Sev. 223.
Posamezna Številka stane 1 Oin.
V LMmi, v srelo flns 3. Uro I921
Leto U.
Naročnina ■ za država SHSt
do preklica:
■) po pošti meseBoo Dio 14 b, dostavljen .i na dom
mesečno ...... 12
sa inozemstvo: mesečno	Dio 23
es Sobotna izdaja: 5
t Jigoalaviji.....Din 20
T laoiematvn....... 40
»Orni tnsemtnmioi
Knoatulpna petltn« vrsta mali Ofllaal po Dla t*M) In Oin. Tellkl oglasi nad 45 mm v»-Ur.e po Oin. 2 SO, poslana Itd, po Din. 4 —.
Pri vetjem naročila popnst.
Izhaja vsak dan lzvzemii ponedeljka ln dneva po pta*. niku ob 5. nri zjutraj.
Poštnini! pinvioM.
__, Uredništvo je * Kopitarjevi olloi itev. b/lIL
faonopls« se ne »racajo; nelranblrana pietna se ns (prejemajo. Drsita. telet štT. 50, npravn. Štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava jc v Kopltarlerl nI. (5. — Kačnn poštne hran. 5jabl|aa3ke št. 650 za naročnino In gl. 34S za oglase, zagreb 3'.011, snratev. 756S, praš'-*e In dnna|. 24.797.
črni dan slovenskega naroda.
Prvi oktober, prvi dan letošnjega šolskega leta v Italiji, bo v kulturni zgodovini slovenskega naroda zapisan kot najžalosl-nejli dan, kar jih je kdaj slovensko ljudstvo dočakalo v svojem triuajststoletnem življenju na svoji domači zemlji. Štiristo tisoč Slovencev je prišlo na ta dan ob svojo slovensko šolo. Tretjina celega tako visoko kulturnega naroda je obsojena in potlačena na stopnjo ciganov in afrikanskih divjakov. Vsem Slovencem v Italiji se je vzelo edino sredstvo do izobrazbe, vzela se mu je njegova šola.
Dne 1. oktobra je uvedla šolska oblast v Italiji v 1. razredu na vseh slovenskih šolah italijanski učni jezik. Vsi učitelji so dobili nalog, da slovenske otroke v prvem razredu poučujejo samo laško. Slovenski učitelj mora s slovenskimi otroci govoriti samo v italijanskem jeziku. Slovenščina naj se uči kot neobvezen pre c met in še to izven učnega načrta ob posebnih urah kot prost predmet. V štirih ali petih letih oe bo v Italiji niti ene slovenske šole več!
Potem, ko so vrgli slovenščino iz okrajnih glavarstev, davčnih, sodnih, šolskih in drugih uradov, potem, ko so pregnali slovenske uradnike, učitelje, duhovnike iu napolnili vse urade z italijanskimi uradniki, ki ne znajo slovenščine, ko so poitali-jančili občinske urade in deloma občinske odbore odstavili, so uničili sedaj še zadnjo iled slovenske pravice, slovensko šolo.
Naš narod ie sprejel to strašno vest s tolzami in gnjevom v duši!
Pribito naj bo danes, da nima Slovenec v Italiji sploh nobene pravice več, razen te, da plačuje davke in služi vojake. Vse, kar so Slovenci kdaj imeli, popolnoma vse so izgubili. In to v prvem letu, po-em ko jih je Italija auektirala. Slovenski ezik je popolnoma izgnan iz javnega živ-jcnja. Slovenska društva se silijo peti laške pesmi in prednašati laške deldamacije; »repovedujejo se jim predstave in razpu-sčajo najnedolžnejša društva. Povsod samo strahovanje, šikaniranje, nagajanje in za-sramovanje slovenskega življa. Slovenski jezik je zaprt in omejen samo na slovensko družino! Na celem svetu ga ni tako irespravnega plemena kakor je Slovenec v Italiji!
Mussolini sam je osebno izjavil, njegov načrt da je poitalijančiti vse Slovane ob meji: da, kadar bo prišla Jugoslavija tja, da ne bo imela tam kaj iskati! Če odgovorni državnik Italije tako cinično kaže sovraštvo do svojih slovenskih državljanov, j naj si mislimo še-le o njemu podrejenih oblastih, ki njegove načrte izvršujejo.
Laška oblast ni zadovoljna s tem, da |e pregnala iz javnega življenja slovenski jezik, ampak hoče najbolj kulturni in omikani del slovenskega naroda oropati njegove omike, njegovega velikegr dučsvnega bogastva in potlačiti na stopnjo laških anal-iabetov. Doseči hoče, da sploh ne bo več sposoben vsled svoje duševne manjvrednosti boriti se za svoje navadno pravo. In zato je kar najbolj sposobna italijanska »oia, ki je sploh žaru!'
Proti temu nezaslišanemu kulturnemu i narodnemu umoru slovenskega življa v talijl mora nastopiti vsa jugoslovanska ivnost. Če je Italija spravila vso javno tnenje v deželi pokonci zaradi umora pet f-ojib državljanov v Albaniji po albanskih ili grških banditih, kaj naj poreče Evropa t temu škandaloznemu početju laske dr-kvne oblasti? Naj se Italija nikar ne moti, to je to notranja zadeva laške države. To & zadeva celega kulturnega sveta! To je največja sramota za kulturno državo, za jfeavo 40 milijonov, da gazi in tepta naj-Mj enostavno pravo slovenskega ljudstva lo svojega materinega jezika!
Potrpežljivo, skromno in krotko slo-tensko ljudstvo je vse preneslo in vse pre-"alo miru na ljubo v Julijski Benečiji. Te-pa ne bo več preneslo, da bi mu lastne ''reke odtujili, jih vzgojili v sovraštvu do ashiega rodu v šolah. Id jih mora samo Nčevati! Vsaka reč ima svoj konec: tako ih iina tudi potrpežljivost!	•
Dokler pa ne ostane v Italiji politična svoboda in dokler se ne poruši Mussolini-jeva policajska vlada, ki mori vse politično in družabno življenje v Italiji, do tedaj tudi slovenski narod v Italiji ne more ničesar storiti. Njegove roke so uklenjene in nad njegovo glavo visita ogenj iu meč.
Pač pa smo dolžni Jugoslovani zainteresirati cel kulturni svet nad tem neza-
slišanim n? sil jeni, ki se vrši nad našim narodom v Italiji. Če nima Italija sama toliko duševne plemenitosti v sebi, da bi znala biti pravična proti narodom, ki iih je proti njihovi volji priključila pori se, potem naj jo vsaj kulturni svet do tega prisili! Pred vsem pa je obvezan tisti, ki jo z londonsko pogodbo naš narod Italiji podvrgel in z našo krvjo Italijo plačal.
POSLANEC ŽEBOT ŽIGOSA REAKCIONARNI ZNAČAJ TEGA ZAKONA.
Belgrad, 2. okt. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bila na dnevnem redu železtičarska pragmatika, katero je sestavil minister dr. Velizar Jankov ič. Radikali so spričo odločnega nastopa Jugoslovanskega kluba proti temu škandaloznemu zakonu vprizorili velik šum, da izbrišejo poražujoči vtis, ki ga mora ta nazadnjaški zakon napraviti na vso javnost. Dosegli pa niso s tem nič, ampak vtis le poslabšali, ker je govornik Jugoslovanskega kluba reakcionarnost tega zakona do dna razgalil.
Poslanec Žebot je izvajal: Zakonski načrt o službeni pragmatiki železničarjev ne odgovarja niti potrebam časa niti službenemu in gmotnemu položaju železničarjev. Dasi je Jugoslovanski klub v odbor« slavi jal mnoge stvarne predloge, ni vlada sprejela niti onih i^med njih, ki merijo na to, da se iz zakona brišejo protiustavne določbe. Razdelitev na kategorije se prepušča ministrskemu svetu, vsled česar so široko odprta vrata pristranskemu in svojevoljnemu postopanju. Disciplinarne komisije so sestavljene tako, da železničarji nimajo nanje nobenega vpliva. Disciplinarne kazni so drakonske in se raztezajo celo na vpokojence .kateri morejo vsled čisto osebnih deliktov izgubiti težko prisluženo pen-zijo.
Nesprejemljiva je odredba, da se po tem zakonu železničarji stavijo tri ler.a na razpoloženje in da morajo železničarji doprinesti spričevala o izobrazbi, ki jo določa še-le novi zakon, vsled česar bo vlada mogla odpustiti iz službe vse, ki ji niso ljubi. Pokojnine ostanejo po novem zakonu iste, kakor so bile doslej. Govornik graja ministra Jankovica, ker je pri sestavi tega zakona vprašal za mnenje samo predstavnike režimskih železničarskih organizacij. Nadalje se govornik bavi z izjavo dr. Jankoviča 28. septem-
bra v zakonodajnem odboru, da bo pre-eansko osebje premeščal v Srbijo, a Srbe nameščal v naših krajih. Govornik zahteva, da Slovenci in Hrvatje ostanejo v svoji zemlji, a Srbi v svoji. Pragmatika ne govori ničesar o železničarskih stanovanjih, ukinja penzije za družine, se ne bavi s položajem najbednejših železničarjev in se ne ozira na pridobljene pravice. Pragmatika gazi ustavne svoboščine iu z določbo o triletni razpoložljivosti železničarjev hoče te držati v negotovosti in v robstvu. Zakon dela razliko med preeanskimi in srbskimi železničarji in odpira vrata za vsakovrstno korupcijo, a disciplinarni postopek je tak, da se grozi železničarjem s prekim sodom. Izjavlja, da bo Jugoslovanski klub glasoval proti temu reakcionarnemu zakonu.
Posl. Žebotu je odgovarjal minister dr. Jankovid v dolgem frazarskem go-Voru.. Krepko mu je odgovoril posl Žebot., naglašujoč, da imama edinstveno državo, v kateri prebiva več narodov. Vsak teh narodov hoče biti gospodar v svoji lastni hiši. Mi imamo zelo sposobne ljudi, promet funkcionira v Sloveniji najboljše in Južna železnica je edina aktivna železnica v državi. Protestiramo, da se nameščajo ne samo na železnici, ampak v celi naši upravi ljudje, ki ne poznajo naših razmer, ne našega jezika. Minister dr. Jankovid toče garantirati železničarjem gmotne eksistence in pravičnega službenega razmerja, ampak jih hoče zasužnjiti re-iimu.
Govor poslance. Žebota je napravil na radikale velik vtis, katerega so hoteli zabrisati z raznimi medklici. Pri glasovanju je bil zakon sprejet s 109 glasovi radikalov, Turkov in Nemcev proti 70 glasovom opozicije.
Prihodnja seja jutri z dnevnim redom: Zakon o taksah.
Belgrad, 2, okt. (Izv.) Dane? je dospel semkaj pokrajinski namestnik za Hrvatsko dr. Cimič, ki je prisostvoval nekaj časa seji ministrskega sveta. Vlada namerava v teku 2 do 3 dni likvidirati pokrajinski upravi za Hrvatsko iu Slovenijo in so tozadevna navodila že dana. V teku nadaljnih 5 do 6 dni pa se razdeli Vojvodina na oblasti in sicer tako, da se vse oblasti pripoje belgrajski, oziroma smederevski oblasti, a od bivše Vojvodine ostane samo ena oblast. Radi tega se je vršila danes seja poslancev iz Vojvodine, ki so z vladno akcijo zelo nezadovoljni.
Seja ministrskega svota,
Belgrad, 2. okt. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta. Sprejel se jo zakonski načrt, ki ga je izdelal Nikola Pašič, da se mnogim Srbijancem dajo posebne plače pod vidom nacionalnih borcev. Nato so razpravljali o zakonu o centralni upravi. O tem se je vnela daljša debata, v kateri še ni prišlo do sporazuma, ker ministri niso bili edini v tem, koliko ministrstev naj bi se ukinilo. Vseh ministrstev je namreč 18, dočim jih novi zakonski načrt določa samo 12. Značilno za radikale je, da so se zedirtili v tem, da se ukineta ministrstvo za socialno politiko in ministrstvo za agrarno reformo, čigar agende prevzame kmetijsko ministrstvo. Ukine se ludi ministrstvo za konstituanto, glede ministrstva za vere pa se niso mogli še zediniti. Zakon hoče vlada uveljaviti do 20. t. m.
Baldvvin o mednarodnem
Loudou, 2. oktobra. (Izv.) Na otvoritveni seji državno britanske konference jc poročal Baldvvin o mednarodnem položaju in o na novo vpostavljeni slogi v antanti. Dalje je rekel Baldvvin, da se nahajamo v novi dobi, ustvarjeni s kapitulacijo Nemčije. Kako se. bodo stvari razvijale v tej novi dobi, tega no more nihče prerokovati. Nato je govoril o krizi med Grčijo in Italijo, ki se je poravnala vsled vpliva Društva narodov. Glede mednarodnih dolgov je izjavil, da jc bila Anglija primorana vso svojo pozornost obrniti na letalsko industrijo. Ivar se tiče mednarodne trgovine,, mora Anglija temu vprašanju posvetiti vso svojo pozornost. Baldvvin jc končno obžaloval, da stroški za oboroževanje držav danes pre segajo daleč stroške za oboroževanje pred vojno.
KAHR BAVARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Berlin, 2. oktobra. (Izv.) Generalni komisar za Bavarsko von Kabr jc baje postal bavarski ministrski predsednik. V Berlinu ta vest še ni potrjena.
Monakovo, 2. okt. (Izv.) Korespondenca Hoffmanu poroča, da so vesti, da jc bil dr. Kahr imenovan za ministrskega predsednika. hrez vsnkfl nod
j	w
»NOVA MARKA«.
Boril«, 2. oktobra. (Izv.) Državni zbor je sprejel zakonski načrt o ustano-
vitvi nove nemške valute in novo banke. Novi nemški .denar bo » nova marka«. Nova emisijska banka ne bo stala v nobeni zvezi s staro nemško državno banko, dala pa bo državi na razpolago poldrugo miljardo »novih mark« za odkup starega denarja. Papirnata marka ostane še nadalje prometno sredstvo.
