-'' ; . "jffipk'''-:';''i i",„ __x ■J'"::'1 Jiliž'-'} kiW Najlepša cerkev, kar jih poznam, vsa poslikana s freskami, Sveti Primož Sveti Primož Vsakič je poskočila pet čevljev visoko. odkorakala navzdol, vendar zamudila vlak). Se postanek v Ljubljani in daljši v Parizu. In tako sta se vrnila domov v Vilo Sava pri Nottinghamu. Skoraj ni mogoče, da bi se našla takšna knjiga, ki nam vsem obuja čas naših babic in dedkov, posebej Kamničanom pa odkriva tudi nešteto podrobnosti, ki so drugim očem skrite in težje razumljive. In Planina Prenočila sva. vendar - ne gre le za spomine na nekdanje dni, ampak za eno listih knjig, ki nam pričara občutek, da smo se tudi sami znašli v romantični Zgodbi.Gledamo, beremo in kar vidimo in slišimo, kako sta se vse dopoldne »čudovito pogovarjala-, z. izleta pa se vrnila v mesečini. In kaj je bilo potem? Cisto pravo nadaljevanje srečnega konca. Oba sta živela še dolgo vrsto let in bila naj- bolj iskrena kulturna ambasadorja naše domovine. Taksni knjigi ni ne konca ne kraja. Vz.ameš jo v roke spet in spet in prav zalo je ena tistih, ki jo moraš imeli ves čas pri roki. Res si zasluži pozornost vseh Kamničanov, k temu pa bi lahko pomagala tudi predstavitev na Zapričah - tam, kjer je tudi nastajala. FRANCE MALESTČ gr. FILOZOF KIRENAlSKE SOLE ocena odlično gr boginja zaščit boja znanosti in umetnosti klicni list am film igralka gardner prvotni prebivalec apenin polotoka mal1k0va-LEC, A.lll reka v keniji oblazinjen stolček SL GRAFIK IN SLIKAR (LOJZE) pohorski granit PLAHA GOZDNA ;ivai_iijV) mesto v ZAH, tuhcui pi hSČA i/ UM, SMOLE 11,11' bik. SONCA, DALJŠA OBLIKA mesto v estoniji gr polotok z atenami edgar davios alkoholi v organskem tkivu poiDRAG KAMEN najbolj kaloričen crn premog SL PESNIK (JURE) VZDEVEK ZA DEKLICO Z VELIKIMI 0cmi OTOK V INDONEZIJI RAZLIKA MED MOŠKIM IN ŽENSKO vrsta razcveta nasilni vladar IKVAIIOB- ski pisatelj (j0rge) drobi; v indiji claudio abaddo sklad, sloj usedlin pevec (alex) STVARNIK VESOLJA bivališče Čebel vrtoglavica nekd ruHS-ka dolžinska mera sl pisat (jakob). avtor 'miki (ivi zale" tomaž 1'iaiiuinik jap lil ni ral iiiiiii Ki) blagovno trgovinski center (K") PTICA IZ REDA KUKAVI-CARJEV žena age. turškega dostojan stvenika angl svetlo pivo južnoam kukavica prvotno BESEDILO, IZVIRNIK kraSka planota s, od splita gorica" PESNIŠKA FIGURA. OKRAS Človek, ki seje mavrsko Španske fajansne ploščice Skandal, blamaža IVAN LAH PARADIŽNIK (ŠVEDSKO) STANJE NAPETOSTI SLOVARČEK. ADIM - nekdanja turska dolžinska mera. ARISTIPOS - grški filozof kirenaiSke Sole (435 - 355 pr.n.S.); AZULEJ0S - mavrsko - Španske faiansne ploSCice; ICAZA, Jorge - ekvadorski pisatelj; TABURET - oblazinjen, nizek stolček brez naslonjala; URETEROLIT ■ kamenček v sečevodu Kamniški OBČAN MED NAMI SO ZANIMIVI UUDJE 5. novembra 2004 11 Nešteto ur za domačo cerkev in kraj A I O IV".! ITI A r I LV ^ I ! 12: zu_piiij t ^ GrOiob r^ Liiikii V soboto, 2.3. oktobra, dopoldne- sta v župnijski cerkvi sv. Neže na Selih pri Kamniku obhajala slovesnost zlate poroke zakonca Alojz in Angela Golob, rojena Štrajhar, iz Srednje vasi 30 v župniji Sela pri Kamniku. Zahvalne) mašo je e)b več duhovnikih daroval domači župnik Danijel Kaštrun. V govoru je poudaril, da ima Zlatoporoče- nee Alojz »neminljive zasluge« za župnijsko cerkev na Selih, pri kateri je sedemindvajset let cerkveni ključar in cerkovnik. Dal je pobudo za obnovo župnijskega doma in cerkve, pri kateri je kot poklicni zidar veliko sodeloval in vodil obnovitvena dela. Izkazal se je tudi pri obnovi bližnjega Marijinega de>ma. Vsa ta dela, kol tudi kljuearska in cer-kovniška, je opravil zastonj. Pri tem mu je veliko pomagala žena Angela, ki je, če ni bilo drugega delavca, mešala malto, sicer pa kuhala za delavce in jim stregla. Lojze je poleg tega zastonj so- deloval pri zidavi ne>ve župnijske cerkve sv. Martina v Šmart-nem v Tuhinju in pri obnovah podružnične cerkve sv. Nikolaja na (iori ter župnijske cerkve sv. Urha na Vranji Peči. Iz te župnije se je iz Sp. Palovč, kjer seje rodil, priženil v župnijo Sela pri Kamniku, kjer je ravno pred petdesetimi leti njegovo življenjsko zvezo v zakrament ti svetega zakona z Angelo Štrajhar pred Bogom in Cerkvijo sprejel in potrdil župnik Anton Pavlic. Ob visokem zakonskem jubileju sta jima v cerkvi čestitala tudi sorodnik Janez (.erčar, župnik v župniji Šmarca-Duplica, in upokojeni duhovnik s Ponikve Albert Bohorč, s katerim sta zla-toporočenca letos romala v l.urel, poromala pa sta tudi na Slomškove) Ponikvo. Somašcva-la sta sc še župnik z Vranje Peči Štefan Štele, ki je, ko je bil še zidar, z zlatoporočencem Alojzom delal pri gradbenem podjetju Projekt Kranj, ter dr. Mari- jan Sme)lik iz Ljubljane. Življenjske) pot slavljencev je v cerkvi orisala sorodnica Krigita Bedeč. Med drugim je povedala, da se z, njima veseli pel sinov in hčera, enajst vnukov in pravnuk, vsa selska župnija in številni prijatelji in znanci. Ti so svoje mašne darove, v duhu življenja in delovanja zlatoporočencev, namenili za obnovo glavnega oltarja v župnijski cerkvi sv. Neže. Slavljenec Alojz Golob je ob svojem delu v Svilanitu v Kamniku, kjer je bil po devetletni zaposlitvi pri Projektu Kranj do konca delovne dobe vzdrževa-Icc-ziclar, nazadnje pa gasilec, popoldne zidal domove sorodnikom in številnim drugim ljudem, kulturni dom in gasilski dom v Srednji vasi v Tuhinju. Vsega lega in drugega dela. /a Cerkev in v družbeno dobro opravljenega zastonj, ne bi zmogel brez. trdnega doma in podpore skrbne žene Angele in ra-zumevajočih otrok. Jože Pavlic AZITA, IRANSKO-SLOVENSKA SLIKARKA Azita Bijol Hedavati je Iranka, ki živi v Sloveniji že 5 let. Pred šestimi leti je spoznala Miha, ki je bil v iranskih planinah na izletu, kmalu sta se poročila. Izjemen pogum in močna ljubezen sta bila potrebna, da je Azita zapustila svojo domovino in se z možem preselila najprej na Bled in nato v Kamnik. V prijetnem skromnem stanovanju, polnem iranskih in slovenskih spominkov in predmetov, jima danes Azita, z možem Mihom in sinčkom Danijelom veselje dela še 3-letni Danijel. Azita je na univerzi v Teheranu diplomirala na likovni akademiji in tudi v svojem novem domu vztrajno slika, saj ji to, kot pravi, preganja melanholijo in domotožje, ki ga ima po svoji družini. V Iranu ima namreč očeta, mamo, dve sestri in brata. Vsako leto jih za nekaj časa obišče, pa tudi oni radi pridejo k njej, čeprav sta imela zaradi njihovega drugačnega porekla že kar nekaj težav. V Kamniku je, kar se znanega slovenskega nezaupanja do drugačnih tiče, nekoliko bolje, a Azita vseeno na vsakem koraku občuti, da je tujka, zelo pogreša družbo. Nadvse simpatična umetnica je namreč tradicionalno prijazna, družabna in gostoljubna in zato je slovenska nedostopnost nekaj, česar nikakor ne more razumeti in sprejeti. Svoje življenje bi nadvse rada posvetila umetnosti in poučevanju otrok o li- kovnem izražanju, kar jo od nekdaj zelo veseli, vendar zaenkrat še ni dobila priložnosti. Prav tako jo skrbi sporazumevanje, saj ji slovenščina še vedno dela nekaj težav, vendar veliko manj, kot si sama misli. V pogovoru z njo je bilo čutiti veliko prizadevnost, uspeh pa bo mnogo večji, ko bo imela Azita več znancev in s tem več priložnosti za uporabo jezika. Teh težav nima mali Danijel, ki se brez težav suče med slovenščino, perzijščino in angleščino. Spomladi je Azita pripravila samostojno likovno razstavo v Škofji Loki, zdaj pa se dogovarja tudi za postavitev svojih slik v Kamniku. S tem bi rada dokazala, da je uspešna slikarka in da je umetnost eden najboljših načinov za premostitev kulturnih razlik. Še vedno jo najbolj prizadene, ko ji ljudje v njeni okolici, čeprav jo poznajo, ne odzdravijo in pogled ob srečanju uprejo v tla. Sama se namreč nadvse trudi, da bi se vključila v novo okolje. Z iransko pravljico, ki jo je našim malčkom ob tednu otroka povedala v kamniški knjižnici, se je že prikupila najmlajšim, zakaj je ne bi kot sebi enake sprejeli še vsi ostali? S prizadevnostjo in nekaj sreče bo odkrit tudi njen talent in morda ji bomo nekoč le dopustili, da Slovenija postane njen dom. Srečno, Azita! 