Članki / Articles
DELAVCI IN DELODAJALCI 2-3/2016/XVI
RAZLOGI ZA OBNOVO POSTOPKA V INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPORIH
Neža Pogorelčnik Vogrinc*
UDK: 347.951:331.109
Povzetek: Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča razveljavitev pravnomočne sodne odločbe, obnovo že končanega sodnega postopka, in izdajo nove sodne odločbe. Zaradi takšne možnosti poseganja v ustavno varovano pravnomočnost pa so razlogi, ki to omogočajo, omejeni in v Zakonu o pravdnem postopku taksativno našteti. Prispevek obravnava te obnovitvene razloge in njihovo uporabo v individualnih delovnih sporih.
Ključne besede: Zakon o pravdnem postopku, obnova postopka, pravnomočna sodna odločba, obnovitveni razlogi, procesne kršitve, kazniva dejanja, nova dejstva in dokazi
REASONS TO REOPEN THE PROCEEDINGS IN INDIVIDUAL LABOUR DISPUTES
Abstract: The act of reopening the proceedings is a means of extraordinary judicial review, which sets aside the final decision passed in the earlier procedure, enables its reopening and the issuance of a new court decision. But reopenning the proceedings may be permitted only under conditions exhaustively listed in the Civil Procedure Act. The Article deals with the application of those reasons to reopen the proceedings as applied in individual labour disputes.
Keywords: Civil Procedure Act, reopening the proceedings, final legal decision, reasons to reopen the proceedings, substantial violation of the procedure, criminal offence, new facts and new evidence
* Neža Pogorelčnik Vogrinc, doktorica pravnih znanosti, asistentka na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
neza.pogorelcnik@pf.uni-lj.si
Neža Pogorelčnik Vogrinc, PhD, Assistant at the Faculty of Law, University of Ljubljana, Slovenia
283
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
1. UVOD
Postopek v delovnih in socialnih sporih določa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).1 Glede pravil, ki jih ne ureja posebej, napotuje na uporabo pravdnega postopka (19. člen ZDSS-1). Med drugim je v njem pravna praznina tudi glede izrednega pravnega sredstva obnove postopka. Omenja ga le v poglavju o postopku v kolektivnih delovnih sporih, in sicer, da obnova teh ni dovoljena (55. člen ZDSS-1). Ker tega ne določa tudi za individualne delovne in socialne spore, je postopke v teh sporih mogoče obnoviti, in sicer po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).2
Obnova postopka omogoča razveljavitev pravnomočne sodne odločbe, s čimer posega v ustavno varovan institut pravnomočnosti (158. člen Ustave RS) in maje pravno varnost. Ta možnost mora biti zato ozka, poleg časovnih rokov in drugih procesnih predpostavk, pa so taksativno našteti tudi razlogi, iz katerih je obnova mogoča (394. člen ZPP). Če jo sodišče dovoli, se sodni postopek ne začne od začetka, temveč se v ozir vzame le uveljavljeni obnovitveni razlog, izvedejo ustrezna procesna dejanja ter izda nova sodna odločba. V obnovljenem postopku se tako ne sanirajo vsakršne napake strank ali sodišča, do katerih je prišlo v prejšnjem postopku, temveč zgolj uveljavljen obnovitveni razlog. Te je mogoče razdeliti v tri skupine3: procesne kršitve, kazniva dejanja, ki so vplivala na sodno odločbo, ter odpad podlage pravnomočne sodbe oz. pojav novih dejstev oz. dokazov.
Iz drugih razlogov - npr. napačne uporabe materialnega prava,4 zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (npr. nestrinjanja z dokazno oceno sodišča5), poznejše sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP),6 ali procesnih kršitev, ki jih ni v 394. členu7 - obnova postopka ni mogoča. Stranka
1	Ur. l. RS št. 2/2004 z nadaljnjimi spremembami.
2	Ur. l. RS št. 26/99 z nadaljnjimi spremembami. V delovnih sporih je tako uporabna sodna praksa glede določb obnove postopka, ne glede na to kakšne materialnopravne narave je spor, ki se rešuje. Zaradi tega so v prispevku vključene tudi odločitve Višjih in Vrhovnega sodišča, izdane v civilnih zadevah.
