V"4 .........— ub4jm *»ak ian prazniku v. Usued dailj SaturSaja, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE M Uradnllki ta aprarnltki praatarli IMT Bonih Uarndala Ara. Offlaa al Publtaatioai SNT South Lawadala Ara. Takphoaa. Rockwall 4904 ut0-yeai kku ja 96.00 CHICAGO* ILL., PETEK, 1«. DECEMBRA (DEC. 16), 1938 •ofceeripttoa $0.00 Taartf ŠTEV.—NUMBER 246 Ustanovitev Lige ameriških držav šmašem^m maiHng at apaclal raU of poataaa 4ct of /tusfci veliki knez ... jflKfirflMtfifler/a predlagana na konferenci v Limi> | v»eh Rmot izasega imetja katoliške cerkve v nemčiji Li«a naj bi prevzela breme, ki ga nosijo Združene države na podlagi Monroejeve doktrine. Argument je, da zadnji dogodki v Evropi in nove politične teorije zahtevajo solidarnost in enotnost ameriikih držav v interesu kolektivne zaščite Anglija svari italijanske fašiste Domače vesti Uma, Peru, 1«. dec. — Ustanovitev vseameriške Lige narodov je bila včeraj predlagana na panameriški konferenci. Idejo je ,prožil Luis Lopat de Mesa, zu- slovenski radioprogram v New nanji minister Colombije, ki je Yorku v gvojem govoru Podarjal da je ^ ^ _ sloven8ko ^ UU sko društvo Slovan v New Yor- t*bna kot inšt^ment m^ame- l na radi taj, WEAF nse^idarnostijana bi pre-1 J* „ decemb od 6:30 neb breme, ki^ ^ioZdru- ^ čaa Na jene drtave v smislu Monroeje-I ^ 8lovengk€ ^^ £ ^ " doktrine. ge peBmL Ker je u postaja v o- Mesa je izrazil mnenje, da je i mpe£ju NBC, bo program vseka-knevska Liga narodov zgled kor razširjen tudi na druge kra-perfektnega idealizma, tod« Li-1 je> Kdor ga bo slišal in te mu bo ia ameriških držav, med kate- p^j® ugajalo, je naprošen, naj rimi prevladuje popoln sporazum, piie pogtaji WEAF, New York, bi bila lahko bolj uspešna nego za ponovne slovenske programe, ienevska organizacija. Ta bi bi- 1« svarilo Evropi, naj drfi roke Veeti iz Calumeta proč od ameriškega kontinenta. Calumet, Mich.—Henry Trošt Ameriške države so dovolj moč- iz Hollanda je na lovu na srnja-ne in progreaivne za prevzetje ke streljal na avtotruk, v kate-bremena kolektivne zaščite. Od rem so se fantje armade OOC pe-L 1823, ko je predsednik Mon- ljali z dela. Dva fanta sta bila roe objavil svojo doktrino in po- lahko ranjena. TroŠt, ki ae je svaril EVropo pred vmeftavaii- pred sodnikom izgovarjal, da je jem v afere držav na ameriškem mislil, da tečejo srnjaki po cesti kontinentu, so samo Združene (!), je dobil 60 dni zapora in dve drfave čuvale ta kontinent Mon- leti mora biti pod policijakim roe jeva doktrina se zdaj lahko nadzorstvom. — Zadnji teden je razširi tako, da bo uključevala umrl znani Nik Badovinec, star vse svobodne ameriške države in 44 let in rojen v Zumberku na Pariz, 15. dec. — Veliki knez Vladimir Cirilovič, ki ai priava-ja naalov "ruski car Vladimir II.", odpotuje v Bsrlin prihodnjo nedeljo, kjer bo apeliral na Hi* tlerja, naj ga postavi na izpraznjeni ruaki prestol. Z nemškim Chamberlain obljubil diktatorjem ae bo pogajal tudi podporo Franciji ^ro^H^S. i ^ i r a^ PpftmuP Nova ukrajinaka drtava pod Hi Ch^iinV^aj ^ Bisit ^tfitt^ SSS. Somni iS* ^^L^vZi čin tf&Jffta Tjeiu tal tali je v Tuniaiji bo angleška in wvJet8ki Ru81' vlada smatrala za resno stvar, ' Vod|UIJ| j^^v v Parllll e rekel premier I uv€rjeni| da ^ Hitler pristal Chamberlain je podal to izja- ng ^ ^ M nadvojvoda Vladl-vo v parlamentu. Bila je odgovor l,r proglft||i w cirja Vieh Ru. na vprašanje laboriaU Hender- gov ^ pogojem, da poatane sona, ki je hotel knez Louls Ferdinand, pravnuk angleško-italijanaki prijateljaki b,v|ega nem|k€ffa eeaarja Vilje-pakt, ki določa status quo v Sre- ^ rogent |n da neki vodja ko-dozemlju, volja tudi za Tuniaijo, iakoV| kj mora biti naklonjen kar je premier potrdil. Kak*n« nacijem, pogUne poglavar nove korake namerava Velika Brita- L^rajinake države, nija podvzeti napram Italiji, Poročila, ki jih prejemajo be-kjer fašisti demonstrirajo za loruik, krogif gorijo o veliki anekaijo franeoake kd}onije; LgiUciji Hitlerjevih agentov v Chamberlain ni pojasnil. I«*™1 ukrajinskih distriktih. Formira-se je tudi drugim vprašanjem n6 M b|fe u «i¥tobodne voja glede italijanske agitacije in o 4ke ^^ ki bodo atopile v ak j__x. j f a m.ji lm itmam. i . . . . • . < i, ■ ■ < dnošajih med Anglijo in Fran cijo. Premier ni hotel odgovoriti na te naj prevzamejo vao nost. Gorjancih, ki Je imel majhno trgovino s sladlčicaml. V svojem apelu, naj. Liga ameriikih držav nadomeati Monroe- jevo doktrino, je Mesa hvalil »tališče Združenih držav. "Mi sa- iavnikov v mogočni republiki na •everu," je dejal zunanji mini-iter. "V velikodušnosti Združenih držav vidimo novo tolmače- Mianeeotake novice Ely, Minn. — Pri tukajšnjih občinskih volitvah zadnji teden .. .. . . iio propadli vsi slovenski kandi- » iup?n. tod. » ;.d«r-mana sta bila izvoljena Slovenec Fr. Vranešič, rojen v Calu-metu, Mich., in Jos. Milkovič, m -u 'uTmul 7 i— i ^ I rojen v 2umberku. — V Chis-nje velikih idej. Njih interesi so hcJmu je umr, M p,jlrfniCo 17. IX* ini*™[ J" letni Maks Orešek, rojen tu. Za- eh držav latinske Amerike. So- gUri€, itiri bratje in tr darnoat in enotnost vseh ame- J _ Med lovce| k, ^ pokanjih republik sta potrebni za ' r»di dogodkov v Evropi in novih političnih teorij." Odsek pravnih veščakov *je predložil delegatom v proučevanje deklaracijo proti priznanju ovajanja tujih teritorijev z obodno Rilo. Deklaracija vzbuja »nimanje delegatov Združenih li po gozdovih, je po nesreči za šel 14-letni Sam Petrovič in doletela ga je krogla, ki ga je težko ranila. Poslali so ga v bolni šnico. Nagla amrt v PuUmanu Pullman, 111. — Tu je umrla ............. za srčno kapjo Rose Tršar, ki za- držav, ker washingtonska vlada pušča moia, aina in hčer. Druge k ni priznala italijanskega pod-j | podrobnosti niso znane, jtrmljenja Abesinije, japonake okupaciji Mandžurije in invazije I n • • Kitajske. Vprašanje je, ali naj DOZICM VteVNVt]e deklaracija velja le za oavaja-1 nje teritorija na ameriškem kontinentu ali tudi za osvajanje drugje. Odsek za intelektualno in teh-n*no k(K>peracijo, kateremu na-^'uje rev. John F. 0'Hara, JJ*.ii---« —■—■« 1 - - .....nazna- v španski vojni Letalski napadi na Madrid obnovljeni Berlin pretrga konkor• Jat m Vatikanom OMEJITEV ŠTEVILA DIJAKOV cijo proti Sovjetakt uniji, ko pride čas za to. Ruaki monarhiati so tudi akti- vprašanje, ali ata Velika Brita- Vni v agitaciji. Zdaj napoveduj* nija in FrancijA kaj atorili gle- j0, da ae bo nacijski pohod v ur de akupne obrambe. Vprašanje krajinske diatrikte pričel v pri-je sUvil liberalec Qeoffrey le hodnjem marcu. V juniju bo Hi-M. Mander, ki je hotel tudi vede- tler le lahko proglasil protekto-ti, Ali ni važno to, da je Franci-1 rat nad novo ukraiiaako državo, ja pravilno informirana, ako ji Člani helorueke Menije v Pa-bo Anglija priskočila na pomoč rizu pripravljajo Vladimirju slo-V slučaju sovražnega napada. vesno odhodnico. Vsi bivši čaat-Mander je žd odobravanje s nik! cerjeve armade so bili postrani laboritov in drugih članov »vanl, naj ae udeleiijo priredit-opozicije. Laboriti bodo prihod- ve v počaat "carju" Vladimlr-nji pondeljek predlagali, naj Ju. 8 tem hočejo vsekakor pre? parlament izreče nezaufmico I pričati Hitlerja, da vsa beloru Chamberlainovl vladi. (Poslanci aka kolonija v Parizu stoji solid se tudi Jezijo, ker so nemiki dl-|no za Vladimirjem. plomatje bojkotirali prireditev članov organizacije zunanjih žurnallatov, na kateri Je gttvorll premier. Diktator Mussolini Čehe Parts, 15. dec. — Zunanji ml-\g£ JgZl IM nlster Georges Bonnet je v«eraJ ' izjavil v državni zbornici, da ata L . . , i. _i|i bili Italija in Nemčija že op«M»» jeni, da jima Francija no bo o4- njegove Igmiiljotine stopila niti palca svojega terito-rij«. Mornarični minister Cesar MlUn, Italij*. 