1ASNA PALADIN Ob svetovnem dnevu kmetic -15. oktobru Moga žensk na kmetiji je še kako pomembna Zveza kmetic Slovenije je pro-stove>ljna, nevladna e>rganizacija, stanovska in nepolitična. Predstavlja in zastopa interese društva kmetic in podeželskih žena s po-deželja. V tO zvezo so vključene tudi kmetice občine Kamnik in Ko mende preko svojih društev, to sta Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline in Društvo podeželskib žena Kamnik-Komenda Svetovni dan kmetic je razglasil FAO leta 1995 V Pekingu Zve/a kmetic Slovenije s sedežem v Ljubljani in predsednico ga. Marijo llorjak je že drugič ob tem prazniku razglasila kmetico leta. Posamezne predstavnice društev so v nekaterih kmeticah videle vce kot se da napisati na žuljave roke in jih predlagale, da kandidirajo za kmetico leta. Nekatere se> na prigovarjanje- ostalih kmetic zbrale toliko poguma, da so se predstavile kol kmetice, ki so želele kaj povedali o svojem delu in tudi problemih, s katerimi se sre- zati) so za letošnjo kmetico leta predlagale Angelco Hočevar iz Zej pri Komendi. Takole so jo predstavile: Angelca Hočevar se je rodila i i I9 i.3 na Podborštu pri Komendi Kila je sedma od osmih t)trok. Otroštvo je preživljala na kmetiji, kjer so se ukvarjali tudi z lončarstvom. Po uspešne) končani osnov ni šoli si je poiskala delo v bližnji tovarni Stol na Duplici pri Kamniku Spoznala je moškega svojih sanj in se leta I96S poročila na kmetijo Hočevarjevih v Žeje pri Komendi. Živela sta skupaj z moževimi starši Kmetija takrat ni dajala toliko zaslužka, zalo sta oba hodila v slu/ho Hodili so se jima t rije- otroe i, Miran, Koši jan in Mateja, ki sta jih vzgajala z veliko ljubeznijo in spoštovanjem do dela na zemlji Kmetija je bila stara, zato sta se odločila in tudi naredila novo hišo leta 1976 in nov hlev leta 1980 za petdeset glav go veje živine. Veliko je bilo njuno veselje do zemlje in dela na kmetiji. Angelca sedi, v ozadju kmetice iz Kamnika in Komende na nedavnem jesensko obrtniškem sejmu v Komendi. čujejo na podeželju in v družbi Vloga žene na kmetiji je pomembna tako pri delu kol vzgoji otrok in se posebej pri skrbi za ostarele starše in ostale družinske člane. Kmetice se- vsa leta povezujejo in izobražujejo Kmetice južnega dela občine Kamnik in Komende trenutno pripravljajo vse potrebno za uradno registracijo društva Vsako leto se ob svetovnem dnevu kmetic promocijsko predstav Ijajo na Kmetijskem sejmu v Ke>-meneli V preteklih letih so denar e>d samoprispevkov podarile družini v stiski, ki so jo izbrale v domačem okolju. Kmetice se vedno bolj zavedajei pe>mena v družbi. Ustanavlja se Turistično društvo Kamn'k Letos mineva 100 let odkar so v Kamniku ustanovili prvo turistično društvo, ki je žal že zamrle). Prepričani smo, da si ga mesto, kot je Kamnik, več kot zasluži. Mladi Kamniča-ni, polni idej, smo se odločili, da ustanovimo povsem novo Turistične) društvo Kamn'k, saj nam ni vseeno, kaj se dogaja s turizmom v Kamniku in njegovi okolici. Stremeli bomo predvsem k dopolnjevanju in popestritvi turistične ponudbe, popestritvi dogajanja ter promociji mesta in okolice. Program društva bomo predstavili na ustanovni seji društva, ki bo v začetku meseca novembra. ALENKA HRIBAR IN PETRA POTOČNIK Skrbela sta tudi za ostarele moževe starše vse do smrti. Otroci so se le po učili in vsi trije prišli do poklica Najstarejšega sina Mirana sta s svojim delom in zgledom navdušila /a kmetovanje, zato se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo in jo tudi uspešno zaključil. Še ene dodatne pridne roke so na kmetiji prišle prav. Mislili se>, da bo sedaj lažje. A kaj, ko se je sedmega maja leta 1988 zgodila prometna nesreča, ki je družini vzela očeta, moža m drugega sina Koštjana. Ke> sta se vračala i/ službe, da bi še isti dan posadila ko ruzo, sta nedaleč od doma v prometni nesreči oba izgubila življenje Za Angelco se je takrat sesul svet, za sina Mirana pa obstal. Zemljo, ki ji je vzela moža in sina, je še bolj ljubila Na kmetiji je ostala sama s sinom Miranom, hčerko Matejo, ki je takrat hodila še v osnejvno šolo, in moževo mamo. Dela je bilo čedalje več, zato je s 45 leti ostala na kmetiji in se z dušo in srcem posvetila delu na kmetiji. S sinom Miranom danes obdelujeta petnajst ha obdelovalne zemlje. Pridelujeta krmo za živino, ajdo, zelje in krompir za prodajo na domu. Zelje tudi kisa-jo. Vsak dan oddajo preko zadruge v Ljubljanske mlekarne 200 do 3(X) I mleka. Kmetija je ena naprednejših v Žejah pri Komendi. Hčerka Mateja je odrasla, se poročila na kmetijo blizu doma. Angelca je nato na kmetiji skrbela tudi za ejstare-lo očetovo sestro. Dela in odgovor nosli ji ni nikdar zmanjkalo A kljub naporom je bila vedno ljubiteljica cvetja, kar dokazuje urejenost kmetije. Angelca je tudi odlična gospodinja in gostiteljica kmetic, vzpodbuja jih k druženju, izobraževanju in izmenjavi izkušenj na kmetiji za vsesplošni napredek kmetij. Je aktivna, napredna kmetica. S svoji mi dobrotami, tudi iz krušne peči, redno sodeluje na kmetijskem sejmu v Komendi in dru gib predstavitvah kmetic. Rada obiskuje izobraževanja, ki jih organizira kmetijsko svetovalna služba in druge i)r-ganizaeije. Za potrebe izobraževanja kmetic rada ponudi kuhinjo. Nikoli ne zna reči ne, pa četudi bi bila kdaj zelo upravičena. Je kot drevo v letih, ki se bori v silovitem viharju in to jo kali. Je kmetica z veliko sploš nega znanja podeželske žene in nikoli ne tarna. Kljub hudemu v življenje gleda na prihtrebno za njihov razvoj. JOŽKA SVITI IV M AKTA KOS RENAULT i —" " " AvtoCar d.o.o. Svettova t, 1234 Mengei •1/723 7 27* •1/723 7 «14 bližajo se praznovanja www.studentski-klub.com V dneh, ko se spominjamo pokojnih, seveda ni posebej primerno govoriti o praznovanju, zato najprej nekaj besed o žalovanju. 