3	Ude, Lojze, v Ude, Galič in drugi, 2009, str. 589, 590.
4	Npr. sklep VSRS II Ips 227/2014 z dne 23. 10. 2014, sklep VS RS II Ips 164/2012 z dne 20. 11. 2014.
5	Npr. sklep VS RS VIII Ips 143/2012 z dne 19. 11. 2012.
6	Galič, str. 15 - 17.
7	Npr. sklep VDSS Pdp 1053/2011 z dne 15. 11. 2012.
284
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
mora v predlogu obnovitveni razlog, ki ga uveljavlja, določno navesti,8 ga utemeljiti in predložiti ustrezne dokaze. Zgolj pavšalno sklicevanje na nek razlog, brez ustreznih dejstev in dokazov, pomeni nepopolnost predloga in njegovo zavrženje. Sodišče preverja le v predlogu uveljavljani obnovitveni razlog in na nobenega ne pazi po uradni dolžnosti.
2. PROCESNE KRŠITVE (1. - 4. IN 8. TOČKA 394. ČLENA ZPP)
Večina teh obnovitvenih razlogov (razen razloga iz 3. točke - nadomestna vročitev prve vloge) spada med absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka (339. člena ZPP), zaradi česar stranki ni treba izkazovati kavzalnosti z (ne) pravilnostjo in (ne)zakonitostjo sodne odločbe. Očitno gre za tako pomembne procesne kršitve, da jih ne ozdravi niti pravnomočnost.
Sodelovanje izločenega sodnika (1. točka)
Pravnomočno končan postopek se lahko obnovi, če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena ZPP) oz. ki je bil s sklepom sodišča izločen. Gre za kršitev pravil o izključitvenih razlogih, ki jih lahko v postopku uveljavlja stranka sama in na katere pazita prvostopenjsko in pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (71. in 72. člen ZPP). Če je bil ta razlog v postopku na prvi ali drugi stopnji že (neuspešno) uveljavljen ali če po krivdi stranke še ni bil, obnova ni mogoča.
Obnovo je treba predlagati v 30 dneh odkar je stranka za razlog izvedela. Če je zanj izvedela pred pravnomočnostjo odločbe (ko obnova še ni mogoča), teče rok od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero se je postopek končal. Pri tem je predlagatelj omejen na dobo petih let po pravnomočnosti sodne odločbe.
Predlogov za obnovo iz tega obnovitvenega razloga v sodni praksi ni veliko, sploh pa ne uspešnih,9 kar očitno kaže na spoštovanje pravil o izločitvi sodnikov oz. na uspešno saniranje morebitnih napak na pritožbeni stopnji.
8	Mogoče je sicer najti tudi sodno prakso, kjer se je predlagatelj skliceval le na »neresnično izjavo priče« in je sodišče samo sklepalo, da želi obnovo po 5. točki 394. člena ZPP (sklep VS RS VIII Ips 143/2012 z dne 19. 11. 2012).
9	Večina predlogov temelji na strankinem napačnem razumevanju obnovitvenega razloga ali
285
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
Onemogočena obravnava pred sodiščem (2. točka)
Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS se v ZPP izraža v 5. členu. Pravica do izjave (povezana z načelom kontradiktornosti) zagotavlja, da »bo vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki se nanaša na njegove pravice in pravne interese«10, za uresničevanje tega pa je nujen predpogoj pravica do informacije, ki se zagotavlja predvsem z vročanjem. Možnost obravnavanja pred sodiščem je stranki lahko odvzeta z nezakonitim postopanjem sodišča.
Takšne kršitve procesnega prava mora stranka uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, takoj ko je to mogoče (286.b člen ZPP), pozneje pa le, če jih brez svoje krivde ni mogla prej. Po izdaji sodne odločbe je zaradi te napake, mogoče vložiti pritožbo. Če stranka tega razloga še ni neuspešno uveljavljala v postopku na prvi ali drugi stopnji (395. člen ZPP), je mogoča obnova postopka. Predlog mora stranka vložiti v 30 dneh od vročitve odločbe oz. od njene pravnomočnosti, če bi rok začel teči prej.