ANGLEŠKI PARLAMENT SE NE BO
SKLICAN.
London, 2. oktobra. (Izv.) V svojem odgovoru na zahtevo Delavske stranke po sklicanju parlamenta je vlada odgovorila, da položaj v Poruhrju šc ni tako dozorel, da bi bilo treba sklicati angleški par' -ment
KRIZA V ITALIJANSKEM FAŠIZMU.
Rim, 2. oktobra. (Izv.) Odbor faši« stovske stranke je demisijoniral.
POTRES NA FORMOZI.
Opaka, 2. okt. (Izv.) Dne 29. septern* bra je potres v mestu Taito na obrežju For-moze napravil ogromno škodo na poslopjih. Poroča se tudi o človeških žrtvah.
V nedeljo se je vršil občni zbor Orlov« ske podzveze — predsedstvo te naše največje mladinske organizacije ie polagalo svoje račune. Zbralo se jc iz vseh krajev Slovenije nekaj čez 200 članov, izmed njih 110 pravilno poverjenih cdsekovuih zastopnikov. Zborovanje se je začelo ob pol. desetih, trajalo do dveh popoldan in potem zopet ob polštirih do šestih. Skoro ves čas so dopolnila jedrnata in izčrpna poročila članov predsedstva. Zbrani bratje so jih do konca z napeto pozornostjo zasledovali in do konca vzhajali pri zborovanju. Kar ie letošnja poročila posebno odlikovalo, so bili vsestranski statistični podatki, kateri po-dajejo točno in jasno sliko o temeljitem in sistematičnem telovadnem, prosvetnem in vzgojnem delu v orlovski organizaciji, pa tudi še o raznih pomanjkljivostih celotne organizacije kakor tudi posameznih okrožij. Ta poročila so podpirali številni statistični diagrami, ki so viseli na stenah in nazorno kazali, kako so v raznih delovnih strokah posamezna okrožja v preteklem letu napredovala ali nazadovala. Cel občni zbor je napravil vtis, da je orlov-stvo organizacija, v kateri vlada sistem, delavnost, globoka resnost in neizprosna načelnost.
Nemogoče nam je radi premajhnega prostora tudi v glavnem povzeti vsa poročila. Zato naj navedemo samo nekatere točke.
Iz poročila br. načelnika je bilo jasno razvideti, kako siino je v tehničnem oziru v nekaj letih napredovalo orlovstvo. Od 750 telovadcev na mariborskem taboru na 1900 na katoliškem shodu! Toliko jugoslovanskih telovadcev sploh še ni nikjer nastopilo; tu pa so nastopili samo telovadci iz Slovenije v tako velikem številu.
Velik tehnični napredek so pokazali Orli ob priliki pariškega zlela, kjer so slovenski Orli odnesli drugo častno mesto in so si s tem pridobili mednaroden sloves.
Baš veliki telovadni uspehi kažejo na vztrajno in žilavo delo tehničnega odbora OP, o čemer je obširno poročal br. načelnik.
Pri prosvetnem referatu so bila zanimiva poročila o organizatoričnih tečajih, o Mladosti in Orliču. Lanski sklep, da se Mladost dobiva za članarino, se je kljub raznim strahovom sijajno obnesel in se članarina, dasi znatno povišana, plačuje OB odstotkov, dočim jo je pred dvema letoma, ko jc znašala samo dve kroni na mesec, došlo samo 13 odstotkov. Disciplina se je v tem oziru prav močno dvignila.
Br. podpredsednik je poročal o organizator i enih tekmah ter podal zanimive in za posamezna okrožja zelo poučne statistične podatke. — Število prireditev se je kljub znatno boljšemu poročanju v preteklem letu zmanjšalo, kar odgovarja načrtu, da naj se vrši mauj prireditev, pa te bo-
lje; sklep, da se morajo javne prireditve zaključevati vsaj z mrakom, se je splošno to. čno izvajal, veseljačenje in popivanje je znatno ponehalo in se more z veseljem ugotoviti, da je v tem oziru bistvena razlika med orlovskimi prireditvami in veselicami raznih drugih organizacij. Iz številk posameznih prireditvenih vrst je izvajal poročevalec zanimive sklepe, ki naj bi služile za smerni-v prireditvah.
Br. blagajnik je podal zelo obširno blagajniško poročilo na podlagi računskega zaključka, ki ga je dobil vsak udeleženec v roke in je vsakdo lahko točno zasledoval blagajnikove podatke.
Br. tajnik je poročal najprej o narast-iem pisarniškem poslovanju, nato pa je podal nad vse zanimivo člansko statistiko —; posebno nas je zanimala starostna in poklicna statistika. Od vsega članstva je 43.8 odstotkov kmetskega, 22.7 odstotkov delavskega, 17.4 odstotkov obrtnega in trgovskega ter 16.1 odstotkov inteligenčnega stanu. Če pomislimo, da je v Sloveniji po Erjavčevih podatkih kmetskega stanu 63 odstotkov, delavskega in obrtnega pa 17 odstotkov. potem vidimo, da je orlovstvo med delavstvom bolj razširjeno kot med kmet-skim prebivalstvom. — Povprečna starost rednega člana je 20 let in 7 mesecev.
Zelo obširno je bilo poročilo br. pred-SPdnika dr. Basaja. Podal je sintezo vsega orlovskega dela v preteklem poslovnem letu, očrtal smernice, ki so nas vodile, poudarjal potrebe, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti, opozarjal na klic katoliškega shoda: v vsako župnijo orlovski odsek! Posebno veselje je izražal, da se je disciplina v organizaciji tudi v preteklem letu znatno dvignila, čemur je posebno dokaz točno plačevanje članarine. Obširno je poročal o osamosvojitvi Orlovske podzveze ter neizpodbitno utemeljil nje nujnost, kar jo med od-sekovnimi delegati izzvalo tako soglasno odobravanje, da so koncem govora br. predsedniku priredili prisrčno ovacijo.
Ko je še poročal br. preglednik, ki je predlagal predsedstvu absolutorij s pohvalo, kar je bilo kakor vsa drugr poročila, soglasno sprejeto, so se vršile volitve. Predlagana je bila ena lista, ki je bila soglasno izvoljena (razen treh neveljavnih glasovnic). Pri konstituiranju novoizvoljenega predssdstva je bil za predsednika izvoljen zopet br. dr. Joža Basaj, kar so udeleženci z velikim navdušenjem sprejeli na znanje.
Pri popoldanskem zborovanju se je razpravljalo o številnih predlogih predsedstva in raznih orlovskih edinic ter članov.
Ohčni zbor se je vršil vzorno parlamentarno, nepotrebnih debat ni bilo, med člani je vladala največja edinost —« vsi stvarni predlogi so bili z vsemi glasovi sprejeti _ in do poslednjega strnjena solidarnost s predsedstvom, ki vidi v tem popolno odobravanje dosedanjega svojega dela in jasno začrtano pot za prihodnjost.
Iz immp politike.
*	Italijanska velikodušnost. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je od 50 milijonov lir, ki jih je z oboroženo silo izpulil iz male Grčije, »velikodušno« daroval 10 milijonov za grške begunce iz Male Azije. S tem je hotel dokazati, da mu pri navalu na Grčijo ni bilo do gmotnih koristi. Toda 40 milijoni, ki jih je od grške >odškodnine< Italija spravila v žep, pomenijo se vedno dobro kupčijo.
*	Izid oblastnih volitev na Slovaškem. Pri nedeljskih oblastnih volitvah na Slovaškem je bilo vsega vkup oddanih 340.000 glasov. Dobili so: ljudska stranka 10 mandatov, republikanci 7, čsl. socialni demokrati 3, narodni demokrati 1 in židje 1 mandat.
Avtomobilizem v Ameriki.
(Dalje.)
Ali jc avtomobilov že dosti?
Preteklo leto 1922. je bilo doslej največje v zgodovini avto-industrije in prodali so za okoli 20% več avtov kakor v ugodnem konjunkturnem letu 1920. Zneski gredo na milijarde in vprašamo se, kako morejo ljudje vse to plačati. Jidzel Ford, sin znanega avtokralja Henry f orda, ozna-ča z drugimi vred ta razvoj za nezdrav in kliče kakor prerok v puščavi, da je že dosti. Že pred letom so ameriški statistiki stikali glave skupaj in so dejali, da bo za milijone ameriških avtolastnikov prišla katastrofa in da bodo morali avtomobile opustiti. »Pod pritiskom gospodarskih razmer Re nc bomo več mogli voziti v delavnico v avtu, se ne bomo ob nedeljah vozili ven v gozde na izlet, nam ne bo avto več orodje zabave.« No, in? Nc samo, da se prerokbe niso uresničile; nasprotno, občinstvo kupuje še več avtomobilov kakor jih je prej, in onih narodnih gospodarjev, ki govorijo o doseženi nasičenosti z avtomobili, jc zmeraj manj. V strokovnem listu tekstilne industrije. »Dailv News Record«, se nekdo pritožuje, da ljudje kupijo preveč avtomobilov in premalo pralnih strojev. V bančnem listu »Business Bulletin« piše neki drug pesimist: »Številke dohodn. davka
* Nem M na Slovaškem. »Češko Slovo«
poroča, da so se pristaši Slovaške ljudske stranke uprli proti Čehom in proti vladi-nocem sploh in da oznanja duhovščina odkrit boj proti Čehom. Gibanje gre pred vsem za tem, da zapuste Slovaško priseljeni češki uradniki in železničarji. Ti tudi že zapuščajo svoja službena mesta in beže v Košice. V Žilni so na neki vlak streljali. »Češke Slovo« zahteva od vlade energične ukrepe proti temu gibanju.
Politične vesti.
cp Gospodarska politika. V včerajšnjem »Slov. Narodu« objavlja tajnik trgovske zbornice v Ljubljani g. dr. Fran Win-
diseher članek o »odlični izjavi finančnega ministra o načelih gospodarske politike«. Kratka vsebina je, da finančni minister ni voljan dovoljevati ne trgovini ne industriji >inflacijskilK kreditov, zlasti ne prečanski trgovini in industriji. Z ozirom na to izjavo g. finančn. ministra pravi dr. Windischer, da je z ozirom na to izjavo g. finančnega ministra potrebno se zavedati, da smo navezani le na svoja lastna sredstva in »da s posebno čujefnostjo branimo vsako odvajanje svojega kapitala in svoje gotovine v druge pokrajine«. — To je na kratko rečeno: Zahtevati moramo svojo gospodarsko avtonomijo in svojo finančno neodvisnost. Če pa tega nočemo, se moramo pa sprijazniti z mislijo, da za vsak kredit doma ali na tujem plačamo belgrajski porodici 30 procentov ^zarade«. O stvari sami bomo rekli še kakšno besedo prihodrjič.
'-f Federalizem je kriv. »Jutro« je po dolgem času zopet enkrat našlo svojo kost, ki jo bo glodalo najmanj štirinajst dni. Ta kost je nemška kost. V Nemčiji je sedaj nekaj revolucijc. Nc mnogo, ampak tako za izpremembo, da ljudem ne postane dolgčas. Nemško revolucijo namreč že napovedujejo cele tedne. Napovedane revolucije pa navadno niso posebno hude, Kar pa »Jutra« nič ne ženira, da nc bi z vso silo udarilo po nemških federalistih, ki da so grobokopi države in naroda, ker nočejo vsi Nemci po pruski komandi pasti na kolena. »Jutro« trdi z vso resnostjo, da je nemška federalistična ustava kriva sedanjega poloma Nemčije, ko vendar vsako otroče ve, da je sedanja nemška kriza deloma socialna, ki nima s federalizmom nič opraviti, deloma pa monarhistična, ki pa ima s federalizmom opraviti samo toliko, da negira še tiste ostanke centralizma, kar jih je v Nemčiji doslej bilo.
Resolucije političnega
O dogodkih na občnem zbora političnega društva »Edinost« dne 27. septembra t. 1. v Gorici smo Ž3 poročali. V naslednjem priob-čujemo resolucije, ki jih je občni zbor sprejel in ki govore same zase:
Za pravice slovenskega jezika!
1. Občni zbor političnega društva »Edinost« v Gorici ugotavlja z globokim obžalovanjem, da sc na slovenskem ozemlju vrši sistematična in široko zasnovana borba proti jeziku našega ljudstva, katera postaja čezdalje bolj odločna, ostra in splošna. Iztrebili so naša starodavna krajevna imena, ki so zrasla iz ljudstva in njegove zgodovine, odstranili so vse slovenske napise iz javnih uradov, odpravili vse uradne slovenske prsvode državnih in deželnih zakonov, ki odgovarjajo praktičnim potrebam slovenskega ljudstva in interesom javne uprave, zatrli slovensko dopisova-
nam pravijo, da bi si smelo privoščiti avto samo poltretji milijon Amerikancev, kajti samo toliko jih je priznalo več kot 2000 dolarjev letnih dohodkov,« To pa seveda dotičnik sam ve, kako ljudje dohodke priznavajo. Majnika 1921 je objavil vodja enega največjih obratov avtoindustrije članek, ki pravi: »Resnica je, da smo produ-cirali več avtov kakor jih pa more trg sprejeti, in da trpi naša avtoindustrija na nevarni inflaciji: milijoni avtolastnikov bodo prej ali slej morali avte prodati.«
Dr. Wilford King je spisal klasično delo o dohodninskih razmerah v Uniji, iz njega črpajo pesimisti svoje podatke. Marsikaj se je od tedaj že spremenilo. Glede nasičenosti avtotrga je pa to-le rekel:
»Zelo težko jc določiti mejo za sprejemno zmožnost trga. Enkrat bo trg gotovo nasičen in stali bomo ob tej točki kakor ob kamnati steni Morebiti. Morebiti bo pa razvoj bolj počasen; še malo gospodarskih pojavov je naenkrat prenehalo. Jaz za svojo osebo mislim, da še ne bomo takoj nasičeni. Velik del avtomobilov neposredno ustvarja bogastvo naroda in mu jc kot takemu zagotovljeno trajno mesto v gospodarstvu, 30 odst. vseh avtomobilov imajo poljedelci; prihranijo jim toliko časa in jim odprejo toliko novih trgov, da sc izvrstno splačajo in še več kot izvrstno. Njih vzdrževalni stroški so glede na ves narod skramo maihni. njih korist pa zelo
nj« z vsemi deželnimi ln državnimi uradi, prepovedali vsem oblastveni, da občujejo s prebivalstvom v njegovi domači govorici in ko-nečno vrgli celo iz sodišč jezik slovenskega ljudstva. Občni zbor izjavlja, da smatra borbo proti slovenskemu jezika z a oči t o in odkrito borbo proti slovenskemu narodu in odobrava zato z vsem srcem Jn vso dušo odločen nastop naših parlamentarnih zastopnikov, naš-s-ga tiska in naših organizacij, pozivajoč jih, naj vztrajajo pogumno v obrambi naših jezikovnih pravic pri občinskih, deželnih in državnih uradih na slovenski zemlji, posebno pa pri sod-nijah, ker je to najelementarnejša zahteva sodobne civilizacije.