1. november je tisti dan, ki je v koledarju zapisan kot Dan spomina na mrtve in hkrati je to dan, ko so slovenska pokopališča vedno oblegana, ogromno dela pa imajo cvetličarji ter svečarji. Umrlih se je seveda lepo in primerno spominjati, a ne le 1. novembra, temveč prav vsak dan! Pogosto gre za ljudi, ki so v naša življenja vnašali barvitost, dobro voljo in smeh, morda tudi žalost in nesrečo. V vseh primerih se jih skušamo spominjati po dobrih in lepih stvareh in zaslužijo si, da so v naših mislih prav vsak dan. In praznovanja? Seveda, do veselega decembra in najbolj nore noči v letu je še veliko, a prav posebno praznovanje se bo odvijalo konec meseca v Domžalah, ko bomo počastili vse bruce, obenem pa se bomo nekateri otožno spominjali naših univerzitetnih začetkov. Zabava (beri Brucovanje) bo seveda kot že enajstkrat predtem izvrstna in je ne gre zamuditi. Tudi zato, ker bodo glavne zveza večera Elvis Jackson. In da, takole ob spominjanju se človek hitro zave, kako nezadržno minevajo in bežijo leta, če pa se človek oziroma študent zabava, pa še toliko bolj. No, brezčasno pa smo se zabavali tudi na Kostanj partyju, kjer je letos nastopila nenavadna glasbena družba Olivija, kjer svoje bogato znanje združujejo prekaljeni studijski mački in koncertni mojstri, kot so Gal Gjurin, Boštjan Gombač, Gašper Peršl in drugi. Obstajajo skupine, ki v nekem trenutku svoje veličastnosti prerastejo okvirje glasbe in postanejo Umetnost. In tudi to so Olivija, s pečenim kostanjem, kuhanim vinom in dobro družbo ali pa brez njih. In tako smo pri umetnosti, ki je zelo širok pojem in nekaj neizbežnega v naših življenjih. V Domžalah se bodo tudi v začetku prihodnjega leta znova odvijali Dnevi kulture, seveda z letnico 2005, le do 20.11. pa imate čas, da se prijavite s svojimi deli s področja fotografije, slikarstva, kiparstva, grafike, modnega oblikovanja, filma ali poezije. Zgolj do 12.11. pa imate čas, da sodelujte na tokratnem fotografskem natečaju s temo Arhitektura, torej znova nekaj brezčasnega in večnega, pogosto nedotakljivega. V Kamniku in okolici boste zagotovo našli ogromno zanimivih, morda celo skritih arhitekturnih zakladov, seveda pa lahko sodelujete tudi s fotografiranimi svetovnimi arhitekturnimi biseri, če ste bolj popotniške narave. In tako smo že naokrog - potopisnih predavanj, filmskih večerov in koncertnih aktivnosti tokrat sploh ne bom omenjal. Za vse že omenjeno in zamolčano boste informacije kot vedno našli na www.studentski-klub.com. Lepo se imejte! Matic Slapšak, pr-kamnik@studentski-klub.com V novo šolsko leto s številnimi projekti Učenci in učitelji osnovne šole Marije Vere v šolsko leto 2004/ 2005 vstopamo s številnimi projekti. Kot edina Eko šola v kamniški občini že četrto leto nadaljujemo z mednarodnim projektom Eko šola, katerega glavni cilj je ekološko osveščanje mladine in prebivalcev v okolici šole ter izvajanje različnih dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na okolje oziroma varujejo naš življenjski prostor. V okviru tega projekta smo si za letošnje šolsko leto izbrali vodilno temo Biotska raznovrstnost, lani smo se ukvarjali s prometom, predlani pa z odpadki v naši okolici. Ob skrbi za naravo bodo učenci številne aktivnosti na vseh stopnjah osnovnega šolanja izvajali s pomočjo učiteljev izvajali z namenom, da obdržimo tako imenovano EKO zastavo, ki smo si jo s pridnim delom prislužili v prvem letu našega sodelovanja v projektu. Naša šola že tretje leto sodeluje v projektu Unesco šol z namenom ohranjati naravno dediščino. V preteklem šolskem letu smo občankam in občanom uspešno predstavili slovensko igralko Marijo Vero po kateri naša šola nosi ime in sicer z razstavo njenih slik v muzeju Zaprice in kavarni Veronika ter s postavitvijo spominske plošče na njeno rojstno hišo v centru Kamnika. V letošnjem letu bomo s predstavitvijo znamenite igralke nadaljevali in pripravili zloženko o Mariji Veri v angleškem in nemškem jeziku, da jo tako približamo turistom in obiskovalcem občine Kamnik. V okviru projekta Unesco šola smo se veliko ukvarjali tudi z otrokovimi pravicami in za uspešno delo v preteklem šolskem letu prejeli naziv »Otrokovim pravicam prijazna šola«. V šolskem letu 2004/2005 smo se v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in Naravoslovno tehniško fakulteto v Ljubljani vključili v dvoletni projekt Partnerstvo fakultet in šol katerega glavna tema je izpopolnjevanje učiteljev in profesorjev za uspešno in učinkovito poučevanje na vseh stopnjah izobraževalnega sistema. Učenci in učitelji tudi letos nadaljujemo z računalniškim opismenjevanjem. V skrbi za naše zdravje in počutje smo z letošnjim šolskim letom uvedli izvajanje korektivne telovadbe, ki jo organiziramo na razredni in predmetni stopnji. Poleg te pa na razredni stopnji učenci in učitelji izvajajo tudi projekt Zdravo jutro. Na podlagi vsega zapisanega je očitno, da nam na OŠ Marije Vere dela v šolskem letu 2004/2005 ne bo zmanjkalo, nasprotno, kar takoj veselo na delo! V imenu šole se iskreno zahvaljujem podjetju COP d.o.o. iz Kamnika za darovana finančna sredstva namenjena projektnemu delu in raziskovanju. mag Po|ona KarKj|jjai učiteljica kemije^ Jesenski utrinki ob tednu otroka v matični knjižnici Kamnik Potepali smo se po Rusiji in kolo vratili po Iranu, da pravljične Makedonije sploh ne omenjamo... V torek, 5. oktobra, smo na Pravljičnem potepu po širnem svetu (to je ciklus pravljic, ki nam jih pripovedujejo tujci, ki živijo v Sloveniji) v naši knjižnici gostili Rusinjo Tatjano Videč, ki že nekaj let živi v Kamniku. Spoznali smo rusko abecedo, skupaj izpulili zares ogromno repo (Repa velikan ka) in prisluhnili dogodivščinam zvite lisice in neumnega volka pri ribolovu (Lisica in volk) in se nasmejali zanimivi tehniki ribolova Z volkovim repom v zamrznjenem ribniku. To zna biti zabavno, če nisi nesrečni volk ... V sredo smo v mekinjski šoli prisluhnili pravemu Makedoncu. Darko Jan Spasov je otrokom prebral makedonsko pravljico O ribiču, ki se imenuje Vilen (Skaznaza ribarot Vilen), spoznali zanimive makedonske običaje in nekaj makedonskih besed. Ste že bili v Iranu, v zanimivi deželi daljnega vzhoda? Ob izvirnih ilustracijah gospe A/ite llijol, prave Iranke, so otroci v mekinjski soli in v naši knjižnici spozna- li poučno basen o ranjenem ptiču, ki je znal bogato poplačati iskrenost in pohlepni miški, ki ni računala z, nc\ arnimi čebelami v sladki lubenici. Najmlajši' obiskovalci našega pravljičnega potepanja so se naučili sleti po iransko, spoznali njihovo impresivno in zapleteno pisavo in 0 tej oddaljeni deželi so otroci izvedeli še marsikaj zanimivega Od sestradanega popk a do katastrofalnega govorečega papagaja Ura zabave s Primožem Suhodolčanom Morda poznate najbolj nemogočega, prebrisanega in pošastnega hišnega ljubljenčka? Ste mislili, da je tO kakšna nesramna kača ali mogoče leni paličnjak ali pajek, ki vedno znova naplete mrežo, ko jo že petstolič obrišete? O, ne! Papagaji so najhujši, sploh tisti, ki zna- Azita Bi jol v mekinjski šoli ŽIVAHNA SOBOTA RDEČEGA KRIŽA KAMNIK » DROBTINICA Območno združenje rdečega križa Kamnik jc skupaj z mladinskim centrom Kamnik ob svetovnem dnevu hrane (16. oktober) pripravilo ustvarjalno delavnico, kjer smo gnetli slano testo. Ker jc bila sobota mrzla, deževna in pusta, smo imeli malo obiskovalcev, tako, da prvotni namen ni bil dosežen. Želeli smo opozoriti sokrajane, da so tudi pri nas lačni otroci. Za njihovo šolsko malico smo skušali zbrati nekaj prostovoljnjih prispevkov. V ta namen smo večjim kamniškim podjetjem poslali dopis z obrazložitvijo in prošnjo za denarni prispevek, vendar se Je odzvalo samo podjetje Meso Kamnik cl.d., ki je v ta namen prispevalo 20,000 SIT, v nabiralniku »marsovčku« pa se jc- v soboto nabralo 3.000 SIT. Kljub temu smo se na OZ RK Kamnik odločili, da s temi in z lastnimi Sredstvi pokrijemo stroške enomesečne šolske malice enemu otroku na vsaki osnovni soli v občini Kamnik (matična šola in njene podružnice so ena šola) in Komenda. Podjetju Meso Kamnik d.d. in vsem, ki sle sredstva darovali, se iskreno zahvaljujemo. Skupaj z mladinskim centrom Kamnik smo se odločili, da bomo z obogatenimi programi (dreibtinica, tneeli medo, mala šola