1». dec. — Mus-Campinchi je tudi nastopil pred sollnijev list Popolo DMtalla po-poslanci in Jim povedal, da Je roča. da Je Italija poalala uradni francoska bojna mornarica moč-1 protest Ceš koalo vaški, kar niso Berlin, 15. dec. — Iz zanealji-vlh virov je prišla vest, da namerava Hitlerjeva vlada pretft gati konkordat z Vatikanom, ki je bil podpiaan 1. 1088 in določa odnošaje med Nemčijo in Vatikanom. Hana Kerrl, Hitlerjev minlater za verske zadeve, tw kmalu naznanil aerljo zakonov proti katoliški cerkvi. Eden izmed teh zakonov bo določal konfiskacijo brez odškod nine vaega imetja katoliške cerkve, ki ga Je dobila od 1. 1018. DrugI zakon bo omejil število katoliških študentov na nemških & niverzah. Ker Nemčija potrebu je veliko itevilo Inženirjev, bo število bogoalovcov reducirano na minimum. Nedavno objavljeno uradno poročilo pravi, da bo Nemčija potrebovala 14,000 novih Inženirjev prihodnje leto. I V zadnjih petih lotih, odkar je bil aklenjen konkordat, je pri šlo do več konfliktov med naoij in katoliško cerkvijo. Pakt je bi podpiaan 8. julija 1&38 In ratifl ciran 10. aeptembra istega leta Ta vsebuje dve glavni točki. Prva obvezuje katoliško cerkev, da pazi na to, da ae duhovniki in katoliške organizacije ne vmešavajo v politiko, druga pa je garancija nemške vlade, da ne bo ovirala aktivnoati katoliških organizacij pod pogojem, 0a ao te samo verakega značaja. Na podlagi konkordata J« verski pouk v osnovnih šolah ofove-zen. Ta provizija je izzivala spor le naalednje leto po podpisu konkordata. Katoliška duhovščina se ni hotela odpovedati vtgo-Ji mladine, nakar so naoljske avtoritete pričela razpuščatl katoliške mladinske organizacije. V zadnjih letih se Je konflikt med Vatikanom In Berlinom povečal In Hitlerjeva vlada Je «a večkrat zaprstila a preklicem konkordata. Zadi^je vesti | UMA, PERU—Združena dr-ftavfc ao predfcžUe panamerlAkl [erenci načrt aa enotno fronto ameriških republik. Murra ECUADOR — Ekva- doraka armada ae Je apuntala ln prtalllla predaodnika, da Je raa-piaal Izredne volit ve. WA8HINQTON, D. C.—Da-nlel C. Roper, trgovlnakl tajnik v Rooaeveltovem kabinetu, Je poda) oatavko. WA8HIN0T0N, D. C.—Ame-ritka vlada ponovno zahteva od femčljo konaaaije za ameriike Ide. nejša kot lUlljanska, čeprav I-talija mrzlično gradi nove bojne ladje. Sovjeteki konzul ee zavzel za špiona r,7v. Tr .—... rovni oaoor, ki g« tvonj«, mltf > »inoči » i h repu^i; Pot!m;. nil pričetek pogajanj glede raz-J hf mladina poglobila v U> štu- K ^imu* premirja v IJ° || -------španski civilni vojni. Odbor, ki trdi, da Je nepriatranaki, Je zdaj - mnuiua jK>Kiooiia v mj atu-bo znala šele ceniti demo- »ratijo. « Ar^entinaki delegat je dejal, predložil več evropskim in ame-je treba v študiji zgodovine riškim drtavam in papežu PIJu WiU propagando, da izziva avoj načrt z apelom, naj ga odo-*°nflikt«. Sugeatiral Je priailno brijo. francoščine, španščine, | Države naj bi pozvale obe i atranki, ti češki Usti ponatisnil! izmišljenega dvogovora, katerega Je baje spisal Italijanski diktator. Dialog pod naslovom "Razgovor ob Temzi" Je Mussolinljev Ust objavil 8. decembra. Ta prikazuje Edvarda Beneša, bivšega pred-Los Angelca, Cal., 16. dec. — Isednlka češke republike, In SovjeUke avtoritet« so eezavze- lazi Ja. bivšega cenarja Abealnl le za Mihajia Gori na, uradnika | J«, ko ae pritožujeta in obžaluje-ruske potniške agenture, ki Je Ml aretiran na obtožbo špionaže. Mihalj Ivanovlč Ivanuškln, ruski podkonzul, Je dospel v Lo* Angele« iz New Vorka. Po obisku Gori na, ki ae nahaja v zaporu pod poroštvom $26,000, je podkonzul izjavil, da bo dobil zagovornika Gorirni. Ivanuškln ni obiskal Hafisa Belič*, ki je bi', tudi aretiran na obtožbo špionaže. Salič je bil rojen v Ruaiji, a j« postal smeriški državljan. tata dejatvo, ker ata se zanašala na demokratične driave, da j jima bodo pomagale proti totalitarnim državam. Muasollnljev llat pravi: "Očitno Je, da organiziranega bojkota proti najbolj avtoritativnim glasovom fašističnega rt-žlms ne smemo prezreti. To Je treba takoj popraviti." ■ Uradna Italijanska časopisna sgentura Štefani poroča, da Je |Mka vlada obljubila potem, ko je italijanski ponlanik vftotil protest pri češkem zunanjem ministru, da bo MusHolInlJeva bajka objavljena v vseh čeških in slovaških listih. «*nje | »"rlettin« {„ portugalščine — I civilni vojni Jjkov, ki jih prebivalci ameriš- naj uatavlta — -» »• j... picinvsi l,h republik govorijo. hov ravnosti za en meaec, ojačanje avojih ali a kupovanjem orožja In rekrutlra-njem novih čet In Izrečeta naj za izmenjavo blaga In avo-bodno gibanje prebivalcev. Da- dobili eamo en več v Memelu _________ _______I „ Litva, 16. doc. — Na- Ije naj suspendiraU vae ekaeku-^ni preglad izida perlamen- eije in Javne kampanje druga volftff v Memelu, ki ao proti drugI ter priaUneU ^ vriilt zadnjo nedaljo, kaie. da I imenovanj« mednarodnega od-10 s>mci dobili samo en aedež bora, kateri naj W Izvajal pogoje * memeiaki Aomki. Prva premirja. Poročila ao ae giaaik. da ao Nem- ftpanaki odbor pravi, da pred-* ^11 2S Izmed 29 a«dHte% v laga premirje Iz humanitarnih Uirov. Ako bo načrt sprejet, J« »I — mimm» m - možnost, da bo to ugladilo pot končanju konflikta. Načelnik odbora J« Halvador de Madaria-ga. star španakl diplomat In r+ prezenUnt ftpaoije pri I^igi na-1 rodov. Headaye. Franrije. 15. dec.| Fašisti so obnovili bombardira-1 nje Madrida In španaklh obratnih meat iz zraka. Iz tega sklepajo. da se general Franca, vrhovni poveljnik fešlatične SI de, pripravlja na novo Praake med lejallatl in na madrtdakl fronti eo Mk obnovljene. ________ voditelji fe- ideracijedo- biu ULTIMAT i reen zahteva reeigna• cijo upornih urad-nikov ODMEVI POLITIČNE KAMPANJE Ptttaburgh, Pa. — (FP) — W A 8 H 1N G T O N, D. C—I Willlam Green, predsednik A-Enajat evropaklh držav Je ^ morilke deUvske federacije,Je pozabilo na avoj dolg Združenim **čel boj, ki Uhko povzroči^ državami edina Finaka Je peite- škodljive posledice v vratah orno plačala avoj delež. ganlalranega delavatva v Penn-BERLIN.—Or. Goebbela, „.. ^vanljl. Boj ae Je pHJal ko clJakl minlater propagande, pra-Pf Qr»n P08vtl JtmtB» U Mc* v da Nemčl a p«" r^uje nVv. Devltta, predaodnika državne mm^ruj AniviiA I "HlUttMSi tajniKa leuersoije, ilu v iu M tAk°J realgnlra, "ker sta na- FZi^^&^rtZ sprotovala političnim smerni- S J^^aJ^JS^m w^ «wn ADF v zadnji volilni kam-blvAemu Apanakemu kralju Al- n,, fonau njegovo premoženje . .... „ drlavljanake pravice. Uradnika sta odgovorila na mftiiif v a Vmiarii Akaiov Oroonov ultimat, da ne bosta re- ■rfiuLi Z^UiZi latalae ki le la-1 *isn^rala, ako ne bo zahUvo pod- . ^Jp^o članatvo unij ADF v Penn- nI a drugimi vred peWiel preke | ^^ Ntmlgnil|| §u tud|f da boata zadevo tirala pred ao-dišča, da odločijo, aH ima Groop sploh pravico odatavljanja u-radnlkov delavaklh federacij. McDevittu ln Willlamau so se v boju proti Greenu pridružili voditelji centralnih delavskih svetov in drugih delavskih organi-saclj. Prvi korak v boju proti Grte-nu, ki ga bosta podvzeia McDe- «■ ItalLianakaIbo poziv na I^L A bo •ksekuUve državne delav- prihodnjem MUifnjjei^™ ^ ^ ^ ^ ckAtkttt|?9 dodatno vsoto lMO^OO Ur » ^ „ tud) 0 dPUflh fa. Lah notranjega boja, ki Je raz-. ^i l Ju Up«I organizirane delavce pred §t,f! Sff I^t J novica'in In primarni«! volitvami. Green Je ^r^tuTZrmiti U- Odvzel čarter -Url federaciji in S ^Lrvruvllku i"viStfiui ata" zlva Francijo, naj objavi točno mjrana v aprilu. VodttrtJT.ta^ uročilo o številu Franoosmr v .