Za naše otroke.
2.	Občni zbor stoji na stališču, da imajo otroci slovenskega ljudstva od Boga in narave dano pravico da takega šolstva, ki edino nudi zdravo vzgojo in pravo izobrazbo, to se pravi do šolstva, ki priznava materin jezik za podlago vsega pouka. To načelo je postalo last kulturnega človeštva, je temelj vsega duševnega napredka Italijanskega naroda in ravnotako temelj vsa kulture slovenskega ljudstva.
Šolska reforma, ki jo namerava izvesti v teh dneh minister in evropski učenjak Gio vanni Gentile, pomeni pa smrtni udarec temu načelu, ker uvaja italijanski jezik tudi v ljudsko Soio Slovencev kot učni jezik. Ta reforma nam hoče vzeti pravice, ki nam jih je da! Bog in katerih nam ne more ugrabiti nobena, država, nobena vlada in nobena posvetna ali cerkvena oblast. Ako bi privolili v to reformo, bi privolili v uničenje naše lastne slovenske kulture, do česar nimamo nikake pra-vicc! Nasprotno 1 Naložena nam je naravnost sveta dolžnost, da se borimo za duševno življenje slovenskih otrok ravnotako in še veS kakor za njihovo telesno življenje.
Zato dviga občni zbor v imenu stotisočev slovenskih stariše v in njihove dece odločen in oster ugovor proti nameravani reformi ter zahteva, da se pravice slovenskega ljudstva po lastnam šolstvu uvažujejo in spoštujejo tudi po sedanji državi in sedanji vladi.
Ne ovirajte izobrazbe ljudstva!
3.	Občni zbor političnega društva »Edinosti« ugotavlja z žalostjo, da se prosvetno gibanje med goriškim slovenskim ljudstvom v zadnjem času stalno ovira in premišljeno tlači. Mnogoštevilne cvetoče izobraževalne organizacije, la so bile pred vojno ponos slovenskih vasi in slovenskih trgov ter dvignile tekom 50 let slovensko ljudstvo med najbolj prebujene narode v srednji Evropi, so v nevarnosti, da propadejo. Nova društva se načelno več na dovoljujejo, obstoječe izobraževalne organizacije naletavajo pa na take ovire, da je njihovo delovanje postalo v zadnjem čas« skoro nemogoče. Kako naj razvijajo društva svoje vzgojno in prosvetno poslanstvo med ljudstvom, ako zahtevajo oblastva za posamezno prireditev komisijski ogled odra, ki stane društvo 150 do 250 lir? Taka strašna bremena morajo uničiti vsako resno in pozitivno prosvetno gibanje med slovenskim ljudstvom. Občni zbor opozarja vlado, da se vrši ta pritisk med organizacijami, brez katerih ne moremo živeti, ker skrbijo za ohranitev zdrave morale in širjenje prave izobrazba med slovenskim ljudstvom. S temi prosvetnimi organizacijami so vršili Slovenci boj proti alkoholu, proti surovosti, proti razuzdanosti, proti nekulturi. Ali hoče vlada, da se vrne slovensko ljudstvo v dobo pijančevanja in surovih vaških pretepov, ki so jih prosvetne prireditve pred 20 leti zatrle?
Občni zbor izjavlja, da je kulturna dolžnost države prosvetno gibanje Slovencav podpirati in zato zahteva od vlade, naj odstrani vse krivične ovire, ki ogrožajo obstanek celokupnega prosvetnega pokrcla med slovenskim ljudstvom.
velika. Zato v teh pogojih ni treba dveh tisočletnih dohodkov, da imamo avto; avto se nasprotno sam vzdržuje. To velja tudi za vse cmc avte, ki jih imajo poklicni ljudje: zdravniki, inženerji, trgovski potniki itd. Število teh ljudi je danes milijon iij se avtomobila vedno bolj poslužujejo. Veliko je takih avtomobilov, kojih posest omogoča lastnikom bivanje daleč izven mest, kjer je najemnina, za stanovanje bolj poceni; v takih slučajih plačamo avto s prihrankom na najemnini in jc avto premoženje tvarjajoč činitelj.«
Tudi dr. Mitchell, profesor nacionalne ekonomije na vseučilišču v Kolumbiji, pravi, da jc Amerika še zelo oddaljena od trenutka nasičenosti. »V ameriško rodbino imam največje zaupanje. Nakup avtomobila nas nc bo ruiniral, kakor nas tudi nakup svilenih srajc ni. Rodbina bo stala kljub temu v okviru svojih dohodkov; to se pravi: ne bo več izdala kakor premore. Lahko grajamo način, kako zapravlja denar; mislim pa, da je denar v avtomobilu prav dobro naložen. Ker se bodo obratni stroški zmanjšali, ker bodo avtomobili še bolj poccni in varni, lahko računimo na podvojitev števila ameriških avtov. Prodaja se bo ravnala precej natančno po blagostanju vse dežele. V nekaterih velikih agrarnih državah ima danes že skoro vsaka rodbina svoj voz.« — Mislil jc na agrarne države v Uniji,
PBOTI OVADBAM!
4. Občni zbor Političnega društva »Edinosti« v Gorici izraža svoje globoko obžalo-vanj«, da se odstavljajo ▼ naši deželi od ljudstva voljeni župani brez zakonite preiskavo in se izroča občinsko premoženje kratkomalo v roke komisarjev. Komisarji vladajo v Šempetru pri Gorici, v Solkann, v Kanalu, Sv. Luciji, Postojni, Sežani, Voj. ščici. Medani in Biljani.
Nadalje ugotavljamo z žalostjo, da trn jemljemo našim ljudem obrtne koncesije, večkrat kar na podlagi ovadh ali denuncija olj. Opozarjamo vlado, naj pri svojih nkre-pih postopa pravično in gleda strogo na to, da ne postane odvisna od »informacij« ljudi, katere smatra naša javnost za najslabše in moralno najbolj zavržene osebe v deželi. Posebno naj bo oprezna, ako nastopajo ti brezznačajnoži pod krinko fašizma. Opozorilo, ki ga pošilja občni zbor vladi, je važno, kajti nič ne more fašizmu in državi holj škoditi, kakor če ljudstvo vidi in spoznava, da je žrtev denuncljacij, da se torej ne vlada po pravici in zakonn, temveč na podlagi ovadb. Občni zbor opominja vlado, naj bo previdna, kajti ljudstvo bi utegnilo zgubiti spoštovanje do države in državne avktoritete, ako bj ovaduhi odločevali pri ukrepih državm uprave«.
Končno jo občni zbor sprejel še n» slednje resolucije:
3. Občni zbor naroča odboru, da po zgfo du drugih manjšinskih narodov čimprej izdela podroben načrt za narodno obrambo na Primorskem.
2.	Občni zbor naproša vse časnike, d« se izogibajo strankarskih in osebnih sporov,
3.	Občni zbor nalaga odboru, naj čimprej stopi v stik z društvi v Trstu in Istri, da se izvršijo takoj priprave za ustanovitev Narodnega sveta.
-— Dr. Ferdinand Tomažič f. Včera] popoldne ob poltreh je nenadoma preminul g. ministerialni tajnik dr._ Ferdinand Tomažič. Bolehal je že dalje časa, pa vendar nihče ni mislil, da nam ga ugrabi neizprosna smrt tako hitro. Najprej se ga je lotila angina, potem vnetje rebrne mrene in vnetje na nogah. Mislilo se je, da je že iz vsake nevarnosti; popoldne pa mu je postalo slabo in zastalo mu je za vedno njegovo blago srce, v najlepši moški dobi; saj je bil komaj 38 let star. Pokojni Ferdinand je bil izvrsten upravni jurist, ne samo sposoben, marj več tudi delaven in vesten uradnik. Iz deželne službe je po prevratu bil sprejet v državno službo. Nazadnje je bil dodeljen oddelku za kmetijstvo, kjer je imel referat za vode. Pokojnega, ne bo bridko pogrešala samo njegova tako kruto udarjena družina, marveč tudi vsi štej vilni njegovi prijatelji. Saj je bil zlata duša, kremenit značaj, poštenjak od nog do glave in ljubezniv družabnik, iskreno pobožen mož in nadvse dober družinski oče. Bil je odličen in odločen pristaš SLS, dasi aktivno v politiko ni posegali Zapušča ženo in dva otročička. Njegovi težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
—	Izemlenje koledarjev. S 1. oktobrom t. 1. je uvedla tudi pravoslavna cerkev grego rijanski koledar, kakor je bil to sklenil čari-grajski pravoslavni koncil meseca maja t 1 Ker se s tem izenačijo tudi prazniki, ima tu tudi velik praktičen pomen.
—	Nov dvorni maršal. Dosedanji dvor; ni maršal polkovnik Jaša Damjanovi« je odšel na aktivno službovanje v armado, njegovo mesto kot dvorni maršal pa je za' vzel kontreadmiral Dragotin Priča.
Berač v lastnem avtu.
V Uniji jc več pisaren, ki sc pečajo ) prerokovanjem gospodarske bodočnosti Izdajajo dnevna, tedenska in letna poročila. Vodilni ravnatelj neke take pisarne L. H. Sloan, se je precej tako izjavil, kakor sta se dr. King in dr. Mitchell. Rekel je: »Navadno mislimo, da je meja povpraševanja po novih avtomobilih določena P< dohodkih kupcev. A to ni tako. Šele ne< davno sem bral o nekem beraču, ki se l< pripeljal z doma v svojo »delavnico« v avtomobilu. Sicer pa to ni taka stvar. M? seca novembra 1922 so stali avtomobil 300 dolarjev, prej pa 350. »Dober« bera« ima to vsoto brž nabrano, čc zna vzbtt diti usmiljenje občinstva. In če je poten hitro na licu mesta, koliko prihrani časi in s tem koliko denarja! Zanimivo je P vseeno, če se berač pripelje v avtu m svoj prostor.«	..
Bodoča cena bencina bo na števil avtomobilov dosti bolj vplivala, kakor P nakupna zmožnost prebivalstva, 2e neka časa sem gredo cene avtov v neko smej ki jc splošni tendenci naravnost naspre' na. Dočim so se delavske plače naprai predvojnemu času dvignile za 100 °^sto kov in cene vseh potrebščin za 50 odstol kov, so sc cenc avtomobilov znižale; 1 sicer, če vzamem dva voza ccnene kat< gorijc, pri enem za 39, pri drugem pa ? 40 odstotkov.,	(Dalje sledi.)
—	Odprava vojaških dovoljenj za potovanje. Vojno ministrstvo je izdalo naredbo, glasom katere za potovanje v inozemstvo ni več treba dovoljenja vojaških oblasti, ampak zadostuje dovoljenje policijskih oblasti, oziroma ministrstva za socialno politiko.
—	Poštna hraniluica. S 1. oktobrom je začel v Bolgrauu poslovati centralni urad poštne hranilnice za celokupno ozemlje 3HS. Preko tega urada se vrši tudi čekovni promet za Srbijo ter je s tem urejeno pre-odkazovanje denarja na vse poštne urade v državi. Za vodjo novega urada je imenovan dr. Fran Pavlic.
—	Beseda za pisatelje. Milan Marja-ttovič priobčuje v »Slobodni Tribuni« članek pod naslovom: »Beskučni književnick.
V	članku opozarja, kako mačehovsko naša jugoslovanska javnost zanemarja umetnike, ki delajo s peresom. Dočim se za obrazujoče umetnike in glasbenike snujejo srednje in visoke šole, tečaji, knjižnice, ustanove, podpore itd., se za izobrazbo pisateljev, književnikov in časnikarjev nihče ae zmeni. Ni čuda potem, da razen bogo-nadarjenih talentov, ki jih je pa malo, vsi drugi zaostajajo pod srednjo mero in ne morejo razviti svojih sposobnosti. Zato je slasti tudi naša žurnalistika tako malenkostna in okorna. Člankar zahteva, naj država v bodoče posveča svojo skrb tudi napredku pisateljstva. Med drugim naj država ustanovi v raznih pokrajinah (ob morju, na severnih ravninah, v gorskih krajih in v Stari Srbiji) domove za pisatelje, da bodo mogli spoznavati zemljo in prebivalstvo in se obogatiti z novimi mislimi.
—	Mestni šolski ambulatorij v Zagre-fra. 29. septembra se je v Zagrebu vršila slovesna otvoritev mestnega šolskega am-bulatorija, ld je takoj začel poslovati.
—	Županska volitev v Pragi. Dne 1.1, m. so v Pragi volili župana. Izvoljen je zopet dr. Bana, ki so ga volili češki narodni socialisti in narodni demokrati ter je dobil 66 glasov. Komunist Tufil je dobil 24 glasov, ker so zanj glasovali tudi Nemci; 10 glasovnic je bilo praznih.
—	Društvo finančnih konceplnih uradnikov na Slovenskem ima svoj izredni občni zbor dne 6. oktobra 1923 ob 19. uri v restavraciji >Pri Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani.