prve pomoči ...) v zimskem času prišli tudi v bolj oddaljene krajevne skupnosti v občini. « Prav tako jc v soboto, 16. ok-tobra v Ljubljani potekalo že desete) preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči ekip civilne zaščite in rdečega križa v okviru vaje »potres 2004«. Na tekmovanju je sodelovale) 13 ekip, zmagovalk regijskih preverjanj, med njimi tudi ekipa Kamnika, ki je v sestavi Re)k Flisar, Matej Prešeren, Dušan Mali, Tatjana Zvrži- na, Katja Vrhovnik, Anita Viri-jant, Dominik Škerjancc, ki sla jo usposabljala dr. Doplihar in ga. I.užarjeva, zasedla šesto mesto med izredno izenačenimi ekipami, za kar jim lako e i vilna zaščita občine Kamnik in OZ rdečega križa Kamnik čestitamo. Uspešna krvodajalska akcija Zaključili smo še eno, letos že tretjo, krvodajalsko akcijo. Bila Je uspešnejša kot tista med počitnicami, vendar šc vedno daleč od časov, ko je v enem dnevu darovalo kri preko 200 ljudi. Mogoče bo drugo leto kaj bolje, saj bomo skušali krvodajalske akcije organizirati v Kamniku. Zdravstvo se trudi skrajšati čakalne vrste za operacije, o tem veliko govorimo, skoraj nič pa ne govorimo o tem, da za veliko operacij potrebujemo novo kri, ki jo darujete \ i, krvodajalci! Za OZ RK Kamnik Lidija jo govoriti. Vsaj tako meni priljubljeni mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, ki smoga povabili na zaključno prireditev Slovenskega knjižnega kviza Srečko Keisovci in Primorska in projekta Poletno družinsko branje v Matični knjižnic i Kamnik. Ta projekt je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo in vse liste pridne bralce, ki so celo poletje vestno brali in zbirali nalepke z Veronikami ali si zapisovali prebrane knjige, smo skupaj z njihovimi starši povabili na klepet s pisateljem in podelitev nagrad. Posebej so bili zadovoljni mladi bralci, saj se je Primož, vsakemu posebej podpisal v prejeto knjigo. Za konec pa še pravljično povabilo ž.a naše najmlajše obiskovalce: pravljičnih uric se lahko udeležile sami ali skupaj s svojimi star ši vsak ponedeljek ob 1H. uri v Ve-ronikini sobi v naši knjižnici, kjer vas bo sprejela naša pravljičarka lima Vici it- ali se pridete igrat Z bi bami, ki jih vsako sredo ob l()-ih vodi pravljičarka Helena Sterle Sabina Zore in Tatjana Tratnik Pred novo premiero v Domu kulture Kamnik Kulturno društvo Priden možic že tretje leto zapored pripravlja program v Domu kulture Kamnik. V letošnji sezoni se je za naš abonmaje odločilo skoraj 500 ljubiteljev kulture, kar je največ doslej. Abonenti Dijaškega abonmaja in abonmaja Komedija so si že ogledali prvo predstavo Burka o jezičnem dohtarju v izvedbi Špas teatra, prva predstava Maistrovega abonmaja z naslovom Jamski človek konec oktobra, pa je že skoraj razprodana. Poleg rednih abonmajskih predstav in drugih kulturnih dogodkov vsako leto v Domu kulture Kamnik nastane nekaj pravih gledaliških produkcij. Tako letošnjo produkcijsko sezono začenja Frenk Teater s črno komedijo Argentinski tango ali Jutri bomo zmagali. Zgodba o majorju in desetarju, ki v kasarni, pozabljeni od sveta, ljudi in boga, preživljata dolge dneve in noči, razpravljajoč o osvojitvi in zasuž-njenju celotnega sveta »da bo spet postal svoboden«. Teden dni pred premiero smo ustvarjalca, Uroša Potočnika in Primoža Ranika, oba profesionalna igralca, na odru Doma kulture Kamnik zmotili sredi dopoldanske vaje: Kako vidva kot profesionalna igralca vidita lastno produkcijo Doma kulture Kamnik? Uroš: Za vsako kulturno ustanovo je pomembna lastna produkcija. To daje prostoru identiteto. Pomembno je tudi, da se lastna produkcija vključi v obstoječe abonmaje in da se nastale predstave trži tudi po drugih gledališčih. Primož: Pametno je začeti z manjšimi produkcija, za dva ali tri igralce, ki niso prevelik finančni zalogaj za producenta, poleg tega pa je pomembno, da lastna produkcija zajema tudi predstave za otroke in srednješolce. Kaj pa oddaljenost od Ljubljane? Uroš: Kamnik se razrašča. Industrija se je umaknila, kljub temu je vedno več »novih« Kamničanov. Ti so večinoma navajeni bogate kulturne ponudbe, ki jim jo Kamnik zdaj že lahko nudi. Primož: Zame kot Ljubljančana relacija Ljubljana-Kamnik ob dobro urejeni cestni povezavi ni problem. Ob zanimivem programu v Domu kulture Kamnik bi se ob večerih marsikdo pripeljal še od dlje. Torej Gledališče Kamnik? Uroš: Ne, Gledališče Marije Vere v Kamniku. Primož: Mesto brez gledališča ni mesto. In Kamnik postaja zrel za lastno gledališče. (celoten intervju si lahko preberete v novem Kulturatorju, ki izide 4. novembra 2004) Za Priden možic, ANA STANOVNIK Kamniški OBČAN ŠPORT 5. novembra 2004 Iz tabora CALCIT Kamnika HUD TEMPO TEKEM PRED GOSTOVANJEM V ROMUNIJI Igralci < ailcit Kamnika so po če-Irlcm kolu se naprej med najboljšimi tremi ekipami. Z zmagama proti Svitu doma in Olimpiji v gos-leh zaostajajo za neporaženimi Mariborčani za tri točke. Na drugem mestu je ekipa bleda. V tretjem kolu so Kamničani doma dolgo lomili odpor v letošnji je pred pomembno tekmo povzročilo veliko skrbi kamniškega stratega Hribarja. Kljub vsemu je Bezdrob s pomočjo fizioterapije le zaigral na tej tekmi in bil skupaj s Turkom najzaslužnejši za pomembno zmago s 3:2, svoje pa je prav v odločilnem nizu dodal letos ponovno »rojeni« Kotnik. sezoni precej slabe ekipe Svita. Ekipo, ki bi lansko leto v pollinalu kmalu presenetila prav Kamniča-ne, je zapustilo kar nekaj igralcev, tako da so se letos odločili, da ne bodo krojili vrba lestvice. Še več, ogrož.en je celo obstanek te ekipe v ligi. Gostje so sicer v vseh setih povcdli, vendar so jih Kamničani vedno ujeli in brc/ težav gladko dobili tekmo. Pred tekmo ž Olimpijo se je na treningu poškodoval bezdrob, kar Sicer pa Kamničane v tem tednu čaka precej naporen spored. V sredo so na domačem terenu gostili ekipo Maribora, ki je bil do gostovanja v Kamniku še nepremagljiv, v soboto pa čaka ekipo Calcita gosto vanje pri Salonitu. Poln izkupiček bi bila pred gostovanjem na turnirju za pokal CEV v Romuniji še Kaki i dobra popotnica. Kljub dobrim igram v preteklih letih v Evropskih pokalih pa Kamničani v Romunijo potujejo povsem sproščeno, saj se zavedajo, da je francoska ekipa na tem turnirju razred zase, medlem ko upajo, da se bodo z domačini in Turki borili za vsaj drugo mesto. Če pa bi se Kamničanom uspelo prebiti v naslednje kolo, bi bilo to najlepše darilo tako kamniškemu klubu in njihovim zagnanim delavcem kot tudi kamniški publiki, ki bi na delti v Kamniku lahko videla naj boljše evropske ekipe. Na dolgo potovanje v Romunijo se Kamničani odpravljajo v torek, saj se bodo v sredo ustavili še v Beogradu, kjer bodo odigrali prijatelj sko srečanje z enim od tamkajšnjih prvoligašev. Odbojkaricam doslej vse kot po maslu Še bolje pa gre v tretji ligi Kamničankam. Lete so po četrtem krogu še naprej neporažene in si trenutno delijo prvo mesto z ekipo Škofje loke. Kamničanke so v tretjem krogu doma zlahka odpravile mlado ekipo Ne>ve Gorice, v četrtem pa še lažje v ge>steh ekipe) Črnomelj. Že te) sobote) pa čaka Kamničanke dan D, saj jim v goste prihaja prav ekipa Škofje Le>ke, ki letos tako kot Kamničanke edine lahko računajo na prvt) mesto v ligi, ki direktno vodi v drugo ligo. Tekma med Broline Kamnik in Partizanom iz Škofje Loke bo v soboto, 6. novembra, ob 18 uri v kamniški Športni dvorani. S tekmtmtnjem pa so zaključili mladinci in mladinke. ()be>ji so na koncu osvojili 13.