^Hfejf.gJ^S1 Tuniaiji. Očila JI, da Je uradnaInduatrljakega unionla- atatlatlka o Itevllu francoskih ma, ao potemu-tanovUl državni prebivalcev v afriški koloniji ^et unij CIO. alsifIkaclja. On pravi, da Je Ite- Nova federacija Je sioer sle- ~ ............lila Grsenovim navodilom pri _ _ primarnih volitvah in vodila o< 'Tunlsija aa lUlljane!" Je šel^zlcljo proti kandidatom na vedno genlo iUliJanakih fašls- ifm?k^kiilj,t1' tov. Demonstracij« za aneksljcPrzICIO U>da vvollnl kampa-te kolonije ae nadaljujejo v IUz- I nI hotela agitIratl za kandi-IJI. Zahtevo ponavljajo val itn- *** republlkanake atranke kot Ijanaki listi. U Tribuna Je vče. Je zahUval Green. raj saplsala, "da fašliem ne za- Greenov zadnji ultimat Je do-pira svojih oči pred realnosUo, kaz, da hoče imeti avoje pristaš« kadar pride na površje vpraša- v vodatvu delavske federacije v nje zaščite pravic žlvljenskegs PsnnsylvanlJI. Kako daleč Je obatoja Italljanakega ljudstva." pripravljen Iti, bo pokazala bo-Italijanska poaUnska zlioml- dočnost. O^bjj^dobojte ca, zadnji oaUnek liberalnega U™" vsakakor članl (oder^H režima pred nastopom fašizma, ...Idruisiiih unijI In U bodo naj-Je včeraj od glasovala za avoj brže obsodili Greenovo InUr- razpust. Zadnji njen čin Je bil vencljo, _ odobritev dekreU o nasledstvu. Zbornico bo nadomestil fašlattč- Zatiranje iidovškoga ni avet glldov. Ta 1m» Inavguri- flrj;BUB fl §?tantUniii ran 28. marca prihodnjega ht*]uPltVa * K**"*"** Zbornica J« dalj« odobrila de- Bukarešta, 16. dec. — Član* krste v zvezi a protlžldovsk« kabln«ta ao na avojl včerajšnji kampanjo. |a«Ji, k'at«re s« Je udeležil tudi kralj Karol. *«ntaviU program gled« atopnJ«valn«ga zmanjševanja židovsk«ga vpliva v romunskem go»|»odarsk«m In političnem življenju. Eden Izmed u-krepov, ki ga bodo kmalu uveljavili, pravi, da se bo vse Žide. lil ao prišli v deželo v sadnjihf ti letih, amatralo za tujce. severnega toiaja v Ameriko, as jo nbU. Italija jači svojo oboroženo silo Deset milijonov lir ga oboroževanje ke uvamt f Zarota proti Hitlerju odkrita! Petnajst visokih častnikov ustreljenih Lan dan, IS. der — The News R«vl«w, t*d«*naka revija, plM. da Je prej«la Is svtorftativnih virov poročilo, da J« bilo 15 vi-aoklh vojaških čaatnikov v Nemčiji ustreljenih na obtožbo vele-isdaje. Več drugih J« bilo posl*-nlh v koncentracijska taborišča in vojašk« sapore Revija pravi, da ao zarotniki nameravali navaliti na HitkrJ«-vo vilo v Berehteagadenu, Ba varaka, In umoriti diktatorja. Nihče v Nemčiji nI hoUl pojasniti vzroka, tekaj so bili voje- ftkl častniki uatreljenl. Ekaeku-cijo J« odredil Hitler potem, ko ga J« Heinrich Hlmmler. šef nemške policija informira! o odkritju zarote. HerUn. 15. dec. — Nemški ži-»Ije ao dane« poravnali prvi o-»»rok denarna kazni v vaoti M°0.-(H¥),000, katero Jim Je nacijska vlada naložila sa umor Krasta v on Ratha, tajnika nemškega poalanika v Parizu. Diplomata Je pred nekaj tedni ustrelil neki poljski Žid. .. ^ PB08VET* PROSVETA TH* ENLIGHTBM1IBNT . • ■ GLASILO IN LASTNIMA BLOVBMSAB MASODMS PODPORNI JBDNOTB ____________(M Cki-m) trn I. CM P4I « -h I* S« • H 1*1 • U ims. S^mHpUm mU»t Um tiM 0»»u4 Stata* tU C*wuU H N P« m Ckl-M* «4 tantgu Mualii« H.N Cm *> " j*. Kak«*M Utars—--— lU.) m mm p«4iU*t*0. to * I« it prliaiU patlala« A4*«rtUlnc rsUa «gr—i—A- —t......... arvUO« wtli M« IM MMb M Mart«. PtoH. »,u * >M te Mll- PBO8VETA Mlt-M U. Lmwm4mU AT«.. MBMBBB OT TSE rEDEBATSD V ofcUMiu M »rlm«r (Jo«r ti. »M). » mim mmiI, 4* wmm M • Um Mm« rafalu. r«MM*u M »««*»». m nm m — Stalin v konfliktu z marksizmom Dnevnik The New York Time« ima v Moskvi poročevalca Harolda Dennyja, o katerem celo ameriški prijatelji komunistov pravijo, da Je natančen In zanesljiv. Pred kratkim je Ha-rold Denny poročal svojemu listu, da Je komunistična stranka v Rusiji "formalno opustila Marksovo doktrino glede usahnitve politične dršave." Kako se Je to "formalno" zgodilo, naš vir ne pove, toda za marksiste Je to važna vest, zato se je vredno nekoliko pomudltl pri tem. Marks in Engels sta zapisala v svojem "Komunističnem manifestu/' ki je izšel leta 1848 in ki velja za izhodišče socialističnih principov, da država izgubi svoj politični značaj, kadar se socialistična družba toliko utrdi la. razvije, da izginejo v njej razredne oblike. Politična oblast bo potem nepotrebna In usahne. Marks in Engels sta v omenjenem manifestu postavila še marsikaj, kar pa so ruski bolj-ševlkl enostavno ignorirali — na primer, da komunisti (Marksov in Engelsov naziv za socialiste) ne morejo biti ločena stranka v nasprotju z drugimi delavskimi strankami, da metode socialne revolucije morajo biti po potrebi različne v različnih deželah itd. — zato se ne sme nihče čuditi, če so zavrgli tudi omenjeno Marksovo teorijo. Ruski komunisti bodo kajpada rekli, da Sovjetska unija še ni razvita in utrjena socialistična družba, pri čemer se ne bodo lagali. I#hko bi tudi rekli, da je utrjena socialistična družba nemogoča v eni sami državi — ampak tega ne bodo rekli, kajti to je Trockijeva dogma in za pravoverne komuniste je Trocki danes največji krivoverec na svetu. Dvajset let komunističnega eksperimentiranja v Rusiji je pokazalo, da se boljševiška Rusija vedno bolj oddaljuje od onega Ideala, ki sta ga označila Marks In Engels; namesto v demokratični socializem v nepolitični družbi jadra baš v nasprotno smer — v največjo des-potijo z vedno močnejšo politično diktaturo. Danes ni najmanjšega znamenja, da se sovjetska Rusija kdaj približa stadiju, v katerem bi bila sovjetska politična oblika nepotrebna. Ruski delavec in kmet se nahajata v dragi šoli, v kateri spoznavata, da diktaturo je lahko dobiti — ni pa tako lahko iznebiti se diktature. Do dsnes se še ni rodil diktator, ki bi priznal, da njegova diktatura nI več potrebna, da za njo ni več vzrokov . . . Da ruski boljševiki arbitrarno potvarjajo Marksove teorije, oziroma Jih zavijajo po svojih potrebah, ni nič novega — kakor ni tudi nič novega, dn ruski boljševiki s svojimi kimavci po vsem svetu vred se še vedno postavljajo za čiste markNiste. Oni imajo monopol na marksizem! Vsi drugi, ki opozarjajo na boljševl-ške fabrikacije in zofizme, so pa izdajalci marksizma! Kakšni so republikanski liberalci? Predsednik Roosevelt je v svojem prvem javnem govoru po volitvah rekel, d« ga ni rezultat zadnjih kongresnih volitev nič oplašil. On vidi v mnogih novih republikanskih kon-greanikih in senatorjih liberalce, na katere se lahko bolj zanese kot ns konservativne demokrate Is drugih krogov prihaja vest. da republikanski burbonci zelo sumljivo gledajo na mlade republikance, kakršna sta nova senatorja Taft is OMa in l/>dge is Massmrhusetta«, ki ata baje bJUJ« — Kooftcveltu kot Hoovsrju ali landonu. Neka vest se glsai, ds izmed 80 novih republikanskih kongresnikov je okrog 60 "townaen-dovcev" — ki ao v teku volilne kampanje pri-aegsli, da bodo delovali v kongreeu zs sprejetje znanega Townaendovega pokojninskega načrta. ki obeta Vaškemu po 60. letu stafosti $200 mesečne pokojnine. Republikanski burbonci s Rooeevm in novodeslovci vred pobijajo Tomnsendov načrt kot isrodrk bolnih mol«*-nov, Poročilo zastopnika Sharon, Pa.—Da ustrežem gospe Pavli Glogovškovi iz Blaina, 0., navajam tukaj moj polni naslov: Anton Zidanšek, R. D. 1, Box 388, Sharon, Pa. Prosim pa, če boste kaj pisali v Prosve-;i, da me ne boste več nazivali za "sharonskega župana," dokler ne bom kot tak ustoličen, prav tako ne za "očeta Prosvete." Ce >oete ponavljali ta dva imena v Posveti, si bo Nace Žlemberger ahko nohte pogrizel pri zakur-eni peči, Jack Yert pa toliko časa pisal v naprednem duhu, da bo še mene spreobrnil. Ne, do-, pisov zdaj nimam več časa pisali, ker sem na lovu za nove naročnike in pa na—zajce in klobase. Anton Zidanšek, zastopnik Prosvete. Glasovi iz naselbin Za veliko farmo ClevekunL—Nekaj bom suge-stiral, kar bi po mojem mnenju koristilo vsem članom in jedno-ti, ker bi bilo dobičkonosno. Pri jednoti sem že 32 let in sem zadovoljen, ker nisem skoraj še nič bolniške podpore dobil, čeprav imam te 62 let. Kar mislim sugestirati, je tole: Oni dan se nas je nekaj mož in žen pogovarjalo o jednoti in njenem velikem napredku. Prišli smo do zaključka, da bi bilo zelo dobro, če bi jednota pomagala, da se ustanovi velika farma, na kateri bi se gojilo živinorejo in svinjerejo s klavnico in mlekarno pa tudi vinorejo, da bi še enkrat imeli pravo hrano. Tukaj v Ohiu so na prodaj zelo le-je farme in bi bile lahko bolj dobičkonosne kakor so pa tisti bon-dl, ki so na ledu zapisani. Louis Butcher, 142. Pripomba uredništva: Jednota ne sme voditi kakšnega biz-nisa, ker je inkorporirana le za zavarovalninske posle. Neprijeten dogodek MUwaukee.