—	Znamenje časa. Vsak čas čitamo v časopisih, da je zatvorjena ta ali ona pošta, da je ugasnila tam in tam pomožna pošta. Tako se je v zadnjem času zatvorila pomožna pošta Retnje in pa pomožna pošta Banja Loka. Vse to pa se godi, ker naša vlada
Belgradu ne plačuje ljudi, kakor bi jih morala v današnjih dragih časih. Svoje dni so se ljudje prerivali za državna mesta, danes se razpiše uradniško mesto, pa se ne zmeni zanj živ krst.
—	Statistika izseljevanja v avgustu t. 1.
V	mesecu avgustu se je izselilo iz naše dr-;ave skupaj 664 oseb, 383 moških in 271 žen-kih. Po profesiji je bilo kvalificiranih 116, nekvalific. 305, kmetov 100, otrok C9, svobod, irofesije 54. V Združ. države se jih je izselilo 187, v Kanado 46, Argentinijo 219, Avstralijo 12. Skupno število izseljencev od 1. januarja do 31. avgusta t. L znaša 2976. Poleg tega števila naših državljanov, je odpotovalo iz naše ržave v istem času 1144 zunanjih podanikov.
—	In Vodic nam pišejo: Z letošnjo letino smo lahko prav zadovoljni. Žita smo pridelali dosti. Nekateri kmetje so namlatili še enkrat več kakor lansko leto. Letos je dala mlatev po 120 mernikov pšenice, lani jo jo bilo po kaščah ob tem času komaj po 50 mernikov in to pri dobrih kmetih. Na travnikih smo dosti nasušili sena in otave. Prosa smo izredno dosti nameli, ajde so lepe, c!?, je vesele. Da bo repe in zelja tudi dosti, se vidi ra prvi pogled. — Najmanj se moremo pohvaliti
sadnim drevjem: česar je bilo lansko leto preveč, je letos premalo. — Naročniki ljub-anskih dnevnikov in pa trgovci pogrešamo dnevno poštns zvezo z Ljubljano. Poštno ravnateljstvo bi nam jako ustreglo, če bi se zopet uvedla dnevna poštna vožnja med Vodicami «i Št. Vidom, kakor smo jo imeli pred vojsko.
—	Potres. Dne 1. t. m. okoli 11. ure 42 minut dopoldne so beležili vsi inštrumenti zopet bližnji potres v daljavi 300 km. Ognjišče isto ko 26. t. m. — Observatorij pod Triglavom
Belar.
—	Po izvršeni tatvini na postaji Otoče, se e izvršil istotam v znani kapelici sv. Antona 'lom v noči od 30. septembra na 1. oktobra, tatovi so delali z umetnimi ključi. Ker se jim >delo« ni kaj izplačalo — so kip sv. Antona >treorijentirali«. S tehničnimi sredstvi oprem-ijena banda naj bi se nekoliko bolj zasledo-% od občinstva in žendarmerije.
—	Zvišanje poštnih pristojbin v tuzem-4em paketnem prometu Kakor se nam po-'ofa, se bodo s 15. oktobrom 1923 zvišale Poštne pristojbine za pakete v tuzemskem Prometu, in sicer tako-le: a) Tažna pristojna: do 3 kg 8 Din, od 3 do 5 kg 12 Din, od sdo 10 kg 25 Din, od 10 do 15 kg 40 Din, »d 15 do 20 kg 50 Din. — b) Za pakete več-
obsega (ločenke) se plačuje dvojna e*na pristojbina. — c) Vrednostna pristojbina, '°s!avnina. nhvGsttiina in druge paketne nri-'°jbine ostanejo neizpremcnjene.
—	Pobegnil je Anton Mikša, ki jo bil Wl tatvine, goljufije ln nasilja zasledovan.
10. avgusta t. 1. je bil zasačen ln prijet, aed oddajo v zaporu pa je zopet pobegnil.
—	Iz blaznlce je pobegnila 35 letna Julija Podkrajšek, doma lz celjske okolico, srednje velikosti, okroglega obraza, oblečena v plavo obleko z belim robcem na glavi.
—	Smrtna nesreča. Na Suhi pri Kranju je električni tok močan 220 voltov ubil fanta Žiberta (Dolnovega), ki je doma napeljaval žico.
—	Namesto k poroki v smrt. 21 letna, splošno priljubljena in spoštovana učiteljica Luisa Bonelli v italijanskem mestu Canicattini Ba-gni, se je imela te dni poročiti. Zadnji dan pred poroko je dovršivši svojo dolžnost v šoli, uredila še vse zadnje priprave za poroko. Končno je šla še k župniku, da se z njim točno dogovori zaradi ure poroke in ostalem. Tedaj ji je pa župnik obzirno odkril, da je njena družina pri njem najodločnejše posredovala, naj poroke ne izvrši, ker starši nikakor ne marajo tega zakona. (Družina je namreč po velikem delu živela od zaslužka mlade učiteljice in se je bala izgubiti to podporo.) S poroko torej vsaj zaenkrat ne more biti nič. Učiteljica se je nato tiho poslovila, šla domov po revolver, se vrnila v župno cerkev iu se tu pred glavnim oltarjem ustrelila.
—	Junaški japnoski telegrafist. Eden izmed junakov strašnega potresa na Japonskem je uradnik brezžične postaje Tomikia, Tapi Yonemum. Tri dni je vztrajal brez pomočnika, brez jedi in spanja na svojem mestu. Par-krat so se mu aparati zaradi potresnih sunkov pokvarili, pa jih je vselej sam popravil, da je tako mogel neprestano pošiljati ladjam poročila za pomoč. Oddal je mnogo avtentičnih poročil c strašni nesreči.
—	Konec ruske naselbine v Berlinu. V nobenem evropskem mestu se niso ruski begunci tako domače uredili kakor v Berlipu. Tu so imeli svoje velike knjigarne, gledališča, gostilnice, slaščičarne itd. Zaradi stanovanjske stiske in ker so se mnogi Rusi pečali s špekulacij skimi posli, jih Berliučani niso najraje imeli. Sedaj si bodo lahko oddihnili: Rusi trumoma zapuščajo Berlin. Strahovita draginja vseh življenjskih potrebščin in stroge odredbe, ki onemogočajo nadaljne kupčije z marko, ženejo Ruse v prijaznejše dežele. Njihov odhod pa znači za Nemčijo vendar le izgubo, ker so le puščali tam mnogo denarja.
lj Cercle Frangais. Ker se obeta za francoski pouk v I. kurzu tolikšna udeležba, da bo zanjo ena učilnica premajhna, je sklenil odbor, da se otvori za ta kurz paralelka, v kateri se bo vršil pouk istotako ob pondeljkih in sredah od 18—19K, počenši s 3. oktobrom. Vsled tega se sprejmejo v L kurz lahko še novi fre-kveutanti, ki naj se priglase pri šolskem slugi I. drž. gimnazije g. Schottu. V III. kurzu se doda še ena ura literarnih predavanj (predava Mme. Jeras) in sicer ob četrtkih od 17—IS.
—	Stiska nemških mest. Državna zveza srednjih in malih mest v Nemčiji je pred koncem minulega meseca poslala državni in deželnim vladam nujno prošnjo za denarno pomoč. Brez te pomoči je za mnogo mest katastrofa neizogibna ter bodo morala s 1. oktobrom ustaviti vsa plačila.
—- Gospodinje, Vam to velja! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le >Pekatete*. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
stninirS&rHvil
I; * J' . v-OT.' £ 'J? 51
Janko Jovan:
še en vzrok
razpoložljivega
Tožbe o pomanjkanju denarja se vedno bolj množe. Denarja manjka industriji, trgovini, — zlasti pa malemu obrtniku, ki tudi pod najtežjimi pogoji ne dobi več kredita.
Kot vzroke pomanjkanja denarja navajajo zmanjšano vrednost naše valute in vsled tega premajhen obtok novčanic in prenizko odmerjeni eskomptni kredit Narodne banke.
Da eskomptni krediti Narodne banke res niso veliki, mora vsak priznati. Ti krediti znašajo po stanju koncem 1. 1922 razdeljeni na posamezne kategorije gospodarstva sledeče: denarnim iavodom dinarjev 1.068,027.000, industrijskim podjetjem Din 332,369.000, trgovini Din 345,133.000, ostalo raznim institucijam. Od tega participi-ra Srbija s 740 milijoni, Slavonija in Hrvatska s 586 milijoni, Bosna s 120 milijoni, Vojvodina s 135 milijoni, Dalmacija s 34 milijoni, Slovenija z 267 milijoni. Zlasti še če preračunamo te svote v zlato vrednost in upoštevamo, da bi potrebovali te kredite industrija in trgovina v precejšnji meri za nabavo predmetov, ki jih je treba plačevati v zlati valuti, stopi nizka odmera tem bolj v ospredje.
Vse to priznavamo, moramo pa vendar biti toliko pravični, da iščemo vzrok pomanjkanja denarja ne le v nizki odmeri eskomptnega kredita, temveč tudi v načinu, kako so banke, ki so eskomptne kredite dobile, iste upravljale. Narodna banka dovoljuje kredite na menice, ki nosijo najmanj tri pedpise. V praksi bi se izvršil-? transakcija tako, da izroči kupec trgovcu oz. industrijcu za vrednost kupljenega blaga mesto gotovine menico, a trgovec oz. industrijec prejme od svoje bančne zveze za to gotovino, a banka zo-oet od Narodne banke. Ker računa Na-
rodna banka le 6 odstotne obresti, bi bili krediti zelo povoljni in kratkoročni. S temi krediti bi bilo pomagano trgovcu-kupcu, veletrgovini in bankam. Prvi unovči kupljeno blago tekom meničnega roka, da z denarjem, skupljenem za blago, plača pravočasno menico v času zapadlosti, veletrgovina in industrija dobi tako za daljno poslovanje denarna sredstva, ne da bi bilo treba čakati na gotovino za prodano blago, banka pa ima pri tem lahko gotov zaslužek brez vsega rizika. Tako bi moralo biti in bi po pravici lahko pričakovali, da bode, vendar so banke stvar čisto pre-okrenile.
Po našem pojmovanju bi se morale banke pečati s pravimi bančnimi posli, t. j. trgovino z valutami, meničnimi posli, financiranjem podjetij, trgovino z vrednostnimi papirji, dovoljevanjem jamstva itd. Take banke smo nekdaj poznali in vsaj pri nas le take. Po prevratu pa smo spoznali čisto drugačno bančno poslovanje. Videli smo najprvo, da se n. pr. srbske banke bavijo v prvi vrsti z blagovno trgovino in ta zgled je dobil kmalu posnemovalce. Pri nas se je pričela nacionalizacija industrije in ustanavljanje novih industrijskih podjetij. Banke so omamljene po bogatih dobičkih, mesto da bi financirale nove podjetnike, stopile na njihovo mesto same. Industrija ni več odvisna denarno od bank, temveč banke so gospodar industrije. Ta proces se je jel v Sloveniji in Hrvatski sistematično vršiti. Ni več posamezni primer tega gospodarstva, ampak to gospodarstvo je postalo sistem. Ne gre več za posamezne banke, ampak za banke sploh. Banke, ki niso vdeležene neposredno v industriji, so izjema. Imamo tedaj banke, ki se bavijo z blagovno trgovino in banke, ki se pečajo z industrijo.
Nov delokrog bank ni ostal brez posledic na denarni trg. Ne da sc tajiti, da se je vsled zainteresiranja bank za industrijo, razvoj te izdatno pospešil. Ako bi banke industrijske podjetnike le financirale, bi bile neprimerao bolj skrupulozne v dajanju kreditov, kakor pa so bile v imobilizaciji kapitala v lastnih podjetjih. Enkrat začeto podjetje je bilo treba voditi naprej, četudi uspehi niso odgovarjali pričakovanju. Tako so postali ogromni kapitali imo-bilizirani, ki jih ne bo mogoče v dogled-nem času napraviti likvidne. Eskomptne kredite Narodne banke, ki so kot kratkoročni krediti namenjeni širšim uporabnikom, so banke v veliki meri zabile v svoja lastna podjetja. Manipulacija je bila lahka, ker posamezne banke so udeležene na ducate raznih industrij, vsled česar radi podpisov na menicah nikdar ni bilo treba priti v zadrego.
Posledice tega novega gospodarskega sistema pa čutijo privahii podjetniki, trgovci in mali obrtniki, občuti jih pa tudi Narodna banka. Ko je Narodna banka poskušala reducirati eskomptne kredite, je ta redukcija zadela na hud odpor od strani bank in to povsem razumljivo, ker, kakor že rečeno, se imobiliziran kapital ne da mahom, pa tudi ne v doglednem času spremeniti v likviden denar. Industrija in trgovina sta občutila posledico posredno in neposredno. Posredno, ker so dobile v bankah konkurenta, kateremu omogočuje tekmovanje ceni kapital, neposredno pa, ker jima je bila odvzeta možnost posluževati se eskomptnega kredita Narodne banke potom bančnih zvez. Menic najsolidnejših podjetij danes banke splošno ne sprejemajo, ker jih vsled izčrpanja kredita pri Narodni banki prevzeti ne morejo, če pa jih prevzamejo, je treba od meničnih kreditov plačevati obrestno mero, ki je vsaj za 15% višja nego obrestna mera Narodne banke. Če to gospodarstvo pravično presojamo, moramo priznati, da je v veliki meri zgrešeno in na škodo podjetnikom, tako industrijcem, kot trgovcem. Banke so denarna sredstva, ki bi morala biti likvidna in stati uporabnikom v obliki kratkoročnih kreditov na razpolago, vezala tako, da so iz prometa nialodane popolnoma odvzeta. Banke, ki se pečajo z blagovno trgovino, so toliko na boljšem, da je njihov denar dobljen iz eskompta Narodne banke vsaj v doglednem času povračljiv, dočim je v industrijo investiran denar za nedogleden čas vezan. Tako ne napravimo nikake krivice bankam, če trdimo, da so samo sokrive na pomanjkanju likvidnega denarja.