-16. mesto v državi. Cicol. Kamniški plavalci so se zadovoljni vrnili z mednarodnega tekmovanja v Salzburgu Timotej Pire Podobnik postavil nov državni plavalni rekord Kot z domala vseh mednarodnih tekmovanj v zadnjih letih, so se mladi kamniški plavalci in trenerji tudi iz Salzburga vrnili nasmejanih obrazov. Najbolj je bil zadovoljen Timotej Pire Podobnik, ki je postavil nov državni rekord na 50 m prsno v 25-metr-skem bazenu. Po zelo uspešni poletni plavalni sezoni se je Plavalni klub Kamnik 16. in 17. oktobra udeležil dvodnevnega mednarodnega tekmovanja v Salzburgu. Poleg njih so našo državo zastopali tudi plavalci plavalnih klubov Triglav Kranj in Radovljica. Naši plavalci so se pomerili s tekmovalci iz Francije, Italije, Hrvaške, ciplini tudi nosilec državnega rekorda v 50-metrskem bazenu. Svojo odlično formo je potrdil še s prvim mestom na 200 m prosto, drugim mestom na 50 m prosto in tretjim mestom na 50 m delfin. S tem si je prislužil pokal za najboljšega plavalca mitinga v kategoriji mlajših dečkov. Odličja so prejela tudi deklice v mlajši kategoriji do 12 let - Patricija Zupan srebro na 100 m mešano in 200 m prosto, Janina Lo-renci srebro na 50 m prosto in bron na 50 m hrbet, Tina Tekav-čič srebro na 50 m delfin in Špela Čolnar bron na 50 m prsno. Med kadetinjami je Teja Koželj prejela zlato medaljo na 100 m prsno. Trenerja Vlado Hanžekovič in Vlado Vučko sta upravičeno lahko zadovoljna z rezultati svojih varovancev in s posebno vzpodbudo številnih staršev plavalcev Plavalnega kluba Kamnik. Bosne, Madžarske in Avstrije. V prečudovitem Univerzitetnem športnem centru so poskrbeli za napeto vzdušje v borbi za najboljša mesta. Za nov sijajen dosežek je poskrbel 12-letni Kamničan Timotej Pire Podobnik, ki je odplaval nov državni rekord na 50 m prsno v 25-metrskem bazenu v kategoriji mlajših dečkov. Omenjeno razdaljo je preplaval v natančno 34 sekundah in s tem za desetinko izboljšal štiri leta star rekord. Timotej je od julija letos v isti dis- Športni klepet S Sebastjanom Zamikom, državnim in pokalnim prvakom Slovenije v gorskih tekih Sebastjan Zarnik je član Kluba gorskih tekačev Papež že četrto leto. S trdim, vztrajnim in nepopustljivim odnosom do sebe in teka je postal najboljši gorski tekač v Sloveniji, zmagovalec teka za Pokal Slovenije v gorskih tekih za leto 2004 in državni prvak. Mnogim med nami je vzor kot športnik in človek, zato sem se odločila, da ga predstavim tudi vam. Sebastjan, ko si tekel proti cilju na Nanosu, je vzklikala množica navijačev in tudi ostali tekači. Marsikdo te je občudoval, saj si tekel na »ful«, do skorajšnje izgube zavesti. Je bil ta tek tvoj sanjski tek? Kako si ga doživljal? Lahko rečem, da je bil moj tek na Nanos skoraj popoln, bil sem zelo dobro fizično in psihično pripravljen, samozavesten in prepričan v uspeli. Uiti samozavesten mi pe>meni, da si na tekmi pripravljen teči elo zadflje trohice moči. Moj letošnji sanjski tek pa je bil tek na (irintovee, kjer sem izboljšal svoj osebni rekord kar za 5'3() in dosegel drugi rezultat vseh časov O čem razmišljaš na treningih, ko s tekom premaguješ strmine? Kaj pa na tekmah? Odvisno od treninga Če je trening lažji, se sprostim, uživam in se poskusim čim bolje pripraviti na težje treninge in tekme. Pri tež kih treningih pa me žene misel, kako vsakič hitreje premagati strmino in postati boljši, me>čnejši. Tekme so najtežje na startu, ko si napet, potem pa samo še tečeš in misliš, kako boš najhitreje dosegel cilj. Kaj ti pomeni teči? Je to tvoj življenjski slog in tudi način razmišljanja? Tek mi je postal način življenja in razmišljanja, brez njega mi nekaj manjka - preprosto me je zasvetil, iz izkušenj sem se naučil, da dosežeš uspeta šele, ko se naučiš zdržati Vzdržljivost in trdo delo je skrivnost sleherne zmage. Ko doživiš veliko padcev in porazov, ko iščeš poti navzgor, ne smeš omagati, obstati. Prav v leni je bistvo življenja, da se pobereš in nadaljuješ pot. Kako poteka tvoj intenzivni trening? Moji intenzivni treningi potekajo večinoma na atletski stezi, kjer pridobivam hitrost in vzdržljivost. Seveda tečem tudi v klance, ven dar ne več kot enkrat na leden, ker sicer preveč izčrpam telo. Kaj pomeni biti gorski tekač v Sloveniji, kakšna je konkurenca? Za mnoge smo gorski tekači prav posebni ljudje, Da tečeš po ravnini, to je še razumljivo, teti v klanec, strmino, pa je mnogim nedoumljivo, ekstremno V Sloveniji je vse več odličnih tekačev, ki se načrtno posvečajo gorskemu teku, tako da je konkurenca pri članih vsako leto hujša. Se ti zdi, da je gorski tek kot atletska disciplina v Sloveniji dovolj cenjen v primerjavi z ostalimi športi? Mislim, da gorski tek še zdaleč ni tako cenjena disciplina kot ostali športi, vendar postaja iz leta v leto bolj odmeven v medijih, vse bolj cenjen in spoštovan. Kakšen je odnos kluba, v katerem deluješ? Verjamem, da je za dober uspeh pomemben tudi odnos v klubu. Dušan in Mira Papež sta srce in duša kluba, članstvo se vsako leto veča , delata ž veliko ljubeznijo in odgovornostjo Za vse nas. Veselita se uspeha in napredka vsakega i/med nas. Cenita naš trud, cenimo ju tudi mi, kar dokazujejo naši odlični posamezni in klubski rezultati Letos si uspešno zastopal Slovenijo na evropskem in svetovnem prvenstvu v gorskih tekih, vajen si tekem in nastopov tudi v tujini. Kakšen je odnos do gorskih tekačev v tujini? dorski tekači so v tujini zelo cenjeni, še posebej v Italiji, kjer organizirajo tekme na vrhunskem nivoju in kjer navijači navijajo za vsakega posebej. Slovenski gorski tekači smo v tujini vedno lepo sprejeti in cenjeni. Treniraš pod vodstvom trenerja Lojzeta Pungerčiča. Kakšen je vajin odnos? Lahko rečem, da imam srečo, da me trenira l.ojze Pungerčič, ki ni samo najboljši trener, ampak tudi izjemen človek, ki zna motivirati in navdušiti. Zelo ga spoštujem kot trenerja in kot človeka, saj se zavedam, da mi lire/ nJega ne bi uspelo postati najboljši gor ski tekač v Sloveniji. Začutil si, da bi svojo vztraj nost, trud in vnemo prenašal tudi na mlade. Kaj ti pomeni delo z mladimi? Meija velika želja je postati trener, zato zdaj treniram manjšo skupino mladih v KG1 Papež Dobil sem nov izziv in upam, ela bom uspešen Svoje izkušnje in znanje prenašam na mlatle in upam, ela bodo odkrili, da s športnim načinom življenja gradijo samozaupanje in s lem po zitivno podobo o sebi. Gotovo si želiš obdržati letošnjo formo, naslov pokalnega in državnega prvaka v gor skih tekih, kaj drugega si v življenju še želiš? Pravijo, da je naslov lažje osvojiti, kot pa braniti. Še naprej se bom trudil ostati najboljši, Če- hom le zdrav in brez poškodb Glede želja, pa naj ostanejo skrivnost. Kateri tek v Sloveniji ti pomeni največji izziv in zakaj? Meni je vsak tek izziv, največ pa mi pomenijo izbirne tekme za reprezentanco in državna prvenstva, kjer se zberejo samo najboljši. Si neprofesionalni športnik, zaposlen, opravljaš fizično delo. Kako gledaš na profesionalizam? Včasih veliko razmišljam, kako bi bilo, če bi bil profesionalni športnik. Mislim, da ima profesionalizem dobre in slabe strani. Vsekakor imaš več časa za treniranje in posledično več možnosti za poškodbe, tako da ostajam amaterski športnik z veliko volje. Si ljubljenec občinstva, privoščimo ti zmago, saj si v treh letih naredil iz sebe tekača na najvišjem nivoju s trdim, nepopustljivim, skoraj spartanskim odnosom do sebe. Kaj ti pomeni biti ljubljenec občinstva? Pomeni mi veliko, daje mi moč in voljo za naprej, kajti brez prijateljev in navijačev bi nekaj manjkalo, tudi oni so de) mojih uspehov . Zmago je najlepše deliti, zato hvala vsem, ki me podpirate in navijate zame. Zdaj imam priložnost, da se zahvalim Dušanu in Miri Papež, trenerju Lojzetu Pun-gerčiču in Gostilni Orel, ki vsak na svoj način skrbijo zame. Hvala za pogemir in veliko uspešnih tekov še naprej. Pogovarjala s< je ŠPELA PA F J.