—Odkar sem spoznal, da sem človek, se vedno borim za demokracijo in osvoboditev delavstva izpod kapitalistične mezdne sužnosti. Vsled tega sem se v neki dobi mojega življenja tako zameril nerazsodni in v cerkvene dogme udani delavski masi, da me ni mogla niti malo videti. Moral sem prenesti mnogo žrtev in šlkan in zmerjanja, sploh vsega, karkoli jI je prišlo na strupene jezike. Izogibali so se me in s prstom kazali name ter šuntali de-odajalce, naj me od dela odslo-ve, ker krivoverci kakor sem jaz niso vredni, da delajo in žive med pobožno in bogaboječo družbo. Da se me to Bogu—in kapita-izmu—udano ljudstvo znebi, je šlo nekoč celo tako daleč, da je organiziralo napad name in je e malo manjkalo, da me niso poslali s tega sveta. Nahujska-11 in gotovo tudi podkupili so najpodlejšo osebo v naselbini, da napravi grozni čin, ki pa se ji ni ohnesel, čeprav je bila tega posla vajena. Dotičnik se je mno- goarat hvalil, da je v filipinski vojni streljal ljudi kot zajce, in sicer ne samo vojake, marveč tudi otroke in matere. Napad so organizirali takole: Omenjeni človek je živel miljo daleč od naselbine, v katero je nmogokrat prišel takoj zjutraj In se potem pijan klatil od hiše do hiše, kjerkoli so mu hoteli dati žganja. Kadar žganja ni mogel več dobiti, je navadno prišel k meni, da ga s svojim avtom peljem domov, kar sem večkrat storil brezplačno. Neko soboto večer, o katerem so moji "prijatelji" mislili, da bo usoden zame, Je zopet prišel ta človek na moj dom okrog devete ure. Bil sem že v postelji pri počitku, žena pa je bila še pokoncu. Vpraša po meni, ker bi rad, da bi ga zopet peljal domov. Ker sem ga slišal, odgovorim, da sem ga že večkrat, toda sedaj ga ne bom, kajti gasolin in olje staneta denar. Rekel je, da mi bo plačal, kolikor hočem. Danes te ne peljem niti za plačilo, mu odvrnem, nakar prične siliti in prositi toliko časa, da sem privoljil. Naglo se oblečem. Prej, ko odide-va, položi na mizo $2.50, rekoč, ako mi to ni dosti, mi da več, ker danes ima dosti denarja. In res ga je imel toliko kot ga pri njem še nisem videl. Vzamem z mize 50 centov, drugo pa rečem, naj spravi, ker meni je dosti, kar sem vzel. Takoj sva sedla v avto, ker sem hotel, da čim prej opravim ta posel in se vrnem k počitku. Vozim s precejšnjo brzino, on pa reče: Le podi, saj ga ne boš dolgo. Zakaj ne? ga vprašam. Zato ne, ker se boš v avtu ubil, mi odvrne. Pri teh besedah sem pričel nekoliko sumiti, da namerava z menoj nekaj napraviti. Bil sem vedno pripravljen na morebitni napad. On je živel četrt milje od glavne ceste. Ko privozim do tja, ustavim in. mu rečem, da gre lahko peš doipov, ker nima več daleč. Odigoyori mi: Jaz sem ti plačal, da me pelješ domov -in me tudi moraš. Ker se nisem hotel z njim prerekati, zavijem s ceste proti njegovemu domu. Kolovoz je bil ograjen na obeh straneh. Na severni strani so bili zasajeni telefonski drogovi. Ko pripeljem do hiše, on izstopi in tudi mene prisili, da sem stopil za pet minut v hišo. Ko pričnem počasi voziti proti cesti domov, mi je pri prvem telefonskem drogu, stoječem v ograji, padla streha na glavo. Hitro ustavim avto in se izvlečem iz njega, izpod strehe in pravim: Kaj je pa to? Onkraj ograje za-slišim glas: By golly, we missed! Odgovorim: Mene ste zgrešili, ne pa avta. Saj zato nam je tal, se oglasi nekdo. V avtu je začelo nekaj ropotati. Sežem tja in doženem, da vlečejo precej debel drog, katerega so bili pahnili iz ograje preko pota v moj avto, toda so bili za hip prepozni. Z drogom so zlomili le strešne opore, da mi je streha padla Jobn L Iseia, katerim je povedal, da ilvljeitafci standard delavcev, m pa delitev debtčka ettadftsrd. na glavo. Podleži bo tatovo nameravali pahniti drog pred mene, toda zadeli so v sredino avta. Ce bi se jrfm bila nakana posrečila, bi me bil drog prijel za vnat ali prsi, avto bi vozil naprej, jaz bi bil pa gotovo mrtev. Po tem dogodku se zopet hitro spravim nazaj v avto in poženem proti domu, kajti mislil sem si, ker me niso ubili v avtu, me lahko poleg njega. Avtu sem dal napraviti novo streho, kar me je stalo $38, račun pa pošljem omenjeni podli osebi s pripombo, ako ga ne plača v treh dneh, ga bom dal zapreti. Ker tega ni storil, sem ga dal aretirati, toda v zaporu je bil samo čez noč. Drugo jutro smo ftli pred mirovnega sodnika. Po nekoliko vprašanjih je bilo toliko dokazano, da je lahko vsakdo videl, da me je v resnici nameraval ubiti in da je on avto poškodoval. Kljub temu pa je rekel sodnik: "This čase is dismissed." Sli smo vsak na svoj dom, ne dg bi njega prisilili, da bi plačal račun ali ga pridržali v zaporu. Prav za prav bi bili mene raje zaprli ko njega, ker sem jim v politiki pomagal do prezgodnjih sivih las. . Joaeph Ule. t Cankarjev rpominski dan Cleveland, O.—V nedeljo, 11. decembra, se je napredna slovenska naselbina zbrala v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clairju, da čuje besedo, pisano po velikem pisatelju I. Cankarju in se pokloni njegovemu spominu ob 20-letnici njegove smrti. Mrtvi karakterji iz Cankarjeve komedije "Za narodni blagor" so ob tem momentu oživeli, postali so meso in kri, prišli na oder in se predstavili kot narodni voditelji iz Cankarjevih dni. Deželni in državni poslanci so bili, občinski gyetniki, profesorji in žurnalisti. Vsi so se klanjali in govorili o rodoljubnosti in blaginji naroda, toda njim sta bila rodoljubnost in narodni blagor bolj na jeziku kot kje drugje; le sebi so gladili pota navzgor. Njih cilji so bili nejasni in malenkostni, le včasih je padel med nje žarek spoznanja, kateri naj jih vodi na nova pota za boljšim in večjim. Izražali so se pa v Cankarjevem jeziku. In ta jezik je lep. Igro "Za narodni blagor" je uprizorila Cankarjeva ustanova pod vodstvem s. Etbina Kristana, urednika Cankarjevega glasnika, leposlovne revije, katero izdaja ta organizacija. Kristan je tudi sam nastopil v vlogi deželnega poslanca Grozda. Ze ob začetku programa je Kriatan nagovoril navzoče in razložil pomen dneva. V igri so nastopil* same preizkušene igralske moči, o katerih se lahko reče, da so igrali izvrstno. Igra zahteva veliko spretnosti in tehnike, katere tudi pri igralcih nI manjkalo. Tu pa tam smo v dvorani kaj preslišali, ie posebno takrat, ko je kdo govoril proti ozadju odra, pa za to je pred vsem kriva slaba akustika dvorane. .V vlogah so nastopili Milan Medvešek, Victoria Poljšak, Olga Marnova, J. F. Terbižan, Flo-rence Slabetova, Auguat Komar, Maks Traven, Ann A. Medvešek, Vatro Grlll, Louis Kaferle, Frank Slejko, Jože Skuk, Sofija Turkman In Anton Epich. Kot sem že omenil, so vsi Igrali zadovoljivo in bi drugim krivico delal, če bi samo nekatere omenjal. Ob začetku so nastopili pevski sbori vsak a par pes mam i. Pet Jih je bilo. Jadran. Slovan, Sloga in obe Zarji. Slovan se še vedno najbolj odreže. Tudi Jadran koče naprej. Zarji sta zapeli aad vse priljubljeni Straus-sov valček "Po lepi, modri Donavi," najprej socialistična Zarja v slovenščini, potem samostojna v angleščini. Ker sem ravno pri Straussu, naj mimogrede omenim, da je filmirano življenje Straussa, kralja valčkov, kakor