Če pa občuti veleindustrijec in vele-trgovec posledice tega gospodarskega sistema, ki so ga vpeljale banke, a jima je vsaj po gotovih pogojih dana možnost direktnega kredita od Narodne banke, je dvakrat tepen mali obrtnik. Zanj so tresorji bank zaprti in mu niti po najvišji obrestni meri ni mogoče dobiti za svoj obrat potrebnih denarnih sredstev. Zanj je odpomoč iz teh deso-latnih razmer nujno potrebna.
Mali obrtnik si je skušal iskati pomoči v osnovanju obrtnih denarnih zavodov. Imamo obrtne denarne zadruge in banke, a vse to so zavodi, ki ne morejo niti od daleč zadostiti potrebi. Koncem preteklega meseca pa je zborovala belgrajska obrtna zbornica, da reši vprašanje dobivanja kreditov za obrtnike. Na tem zborovanju je bil glavni predmet sklepanje o ustanovitvi obrtne banke. ki bi imela namen preskrbovati obrlni-
I i
kom kredit po ugodnih pogojih. Ustanovitev je zamišljena takole: V Belgradu se ustanovi obrtna banka pod tvrdko »Zemalj-ska zanatlijska banka«, ki bi mogla imeti tudi v drugih pokrajinah svoje podružnice.1 Njen namen bi bil izključno pomagati obrtnikom. Kapital banke bi bil 40 milijonov; dinarjev, razdeljen v 4 obroke po 10 milijonov dinarjev. Prvi obrok bi bilo vplačati tekom 2 let po ustanovitvi. Od delniške glavnice vplačajo obrtniki 51%, 40% bi vplačala država, ostanek bi bil dan na splošno subskripcijo. Država bi imela svoj del vplačati takoj po ustanovitvi, da bi mogla banka z delovanjem takoj pričeti.
Ustanovitev te banke s pomočjo države* bi bila velike koristi za obrtni stan. Poleg; lastne delniške glavnice bi bil potreben banki zlasti eskomptni kredit Narodne banke. Ker predvideva pravilnik Narodne banke vsaj triletni obstoj zavoda, da mu more dovoliti potrebni kredit, bi bile potrebne za' obrtno banko tozadevne olajšave, katere bi' z ozirom na splošno korist vlada lahko omogočila.
Ker se je pri pogovorih o ustanovitvi te banke povdarjalo, da bi se mogle ustanoviti tudi podružnice v posameznih pokrajinah, je vsekakor umestna, da se ves nadalj, ni razvoj pazno zasleduje ter po odgovornih činiteljih zagotovi, ne le možnost, da bi ta banka smela imeti podružnice temveč nedvomno zagotovilo, da se istočasno z ustanovitvijo centrale v Belgradu ustanove tudi podružnice v pozameznih pokrajinah, ter da bodo tudi krediti, ki jih bode smela banka dovoljevati, razdeljeni sorazmerno na posamezne pokrajine. Le če je to zagotovilo dano, se bode mogla smatrati za oboe-koristni _zavod, ki zasluži, da uživa tudi od stran države čim večjo pomoč. Vsekako pa je ustanovitev take obrne banke toplo po-' zdravljati, ker bi nje ustanovitev nudila edino verjetno zamišljeno možnost preskrbe denarnih sredstev za obrtni stan. Nujnost tretiranja tega vprašanja in forsiranje njene ustanovitve pa potrjuje upravičenost trditve, da so banke v svojem poslovanju zašle v stranpota in da so posledice njihovega gospodarstva že na vidiku.
Usodna ura.
Odločiti se mora tako ali tako, negotovost! in nesigurnosti mora biti enkrat konec. Ta klic se sedaj na Nemškem ponavlja kar naprej. Gospodarska kriza se bliža višku, inflacijsko zdravljenje je pri kraju, izvoza ni, notranja kupčija je zastala, obrati ne delajo, število brezposelnih raste. Težkoča se kopiči pa težkočo, in Nemčija se bliža tako težkim časom, kakor jih dosedaj še ni doživela. Tolažijo se še samo s tem, s čimer se Japonci, s pridnostjo in vztrajnostjo in da je vsake stvari enkrat konec. Že prihodnji dnevi nam morajo pokazati, če bo imela opustitev pasivnega odpora dalekosežne posledice in kakšne. Tako na zunaj, kakor na znotraj, je posledice težko oceniti. Vrhu tega smo videli, kako poskušajo z vpeljavo nove vrednote razčistiti zamotani denarni položaj, ustanovili bodo novo banko in ji bodo izročili agende dosedanje državne banke. Vse to pa ne gre kar tako in je treba železne volje in zelo velike discipline.
Zato so borzni krogi sedaj zelo oprezni. Na deviznem trgu je padec dolarja marsika-kemu špekulantu prekrižal račune. Ker zadavljena izvozna industrija ne potrebuje več večjih nabav surovin iz inozemstva, je faktična! potreba inozemskih plačilnih sredstev zelo ponehala in zato so stali devizni kurzi razmerno nizki. Tudi velikanska draginja na denarnem trgu je prenehala. Če je hotel še pred kratkim kdo dobiti denar na kratek rok, je moral dati zanj 10 do 15% dnevno! Danes ga dobi za dva do tri odstotke. Za normalne čase je seveda tudi to neverjetno. Zboljšanje marke, čeprav le začasno, pa ni prav nič vplivalo na cene živil in drugih vsakdanjih potrebščin. V mali trgovini so drvile cene skokoma za dolarjem. Ko so bile na višku, so pa kar tam ostale, ker so se bile med tem zaloge zredčile in deloma tudi popolnoma izpraznile, nadomestilo pa je bilo težko dobiti. Ker pa to zopet zadene ravno široke sloje prebivalstva, postajajo ljudje nezadovoljni in razdraženi, in to so sumljiva znamenja socialnega pomena. Prav isto je glede cen premoga, plina, vode, elektrike, povišanja železniških in poštnih pristojbin itd., vse se kar prekupicuje.
Tudi trgovina z vrednostnimi papirji ni borzi je sedaj drugačna kakor je bila prej. Marsikdo je svoje papirje prodal, ker mu je manjkalo denarja, in kurzi so padli. Poleg tega so tudi vsled začasnega zboljšanja marke padli milijonski in milijardni kurzi na polovico; in če je kdo kaj kupil nazaj, ee je vprašal, po kakšnem kurzu bodo zamenjali pa-> pirno marko v novo vrednoto stalne vrednosti.
Bančna obrt se hoče znebiti malega pro-' meta, da si prihrani stroške in osobje; v primeri z dohodki so stroški danes res neizmerno veliki. In če odpahnem mali promet, ki da veliko dela in malo dobička, si dosti prihranim.
VELIK PADEC TUJIH VALUT IN DEVIZ NA DOMAČIH TRGIH.
Včeraj so na zagrebški borzi nenadoma silno padle vse tujo valute in devize. Italija je padla od preko štiri na 3 8(3—3.87 Din, London od 400 na 386— 388, Newyork ocl 88 na 84.50—85. Dolarji
oa 86 na 83.75—84, Praga od 2.68 na 2.47—2.61 i. t. d. Blaga vse polno na razpolago.
Curih gleda na padec s popolnoma mirnim očesom in notira 6.35 za 1 naš
(dinar.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi noti rajo žitu sledeče cene: pšenica 369 Din, {ječmen 262.50 Din, koruza 260 Din, fižol 540 jdo 650 Din, pšenična moka št. >0« 575 Din, gt. >6« 382.50—390 Din, Št >7« 330 Din, otrobi 145—150 Din. — Tendenca nespremenjena.
g Položaj češkoslovaške vžigalske indo-tdErife. Obratovanje v tvornicah za vžigalice se polagoma oživlja, ker se odpira nov izvoz vžigalic na Angleško, Turško, v Egipt, južno Afriko, Indijo itd. Kakor se čuje, nameravajo tvornice, ki izvažajo vžigalice v omenjane debele, produkcijo še povečati. Vendar pa ni pričakovati, da bi se začelo obratovanje tudi v onih tvornicah, v katerih so svoj čas zaradi trgovske krize ukinili produkcijo.
g Izvoz češkega piva. V prvi polovici le-iognjega leta se je izvozilo piva iz češkoslovaške republike vsega vkup za 2,278.629 čK, Iv isti dobi lanskega leta pa za 12,639.760 čK. Z ozirom na množino se je letos i-vofcilo piva za 40 odstotkov manj ko minulo leto. V prvih šestih mesecih t. 1. je šlo največ češkega piva Iv baško deželo, in sicer v vrednosti 497.969 2K, kar znači približno 22 odstotkov vrednosti izvoženega piva. Drugi največji odjemalec je bila Nemčija (447.623 čK), a celokupni laški in nemški uvoz češkega je manjši, ko lanski samo nemški uvoz, ki je znašal 44 odstotkov skupne vrednosti.
g Produkcija železa v Angliji. Produkcija Železa v Angliji je tekom avgusta v primeri s predidočim mesecem nazadovala. Produciranih je bilo 600.000 ton litega železa napram 655 tisoč ton v juh ju, jekla pa 583.000 ton proti 624.0060 tonam.
g Papirnati denar v Franciji. Po izkazu francoske banke od dne 27. septembra preteklega meseca je znašal obtok bankovcev 37 tisoč 625 milijonov frankov in je od prejšnega itedna sem padel za 18 milijonov. Kovinska podlaga je znašala istočasno 5800 milijonov frankov.
BORZA.
burili. 2. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta fi.08, Berlin (1.0000020. Italija 25.27, London
25.49.	Newyork 560.75, Pariz 33.35, Praga 16.7750, Dunaj 0.007850, Sofija 550, Belgrad 0.35, Varšava 0.0013. — Valute: n. a. K 0.0070.
Zagreb. 2. oktobra. (Izv.) Devize: Berlin 0.0000020-60, Italija 3.87—3.94, London 386— 388, Newyork 84.50—85, Pariz 55750, Praga 2.47—2.61. Dunaj 0.1190-0.1210, Ziirich 15.35-
15.50.	— Valute: dolar 83.50—84.
p Skrajna omejitev srednjih sol. Italijanska šolska oblast je odredila, da smejo srednje šole sprejeti le omejeno število nčencev, to je največ po 35 v en razred. Naval na srednje šolo je bil pa že pred vojno tak, da je imel na goriški gimnaziji prvi razred po štiri paralelke. Po zadnji odredbi Italijanske šolske oblasti bo postala srednja Šola predpravica. protežLrancev, delavski in kmetski sinovi bodo izključeni. Da temu nevzdržnemu položaju vsaj nekoliko odpomo-rejo, so sklenili nekateri goriški učitelji, da to ko j otvorijo zasebno gimnazijo. Seveda bo pa. tu pouk zelo drag in žepi staršev bodo dvakrat prizadeti. Zares lepo izvršuje Italija svoje namišljeno kulturno poslanstvo med podjarmljenimi narodnimi manjšinami!
p Italijanski zvodniki na posle. »Gor. Straža* poroča, kako hodi po goriških vaseli neki »slikar« iz Italije in zvablja s seboj slovenska dekleta pod pretvezo, da jih vzame v službo. Tako je te dni čakal v Pod-brdn z nekim slovenskim dekletom na vlak. Neki domačin, ki dvomljivega »slikarja« nekoliko pozna, je v kratki odsotnosti »slikarja« pristopil k dekletu in jo vprašal, kam je oamenjena. Rekla, je, da gre s tem gospodom, ki jo vzame kot natakarico v svojo gostilno. Domačin je nato dekleta poučil o resnici, nakar je takoj pobrala svojo prtljago in odhitela domov.	«
p Žalostne moralne razmere v Istri. Za-ifnja > Istra« zopet ioži nad mnogoštevilnimi koruznimi zakoni po istrskih vaseh. V eni sami slovenski vasi je 12 takih parov. To so vojne vdove, ki dobivajo po padlih možeh pokojnino; da je ne izgube, se ne poroče ter žive z drugim možem ' na vero t.
p Ples kot sredstvo raznarodovanja. V Praprečah, občina Dekani pri Kopru, so te dni blagoslovili novo pokopališča Ob tej priliki se je brala tamkaj sv. maša — prvič, odkar stoii vas. To priliko so porabili mladi fan-talini. da pri rede javen ples. Zaman je svaril župnik in se je upirala vsa vas — fantje ?o imeli za seboj fašiste in ples se je vršil. Namen fašistov pri tem je jasen: z demoraliza-rijo do raznarodovanja.
p »Dante Alighieri*. Začetkom minolega tedna je zborovalo v Padovi društvo -»Dante Alighieri«. ki ima baje namen širiti italijansko kulturo v inozemstvu, ki je pa dejansko le navaden pospeševatelj raznarodovanja narodov, ki žive skupaj z Italijani. Tako je to Bruštvo s vojimi bogatimi sredstvi že pred vojno vzdrževalo v slovanskem Primorju zloglasno Lego Nazionale. ki je kupovala duše slovenskih in hrvatskih otrok. Tudi to pot so imeli legionnšl na zborovanju D. A. veliko besedo. Profesor dr. Muratti ut Trsta ie opozar-
jaj na 400.000 Slovanov v Italiji, ki ji je treba »pridobiti za italijansko kulturo«, to se pravi poitalijančiti. Kako mislijo to izvesti, so tudi povedali na zborovanju. Rekli so, da bo v šolah oskrbela raznarodovanje država sama, > Dante. Alighieri«, >Lega Nazionale«, >Italia Redenta« in druga društva pa morajo prevzeti mladino, lri še ne hodi v šolo in snovati zanjo otroške vrtce, in potem mladino, ki zapušča Šolo. Tako upajo mladino zagotovo uropati lastnemu narodu, lastnim roditeljem. Toda tudi tisti, proti katerim so naperjene te nakane ne spe!
p Solarne med Trstom in Koprom osuše? Italijanske oblasti se pečajo z načrtom, da se solarne med Trstom in Koprom potom nasipa ob morju osuše in izpremene v rodovitno polje. Na ta način bi pridobili za poljedelstvo približno 170 ha zemlje. Tod naj sčasoma steče električna železnica, ki bi vezala Trst s Koprom in Pulo. Električno silo bo dala Soča.
pomnimo samo, da bomo v prihodnje jako oprezni, če se bomo zopet udeležili take skupne narodne slavnosti. Kdor zna časopise citati, je to izvedel že iz ^Slovenca«, ki ni pisan za politične analfabete.