ZPP kot primer nezakonitega postopanja, ki je stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem, navaja opustitev vročitve. Pri tem gre v sodni praksi najpogosteje za nevročitev oz. nepravilno vročitev tožbe, za kar stranka izve, ko ji je (pravilno) vročena (zamudna) sodba.11 Vendar lahko pride med postopkom tudi do drugačnih kršitev strankine pravice do izjave, npr. nemožnost seznanitve s procesnim gradivom, nepravilna vročitev drugih sodnih pisanj, ki strankam omogočajo sodelovanje v postopku (vabila na narok12 ...) in drugo.13 Sem ne spadajo primeri, ko je bilo pisanje (npr. vabilo na narok) stranki sicer vročeno nepravilno, vendar se je z njim seznanila in tako imela možnost sodelovati v postopku, ki pa je po lastni volji ni izkoristila.
Z napako se stranka seznani najpozneje ob vročitvi končne sodbe (v primeru napačne vročitve tožbe, bo to zamudna sodba). Vendar se lahko stranka ob tem s sodbo (in posledično z napako v postopku) ne seznani. Pritožbe, v kateri bi
pravil glede izločitve sodnikov. Npr. sklep VDSS Pdp 349/2009 z dne 14. 5. 2009.
10	Galič, Aleš, v Ude, Galič in drugi, 2005, str. 54. Glej tudi Galič, Aleš, v Šturm in drugi, str. 276 in naprej.
11	Npr. sklep VDS Pdp 573/2004 z dne 2. 9. 2004, kjer je bila zamudna sodba izdana na podlagi nepravilno vročene tožbe, zaradi česar je sodišče dovolilo obnovo postopka.
12	Npr. sklep VIII Ips 136/2004 z dne 28. 9. 2004: »Sodišče ... z opustitvijo vabila takratni pooblaščenki tožene stranke tej odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.«
13	Sklep VDSS Pdp 825/2012 z dne 13. 9. 2012, kjer je sodišče zavrglo revizijo, ker je spregledalo pravilno priloženo originalno pooblastilo.
286
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
uveljavljala nepravilno vročitev tožbe, tako ne vloži, in če je ne vloži niti nasprotna stranka, rok za predlaganje obnove teče od nastopa pravnomočnosti. Tako ima stranka skupno 45 dni (30 dni po poteku 15-dnevnega pritožbenega roka), da izve za odvzeto možnost sodelovanja v postopku in predlaga obnovo, kar je v praksi nerealno. Posledično učinka ne doseže niti neobstoj (5-letnega) objektivnega roka, saj se bo možnost vložitve predloga iztekla bistveno prej.
Subjektivni rok tako vedno začne teči in preteče navkljub strankini neseznani-tvi s sodno odločbo,14 ne glede na to, ali se stranka z njo ni seznanila po lastni »krivdi« (ker npr. sodišču ni sporočila novega naslova in ji je bila sodna odločba vročena s pritrditvijo na sodno oglasno desko15 ali jo oseba, ki je bila pri poobla-ščenkini organizaciji zaposlena po pogodbi o začasnem delu študentov in ki ji je bila sodna odločba pravilno vročena, ni obvestila o tem16) ali zaradi napačne vročitve. Ob prepoznem predlogu sklicevanje na nepravilno vročitev sodbe ne pomaga,17 kar se zdi neustrezno.18 Pri obnovitvenem razlogu po 3. točki, kjer gre za enako navezno okoliščino za začetek teka subjektivnega roka, je mogoče najti posamezna nasprotna stališča, ki štejejo subjektivni rok od strankine seznanitve s sodno odločbo.19
Kljub neseznanitvi s sodno odločbo, postane ta uradno pravnomočna, dejansko pa ne, saj zaradi nepravilne vročitve pritožbeni rok še ni niti začel teči. Kljub
14	Odstop od tega je VS RS dopustilo v primeru, ko je v sodni odločbi stranko napačno poučilo, da nima pravice do pritožbe - sklep VS RS II Ips 69/2006 z dne 26. 7. 2007: »Očitno torej je, da v obravnavanem primeru rok iz 2. točke 396. člena ZPP ne more priti v poštev. Prejem zavajajočega pravnega pouka namreč ne more predstavljati začetka teka subjektivnega roka, kajti subjektivni rok je vezan na strankino zavedanje obstoja obnovitvenega razloga ... Rok iz 2. točke ... temelji na predpostavki, da stranka s prejemom odločbe izve, da ji je bila v postopku prikrajšana možnost obravnavanja pred sodiščem ... Tu je namreč prav prejem odločbe tista okoliščina, ki stranki ... zastre možnost obravnavanja pred sodiščem (ali jo vsaj spravi v zmoto).«