Ž KARATEISTI VIRTUSA S POLNO PARO V NOVE ZMAGE Po zelo kratkem pripravljalnem obdobju v septembru so mladi karateisti pričeli z resnimi treningi ter sodelovanji na karate tekmovanjih. Že na prvem karate turnirju z mednarodno udeležbo, ki je potekal 25. septembra v Šenčurju pri Kranju, pa so posegli po dveh odličjih. V kategoriji mlajših dečkov do 35 kg - borbe je Matej Jeglič zasedel 3. mesto. Ravno tako je 3. mesto zasedel Anže Jerše v kategoriji članov do 70 kg - borbe. Naslednji vikend je ravno tako v Šenčurju pri Kranju potekala 2. pokalna tekma za dečke in deklice, ki jo je organiziral Karate klub Sho-tokan Kranj v sodelovanju s Karate Zvezo Slovenije. Tekmovalo je skoraj 250 tekmovalcev iz vse Slovenije. Virtus pa so zastopali: Matic Klančnik, Domen Stražar, Matej Jeglič, Rok Matoh in Dejan Kyrinov. Kljub dobrim borbam jim športna sreča ni bila naklonjena in niso dosegli vidne uvrstitve. Niso se prepustili malo-dušju, temveč so po pregledu posnetkov bojev ugotavljali napake ter jih začeli na treningih tudi popravljati. 22. oktobra pa jih je čakala 3, pokalna tekma za dečke in deklice v Oplotnici. Na tem tekmovanju so tekmovali: Matic Klančnik, Domen Stražar, Rok Matoh in Matej Jeglič. Tokrat se jim je trud, ki so ga vložili na treningih, obrestoval. Domen, Matej in Rok so v svojih kategorijah dosegli 5.-8. mesto, Matic Klančnik pa je kategoriji mlajših dečkov, 48kg-borbe, dosegel 3. mesto. Ker se v klubu zavedajo, da je v velikem članstvu tudi moč, so to jesen k vpisu povabili nove člane in članice. Nad odzivom so bili več kot navdušeni, saj se je vpisalo kar 22 bodočih karateis-tov. Da bi karate približali vsem starostnim skupinam imajo že drugo leto organizirano karate rekreacijo za odrasle, kjer si vsak ponedeljek in petek od 20.30 do 21.30 v telovadnici Šolskega centra Rudolfa Maistra krepijo duha in telo. Da bi svoje delo predstavili tudi svetu, so letos posodobili svojo spletno stran www.karate-klub-virtus.si. Kot vidimo, so v Karate klubu Virtus Duplica polni elana in željni dobrih rezultatov. Do konca leta jih čaka še kar nekaj pomembnih tekmovanj tako doma kot v tujini, upamo, da se jim bodo zadani cilji in želje uresničili. V. S. Spominska maša v Kamniški Bistrici V nedeljo. 31. oktobra, ob 1430 je bila v kapelici v Kamniški Bistrici tradicionalna spominska maša za vse žrtve 2. svetovne vojne in pobojev med vojno in po njej. Žrtve, ki so bile doma na Kamniškem in komendskem, in žrtve, ki so umrle nasilne smrti v teh naših krajih. Somaševanjc je ob sodelovanju župnikov g. Matija Selana iz štranj. g. Zdravka Žagarja i/ Komende in dijakona Primoža Berta-laniča vodil dekan g. Tone Dobrovolje. V svoji pridigi je gospod dekan poudaril: »Vse molitve pri tej sveti masi. pred praznikom Vseh svetih, so namenjene mučencem. še posebej tistim, ki so bili doma i/, teh krajev oz. so v teh dveh občinah končali svoje zemeljsko življenje Tu smo zbrani brez vsake mržnje - še več. nase molitve veljajo tudi tistim, ki so žrtvam nasilno vzeli življenje. Da bi Bog dal milost tudi tem, da bi se nekoč srečali /, Njim - čeprav ne moremo odobravati načina, da človek zavestno s silo vzame sočloveku življenje - verujemo v neskončno božje usmiljenje. Zato mi kristjani, tukaj in sedaj, skušajmo / našim \ stkdanjim življenjem pričevati za Kristusa. Da bo takšno naše življenje v vsakdanjem razelajanju, sprejemanju različnosti, spoštovanju Božje volje odkrivalo ljudem, ki se ne poznajo Kristusa, da se morejo v svojih hudih preizkušnjah, stiskah vedno obrniti Nanj. ki ljubi vse ljudi.< K maši se je zbralo veliko število vernikov, ki so ob odličnem Ozvočenju kljub močnemu dežju lahko zbrano sledili božji službi. Po maši in že tudi pred njo so mnogi molili, prižgali svece in položili cvetje ob množičnih grobiščih v dolini Kamniške Bistrice, pa tudi drugod v obeh naših občinah. MILAN W1NDSCHNURER MATIČNI PODATKI ZA MESEC SEPTEMBER SMRTI: - POTOČNIK MARIJA, roj. Pogačar, Kamnik, Ljubljanska c. .3C. upok., stara 73 let - MOŠNIK MATEJ, Kamnik, Ul. Matije Blejca 8, star 28 let št STAR STANISLAV, Potok 2, upok., star 63 let - VUKSANOVIĆ DJORDJE, Kamnik, Fužine 2, upok., star 70 let - KORTNIK MARIJA, roj. Urbane, Kamnik.Tunjiška c. 8. druž. upok., stara 88 let KEV1PERI. FRANČIŠEK, Županje Njive 19, star 75 let šl STAR MARTIN. Mali Rakitovec 5, upok., star 90 let - KOSIRNIK STANKO, Steilnik 13. star 29 let - J F. RAS ANTON, Kamnik, Kcbeteiva ul. 6, sam. podjetnik, star 53 let - ISKRA AVGUST, Mekinje, Cankarjeva c. 6, upok., star 77 let - BUTALIČ MARIJA, roj. Kališnik, Mekinje, Neveljska pot 3, upok., stara 90 let - GRUDEN VINCENC. Volčji Potok 44A, sam. podjetnik, star 56 let - VOLJKAR FRANČIŠEK, Zgornji Tuhinj 38, upok., star 86 let - SAKSIDA JOŽEFA, roj. Seiko, Kamnik, Jakopičeva ul. 13, upeik., stara 72 let - HRIBAR IVANA, roj.Vidmar, Studenca 3. upe>k., stara 90 let POROKE: V REČARJAK, Kamnik, Ul. Fortunata Berganta 3, novinar, star 31 let in VRTAČIČ SIMONA, Kamnik, Ul. Fortunata Berganta 3, vodja skupine za vsebine, stara 29 let - BFRGUŠ BOŠTJAN, Nasovče 26, tehnik v proizvodnji, star 29 let in PFSFK JERICA. Preserje pri Radomljah,VII. Ulica 2, med. sestra, stara 26 let OSREDKAR SIMON, Nasovče 6, avtoličar, star 27 let in DACAR VESNA. Mlaka HA, prodajalka, stara 26 BOROVTČKIČ DANKO. Rijeka, Adamičeva 16, kapitan trg.morna-rice, star 45 let in BENDA IRENA, Suhadeile 48, vzgojitelj pred. otrok, stara 36 let V( >DLAN MATEJ. Ljubljana, Bizoviška c. 24, voznik-strojnik, star 28 let in FERKOV URŠA, Ljubljana, Bizoviška c. 16A, varnostni inž., stara 27 let - PANGERŠIČ PRIMOŽ. Pristava. Podvasca 35, univ. dipl. ing. stroj., Mar 28 let in LISIČIĆ MIRJAM, Radomlje, C. Radomeljske čete 29, kadrovski manager, stara 27 let - ANDREJKA MATIJA, Ljubljana, C Dolomitskega odreda 28, poslovni sekretar, star 22 let in OKORN ANJA, Pijava Gorica. Gasilska ul. 23, študentka, stara 22 let - ROM.ŠAK MIHAEL, Podjelšc 5, pismonoša, star 32 let in DROLC VERONIKA, Vaseno 4, prodajalka, stara 26 let - ŽEJN ANDREJ, Ljubljana, Sneberska c. 115 F, direktor, star 28 let in JESIH TINA. Radomlje. Bukovčeva c. 9, svetovalka, stara 28 let - MOČNIK JOŽE. Sidol 3. izmcnovoclja. star 27 let in CEVKA DARINKA, Vrhpt)lje pri Kamniku 106, natakarica, stara 27 let - BLAŽIČ MIROSLAV, Straža, Ulica talcev 45, univ. dipl. ing. elektro-tch., star ,30 let in SKALAR ANJA, Kamnik, Miklavčičcva ul. 1 A, prof. violine, stara 1" let - ŠABLC PRIMOŽ. Ljubljana, Tržaška c. 39, ing. računalništva, star 3" let in DEBELJAK NIKA. Mlaka pri Kranju, Mlaška c. 59, svetovalec stara 34 let - LETNAR MILAN, Suhadole 44, ličarska dela, star ,32 let in KAVČIČ PETRA. Žeje pri Komendi I, prodajalka, stara 26 let ORAZ1M MARKO, Dupeljne 8, avtomehanik, star 29 let inJERAS MARJETKA, Veliki Hrib 3, vzg. pred. otrok, stara 25 let - ZAVASNIK JANEŽ, Markovo 15A, mojster-v/drževalee, star 29 let in SPRUK F M A, Gozd 22. šivilja, stara 28 let - LAVRIČ MATJAŽ. Ljubljana. C. na Prevoje 2, skladiščnik, star 35 let in KOČEVAR KATJA, Ljubljana, Meclenska c.8.3 D. računovodja. Mara ,31 let Spominski turnir BK Duplica Najboljši Petek United V počastitev spomina preminulih balinarjev BK Duplica, še posebej pa pred dnevi umrlega 81-letnega Maksa Stebeta, začetnika organiziranega balinanja na Duplici, ki je leta 1977 ustanovil balinarsko sekcijo v okviru tedanjega Športnega društva Virtus (predhodnice) današnjega BK Duplica) se> člani BK Duplica v soboto. 