Š Duhovniške spremembe. S 1. oktobrom je postal o. Alf. Svet, župnik pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju, o. Pius V a -krelj pa župnik pri Sv. Vidu pri Ptuiu, kamor je prišel Jože P r e s n i k za kaplana, novomašnik Janez Kokoši nek pa na njegovo mesto k Sv. Marjeti niže Ptuja.
š Usposobljenostni izpiti za obče ljudske in meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično dne 5. novembra t. L ob 8- zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k izpitu naj se predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 25. oktobra v rokah izpraševalno komisije. Prošnje naj se pišejo na celo polo in kolkujejo s 3 Din, priloge pa z 1 Din. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala.
M. Pire, predsednik.
š Ustanovni občni %bor podružnice Vrtnarskega in sadjarskega društva v Mariboru Si je vršil v nedeljo, dne 30. septembra t. 1., v vinarski šob. G. Kegl je otvoril občni zbor, kot predsednik mariborskega, vrtnarskega društva, ter predlagal, da se preosnuje mariborsko vrtnarsko društvo v podružnico Vrtnarskega in sadjarskega, društva za Slovenijo v Ljubljani s sedežem v Mariboru. Predlog jc bil sog!ar,no sprejet. Nato se je izvolil odbor. Društvo ima svoj sedež v Mariboru v vinarski šoli.
š Dostavek. I\ naši notici od sobote, dne 29. L m. o samomoru posestnice g. Goričan je treba pristaviti, da je izvršila nesrečnica ta čin v popolni duševni zmedenosti. Bolehala je že več mesecev na tej bolezni. Ranjka je bila skrbna mati svojih otrok. Rodbini naše iskreno sožaije.
š Razne tatvine. Te dni je došla za mariborskega trgovca M. Bidouca večja množina manufakturnega blaga iz Trsta. Pri zacarinje-nju se je glasom fakture dognalo, da je vse v redu. A kako začudenje, ko dospe blago v skladišče trgovca. Ko je natančno glasom faktur pregledal blago, je videl, da manjka okoli 100 m sukna. Preiskava je v teku. — Ravno tako je železniško osobje na postaji Prevalje dognalo, da je bil neki vagon, določen za postajo Prevalje med potjo odprt Manjkalo pa je pri pregledovanju: 3 vreče sladkorja po 100 kg, 1 vreča kave, 1 vreča papirja,
1 vreča konoplje. Škoda znaša okoli 40.000 K.
IZ PTUJA.
Sedemdesetletnica. Te dni obhaja sedemdesetletnico rojstva star Ptujčan, ki si je pridobil na narodnem in gospodarskem polju lepih zaslug, to je odvetnik dr. J u r -t e 1 a. Gospod nikoli ni bil naš somišljenik, razen v času, ko smo bili vsi edini in ko je bil skupen nastop vseh štajerskih Slovencev proti Nemcem potreben, ko smo tvorili enotno narodno falango. Le malo ie Slovencev v Ptuju, ki so tako dolgo v narodnem boju kakor on. Dr. Jurtela je predsednik Hranilnega in posojilnega društva. Pod njegovim vodstvom je Posojilnica sezidala lepo hišo, v kateri je danes Brenci-čeva trgovina z železom in Orožnova lekarna. Kupili so tudi Plojevo hišo. V štajerskem deželnem zboru je dr. Jurtela zastopal vedno koristi Slovencev. Bil je namestnik deželnega glavarja. On je še iz dobe, ko se je začelo ptujsko slovenstvo zbirati v Narodni čitalnici, ko so še zahajale nemške rodbine v Čitalnico k slovenskim prireditvam. Narodne koristi je branil spretno tudi s peresom ter bil vnet sotrudnik lista >SQdsteirische Post« in drugih. Slovenski visokošolci so ga prištevali svojim do-brobiikom, marsikateremu je z razpisanimi ustanovami ptujske Posojilnice omogočil študije. Spoštovalo ga je vse in ga še spoštuje. Narodna vlada mu je ob prevratu poverila gerentstvo ptujske občine Ne bi bilo škodovalo, nasprotno mnogo bi bil ko-ris',11, če bi bjl ostal gere.it. Starost in drugi vzroki so bili merodajni, da je ^pustil gerentstvo, kar so vsi treznomisleči Ptuj-čani obžalovali. Nekaj ga je vedno dičilo in ga še diči — to je slovenska poštenost. Zato mu tudi mi kličemo ob sedemdesetletnici: Še na mnoga, srečna leta!
Piojj. Ptujski dopisnik /Jutranjih Novosti« odgovarja dne. 23. septembra na notico v - Slovencu« z dne 20. septembra o C. M. skupščini v Ptuju. Nasi notic; nimamo ničesar dodati. Kar tam sloji, ie los. Pri
lj Koncert komornega, kvarteta Zika. Občinstvo opozarjamo, da je koncert Zi-kovcev preložen in se vrši v četrtek, dne 4. oktobra točno ob pol osmih zvečer v Uni-onski dvorani.
lj Dramatična šola Udruženja gledaliških igralcev. Odbor Udruženja vabi vsa kulturna društva, ki prirejajo redno gledališke predstave, da priglase v čim največjem številu svoje člane v dramatično šolo. Na podlagi že objavljenega razglasa je razvidno, da bode inral vsak učenec dramatične šole najboljšo priložnost svoje tozadevne zmožnosti vsestransko izpopolniti. Članarina je minimalna. Natančnejša pojasnila se dobe v pisarni Udruženja (dramsko gledališče) dnevno med 14. in 15. uro. — Poleg že objavljenih gg. predavateljev bo predaval tudi g. dr. Bleiweis pl. Trsteniški.
lj Jugoslovansko društvo za proučavanje angleškega jezika javlja svojim članom in vsem interesentom, da prične s poukom v tečajih kot doslej. Konverzarijski večeri se vrše v sredah. Natančnejše informacije daje tajnica, gospa Copeland, Gosposvetska cesta 5, v pritličju levo. Na razpolago so članom: bogata knjižnica, dnevni listi in revije v velikem številu.
lj Stavka čevljarskih pomočnikov v Ljubljani. Ljubljanski čevljarski pomočniki so pričeli dne 29. septembra stavkati.
lj Služba strokovnih učiteljic na gospodinjski šoli »Mladika*. Mestna občina ljubljanska razpisuje mesti dveh strokovnih učiteljic za gospodinjsko šolo v poslopju > Mladike«. Pogoj strokovni izpit iz gospodinjstva ali pa kandidatinje za tak strokovni izpit. Služba je provizorična in odpovedljiva na 14 dni. Plača in natančnejši pogoji po dogovoru. Prošnje so vložiti do petka, 5. oktobra 1923 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 23. do 29. septembra 1923 je bilo v Ljubljani rojenih 24 in 2 mrtvorojena. Umrlo je v tem času 15 oseb, od tega 5 tujcev. Vzrok smrti v 5 slučajih jetika, v 1 škrlatica, v 1 trebušni Le-gar, v 1 možganska kap, v 1 rak, ostalo druge bolezni.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 23. do 29. septembra t. 1. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 2 slučaja davice, 5 ekrlatice, 3 legarja in 6 griže.
lj Štorklja na cesti. Dne 29. septembra je povila na Dunajski cesti pred novo hišo mestnega dohodarstvenega urada posestnikova žena Josipina Lani zdravo moško dete. Mater so z novorojenčkom prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico.
lj Nezgoda. V skladišču Zalta & Žilic na Dunajski cesti je vajenec Silvo Jeločnik tako nesrečno padel, da si je zlomil desno noga Prepeljali so ga v bolnišnico.
lj Tatvina na glavnem kolodvoru. Služkinja Apolonija Močnik iz Turjaka, je dne 1. oktobra t. 1. oddala neki deklici na glavnem kolodvoru v varstvo en zavitek z obleko v vrednosti 1000 K. Deklica je z izročenim zavitkom zginila.

Beguaci
(Dalje.) .'.ki, Ci>rtno dovoljenje.
Čl. 46. Vsak vojak, ki pobegne iz vojaške službe, mora čas ubegstva n'.\,:,dno odslužiti. Ako je kak vojak radi krivičnega dejanja sod-nijskim potom obsojen v zapor, mora čas, katerega je prebil v zaporu, naknadne odslužiti. Čl. 47. Nikdo ne more biti n:>J državljan, ako ni odslužil kadrskega roka. Ravnotako ne more postati nikdo državni ali občinski uradnik, kakor tudi ne duhovnik, ako ni zadostil vojaški službi. Tudi ne more nikdo začeti na svoje ime kakršnekoli obrti, ako ni odslužil kadrskega roka in 'če je dovoljenje za izvrševanje dotične obrti odvisno od državne ali samoupravne oblasti. Za one mladeniče, ki še niso izpolnili 21. leta starosti, ne veljajo določila tega člena, v kolikor se	samostoj-nega izvrSevanja obrti. Prošnjam za sprejem v službe, navedene v tem členu, kakor tudi prošnjam za podelitev dovoljenja za samostojno izvrševanje ' ali *.ikrSnega javnega dela, mora prosilec prložiti >vojač'-o ispravo« (to je knjižico, izdano vojaku ob priliki odpuste iz vojaške službe). Ako je prosilec oproščen vojaške službe, mora o tem doprinesti uradno potrdilo, odnosno potrdilo o plačani vojnici.
Čl. 48. One, ki stopijo v državno službo kot začasne za vojaško službo nesposobni, se mora, ako bodo pred dovršitvijo 24. leta starosti poštah za vojaško službo sposobni, v svrho odsluženja kadrskega roka iz državne službe odpustiti. Oni, ld postanejo med tem i'asom duhovniki, morajo svoj kadrski rok odslužiti v neboievnih edinkah.
1.	Onim, ki dovršijo do 27. leta starosti vseučiliške študije, srednjo šolo ali kakšno drugo tej enakovrstno strokovno Šolo, najmanj 6 razredov gimnazije ali realke, ali pa tem enakovrstne šole in pod pogojem, da položijo tekom devetmesečne vojaške službe izpit za rezervnega častnika, oziroma ako dovršijo z dobrim uspehom šolo za rezervne častnike. Kdor v teku 9 mesecev vojaške službe ne položi imenovanega izpita, mora služiti 14 mesecev. Vsi navedeni lahko nastopijo vojaško službo tndi prej, to je že po dovršenem 18. letu starosti. Bogoslovci služijo 6 mesecev v bolnicah. Ako tekom 4 let ne dosežejo duhovske-ga stanu, morajo odslužiti cel kadrski rok. Katere šole so enakovrstne srednjim šolam, od-rejnje vojni minister z v poštev prihajajočim ministrom.
2.	V družinah, kjer še oče živi in pride na vrsto za vojaško službo najstarejši sin, ki pa nima brata, ki bi bil 17 let ali več star, služi ta skrajšani kadrski rok 9 mesecev- Akn je v taki družini več sinov, morata prva dva za prvorojenim sinom služiti cel kadrski rok, V družini, kjer ima prvorojeni sin enega brata mlajšega kakor 17 let, drugega pa starejšega kakor 17 let, morata prvorojeni in drugoroje-ni služiti po cel kadrski rok. V tem slučaju se dovoli šele tretjemu skrajšani rok 9 mesecev.
3.	Skrajšani rok 9 mesecev se dovoli tudi tistim samcem, ki so podedovali kmetijo ali podjetje, katero so primorani osebno voditi.
4.	Končno je dovoljen skrajšani rok 9 mesecev tudi sinovom onih družin, katere so iz-gubile v vojnah od 1912.—1920. leta 2 ali več sinov, bodisi da so v vojni padli ali pa na v vojni dobljenih ranah umrli. To pa velja samo do leta 1938. ___
Orlovski vestnik.
šentpeterski Orel v Ljubljani Danes, v sredo ob 8. uri zvečer običajen fantovski večer v Prosveti. Pridite vsil_____
Narodno gledišče.
DRAMA. Sreda, 3. oktobra: Zaprto. Četrtek, 4. oktobra: >Azazek., Red A. Petek, 5. oktobra: »Kar hočete«. Red F Sobota, 6. oktobra: »Smrt majke Jugovijev«, Izven.
Nedelja, 7. oktobra: »Judit«. Izven. Pondeljek, 8. oktobra: »Azazel«. Red C.
OPERA.
Sreda, 3. oktobra: »Novela od Stanca«, »Za*
pečatenci«. Izven, četrtek, 4. oktobra: Zaprto. (Generalna vaja
za »Aido«.) Petek, 5 oktobra: Aida. Izven. Sobota, 6. oktobra: Novela od Stanca: :>Zape<
čatenci«. Red B. Nedelja, 7. oktobra: »Nikola. Šubic Zrlitijski«. Izven.
Pondeljek, 8. oktobra: Zaprto.
Sprememba repertoarja. Ker je voja. ška godba odpovedala svoje sodelovanje pn Aidi v soboto, dne 6. t. m. se mora vršiti pre-mijera Aide že v petek. Zato opozarjamo občinstvo prav posebno pa še abonente na to spremembo in na repertoar za tekoči te den kakor je zgoraj naveden.
Iz gledališke pisarne nam sporočajo, da je gospa Revviczeva indisponirana, ter poje danes zvečer ie da omogoči premijero. Občinstvo se prosi, da vzame t,o na znanje.