15	Sklep VS RS II Ips 760/2007 z dne 9. 10. 2008.
16	Sklep VS RS VIII Ips 140/2003 z dne 20. 4. 2004.
17	Npr. sklep VDSS Pdp 1590/2014 z dne 3. 9. 2015, sklep VDSS Pdp 623/2012 z dne 8. 11. 2012, kjer je pritožbeno sodišče spremenilo bolj dobrohotno štetje prvostopenjskega sodišča, sklep VDS Pdp 378/2005 z dne 8. 7. 2005: »Rok za vložitev predloga ... prične teči od dneva, ko se šteje, da je bila odločba . vročena stranki (tudi, če stranka trdi, da je bila vročitev opravljena nepravilno oz. da ji odločba sploh ni bila vročena) ... na pravočasnost ... ne vpliva dejstvo, da je bil toženec po lastnem zatrjevanju seznanjen z zamudno sodbo šele v fazi njene izvršbe.«
18	Tako tudi Tacol, Tilen, Razdrih, Žiga, str. 14, ki predlagata za začetek teka roka za obnovo trenutek, ko bi se stranka v resnici seznanila s sodno odločbo (in posledično nepravilnostmi v končanem sodnem postopku).
19	Npr. sklep VDSS Pdp 1119/2008 z dne 2. 10. 2008.
287
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
drugačnemu stališču Ustavnega sodišča,20 po večinski sodni praksi zoper tako (dejansko nepravnomočno) sodbo obnove postopka ni mogoče dovoliti. Sodišča zato prepozen predlog zavržejo,21 saj mora predlagatelj to uveljavljati s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, nakar mu je sodba ponovno, tokrat pravilno, vročena. Zoper njo lahko nato vloži pritožbo, v kateri uveljavlja nepravilno vročitev tožbe. Vendar je po mnenju Vrhovnega sodišča (VS RS) siljenje k podvojenosti pravnih sredstev neekonomično (prvi odstavek 11. člena ZPP).22 Če sta bili stranki napačno vročeni tožba in sodba, ni nujno, da najprej predlaga razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in doseže sanacijo napak pri vročitvi sodbe zato, da bi pozneje napačno vročitev tožbe uveljavljala s pritožbo. Tak cilj ji mora biti omogočeno doseči z obnovo postopka. Pri tem pa VS RS, sicer ne povsem nedvoumno, opozarja tudi na nepravilnost takega štetja subjektivnega roka.
Ta obnovitveni razlog pa obstoji le, če stranka ni imela možnosti obravnavanja pred sodiščem zaradi nezakonitega postopanja sodišča, in ne zaradi njene napake, če npr. pooblaščenec, ki mu je bila sodna odločba pravilno vročena, o tem ni obvestil svoje stranke, zaradi česar ta ni vložila pravnega sredstva;23 če je pri pooblaščencu stranke prišlo do napake pri zapisu datuma prejetja sodne odločbe, zaradi česar je bil predlog za obnovo vložen prepozno;24 če se je tožnik med postopkom preselil in novega naslova ni sporočil sodišču, ki mu je zato nadaljnja pisanja vročalo na sprva sporočeni naslov.25
Nadomestna vročitev prve vloge (3. točka)
Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko obnovi, če je bila osebna vročitev prve vloge v postopku opravljena s fikcijo (142. člen ZPP), in sicer zaradi strankine odsotnosti v nepretrganem trajanju več kot šest mesecev. Glede na trajanje odsotnosti in način vročitve pisanja o začetku sodnega
20	Up-554/10-5 z dne 15. 12. 2010.
21	Npr. sklep VDSS Pdp 1590/2014 z dne 3. 9. 2015, sklep VDSS Pdp 1120/2012 z dne 14. 2. 2013, sklep VDS Pdp 378/2005 z dne 8. 7. 2005, sklep VDSS Pdp 623/2012 z dne 8. 11. 2012.