2.3. oktobra, pripravili tradicionalni spominski balinarski turnir. Turnirja, ki je v lepem vremenu potekal na vseh štirih stezah balinišča na Duplici, se je udeležilo osem balinarskih ekip i/ Duplice, Kamnika in okoliških občin. Po pozdravu predsednika BK Duplica Marjana Goloba SO udeleženci z minuto molka počastili spomin na nekdanje člane kluba. V polfinale so se uvrstili balinarji Duplice, Budničarja, Petek United in DII Kamnik. Za 3- in 4.mesto sta se pe)incrilli ekipi Duplice in Kamnika, s tesnim rezultatom 9:8 so si tretje mesto priborili Dupličani. Z enakim rezultatom (9.8) pa se je na prvo mesto uvrstila ekipa Petek United (člana domačega kluba) v sestavi Cveto Petek, Jože Bedič, Se- Pred začetkom turnirja so udeleženci z minuto molka počastili spomin na Maksa Štebeta, ustanovitelja organiziranega balinanja na Duplici Kamniški kegljati Eta Kamnik vodi po 5. kolu Kegljačice Eta Kamnik, vodijo o I. h ligi po 5. kolu ligaškega tekmovanja. Točko so izgubile samo na gostovanju v Postojni jm konkurentu za vrh. V zadnjem kolu so gostile na kegljišču v Kranju Brest iz Cerknice. Premagale so jih z maksimalnim rezultatom 8:0 s 3233 podrtimi keglji, kar je bil najboljši dosežek v obeh ligah. Najboljše med domačimi so bile Majda l.užars 573, Simona Hren s 560, Damjana firman s 5,] 5 in Slika Korošec s 52H podrtimi keglji. Moška ekipa Calcita, />rav tako v I. b,je trenutno na 6. mesta prvenstvene lestvice s 4 osvojenimi točkami. Med domačimi igralci Calcita sta se najbolje izkazala Milan Beber s 59 / in Vranci Grubar s 5K4 podrtimi keglji. kar pa ni bilo dovolj za zmago proti odlični ekipi Bresta iz Cerknice. Zelo uspešni SO jrrav tako naši fantje pod vodstvom Slavka Šuštarja v 1. Ljubljanski ligi. Tudi oni so na vrhu lestvice s samo enim neodločenim izidom po 5. kolu. Ne pomnimo tako uspešnega prvega dela sezone, jmstali smo kralji in kraljice gostovanj. Malo nas že skrbi, kako bomo šele uspešni na domačem kamniškem kegljišču. Kegljišče v Mekinjah namreč poč a si dobiva končno podobo. V tem letu smo zaprli objekt, vgradili električno napeljavo, vodovodno omrežje, končani so notranji omeli Do konca leta vgradimo še centralno napeljavo in jtrezračevanje. Kolikor nam bodo dojniščalefinančne možnosti, bomo vgradili eslrihe s talno izolacijo, da bo v zimskem obdobju lahko naš prijatelj začel s polaganjem ploščic v kletnih prostorih, kjer se nahajajo garderobe za tekmovalce in sodnike. Zahvaljujemo se vsem kamniškim izvajalcem, vsem članom kluba ter jmjateljem, ki so nam pomagali pri pozidavi predelnih sten v objektu, popravilu vhodnih vrat itd. LEON PIR M AN AKCIJA V NOVEMBRU! • ZIMSKE PNEVMATIKE -25% POPUSTA • JEKLENA PLATIŠČA -15% POPUSTA • VERIGE -10% POPUST • STREŠNI NOSILCI -10% POPUST • BREZPLAČEN PREGLED TEKOČIN V VOZILU IN PRIPRAVA NA ZIMO AVfo Perovo 23, Kamnik telefon:01/839 50 40 Pooblaščeni prodajalec za Pooblaščeni serviser za vozila vozila ;ert hastijan Mlinar in Lado Liikcžič, pred ekipe) Budničarja s Količe- vega. Rezultati: I. Petek United, 2. Budničar, .3.Duplica II, 1.DU Kamnik, 5.BK Zadvor, 6, Stari mački, 7. Duplica Veterani, 8. Duplica BR. ERANC SVETEIJ Anonimni alkoholiki v Kamniku Cekin za vsako leto treznosti Dandanes je vse več ljudi zasvojenih z drogami, med katerimi pri nas še posebno prednjači alkohol, ki uničuje življenja ne le zasvojencem samim, ampak tudi njihovim bližnjim. Žal mnogi ne zberejo dovolj moči in poguma za pot iz alkoholnega pekla, pa tudi tisti, ki jim to uspejih pogosto znova premami želja po pitju. V občini Kamnik je že nekaj organiziranih možnosti pomoči alkoholikom, ena od njih je tudi program Anonimnih alkoholikov. Skupnost AA je bila ustanovljena leta 1935 v Ameriki, danes pa šteje več milijonov članov in je razširjena v 110 državah po vsem svetu.V Sloveniji deluje več kot 32 skupin, ustanavljajo pa se še nove in nove. Prostovoljno in anonimno Anonimni alkoholiki so skupnost moških in žensk, ki delijo medsebojne izkušnje, moč in upanje, da bi rešili skupni problem in pomagali tudi drugim alkoholikom, da bi ozdraveli. Tu smo zbrani tisti, ki smo si priznali, da je alkohol postal naš problem in drug drugemu pomagamo, da bi ostali trezni. Pri nas je dobrodošel vsak, kdor si iskreno želi, da bi prenehal piti. AA je nekaj posebnega gotovo zato, ker temelji na prostovolj-nosti-tu ni nobenih predsednikov, vodij, terapevtov, ipd ... Člani smo drug drugemu terapevti. Delujemo po načelu dvanajstih izročil. V našo družbo lahko vstopi vsak, kdor to želi, ni pa pogoj, da ne pije več. Gibanje AA ne deluje na področju raziskav alkoholizma, zdravstvene ali psihiatrične obravnave, izobraževanja ipd..., člani varujejo anonimnost tudi v medijih. Tudi med seboj se kličejo le po imenih, ko si priznamo,da smo alkoholiki, po imenu dodamo še pridevek Alkoholik. Na srečanjih govorimo le o sebi in svojem videnju problema, alkoholika ne kritiziramo ali obsojamo, o njegovih hibah se ne pogovarjamo z drugimi, ne nadzorujemo članov, ne ponujamo strokovnega svetovanja, itd. Dajemo pa začetne vzpodbude. Za mnoge je ta pot uspešna. Ko alkoholik preneha piti, zaživi po posebnih 12. korakih, ki priporočajo razmišljanje in dejanja za zadovoljno življenje. Vsak član AA dobi za leto dni treznosti poseben simbolični zlat-nik-cekin. Zaradi alkoholizma ne trpijo samo alkoholiki, temveč tudi njihovi družinski člani, sodelavci, ljudje na cesti. Zato v okviru AA delujejo tudi družinske skupine Al-anon, skupnosti moških, žensk in otrok, katerih življenja so (bila) prizadeta zaradi prisilnega pitja enega od družinskih članov ali prijatelja. Družina in prijatelji lahko veliko naredimo tako, da pomagamo sebi kot alkoholiku, pa če je ta že našel pot do treznosti ali ne. Redno obiskovanje skupine nas pripelje do novih načinov reševanja problemov. Tu najdemo prijatelje, ki nas razumejo. Postanemo del nekega tvornega programa, ki nas vodi v osebno izpolnitev in nov način življenja. Naš program je naravnan v duhovnost, namen pa je le pomagati družinam alkoholikov, saj je alkoholizem družinska bolezen. Vsaka druži-na,ženska in otrok, skratka vsi, ki so morali leta živeti z alkoholikom, so neogibno tudi sami precej nevrotični in čustveno popačeni. Ne obupajte, obiščite nas. Kmalu boste ugotovili, da spet zmorete misliti še na kaj drugega kot na svoje težave. Skupnost AA v Kamniku se je ustanovila letos. Srečujemo se vsak četrtek od 19.30 do 21.30 v knjižnici Kamnik (službeni vhod). Skupina je odprta tako, da se srečanja lahko udeležijo tudi svojci alkoholika. Za vse informacije se lahko obrnete na tel.: 041-633-275, elektronski naslov: aa.slo@amis.net ali na internetno stran www.aa-drustvo.si. ^A mmmwm RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I Prodaja na obroke [ TECH d o.o., ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si Iščemo sodelavca avtoelektričarja in ličarja Pogoj: 5 let delovnih izkušenj. Pisne vloge z dokazili pošljite v roku X dni na naslov: Avto Car d.o.o., Svetčeva 1, 1234 Mengeš (telefon: 7237-414) AsistencA Začetni in nadaljevalni tečaji računalništva: VVINDOVVS, WORD, EXCEL, ACCESS, POVVER POINT, INTERNET, E-POŠTA,.. 