Novela od Stanca. Danes zvečer se uprizori prvikrat na našem odru izvirna hrvatska opera Novela, od Stanca (Šald.1 o Stanca) delo brezdvomno najplodovitejšega. živečega hrvatskega skladatelja. Dejanje samo se odigra na glavnem trgu v Dubrovniku. Glasba pa je povsem moderna ter zahteva tako od pevcev kakor tudi prav posebno še od orkestra zelo mnogo. Delo je bilo že izvajano v Zagrebu pod taktirko Fr. Rukavino ter doseglo popolen uspeh. Glavno vlogo poje na našem odru g. Zathey, Dubrovčana Djivo g-Sovilski, Miho g. Pugelj in Vlaha g. Bfuio-vec. Kot vila nastopi g. Korenja kova. Dirigira g. Matačič, režira pa g. Šest. Kot čujemo se udeleži premijere sam skladatelj dr. Božidar Širola. Po Noveli se pojo enodejansko komično opero Zapečatenci, katero je kom-poniral Leo Blech, Delo je komično in ee dejanje vrši okoli 1. 1830. Kot župan nastopi g. Levar, njegova hčerka je gdč. Thalerjeva. Gospa Revviezeva poje vlogo mlade vdove gospe Jere. Poleg teh nastopijo še gospa Smolenska, g. Kovač, Zupan, Finko, Perkc in Bogojevič. Režija je v rokah g. Šesta, dirigira, pa g. Balatka. Začetek točno ot pol8. uri zvečet.___
Skrajšani rok. Čl 49. določa, da se službena, doba •:,a na 9 mesecev v sledečih slučajih;
'kraj ■
pr Koncert komornega kvarteta, »Zika1 v Ljubliani. Jutri tečno ob pol 8. uri zveče se vrši v veliki dvorani hotela Union kon cert komornega, kvarteta »Zika« s sledečln sporedom: Josip Šuk: Kvartet op. 31, 1 2. Ravell: Kvartet v F-duru, obsegajoč stavke in 3. Anton Dvorak: Kvartet v As duru, op. 105 s 4 stavki. Občinstvo prosimc da pred 8. uro zasede svoje prostore ter tak omogoči točen začetek. Zanimanje za jutraj šnji nastop Zikovcev po mestu je splošno te je pričakovati zelo častnega obiska,^ ka umetniki tudi v polni meri zaslužijo. So n najboljšem glasu ter so njihovi abonm koncerti, katere prirerajo posebno v razni mestih po Čehoslovoškem, vodno popolnoni razprodani. Z vso pravico pričakujemo, d bode tudi nocojšnji koncert, v Ljubljani p< pobioma, razprodan. Vstopnice, katerih je e precej na razpolago, so v predprodaji v Mi
jčnl knjigarni, na večer koncerta od 7. tur®
ul jo pa pred koncertno dvorano. Bavuotam ;o dobi tudi tiskani spored večera.
pr V pondeljek, dne 8. oktobra 1923 w>
rši v dvorani Filharmonične družbe biato-ični koncert, ua katerem bo podana pro-lost Francije v njenih pesmih od XII. sto-ef ja dalje. Historični koncert je prav za irav predavanje zvezano z glasbenimi vlož-ami. Predavanje se vrši v francoskem je-iku in sicer prodava prof. Lucien do Plag-y, poje pa gospod WilUam Gwin, tenor pa-iškega konsorvatorija. Vstopnico za ta ve-er bodo od četrtka dalje v predprodaji ▼ ilatični knjigarni, kjor se dobiva tudi na-anoni spored z celotnim besedilom petih issmi in z glasbenimi pripombami franoo-kih avtorjev. Občinstvo, posebno ono, ki ra-ume francoski jezik, vabimo da se v obll-m številu udeleži te knlturoe prireditve.
pr Prva hrvatska dionifka tiskara v Osjeku, [apucinska ul. 8, je izdala v svojem založniku naslednje knjige:
Dr. Bujanovič: >Kristologija in soteriolo-ija<, 28 Din.
Izvadak iz >Obrednika« po sklepu ogoslov. episkopata (vezan) 10 Din.
Andlau-Flodin: >Zvavi Pija XI.< Igra v dejanjih, 6 Din.
Mader-Strižič: >Potpuni ljudi«, katoliški ladini, 4 Din.
Narcis Jenko: >Spiritus procellarura«. Ro-jan v 3 delih, 16 Din.
Baar-Rakogev: »Župnikov® gazdarica«, oman, prevod iz nemščine, 1'2 Din.
Za poštnino je treba dodati 2—5 Din. — e dobre in lepe knjige osješke delniške tl-kame najtopleje priporočamo! — Ista tiskar«
na izdaja tudi edini katoliški nemški list, tednik »Christlicbe Volkszeituiig< (mesečna naročnina 8 Din), ki ga istotako toplo priporočamo.
Turlstlka In šport.
Napovedana nogom. tekma med Ha-škom I* Zagreba lu Ilirijo nI vTŠila, ker je Zagr. nogom. podsavez oz. Jugosl. nogom. savez nastop Hašku v poslednjem trenotku prepovedal. Oba kluba, posebno še Tllrlja sta vsled tega gmotno prizadeta. Ker pe nahaja po zagrebških športnih krogih provo-oiranl incident Gradjanski : Ilirija šo v stadiju preiskave in je savez prejšnji teden sploSno zabrano ZNP-a nad Ilirijo ukinil, provzroča pouovua nekorektnost, da ne rečemo zlobuost, Zagr. nogom. podsaveza v naših športnih krogih slino ogorčenje. Ker je postalo popolnoma sigurno, da so tekma ue bo vršila, šele po dohodu dopoldanskega brzovlaka, ee odpoved ni mogla dovolj razglasiti in jo mnogo publike zamau priSlo do Igrišča. Zadeva ho imela gotovo posledice in morda bo prav to pripomoglo, da se lzčtsti situacija v Jugosl. nogometnem savezu tn tudi v Zagr. nogom. podsavezu, ki izziva veliko nezadovoljstvo v skoro vseh podsavezih ln da so od-tranijo 'v, naše največjo športno organizacije osebe, ki v svojem slepom »lokalnem patriotizmu« delajo napako za napako na rovaa jugoslovonskega športa.
Izpred sodišča!
Tatvina na kolodvoru v Kranju. Trgovec Zahrot je imel na kolodvoru v Kranju več lanenega semena. Frano Gorjanc, rojen 8. decembra 1895 na Prlmskovem, pristojen
t
▼ Predoalje, delavec lz Prtmskovega gt. 65 pa
jo uagovoril Zabretovega uslužbonea Fran. četa Hafnerja, da sta izmoknila trt vreče lanenega semena v teži 250 ksr. Gorjanc je nato seme dal prepeljati v Krau.i tn ga shranil prt trj?0voiu Sircu, drugi dan pa ga Jo prepeljal v Medvode iu ga tam prodal trgovcu Marjašiču. Poleg tega i« Gorjanc ukradel Miroslavu PetorlJnu v Kranju tri železne nosilke ln isto prodal nekemu trgovcu v Skofji Loki. Za tatvine, katerih vrednost znaša 13.477 K 44 v jo bil Gorjanc pri tukajšnjem dezolnom sodišču obsojan na 10 menecev težko ječe.
Gozdna tatvina. Jože Kersutk, čevljar, star 22 let in Ivan Bohinjc. ponestnlka sin, oba Iz Leg, sta. iz gozda župnika Ahaoiča od-•leljala 18 hlodov smrekovega lesa. Les jo jll vreden 2000 K. Obsojena sta bila vsuk na 10 dni atrogoga zapora.
UraduBka boda. Lovro Turk iz Toplic je Imel plačati 1388 Din 10 p kot trošarino za vino. Nekoč jo priSel k n.iemu po uradnih oosllh finančni pripravnik GabrleJ Poternol, bivši pekovski pomočnik iz Zagorja št. 48. Turkova bdi ga jo prosila, da ji prlneso ho-loto za vino in mu istočasno izročila imenovani znesek. Poterael pa si je znesek pri-držal in ga vporabil zase. Obsojen je bil n« dva meseca ječe.
Pokvarjen mladenič. Viktor Kokalj tz Sneberja št. 13 ja star komaj 14 let, a je že do skrajnosti pokvarjen ter tatvini ln po-topušfcvu udan. Avgusta je izvršil dve tatvini v skupni vrednosti 1690 K. Poleg top«, jo izmaknil Janezu Snoju vojaško puško, « katero jo 16. avgusta t. 1. v revirju dr. La-.vrončiča streljal na ribe. Ker jo bil prepo-deu, se mu tatvina ni posrečila. Sodišče mu je odka.zalo zato sesttedensko brezplačno stanovanje ln hrauo.
Meteorologlčno poročilo.
LJubljana 306 m n. m. viš.
Cas OpftBO-V»0|ft	Bani. motor v mm	Toriuo-raetsr v 0	fuihruai. ditsreno» v O	nebo, vetrovi	faiiavlnu t mm
t.,10. 21 h	7401	16 9	0-4	v. obl.	
2./10 7 b	738-0	13-1	06	megla	— 4
3./10. 14 h	736-3	18-2	1-5	v ob'.	-....... . i
jc že mnogo let poznano izborno, povsod razšlr< jeao dcsinfekcijsko sredstvo
Izgnblla je neka gospodična ročno torbico z denarjem v soboto popoldua od pol 2. do 2. ure na potu od Dravolj do Ljubljane.
M se porabja pri umivanju rok in aparatov, po* tem za vsakovrstno desinliciranje kakor tudi za odstranjevanje vsakega neprijetnega vonja. Dobiva se v lekarni in drogeriji v izvirni opremi a priloženim navodilom o uporabi.
Generalio zastopstvo ln zalega ca celo Jugoslavija
ZAGREB
Sum ttCs
PRILAZ 12.
"d.
Strojepiske
znanjem stenografije, srbohrvatskega, emškega in po možnosti slovenskega tzlka, sprejmo takoj pri večjem pod-ilju v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo osedanjega službovanja jc poslati pod •U, I. R. 6154« na upravni8tvo Usta.
VESTNEGA ln AGILNEGA
ZASTOPNIKA
ki jc veža trgovin« • strojnim oljem b Ima dobre stik« z industrijskimi podjetji, SPREJMEMO pod jako ugodnimi pogoji. Zmožni reflektantjc naj pošljejo svoje ponudbe TAKOJ na POŠTNI PREDAL 102, LJUBLJANA 1.	6204
V najgloblji žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da - jc nai najboljši vzor - soprog in oče, oziroma sin, brat, zet, svak in stric, gospod
dr. Ferdinand Tomažič
minist, tajnik
v torek, dne 2. oktobra t. 1., po daljSi bolezni, previden s tolažili svete vere, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v četrtek, dne 4. oktobra, ob 3 ari popoldne, iz hite žalosti, Slomškova ulica 7, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. oktobra 1923.
Vera Tomažič roj. Mulaček, soproga,
Žalujoči rodbini: Tomažič in Mulaček.
Verica ia Andlca,
hčerki.

Naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, sin, zet, brat, svak in stric, gospod
Hntan Lukam;
major v pokoju
je danes zjutraj ob 1 uri, previden s svetimi zakramenti, v 41 letu svoje starosti, po dolgem trpljenju v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega se vrši v sredo, dne 3. oktobra, ob 4 uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. oktobra 1923.
Ela t,ukane roj. pl. Eckhardt, soproga. — Lucija in Mih«!, otroka. — Evg«nija Lukanc, mati. — Friderik in Zofija pl. Eckhardt, tast in talča. — RadoU, Mihael, Maks in Ivan Lukanc, bratje. — Jela Gričar, Marija Polec, Ženi JelaSič in Elja Bončina, sestre.
čipkarice!
Gospodinje! Trgovci!
Z ozirom na razpoložljivo zalogo pristnega češkega LANENEGA SUKANCA iu sicer številke 20, 25, 30, 35, 40, 80, 100, sc isti prodaja po znatno znižanih cenah v naši prodajalni POD TRANČO štev. 1. Vabimo nujno k nakupu, dokler traja za. loga! — OSREDNJA ČIPKARSKA ZADRUGA, Pod Trančo Itev. 1,	6279
Postrežnico \Ss\ssS: z;
2 uri dop, in 2 uri pop. proti dobri plači, Naslov pove uprava lista pod Itev. 6256,
Pridno, močno dekle,
staro 15 let, poltenih starišev, s 6 razr. ljudske šole, želi na deželi mesta UČENKE v trgovini .z mclanim blagom. Ponudbe na upravo, pod »Pridna 101«, 6257
IŠČEMO
kovaškega mojstra
jugoslovanskega državljana, ki bi vodil večjo delavnico. — Ponudbe na RUDNIK MEŽICA. KOROŠKO.	6208
Brez
iMsebnega obvestila.
Tužnmj srcem iavljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ma jo po 47 letnem srečnem zakonu za vedno zapustil moj predragi soprog, ozir. predobri oče, stric in tast, gospod
Josip Harbioh
mehanik
in sc po dolgem ia mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 71 letu starosti v torek ob pol 7 uri zjutraj preselil v boljše življenje. — Pogreb nadvse ljubljenega pokojnika se vrši v čotrtek ob 4 uri popoldne iz bile žalosti, Breg 14, na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete maše sc bodo darovale v raznih cerkvah Ljubljana, dne 2. oktobra 1923.
Globoko žalujoča soproga KATARINA HARBICH in OTROCI, ter OSTALI SORODNIKI.
Dve krtačarskJ delavki
SPREJMEM v delo proti dobri plači, ki bi bili zmožni za pripravljanje žime in Ičetin, Hrana in stanovanje v hiši na razpolago. Pismene ponudbe na upravo lista pod »KRTAČARSKI DELAVKI«. 6197
Zlatarski pomočnik
le prvovrstna moč, dobi tako) mesto ri pl
tar-juvelir, Ljubljaua
'i n
proti dobri plači. — IUD. ČERNE, zla-Wolfova ulica 3.
izurjene, 6prejema proti dobri plači od komada PLETARNA V STRNISČU, r. z. z o. z., Slovenija, — Stanovanje preskrbljeno, — Delo stalno.	6112
Organist in cerkovnik
(CECILIJ ANEC
zmožen voditi godbo na pihala in tam-buraški zbor, želi službo premcnili. —
Naslov pri upravi lista pod Številko 6251
SPREJME SE
trgovski pomočnik
kot POTNIK, ki pozna Gorenjsko, trezen, agilen, simpatičen, v trgovini s špecerijskim in kolonijalnim blagom na debelo. — Cenj. ponudbe sc prosi pod šifro »TAKOJ« na Aloma Company, Ljubljana.