22	Sklep VS RS II Ips 243/2010 z dne 6. 2. 2014.
23	Sklep VDSS Pdp 125/2014 z dne 24. 7. 2014.
24	Sklep VDSS Pdp 54/2016 z dne 17. 2. 2016.
25	Sklep VDSS Pdp 507/2012 z dne 19. 9. 2012.
288
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
postopka, ki ga sicer ni mogla pričakovati, ni mogoče pričakovati, da se bo z njim seznanila. Čeprav je bila vročitev pravilna in je stranka sama prekršila dolžnost, ker ni sporočila odsotnosti s prijavljenega naslova oz. novega naslova,26 je posledica, ko bi mimo nje stekel postopek, ki bi se končal z zamudno sodbo, pretirana.27 Zato lahko zahteva obnovo postopka, pri čemer mora zatrjevati in izkazati svojo odsotnost. Uveljavljanje tega razloga ni uspešno, če ga je stranka uveljavljala že v prejšnjem postopku (395. člen ZPP), vendar je takšna omejitev nerelevantna, saj ne gre za procesno napako sodišča, s katero bi stranka bila uspešna v pritožbenem postopku.
Predlog za obnovo postopka je treba vložiti v 30 dneh od vročitve odločbe oz. od njene pravnomočnosti, če zoper prvostopenjsko sodno odločbo ni bilo vloženo pravno sredstvo.28 Pri tem je, kot pri obnovitvenem razlogu iz 2. točke, problem, da rok teče od vročitve, četudi je bila ta opravljena s fikcijo. Glede na trajanje strankine odsotnosti, je mogoče pričakovati, da se s pravilno vročeno sodno odločbo, ne bo seznanila pravočasno za vložitev predloga (v 45 dneh - 15 dni pritožbenega roka in 30 dni roka za obnovo po tem). Če je zakonodajalec predvidel »dobroto«, ki stranki omogoča obnovo kljub neobstoju procesnih kršitev, ni smiselno, da se institutu odvzema moč s tem, ko rok za njegovo predlaganje teče od dejanja, s katerim stranka najverjetneje ne bo seznanjena. V sodni praksi je zato mogoče najti stališče, da je treba pri ugotavljanju pravočasnosti predloga preveriti zatrjevane napake pri vročitvi končne sodne odločbe in ugotoviti, kdaj se je stranka v resnici seznanila z njo.29 Ob takem začetku teka subjektivnega
26	Npr. sklep VDS Pdp 475/2002 z dne 25. 9. 2003, kjer toženec na naslovu, kamor ji je sodišče v maju 2001 vročalo tožbo in kasneje sodbo, vsaj od avgusta 2000 ni več stalno prebivala.
27	VS RS v sklepu II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002 poudarja, da so pravila ZPP o vročanju namenjena vzdrževanju procesne discipline strank in preprečevanju izogibanja vročitvam, česar ni mogoče očitati stranki, ki se preseli pred začetkom sodnega postopka, pa spremembe naslova ne prijavi upravnemu organu. To lahko ima za posledico le (upravno) prekrškovno sankcijo, do posledic, ki bi stranko zaradi opustitve doletele v pravdnem postopku pa ne more priti.
28	396. člen ZPP. Glej tudi sklep VS RS II Ips 140/2007 z dne 23. 7. 2009.
29	Npr. sklep VDSS Pdp 1119/2008 z dne 2. 10. 2008, kjer je toženka dne 14. 4. 2008 podala predlog za obnovo postopka in zatrjevala, da ji tožba in zamudna sodba (vročena 6. 12. 2006) nista bili vročeni, ker je bila na usposabljanju v tujini, in da se je z zamudno sodbo seznanila šele 26. 3. 2008, ko je pri sodišču vpogledala v spis. Sodišče je predlog zavrglo kot prepozen, saj je tek 30-dnevnega roka štelo od vročitve sodne odločbe, vendar bi moralo po mnenju pritožbenega sodišča glede na navedbe predlagateljice prej preveriti, ali je bila nadomestna vročitev pravilno opravljena in ali se je z zamudno sodbo res seznanila šele z vpogledom v spis.