tudi apočetje "Po lepi, modri Jonavi" in drugih njegovih del. Kilm se imenuje "The Great Waltt," kateri Je sedaj v lokalnih gledališčih. Oglejte ai to krasno eliko. Ne bo vam žali Zvečer se Je razvila splošna zabava v obeh dvoranah. Govorjenja, pitja in petja Je bilo kar na debelo. Barbič Je pa kuril plesalcem. Obe dvorani sta bili dobro napolnjeni občlnstvs. Ig vseh delov metu so bili. de celo ia Girarda smo opazili Bogataja, Selaka in nekaj drugih. V _ je prišla te šttefciffana soproga Btbina Kristana, ki je bila videti prav zadovoljna med nami. Tadi Kristan ni zakrival veselega razpoloženja. , Pa zakaj bi ga tudi zakrival, ko je bil ta Cankarjev dan res uspešen. Leo. Poljšak. _ 9 To in ono iz Bellairja Bellaire. O. — Kakor vsako leto do zdaj, bodo tudi ob koncu tega leta delavski izkoriščevalci seštevali ogromne profite, ki so bili avtomatično izžeti iz milijonov revnih delavcev »širom sveta. Mi uboga delavska para, ki vzdržujemo ves svet, si bomo namesto seštevanja dohodkov prišteli -le eno leto več na grbo, za nameček pa voščili drug drugemu srečno novo leto. Tak bo naš zaključek starega leta. N* svetu bi bilo seveda lahko drugače. Lahko bi mi delavci, močni, združeni in z navadno pametjo ^roducirali le za potrebo in ne za prof it. Toda je delavska para še preneumna. Rajši gara za svoje izkoriščevalce — kadar ima priliko — in poljublja bič, s katerim gospodje kapitalisti udrihajo po naši grbi, kakor pa bi se temu uprla in svoje pijavke vrgla s svojih hrbtov in uživala sad svojega dela namesto drobtin, ki padajo z gospodarjeve mize. In dokler delavstvo ne preobrazi sveta in na porušenem kapitalizmu zgradi nov socialni red, v katerem bo prejemalo polno plačo za svoje delo, to je produciralo za potrebo in ne za profit, toliko časa bo še vladala mizerija, brezposelnost, izkoriščanje, kri-vičnost in ignoranca, naši izkoriščevalci pa bodo spravljali sad našega dela v svojo malho. Neki dopisnik Prosvete zahteva od Barbiča, naj pove kaj o Karlu Marxu, kaj o naukih, katere je on učil. On je Učil, kar omenjam v gornjih dveh odstavkih. In znanje tega popolnoma zadostuj* za delavce Širom zemeljske oble. S potekom leta se zaključi tudi lovska sezona. Tudi jaz sem se udeležil lova na zajce, lisice, kune itd. Moja licenca mi je dovoljevala streljati le zajce, toda takoj prvi dan sem s prvim strelom podrl za j ko. Človek A-dam se je v svojem raju pritožil pri Bodu, da mu njegova družica ni enaka. Zakaj ni tega storil tudi zajec in zahteval za svojo družico vsaj figov list, kar bi jo razlikovalo od svojega druga. Zdaj naj se pa pritoži na družbo za varstvo živali. Kampanja SNPJ za nove člane v mladinskem oddelku se bliža koncu. Ampak bratje in sestre, začnimo vsi skupaj, posebno pa tisti, ki nismo dosegli kvote pet članov, takoj po novem letu s podvojeno silo agitl-rati za nove člane. Pripeljimo slehernega rojaka in rojakinjo in njihove otroke pod okrilje SNPJ, tako da bo ob koncu leta 1939 štela jednota najmanj 2500 več članov. Naprej za večjo in močnejšo jednoto! Tudi Prosvete ne smemo pozabiti. Pridobimo ji čim več novih naročnikov. Kakor nam je potrebna jednota, prav tako nam je potrebna tudi Prosveta. Pri jednoti nam je zasigurana podpora, pri Prosveti pa znanje in izobrazba. Zatorej naprej, neprenehoma naprej za Prosve-to in jednoto. Obe ustanovi sta slehernemu našemu delavcu potrebni. DrŽava Ohio je za leto 1939 nekoliko poskrbela tudi za brez-poeelne delavce vseK^rok in narodnosti z brezposelnost no podporo. To zavarovanje stopi v veljavo s pričet kom leta 1939.' Te podpore bodo deležni kvalificirani brezposelni do 16 tednov na leto, in sicer do $15 na teden oziroma do polovice svojega tedenskega zaslužka, ko si delal. Registracija se začne še U mesec za vse brezposelne. Ne glede če si dršavljsn alj ne. dobiš kar ti spada. Ce se pa k temu pridruži še Townsend6Va $200-ska pokojnina na mesec, takrst ps mi 60-letniki gotovo zažingamo tisto . . brez vseh akrbl, to me srčno veselili . . Takrat se gotovo še Nsce Zlem-berger oddalji od svoje gorke peči vsaj v poletnem času in se pridruži veseli pevski družbi. Lahko se tudi zgodi, da zapusti svoj večni pečlarski sten. Vse Je mogoče, če imsš groA, poseb-JfcUe e% t amwM.i j^TKK, 16. DKCKMk^ ^ 3epo- 0 socialistični morali Hendrik de Man Socialna neenakost in socialna nevnun- . otežkoča žal tako pri nevošdjiKih S^ slaba vrednota. Nevoščljivosti je tr" ' biti. če se hočemo povzpeti do pravil 1 znanj. Tedaj človek vidi, da razk^nVnt di nobene prave sreče, da je lukau* nusuL ovira resnični, čisti človeški sreči • drP na igrača je za otroke dolgočasna kor njihovo fantazijo Podobno se godi odrt^ mu, ki se obdaja z razkošjem, z gSZj stvarmi, k si nabavlja namesto, da bi ZZ jal, ki Požira namesto, da bi sprejemal, ki £ dopušča časa nobenemu vtisu, da bi res živ, svoje življenje," pravi Julija Braun. Goe ki je bil tudi premožen, je dejal: "Sovra*^ razkošje, ker uničuje fantazijo" in to potrjut njegova pnprosta delovna soba, v kateri ustvaril dela trajne vrednosti. Kdor s,x>2nW pravo srečo in smisel življenja, ne bo ZZ žil razkošja pri drugih, ker je nevoščljiv ker bi g*f sam hotel, temveč bo sovražil razkoli® kot bedasto stvar, ki je pa skrajno škodljiv« ker zaradi razkošja trpe milijoni najhujšo be' do in pomanjkanje. V tem je zlo kapitalisti* nega sveta, kakor je rekel Walter Rathenau-"Polovica dela civiliziranega človeštva gre za proizvajanje nepotrebnega in polovico dohod kov porabi civilizirano človeštvo, da to nei trebno produkcijo plačuje." Daleč smo od tega, da bi učil neko nenarav-no, mračno, zagrenjeno življenje. Mi »mo za zdravo življenje, za cenjenje resničnih vrednot in zato smo za socializem. Mi si ne želimo lju-di, o katerih se je vprašal francoski mislec Diderot: "Zakaj pobožnost napravi ljudi čeato tako trde, dolgočasne, in nedružabne? Vendar samo zato, ker so si vsilili neko nalogo, ki na-sprotuje njihovi naravi; zato trpe in Ker trpe, skrbe za to, da še drugi trpe." Seveda, tudi v socializmu najdemo neke oblike puritanizma, prekomerne asketske morale. To velja po mojem mnenju tudi za gibanje, kakor je abstinentsko in vegetarijansko (proti uživanju vsake mesne hrane). Sem mnenja, da rešitve njihovih zahtev niso ideal-ne, ker premočno reagirajo na zlo in prihajajo s tem v konflikt z naravo. Brez dvoma »o »i abstinenti pridobili ogromne zasluge v delavskem gibanju s tem, da so obrnili pozornost ljudi na pereč problem, ki prej za nje sploh ni bil problem. To vprašanje sicer še davno ni rešeno. Toda gibanje, ki hoče povoljno rešitev te težavne naloge, bi želo po mojem mnenju mnogo večje uspehe, če bi prikazalo svoj mo-ralizem v bolj življenju prijaznih, manj mračnih barvah. Sploh se mora socialistično vzgojno delo ravnati po načelu: "Z dobrim vzgledom iti naprej, ne predpisovati 1" Tega bi se morali zavedati predvsem funkcionarji v delavskem gibanju. Ako postavljam resno to vprašanje, seveda ne pomeni, da bi moral plačani funkcionar ži< veti slabše kakor zadnji proletarec. Ravno s socialističnega stališča, ki pravi, da gre pro-letarcem tako slabo, da ne morejo kriti nit najelementarnejših potreb, lahko človek vi zasluži in izda kakor siromak, ne da bi bil zaU slab socialist: kako in za kaj troši denar, pri tem važneje, kakor koliko ga porabi. No bena socialistična družba menda ne bo pesni ku, kakor je bil Goethe, odrekla potovanja solčni jug. Kakor je določitev višine izdatk odvisno od osebnih okolščin, prav tako jasne moramo videti načelo, da je za vsakega človeki neka meja. Določiti to mejo teoretično podlagi neke splošne sodbe je prav tako težka kakor natančna določitev meje med revščino bogastvom. To nas pa vsekakor ne ovira, občutimo tako revščino kakor bogastvo zlo, ker je revščina vsekakor prenizko, bof* stvo pa previsoko nad to mejo. (Dalje v pondeljek) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 16. decembra lM) Domače venti. Eksekutiva JRZ je *kler.iU da bo apelirala na Jugoslovane v Ameriki, na prispevajo milijon dolarjev v sklad za prop-gando v prid jugoslovanski republiki. Delavske venti. Iz vseh krajev po A«** je vedno več pritožb o pomanjkanju dela. Po evetomi vojni. V Ljubljani so bik * ke demonstracije za jugoslovansko repuDu Položaj v Nemčiji je spet resen. ' spartakovcev je v Berlinu zastsvkslo W delavcev. Prezident portugalske repuoa ustreljen v Lisaboni. SovjeUka Rusija. Angleške Finskem zalivu so Mfielt ob*treijew obrežne postojanke. I I i KK. 16. DECEMBRA Novice iz starega kraja frlmirnflka Narohng flohpoma ležim!