Pomočnika vodovodnega instalaterja
res dobrega delavca, sprejme v trajno j delo takoj JAKOB BABNIK, vodovodni instalater, Ljubljana, Poljanska cesta 3.
Zahvala.
Za vse iskrene dokaze sočutja, ki so nam došli od blizu in daleč povodom prerane smrti našega srčno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
viSji finančni računski svetnik v pokoju
izrekamo tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem prav toplo zahvalo.
Osobito pa nam je dolžnost zahvaliti se vsem mnogoštevilnim udeležnikom pogreba in darovalcem vencev. Vsem: tisočera hvala!
Ljubljana, dne 2. oktobra 1923.
Kovač»Kom,
Vsem, ki so nam izkazali tolažilno sočutje povodom pre-bridke izgube našega nepozabnega očeta, starega očeta, tirata, strica in svaka, gospoda
čevljarskega pomočnika
dobro izvežbanega, sprejmem takojl Delo trajno, hrana in stanovanje v hišt, plača od para. Lovro Žagar, čevljar, Lesce 23,
Pozor kovači
in stavbeni KLJUČAVNIČARJI I _ Naprodaj dobro ohranjeni ročni VRTALNI STROJ (Bohrmaschinc) po nizki ceni. — Več v tovarni KUNC in Komp., Ljubljana. Ambrožev trg,	6253
Poravnajte naročnino!
#
isrianc
brivca, antikvarja in meSčana ljubljanskega
se tem potom globoko zahvaljujemo, zlasti iskreno zahvalo vclcccnjcni rodbini Krapcžcvi, ki nam jc blagohotno odstopila začasno svojo rodbinsko grobnico, dalje gg. magistratne.mu pod-ravnatelju Lautcrju in mag, svetnik^ Govekarju kot zastopnikoma mestno občine, gg. stanovskim kolegom ranjkega, društvu Sokola I. za častno zadnje spremstvo, pevskemu odseku Sokola I. in pevskemu zboru gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj za v dušo segajoče žalostinke ter vsem, Iti so pokojnemu darovali krasne vence in ga spremili na njegovi zadnji poti-
Llubljana, dne 2. oktobra 1923.
V imenu vseh ostalih sorodnikov
rodbina Derganc,
ALFRED LAERI
veletrgovec
META LAERI ROJ. GRICAR
POROČENA
GENOVA	LJUBLJANA
30. sept. 1923
V NAJEM ODDAM
ŽAGO
pod zelo n godnimi pogoji. — Naslov pri upravi lista pod številko 6147,
HLODE
smrekove in jelkove od 25—<50 cm medla 38 cm kupim vsako množino'proti dobrem in takojšnem plačilu. — Ponudbe: LJUBLJANA, POSTNI PREDAL ŠT. 77.
Kot sostanovalec Setr
hrane miren in soliden gospod v mestu ali predmestju. - Ponudbe in vprašanja na upravo lista pod «Sostanovalec 6272"
Razglas.
V najem se odda s 1. novembrom 11. LESNO SKLADIŠČE s pisarno in lopo ra shranjevanje lesa. Skladišče je popolnoma ograjeno in meji na državno cesto in kolodvor. Istočasno se na JAVNI DRAŽBI — ki se vrši v nedeljo, dne 7. okt. — PRODA ob 9. uri zjutraj v Zg. Domžalah hiš, št. 110, mali MOTOR na bencin, 1 žensko in 1 moško KOLO ter 2 stara VOZOVA z deli za vozove. — Natančni pogoji se objavijo pred pričetkom dražbe.
ŽUPANSTVO DOMŽALE.
Kovo črno lir in je in suhe slive
ta ŽGANJEKUHO ima v ZALOGI
I. Knez v Ljuliljani ,
/ Gospcsvetska cesta 3. <gjp BBHIlKaaiSCaBtBBMHHKMBBBBEBJIE 1
NA PROSTOVOLJNI
2 vagona jabolk
voičenk ia en vagon motkanjcav, par-men in kosmač, vsa obrana, prodam po ceni po dogovoru. — ANTON STER-NAD, Sevnica ob Sari.	6190
Tapetniška delavnica
FRANC JAGER
Ljubljana — Kolodvorska ulica 27
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: Izdelava vseh vrst ZIMNIC, DIVANOV, OTOMAN, KLUBNIH GARNITUR, različnih ZASTO-ROV itd. — Delo solidno. Cene smerne. 2inxa v teh vrti vedno v zalogi!
Najboljši premog, drva In
nnlia KUPITE najceneje pri DRUŽBI UyiJC ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Pe-tra trg itev. 8, telefon itev. 220. 2447
Realitetna pisarna
ARZENŠEK £ COMP.,
d. z o. z., Celje, Kralj« Petra c. 22,
IMA NAPRODAJ: hfše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposestva, žage, mline i. t. d.
k
sc proda dne 11. oktobra 1923 j
posestvo |
pod vložno štev. 396, Zdinja vas, Trška gora pri Novem mestu, obstoječe iz par- j cele: 12C0-1 vinograd — 1231-2 vinograd — 368-3 stavbišče, št. 36 — 1234-4 gozd. j z letošnjo trgatvijo. — Dražba sc vrši v pisarni notarja BLErWEIS-a, Novomesto.
eSBBBBflBBBaBaBBBBBBBBBBBBBB
NAJCENEJŠE in najboljše KRITJE Je
»AZBEST«
CEMENTNI ŠKRILJ.
Dobavlja in krije <rKAMENIT«, tovarna umetnega škrilja in elektrarna, LAŠKO.
Ustanovljena lota 1910. BHBBEBBBBBBBBBBB3BBBBBBOBB
Borove štafle
(morale) '/B i« s/a cm, 4 m, kupimo več vagonov. Ponudbe na: VEBLE i DRUG. BEOGRAD, Bara Vcnecija.
Prodam novo vilo
6tizu Ljubljane. Stanovanje takoj. Cena 550.000 Din. Naslov v upravi pod 6259.
Oprema stanovanj, družba z o. i — Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (preje Brata Sever) priporoča bogato izbiro pohištva od navadnega do najlincjšcga, prevzame vsa naročila, ludi za celotno opremo stanovanj. — Zaloga vseh vrst modrocev, in drugih tapetniških del.	6238
Za 70.
KAPRODAJ radi odpotovanja dobička-nosno podjetje z inventarjem v Ljnbljani Odstopim tudi meblirano stanovanje sredi mesta, 1—2 sobi. Ponudbe pod šifro »Podjetje 70.000« na upravništvo lista.
Kupim hišo v Ljubljani
tudi v predmestju, s prost, stanovanjem. Ponudbe pod: «Oktober 6273* na upravo.
Novi vinski sodi
fbajve) v vseh velikostih sc dobe in popravljajo pri Fr. Repiču, Ljublj., Trnovo.
Halo rabljen, (skoro nov), črno polirau, po ugodni ccni PRODAM. — N. LOBODA. Šmartno pri Litiji 49, II. nadstropje.
III AlIITO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽN1E
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
Oglejte si!
v izložbah OBLAČILNE industrije
A. KUNC, Ljubljana
GOSPOSKA ULICA 7
najnovejše RAGLANE, njih nedo-sežno lepi kroj in nizke cene pri izvrstnem blagu!
Telefon 436

Telefon 436
Rozman
MARIBOR, Aleksandrova c. 57. priporoča vse vrste kandiiov (bonbonov) po najnižjih tovarn, cenah.
40 — 50,000 KOMADOV OBELJENIH, ZDRAVIH IN RAVNIH
kostanjevih drogov,
Um dolgih in r ne manj kol 13 cm premera na vrhu, KUPIMO. — Cenj. ponudbo z navedbo količine, termina dobave in cene franko vagon nakladalna postaja na naslov tvrdke; JOS. LORENZI nasl. Ljubljana, — Istotam se KUPUJEJO vedro zdravi, lepo merkantllno tesani TRAMI.	6276
Vi imate pravico
d« pri kupovanju zahtevat* blago naj. boljše kvalitete- Odločno zahtevajte od" Vašega črevljarja, da Vam na Vaše Čevlje pribije prave Palma kaučuk polpetnike in kaučuk potplate.
.VESNA*4
H
Brala POHLIN 1. <2r.
TVORNICA: vlasnie, kljukic, r'nč5e za čevlje, kovinastlh gumbov Itd.
Lgabljana 1, poSlni predal 126
sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvrSujejo. Zahtevajte vzorec in cenik. Pri večjih naročilih popust
p. n. šivilje gospodinje
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji
v vseli opremah.
Pouk v vesenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno EDINO le pri :
Ljubljana, Sv. Petra nasip.
BBBBBSSBfiBIBBBBRSiiBBBSIBHBBKi
KISEEJAK
ZAGREB
Ilica št. 69, Tel. 18
BEOGRAD
Balkanska ul.25 TeL 30—05
KUPIMO rabljeni, a v popolno dobrem stanju se nahajajoči
polno-jarmenIK
(Vollgatter) — Topanov sistem, 60—70 cm. Ponudbe na opravo »Slovenca« pod številko 6236.	6236
Premog
- IZ RUDNIKA TRBOVLJE —
cement stalno v zalog!
pri H. PETRIČ,	Gospocrettfc
cesta 16 — nasproti Kolizeja. 626;
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
lObjava 4 dinarje.)
STAVB. IN OALANT. KLEPARSTVO;
BAKRENO KOTLARSTVOi »Jugometnlija«, Kolodvorska ulica št. 18, dvorišče.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Iran Bogata!, konces. elektrotehnično
podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markei, Jesenice 54, Gorenjsko.
KLEPARII: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul. 13. Kom T, Polianska cesla štev 8.
MEHANIČNA DELAVNICA« pisalne, računske, razmnoževalne ln dru-ije pisarn, stroje popravlja in prenavlja 'JLndovik Baraga, Šelenburgova ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: Jean Scbreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradiiče štev. 5.
IN
Ferenc & Fiicta, Ljubljana. Mine Stev. 2
ŠPEDICI1SKA PODJET1A: »čeboslavija« d. cL, Sodna oL 3, TeL 463 Ranzinger R.. Cesla na tui železa 7-9
TRGOVINA Z 2ELEZNINOJ
Sušnik A, Zaloška cesta St 21, Ljubljani TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCN1KI; Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM Fran Erjavec, pri <Zlatl lopatic, Valva zorjev trg žtev. 7.
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesto Stev. fl
POZOR!
Ker se v zadnjem času opetovano dogaja, da prihajajo gotov elementi v Slovenijo od mesta do mesta in prevzemajo naročili moje tvornice za oboknice — rolete — kakor tudi predplačila s naročeno blago, izjavljam tem potom, da prevzema vsa naročila spadajoča v mojo stroko, edinole tvrdka
ŽALTA & ŽILIČ, trgovina z železnino v ljubljan
katera ima od mene zastopstvo.
V slučaju, da se pojavi še kak element, ki bi ponujal te vrsti blaga pod mojim naslovom, prosim, da ga blagovolite naLznaniti naj bližji merodajni oblasti
špeclai. tvornica vseh vrst rolet - oboknfc - Zagret
POSLOVNICA: Opatovina U. — TVORNICA: Fijanora 19.
DOBAVLJAMO SSBSKS
ll
sa mizarje, tvornice pohištva, kolarje in žage; za ključavničarje, me. hanike in delavnice za popravila; za kleparje, tvornice pločevinastih ln kovinskth predmetov. — Bogato skladišče trausmlslj, sirovooljnih in benzin-motorjev, kakor tudi naprave za varenje kovin.
Orodje in stroji dion. dr.
KARL jETZOACHER
ZAGKEB VlaSka aUea 36.
OBJAVA!
Brzojavi: »Stroj« Instalacija kopalnic, centralnih
kurjav in sličnih naprav, S2BBBaBBOZl!sbsbsab8331sssabbbi5!
Uljudno javljamo, da smo prevzeli po tvrdki P, KOCHNEGGER : drugo? ki se je razšla, »TVORNICO POHIŠTVA in STAVBENO MIZARSTVO« Mari bor, Koroška cesta štev. 46 v lastno režijo, ter da bodemo vodili isto pod «MARIBORSKA LESNA INDUSTRIJA«.
Prev ramemo vsa v stroko spadajoča dela, zagotavljajoč v vsakem oaH najcenejše in najvestnejše postrežbe, kar nam bode lahko mogoče, ker rarpo lagamo s prvovrstnimi močmi.
Se priporočamo z odličnim spoštovanjem
lesna industrija«
tvornica lesnih izdelkov — stavbeno pohištvo,
BRZOJAV: «AGli
parna žaga
TEL. INT. 160.
POZOR
KLAVIRJE In PIANINE
KUPUJEM. — Ponudbe z označbo cenc, j marke, dolgosti in notranje konstrukcijo (t j. da-li ima klavir znotraj okoli že- i lezno ali leseno ramo), naj se pošljejo na | S, F. ČOP, ZAGREB, Mrazovlčeva ulica I štev. 12, III. nadstropje.	6102
Ugodna cena za nakup sledečih parnih strojev ia kotlov:
2 parna Stroja po 100 konjskih moči znamke «H0Cft
3n2H"ni imfSi znamke «HOCK« in «TISCHBEIN«, 2j
fJdl iS! BUH30 45mJ< j 90 m, kurilne pIogkve (Hcizflache Vsi stroji in kotli so v obratu in v najboljšem stanju in se prodaj le radi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon. — Goro predmeti se lahko ogledajo do 20. oktobra 1923 v TOVARNI C0 MENTA ZIDANI MOST.	Cene po sporazumi
Vljudno naznanjam, da se je moja tvrdka
največja zaloga oblek za gospode fn otroke
preselila
na Aleksandrov! cesti iz h. št. 3 na h. št. 12 v hišo Pokojn. zavoda in se priporočam cenj. odjemalcem in p, n. občinstvu za nadaljnjo naklonjenost, z zatrdilom najsolidnejše postrežbe.
Izdala konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani
ludoslovanska tiskarna v LJubljani