100% JAMSTVO! Z vašo naložbo nič ne tvegate. V kolikor po prvem dnevu ugotovite, da vaša odločitev za obisk tečaja ni bila pravilna, ne plačate nič. Če boste po tečaju menili, da predstavljenega gradiva niste osvojili, se lahko v roku 3 mesecev tečaja ponovno udeležite brezplačno. UGODNO! Paket Office 40 ur 63.000 SIT (+ DDV). Za upokojence in študente dodatni 20 % popust. Tečaji potekajo na OŠ Toma Brejca v Kamniku. Informacije na tel. 01/831 76 55 ali 031/757 661 Asistenca, d.o.o. Dunajska c. 109, Ljubljana AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - JABOLKA za ozimnico in prešanje - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - KORUZA akcijska cena!! - PŠENICA ZA KRMO - UGODNA CENA VSE ZA KOLINE (naravna in umetna Creva, spile, kolotonija, začimbe) jjj f I EUROTAX +500.000 SIT S kar do 500.000 SIT popusta vam novi Chevrolet še nikoli ni bil tako blizu. Obiščite nas in izberite svojega-na voljo so vam Kalos, Tacuma, Evanda ali novi Lacetti v štiri in petvratni ali karavanski izvedbi. Vaš rabljeni avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax in zraven dodamo kar do 500.000 SIT. "Ponudba velja za omejeno količino vozil. Na Kovinarski cesti 2 v Kam niku prodam 3 sobno stano vanje 90 m2 z garažo in vrtom, Tel.: 03V324-531. Instruiram matematiko in fi ziko. Tel.: 723-81-57, 041/322 571,051/359483-Ugodno prodam neškroplje na jabolka več vrst in domače žganje. Sc dušak Slavko, Kosi še 20, tel.: 839-25-23. V varstvo vzamem otroka do dveh let. Tel.: 8397-794. Nudim pomoč na kmetiji na podeželju v okolici Kamnika, Domžal v zameno za stanovanje aH sobo. Tel.: 031/292-788. 1 . .gmsk.. V Al- £ Uvoznik, prodajalec, in serviser AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale (na lokaciji Avtoservis Pižem S.p.) StRVIS-tel: 01/56 27 100 PRODAJA-brezplačna Številka: 080 1239 ahac««pizem.si Prodam BRUNE 22 mm, širina 9 cm, I. klasa, 120 m2 po 1.150 SIT/m', OPAŽ debeline 19 mm po 750 SIT/m2, LADIJSKI POD debeline 22 mm, širine 9 cm, 100m2 pol.100SIT/m2. Tel.: 031/687-885. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h~18h torek, petek 9h~12h KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. Še vedno hotel svet hi zreli, Ctpruv skozi Šestnajst dioptriji nojtepši glapHji: "Živeli!^ rad hi ga Sprtgđl veene dni. (Janez Menart) ZAHVALA V 77. letu Življenja se je iztekla življenjska pot našega očeta IVANA RESNIKA Iskrena hvala vsem, ki sle nam v teh težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zanji poti. sinova Ivan in Roman z družinama Oktober 2004 Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. «. 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 11 I! ZAHVALA mL .:■'''''''-4BM V 81. letu življenja nas je po dolgotrajni bolezni zapustil mož, oče, dedek in pradedek MAKS ŠTEBE st. z. Duplice pri Kamniku Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli, podarili cvetje in sveče, nam pa izrekli so/alje. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik, govorniku Z/B Kamnik, pevcem Solidarnosti In trobentaču. Žalujoči: vsi njegovi Oktober 2004 aflhV Kot hrast močan si kljuboval viharjem. PriSla jesen je, kot Ust uvel si zgrudil se, Delo tvojih rok, misli in ielje BO ostale, a tebe ni, le spomin ostal bo iiv še dolgo dni. V neizmerni žtiosti sporočamo, d;i tutS jc v 86. letu življenja zapustil naš dragi ati, stari ata, brat, stric in tast JANEZ-IVAN SEDUSAK Šla nca rje v ata iz Stahovice 14, upokojeni apnar Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem in znancem, ki sle nam v teh težkih trenutkih pomagali in sle Z nami pospremili našega ata na njegovi zadnji poti. Hvala osebju ZD Kamnik. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, svece in /a svete maše ter vse vaše lihe molitve. Zabvarjujemo se g. župniku Matiji Selanu za lepo slovo, pevcem za ganljivo pelje, pogrebnikom in vsem, ki sle bili v najtežjih trenutkih / nami. Hči Valei z možem Maksom, vnuka Barbara in Roberl Oktober 2004 DOM V KAMNIŠKI BI6TPJCI V prijetnem ambientu vam postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila, ob žlahtni kapljici odprtih vin... V decembru ob sobotah živa glasba ansambla Sonček. Sprejemamo rezervacije. Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite. Informacije it 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni v tednu od 8 do 22. ure V TRGOVINA Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: VSE ZA KOLINE - kolofonija, spile, PVC posoda, deže za mast, lonci veliki, pasterizator za vkuhavanje, električni sušilci sadja, gob, zelišč... SODI ZA ZELJE od 27 do 100 I, RP SODI za vino, sok, kis od 10 do 60 I... vrtno orodje in orodja za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve, žeblji ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal. posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, podarite DARILNE BONE. Odprto: 7h-19h, sobota 8h-12h, Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča. TUDI MIKLAVŽ ŽE KUPUJE PRI NAS RENAULT Renault AvtoCar - to je to, kar potrebujete za strokovno vzdrževanje vašega vozila! Velika izbira zimskih gum in več vrst platišč! Brezplačno zavarovanje zimskih gum za dobo 2 let in popust do 18%! AvtoCar d.o.o. Svetčeva 1, 1234 Mengeš Ifll: aervU 01/723 7 27» aalo» 01/723 7 414 mm u svoj um momi hmmjiv TEHNIČNA TRGOVINA frERNEL** Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ELECTROLUX, ZANUSSL BEK0 J »MALI GOSPODINJSKI APARATI REZERVNI DELI GORENJE •■t.,. -;;.,j.4':>" •ELEKTRIČNO ORODJE 0 IČNO^^ VODOVODNE ARMATURE KOPALNIŠKA OPREMA Veliki gospodinjski aparati Gorenje -GARANCIJA 5 LET •MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO TELEVIZORJI 0 AKUSTIKA •GLASBENI STOLPI, RADIOKASETOFONI AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE I+3 DO I+24, do 12 mesecev obresti podarimo! PLAVALNA URA vooNA AEROBIKA Vsak ponedeljek in torek ob 20. uri! TERME SNOVIK , *V£T TERMALNIH UŽITKOV ^| RESTAVRACIJA POTOČKA Pf6dnovoi6UiG zsbdVG nidlo drusdč6 Izbiramo rezervacija za, ISILVF^TROVANJE BAZENU MARTIN OVAN JE 13.11. 2004 Terme Snovik-Kamnik d.o.o. Molkova pot 5 tel: 8308 631 Potrebujete specialista ___„__*:|,_0 HITIM ««VIJ. ZA Mftopd£m VSE ZA DOM GRADNJO IN HOBI V naših prodajnih centrih in trgovinah vam nudimo: vse vrste gradbenega materiala od temeljev do strehe, ročno in elektro orodje, zidarsko orodje in opremo, barve, lake, betonsko in ostalo galanterijo za urejanje okolice, vijake in ostalo pritrdilno tehniko, vse za vodovod in centralno kurjavo, zaščito, keramiko, akustiko, belo tehniko..... OBIŠČITE www.sam.si PRODAJNI CENTER JARŠE, Preserska cesta 1, 1235 Radomlje, 01/729 88 00 TRGOVINA STRANJE, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, 01/832 70 30 topken ticci Pridobita al TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE In številne druge UGODNOSTI. UGODNI KREDITI ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM d.o.o. Kamniški Občan Kamnik, Glavni trt: 2X I. nadstropje i/grudna med iihčinsko hišo in sodiščem l 01/83 91 311,041/662 450 e-maU:MM.iMJac