« U*»AYNI ODBOR irvnftBVALNI O MU I Iz Slovenije It življenja v Stari cerkvi Pošta v Stari cerkvi pri Ko-I levju se bo v kratkem preselila ! V nove prostore. Dosedanji prodor. ki ga ima upravnica pogod-| bene pošte v najemu, ni posre-[ fen zato je popolnoma umestno, to si je pogodbena poštarica ga. Bončina omislila otvoriti nov poltni lokal v hiši, v katero se je ie pred tedni preselila. Last-nik hiše bo opremil prostore za pošto po načrtih, ki bodo ustregli higienskim predpisom. Prebivalstvo Stare cerkve in še bolj ono iz okoliških vasi pričakuje, I da bo poštna direkcija izdala dovoljenje za preselitev pošte v nove prostore, ki so ob železnici postaji in na križišču vseh važnih poti v vasi, ki pripadajo tej pošti. Pri tej priliki omenjamo tudi akcijo prebivalcev ! jiale gore, Kukove vasi, Seča in Poloma, ki se že več let trudijo, da bi bile te vasi prideljene pošti Stara cerkev. Ker je za Malo goro v Stari cerkvi tudi župnija in šola, je več ko razumljivo, da omenjeni kraji bolj nagibajo v Staro cerkev kakor v Kočevje. Direkcija v Ljubljani naj blagovoli ustreči tej vsesplošni želji. Elektrifikacija Stare cerkve je v splošnem zaključena, kar se tiče notranje napeljave. Zelja prebivalstva je, da bi se čimprej od pristojnih strani poslali v kraj še delavci, ki naj izvrše še lunanjo napeljavo in urede potrebna dela pri transformatorju, ki je že dograjen in čaka le še monterjev. Stara cerkev je tako rekoč predmestje Kočevja in bi bilo umestno, če bi odločujoči či-nitelji oskrbeli razsvetljavo tudi vasi same in prostora pred po-itajnim poslopjem. Dve, tri luči več se pri takšnih delih ne bodo dosti poznale, kraj sam pa bi gotovo mnogo pridobil. Gasilsko društvo v Stari cerkvi si je nadelo nalogo, da si nabavi motorno brizgalno. Požrtvovalni gasilci so se često izka-uli kot disciplinirana četa zlasti pri pogostih požarih v letošnjem poletju. Prebivalstvo kaže mno-|o razumevanja za težnje gaeil-eev, pa ker ne morejo z denarjem podpreti gasilcev, so pričeli navažati vsak po svoji moči les, ki ga bodo gasilci prodali in z izkupičkom uresničili svoj na-nen. Koroški drobiž Celovec, 25. novembra. V Slovenjem Plajberku Wie-Mr-Šašeljnova Pokoj niča je do-*Kla lepo staro 79 let. Bila je ena izmed redkih žena, ki je o-hranila v sebi bogato ljudsko krotilo in s tem pripomogla, da w nam ohrani ta zaklad narodne kulture za vse čase. V knjigi "Narodno blago iz Roža" je »bral dr. Josip Sašelj vse števil-* pravljice, pripovedke, pregovore ter narodne običaje, ki mu : ^ je skoro v celoti pripovedo-y®la pokojna mati. S tem je po-kojnica doprinesla lepo izpopolnitev v 8lovenskega ^ rodnem blaga. Iz pi*ma slovenskega koroike-delavca, ki je našel zaposlitev v Nemčiji, i>osnemamo nekatere animivosti: "Začetkom letoš-junija sem odšel s trana-Krtom 800 delavcev v stari rijh- ve**f da sem po 7 letih zaposlitev. Nastanili so g* v velikem delavskem taborili li-HTselgau, kjer se gradi •J^mobilska cesta skozi Turin-Snujemo v velikih ba-" litimi sobami, v vsaki J*1 P« je 18 postelj. Delamo po MJ ur na dan in zaslužimo 60 na uro, družinakl o-J"* pa dobijo fte dnevno dru-5"'*0 doklado v višini 1 marke. >'rano plačujemo po 1.20 I na dan. Za razna zava-^•'»i« in socialne dajatve pa mark na teden. V ta-hm jc 7 koroških Sloven-•v"šo narodno zavednost I**"1«! tovariši spoštujejo, le I "as zaradi našega sloven- Majo po strani." I J NUrij| in Zlil in sosednih *e je pojavila čudna Eduardo Dlbos. župan v Llroi, Peru, kjer ae vrši panamerlftka konferenca. M" Ar*. OMmi, llllnala ....., A»«h IM«* .....,,MI A«*., ( Uv*Un4. OhU Štetje prebivalcev v Sovjetski uniji Pravda omenja socialni napredek Moakva.—(FP)—-Prva točna slika o porasti števila ruskega prebivalatva v zadnjem desetletju bo kmalu podana. V januarju bo pol milijona števcev, ki se že urijo v svojem poslu, pričelo s delom. Prešteli bodo vse prebivalce v sovjetski Rusiji* Rusko osemlje obsega 9,046,000 kvadratnih milj in je trikrat večje kot oiemlje Združenih držav. Pravda, glasilo komunistične stranke, opozarja v uvodniku na socialne in druge (spremembe, ki so prišle v zadnjih dvajsetih letih, odkar je bila strmoglavijo-na monarhija. Pod carjem je imela Rusija le 79,000 učiteljev in 17,000 zdravnikov. Zdaj Ima 960,000 učiteljev In 100,000 zdravnikov. Število inšenlrjev In tehnikov je 16-krat večje nego je bilo pod carjem. Poraat v številu prebivalstva znaša tri milijone letno. Izmed 921,600,000 delaveev, ki so u poslani v industrijah, jih je 84% organiziranih v unijah. Mesdna izplačila na splošno so ae potro-jlla v zadnjih petih letih. Fašizem je polom v finančnem oziru Chicago, 16, dec. — Mussolinl-jev režim je finančna polomlja-da in nI rešil Italije pred bolj. ševizmom kot trdi diktator. Tako je dejal dr. Gaetano Salve-mini, profesor na univerzi Har-vard, na banketu CikaŠke trgov* ske zbornice v hotelu Palmer. "Boljševizma nI bilo v Italiji pred nastopom Mussollnija", je rekel profesor. "Bile so stavke, toda Italija je prehajala v normalno stanje v povojni situacl-ji. Industrijska produkcija je takrat doaegla točko leta 1913. Italljanakl deficit je znašal 1. 1922 pet in pol milijarde lir, preteklo leto pa 41 milijard lir. Kljub tem številkam naa hočejo fašisti prepričati, da je Italija postala paradi* pod Mussolinije-vlm režimom." NOVA PLINSKA PEC Laa',nlkl domov bodo gotovo vseli « vea«IJem n« ananj« v«at o novi lan«JU-bi pil plinskih gralnlh poteh Mita-vu, u malo domov«, atanovanja, prodajaln« In mal« tvorni««. T* nov« plinak« pati daj«Jo najtiatajto gorko* t« v kurjavi, po najnltji eoiti in laat-niki uftivajo lavratn« udobnoatl, ki Jih lahko dobita 1« od plinak« p««i. Or«tJ« ■ plinom «Un« tako malo, da a«daj lahko vaak dom, rtanovanjo, prodajalni«« sil tvorni«« ullvajo u ugodnosti. Daj«jo vvliko gorkot« in a t«m v av«ai ni nob«n«ga dala ali aa-maaanoatl In nI vam tr«ba prlnaAatl premoga. Mislile* «| kako prtja.no J« ko ima-ta la prlftgatl gorilnik in ša imata tu dlato, prijaano gorkoto po dnavu In noči v vaša aadovoljatvo, br«s vaaka liguba čaaa In br«a d«la~*tš6«nja padi. N«kj« bliao v vaši aoaaditinl a« go-tovo nahaja Osi Company podrsšnl* ea, ki Ima ta iavratse akonomlJno plinak« padi na raaatsvi. llatavlta aš tam In oglajta, t«r pronajdlta koliko lahko prihranita na t«h raanovratnlh udobnih padah. — (Adv.) BoMnica v Gotvandi Gowanda, N. Y. — Kakor prejšnja leta, tako ae je tudi letos odločilo vseh pet društev v naši naselbini, spadajoča k trem ra*> ličnim slovenskim podpornim organizacijam, da prirede bo-žičnico članom mladinskih oddelkov. Prireditev se vrši v četrtek zvečer, dne 22. decembra, v Slovenskem domu ob f>o1 osmi uri. Rojaki so proleni, če imajo pri eni ali, drugi organizaciji svoje otroke, da Jih pripeljejo omenjenega večera v Slovenski dom, kjer bo Miklavž delil darila vsem člaaom. Po končanih obredih gospoda Mlklavfta se pa vrši zabava, na kateri se bo. lahko vsakdo po svoji volji sabaval. Vstopnina je prosta, radi tega ni izgovorov. Pričakuje se, da vsak pripelje svoje malčke, ker tajnikom j« potem težko darila po hišah vlačiti, kar tudi ni njih dolžnost. Ker so darila kupljena za vse Člane mladinskega oddelka, ste torej profteni, da jih pripeljete in tam bo vsakdo prejel svoje darilo. Ne pozabite —-V ČETRTEK, 22. dec. v Slovenski dom. Joha Malekovlch, 326. bo z veseljem prejela Nad ji odredili umor diplomata? London.—Pariška policija je po poročilu, ki ga je objavil londonski tednik The Week, dobila evidenco, da je Hitlerjeva vlada odredila umor Ernsta von Ra-tha, tajnika nemškega poslanika v Parizu. "Edino vprašanje je, ali bo policiji dovoljena predložitev dokasov ali ne," piše tednik. Tajnika Je ustrelil neki mlad poljski šid in s Um dal na-cijskim oblastem priliko za novo gonjo proti Židom v Nemčiji. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Zdravnik: Pravite, da ne jaa- te mesa, ne pijete vina In tudi ne kadite. Kaj naj po vsem tem še morem prepovedati?" a "Ali Je res, da se doktor nič več ne zmeni za tebe?" "Seveda Je res. Menda zato, ker ve še dovolj/' SUNBEAM MIXMASTER • Meša, bije, stepe, obrača •tiska soke. Klonokoatne in zelene, ali črne In bele barve. 8 atiskačem $oqf$ •okov ........ (hm toliko, $ti) Revizija čeihe ustave odobrena Praga, 16. dec. — Parlament je včeraj sprejel predlog, ki daje vladi oblast revizije češke listava s dekreti. Za predlog Je glasovalo 148 poslancev, 16 pa proti. V debati, ki se je vršila predno je bil predlog dan na glasovanje, se je poudarjalo, da pravica parlamentarne kritike vladne politike ne bo odpravljena. Josef Cerny, predsednik stranke narodne enotnosti, je v •vojem govoru v parlamentu o> dobraval zunanjo politiko okrnjene čelk« republike. Prijatelj' stvo z Nemčijo mora biti glavni cilj zunanje politike, Poslaaci so mu splavdlrall, ko je napadal Krancljo. g* "Zakaj si pa tako slabe volje, 2olna?" "Kako ne bi bil. MoJa lena se Je včeraj vrnila s potovanja Zmerom asm Ji pisal, da sem vaak večer doma in da delam pozno v noč. Prav včeraj Je pa prinesel sluga račun za elektriko: 6 dinarjev za ves mesec." SILEX ELEKTRIČNI SESTAV ZA KUHO KAVE 4 skodelice manjši sestav za manjše posluge ... 10 skodelic večji aeatav kadar Imate ^"te. Električna peč za oba aeatava. Najzanesljivejše dnevne delavske vesli ae v daevalke "Prostati." Ali jih čl late vaak dan? Mesto se brani brezpoeelnih reveiev Houston, Te*.—Mestni odborniki protestirajo proti deporta-ciji brezposelnih revelev Iz C* lifomije v Houston. W E. Ro bertson. načelnik mestnega sveta. je dejal, da eallfornljake oblasti najamejo posebni vlak, na katerega nakana jo brezposelne, da Jih odpelje v Heuston In druga mesta v Teaaau. •«ransr Tisti dnevi in leta so bila polna same groze. In vendar mi iz njih zablisnejo v spominu le še posamezni dogodki, ki so me posebno pretresli. Tako tudi zimski veder, ko sem v pekarni S. na Grajskem trgu čakal, da dobim svoj zakoniti delež na avstrijskem kruhu, polovico hlebčka. Ljudje so se gnetli, lačni, premrznjeni, bledi, oblečeni v raševino iz kopriv. V kotu pa je stal mirno in potrpežljivo droben vojak Bosanec, o-nemogel in izžet, v oguljeni in raztrgani vojaški suknji, ki mu je segala z rokavi daleč preko rok in tudi čepica mu je ohlapno ležala čez ušesa in čelo, da mu je bilo komaj videti globoko u-drte oči. Ce se mu ne bi včasih zganile trepalnice na bolnih o-čeh, bi mislil, da v tem "vojaku" sploh ni več življenja. Se danes ga vidim pred seboj in čutim tesnobo, ki me je obhajala, ko so se sreča vali najini pogledi. Takole je propadal narod, nikdar več sit. Takrat je SIGR/D UNDSET ROMAN Poslovenil Fran Albroeht vati o slikah. Švedski kipar je sedel tam in gledal gospodično J ah rman novo. In tuje melodije so vršale iz zvenečih kovinskih strun — mimo njega — kakor v pozdrav drugim. Prostor, kjer je sedel, je bil kakor se spodobi: tla iz žolte opeke, pobeljene stene in strop, ki je bii obokan in sloneč na debelem stebru v sredini, mize so bile po predpisih neprepleskane, stoli pa so imeli pletene sedeže iz zelenega vrbja. Zrak je bil kiselkasto prepojen z zavrelo izhlapino, vstajajočo iz vinakih sodov za mramornatim točilnikom. Življenje umetnikov v Rimu! To je bilo nekako Uko, kot bi gledal kako aliko ali pa čiUl v knjigi kak opis. Samo s tem razločkom, da se je čutil tukaj odveč — Uko brezupno samega. Dokler je doživljal to v knjigah ali pa na slikah, ai je lahko predsUvljal, da je navzoč. Vendar pa je bil prepričan o tem, da se ne bo nikoli vživel med U ljudi. Za vraga, saj je bilo najbolje Uko! Saj v bistvu sploh ni bil sposoben, živeti med ljudmi — kaj Šele med Uke vrste ljudmi. Kako brez vsake misli je segla zdajle Jenny Winge po debeli, neprozorni čaši s temnordečim vinom. Zanj je bila to znamenitost — oče mu je pripovedoval o tem — ga opozoril na čašo, ki jo je držalo v rokah tiato dekle na Marstrandovi rimski sliki v muzeju v Kopenhagnu. Po mnenju gospodične Winge je bila gotovo navaden zmazek. — Tidve dekleti gotovo nisU svoj živ dan ničesar brali o Bramantovem dvorišču v Canoellariji — "Umu biseru renesančne arhitekture." Nemara sta ga nekega dne odkrili, kar po naključju, ko sU bili na Bolšjem trgu, da bi si kupili draguljev in drugega lišpa; morda sU navdušeni privedli še svoje prijatelje, da jim pokaŽeU to novo krasoto, ki ai je nt bi mogli niti v sanjah predsUvljati. Bržčas nista nikoli prebirali knjig o slednjem kame-nu in slednjem prostora — dokler ju niso jele peči oči od tega in se zapirati pred to lepoto naokrog, ki je niso gledale že doma v sanjah. Nemara sU se lahko razveseljevali nad kakim belim sUbrom, ki je molel proti sinjemu južnemu nebu, ne da bi ju mučila pedantična radovednost, kakšen Umpelj in kakšnega pozabljenega božanstva svetišče je nekoč sUlo Um. On pa je sanjal in — čital. In uvidel je, da ni bilo v resnici nič podobno temu, kar je pričakoval. Vse je posUlo Uko sivo in trdo v čisti dnevni luči — sanje so podobo njegove domišljije ovijale v mehki somrak, jo harmonično zaokroženo družile v celoto in razstlljale poletno zelenje preko razvalin. Zdaj je prišel pogledat, ali je tudi vse na svojem mestu, o čemer je ČiUl. Pozneje bo lahko na Višji dekliški šoli našteval iz knjig in rekel, da je videl na lastne oči — pa vendar ne bo vedel ničeaar povedati o stvareh, ki jih je sam odkril. Ničesar ne bo spoznal, razen Uga, o čemer je ČiUl. Ce je naleUl na žive stvore, je skušal najti med njimi kaUro onih mrtvih, izmišljenih poeUv, ki jih je poznal — ali je bila med njimi kaUra kakor one. Kako pa naj bi tudi kaj vedel o živih ljudeh, on, ki nikoli živel ni? Heggen Umle, s svojimi debelimi rdečimi usti, je vsekakor komaj da kdaj sanjal o romantičnih pustolovščinah v slogu knjižničnih romanov Iz družinskih listov, ko se je zvečer pridružil kaki punčki na rimskih cesUh. Helge je pričel čutiti, da je pil vino. "Ce gresU zdaj domov in ležeU, vas bo jutri bolela glava," mu je rekla gospodična Winge, ko sU spet stala sunaj na temni cesti. Drugi trije so šli spredaj; Helge je šel z njo v majhni razdalji. "Po pravici rečeno, gospodična Winge, ali se vam ne zdi, da ste dobili strašnega pusteža za spremstvo?" "Ne, prijatelj. To je samo zato, ker nas ne poznate in ml ne va«, — vsaj ne še." "Meni je tako težko, navezati se na ljudi — prav za prav se mi nikoli ne posreči. Ne bi bil smel iti z vami, ko ste bili Uko ljubeznivi, da ste me povabili. Najbrže je tudi za zabavo treba vaje." Poskusil se je zasmejati. "Da, gotovo." Helge Je po njenem glasu lahko slišal, da se Je nasmehnila. "Meni je bilo že petindvajset let, ko sem se pričela vaditi, in bog ve, da tudi zame tačetek ni bil lahek." "Za va«? Jaz pa sem mislil, da vi umetniki zmerom . . . Sicer pa sem menil, da vam je še daleč do petindvajset let," (Dalj« prihodnji*.) Frančiška je segla po Ahlinovi tobačnici, on pa se je branil, da bi ji jo dal. Nekaj časa sU ae pričkala in šepeUla med sabo. Nato je ona odrinila dozo stran. "Giuseppe." . , Helge je razumel, da si hoče pri krčmarju naročiti cigaret. Ahlin je planil. "Draga gospodična Jahrmannova — mislil aem samo — saj veste, da vam preveč kajenja škoduje." Frančiška je vsUla —- v očeh je imela solze. "8icer pa je to vseeno, jaz pojdem domov." "Gospodična Jahrmannova — Franoesca." Ahlin je sUl Um, držeč ji plašč in tiho moledujoč. Ona si je z robcem brisala oči. "Pač — domov pojdem. Otroci, saj vendar vldiU, da sem nemogoča nocoj. Ne, domov pojdem — sama — ne, Jenny, ti ne smeš z mano." Tudi Heggen je vsUl. Hel^e je zapuščeno obsedel za mizo. "Menda si ne domišljaš, da te bomo pustili ob tej nočni uri samo domov?" je menil Heggen. "Vsekakor, res." "Molči no, Gunnar," je rekla Jenny Winge. Odrinila je oba gospoda stran — oba sU spet sedla, Jenny pa je položila roko Frančiški okrog bokov in tiho govorila ž njo. Kmalu nato sU se obe spet vrnili k mizi. Družbo pa je minila dobra volja. Gospodična Jahrmannova je napol leže slonela v Jenny-nem objemu — dobila je svoje cigareU, pušila in majala z glavo, ko ji je Ahlin zagoUvljal, da so njegove boljše. Jenny je naročila krožnik sadja, jedla mandarino in potisnila od časa do časa Frančiški kak krhelj v usU. Res, kako dražesU je bila, ko je ležala Um a svojim majhnim žalostnim otroškim obrazom in puščala prijateljici, da jo je piUla. Ahlin ie gledal in strmel nanjo, Heggen pa je lomil dogorele vžigalice na drobne koščke in jih vtikal v manda-rinove lupine. •» "Ali ste že delj časa v Rimu, kandidat Gram?" je vprašal Helgeja. Helge se je poskušil šaliti. "Navadno odgovorim, da sem prišel davi z vlakom iz Florence." Jenny se je vljudno zasmejala — Frančiška pa se je nasmehnila z zamlrajočim smehljajem. V tem trenutku je vstopilo skozi vraU razo-glavo, temnolaso dekle s predrznim, tolstim žoltim obrazom. V rokah je imela mandolino. Za njo je prlcapljal majhen, od vetra preperel fant ogoljene elegance s klUro v roki. Jenny je kramljala — kakor z majhno deklico: "Lej, Cesca, to je Emilija — zdaj bomo dobili muziko." "To bo pa zabavno," je rekel Helge. "Ali ti poulični pevci tu v Rimu res še venomer romajo iz krčme v krčmo?" Pevca sta pričela popevko iz "Vesele vdove". Dekle je imelo čudno visok, čist, kovinski glas. "Oh, fej!" Frančiška se je prebudila: "Tega vendar ne bomo poslušali — naj nam zapoje rajši kaj italijanskega — "la luna con palido canto" — ali ne?" Smuknila je k godcema in ju pozdravila kot dva stara prijatelja — «e smejala in gestiku-lirala, vzela kitaro v roko in udarila par tonov, brenčeč predse to in ono melodijo. Italijanka je |>ela. Sladko in laskajoče je plahutala melodija, ki so jo spremljale zveneče kovinske strune, in Helgejevi prijatelji so pri-pevali refren. lVsem je pela a amore in bac-ciare. "To je zaljubljena pesem, ali ne?" "Sijajna zaljubljena pesem," se je zasmejala gospodična Jahrmannova. "Prestaviti se ne sme, po laAko pa zveni čudovito." "Oh. tako grda pa spet ni," je rekla Jenny VVinge. In obrnila se je k Helgeju s svojim uslužnim smehljajem: "No, kandidat Gram, se vam ne zdi tukaj |x» domače? Ali ni vino dobro?" "Imenitno res. In ta krčma je gotovo zelo značilna. Vendar |>a mu je docela upadel pogum. Gospodična VVinge in Heggen sta se tu pa tam obrnila nanj, a pogovora ni mogel vzdržati v teku. In tako so ne pričeli naposled |M>meuk f. p. Graham, predsednik državne univerze v Severni Karo-ini. toda ljudje so molčali, v očeh je odseval strah, srd in skrb. Fronte so bile tudi doma, pred trgovinami, pred mesnico in pekari-jo, še prej pa pred uradi za karte, da so se mogli potem ljudje s tistimi zelenimi in rjavimi listki nasUviti v dolgo kolono za kruh, meso, petrolej za vse, kar si rabil za življenje. Kruh Naš kruh je bil takrat naj-vernejša podoba trpljenja, ki ga prinaša vojna. Ne samo, da ga je primanjkovalo, da so kmetje preklinjali vojsko in oblasti in kmalu tudi habsburškega cesarja, ko so morali oddajati žito, da so po mestih vidno propadali in umirali otroci revežev, ker ni bilo več kruha — tudi tisti drobni hlebčki, ki so jih dajali na karte, si niso zaslužili imena kruh. Predpisi so bili vedno strožji, kaj vse je treba primešati krušni moki, a v resnici so mešali v krušno moko celo žaganje in vse mogoče neužitne stvari, da hlebčki še Ukrat, ko so bili topli, niso imeli več tistega ljubega vonja po kruhu, o katerem najraje sanjajo lačna živa bitja, milijoni človeštva, pa najsi živijo kjerkoli. Ko pa je U kruh malo obležal, je dobil že Uko zopern okus in vonj, da so se usUvljali zobje, ko si grize v maso brez vsakega okusa. In vendar! Človek hoče živeti! Pa smo stali v procesijah pred pekarnami in potrpežljivo čakali z zelenimi karUmi v rokah, da smo enkrat ali dvakrat na teden dobili pol takega hlebčka. — Zelene krušne karte so bile boljša valuU kot avstrijske krone. Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama. • Na vsi kakor 7(K) straneh je strnila odlična In priznana avtorira ▼sa stara ta najnovejta dognanja kuhinjske umetnosti. Snov J* obdelana nad tw pregledno, Ubira receptov Je ftčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TRM PODROČ JI Oprema knjigo j« rackofina. NeSteto jp slik v besedilu, 34 pa Je novih barvanih tabel, ki jih je naslikal Dragotin Humek..... Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zf. zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica to 4 SLOVENSKA KUHARICA , Četudi jo osmi natlsk knjige v vseli pogledih no asmo vsebin*«, sm pak tudi tehnično popolnejftl od vieh dosedanjih lidaj. je rena kaM (Poitnlno plačamo ml.) sedaj znižana. Naročite pri f V KNJIGARNI: SL0VEMC PllLISHIM C0MY 216 West 18th Street New York, !U GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS! Letos in bodoča leU uživajte lahkejše, hitrejše in čistejše kuhanje na novem ModVMffl Plinske« Štedilniku . Prihraniti|bodete na kurjavi, hrani, ni časa in postregli boste s dobrimi okusnimi jedili! e SodaJ v Um čaau aa praznike, ko ao pripravo obodov tako vaini dol gostije, samonjaj-to vato staro poč ta novi kraani modemi fttodilnikt Toliko sanimivih dočaanih sprememb imajo, da narode kuhanje ratvoaaijivo delo. Pridite in dovolito, da vam raskaiomo kaj vao lahko U moderni plinaki fttodilnik pomeni sa vao —» pri isboljtanju jedil, več m udobnosti in večje prihranki t usodo ljudi, katere je zagrabil paragraf. Spomine v mariborski arhiv O tem svojem bivanju v mariborski jetnišnlc) so nekateri bivši internirane! tudi napisali nekaj spominov. Bilo bi prav. če bi nafti zgodovinarji zbrali ves materijal, ki je na tukajšnjem sodišču o naših žrtvah avstrijske persekucije med vojno, sodne spise, sezname in poročila is jetnišnice, otvorill za to poseben oddelek v hanovinskem arhivu in tam shranili vse te dokumente našega trpljenja v suž-noatl, da bi bili dostopni tudi širši javnosti. V to zbirko bi spadali tudi vsi spisi naših "go- iz spominov na avstrijska sodišča (Nadaljevanje.) Najglasnejši in najstrupenej-ši so bili baš oni sodniki, ki so imeli sicer prazno glavo, nikake-ga širšega obsorja, kratkomalo ljudje brez resnične inteligence, brez srčne kulture, ljudje, ki sicer niso čutili nikake potrebe po duševni hrani in so se izživljali v Aenčarijah, slepem sovraštvu do vsega našega in v reševanju aktov, ne da bi se jx»g|abljali v la življaaja med vojno Samo pri prvi mobilizaciji so tudi v Mariboru ljudje s vojaki vred noreli In vriskali, ko ao jih s godi k) spremljali na kolodvor. Pozneje je sicer tudi godba korakala i marškompanijami'. V tanodh drugih trgotinoh Imajo ao razpolago »n lopo vrednosti v modernih pNuokih Cedilnikih. Public Service Store illukhI