289
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
roka, ki izteče v 30 dneh po vročitvi oz. pravnomočnosti sodne odločbe, pa je povsem brez učinka tudi določba o objektivnem roku petih let.
Nepravilnosti glede sposobnosti biti stranka, procesne sposobnosti ali zastopanja (4. točka)
Če razlog ni bil neuspešno uveljavljan že v prejšnjem postopku, se postopek lahko obnovi:
-	če se ga je kot stranka udeleževal nekdo, ki ne more biti pravdna stranka;
-	če stranke - pravne osebe - ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati;
-	če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik;
-	če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z ZPP;
-	če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oz. posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena.
Ker gre za tako pomembne predpostavke postopka,30 pazi pritožbeno sodišče nanje (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) po uradni dolžnosti, možnost obnove pa ni omejena z objektivnim rokom.
Sodišče mora obstoj v predlogu zatrjevanih kršitev ugotoviti.31 Ne zadostuje pavšalni zaključek, da je stranka »lahko skrbela za svoje pravice, oz. da njeno zdravstveno stanje ni bilo takšno, da se ne bi mogla udeleževati obravnave«.32 Prav tako ni pravilen sklep, da stranki med postopkom ni bila odvzeta poslovna sposobnost, zaradi česar je očitno bila pravdno sposobna. Obnovitveni razlog obstoji, če se pozneje izkaže, da stranka, ki jo je med pravdnim postopkom si-
30	Sodišče namreč na to pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP), s tem namenom pa lahko ugotavlja dejstva in izvaja dokaze, ki jih stranki nista uveljavljali. Vendar pa npr. ugotovitev, da stranka ni pravdno sposobna (ob siceršnjem neodvzemu poslovne sposobnosti) velja samo v konkretnem postopku. Glej sklep VS RS II Ips 777/2006 z dne 5. 2. 2009.
31	Npr. sklep VDSS Pdp 642/2013 z dne 27. 9. 2013, kjer je toženec predlagal obnovo postopka s priložitvijo izvedenskega mnenja o svojih psihičnih boleznih v letih 2007-2010, ter zatrjeval, da je bil pravdno nesposoben že v času postopka v letih 2005 in 2006. Sodišče je v obnovitvenem postopku z izvedbo dokazov (z izvedencem) ugotovilo, da je toženec kljub psihičnim težavam v času postopka bil pravdno sposoben.
32	Sklepa VDSS Pdp 254/2011 in Pdp 255/2011 z dne 8. 9. 2011.
290
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
cer zastopal odvetnik, ni bila poslovno sposobna.33 V ta obnovitveni razlog pa ne spada situacija, ko med pravdnim postopkom stranka umre, pooblaščenec pa še naprej opravlja pravdna dejanja (100. člen ZPP), saj se šteje, da zastopa strankine dediče.34
Res iudicata (8. točka)
Pravnomočno končan postopek se lahko obnovi, če pridobi stranka možnost uporabiti pravnomočno odločbo sodišča, ki je bila prej (ne pa pozneje35) izdana o istem (ne le podobnem36) zahtevku med istima strankama, vendar le, če tega brez svoje krivde ni mogla uveljavljati pred pravnomočnim koncem postopka. Predlog mora vložiti v 30 dneh odkar je mogla uporabiti prej izdano pravnomočno odločbo. Kljub pravnomočnosti pozneje izdane sodbe, ima prednost torej še vedno prva, vendar zgolj 5 let od pravnomočnosti (poznejše) sodne odločbe, kakor je določen objektivni rok za uveljavljanje obnove.
3. KAZNIVA DEJANJA, KI SO VPLIVALA NA SODNO ODLOČBO (5. - 7. TOČKA 394. ČLENA ZPP)
Pravnomočno končan postopek v individualnem delovnem sporu, je mogoče obnoviti, če je nanj oz. na izdano sodno odločbo vplivalo kaznivo dejanje:
1) Če se sodna odločba opira na krivo izpovedbo priče ali izvedenca (5. točka). Oba sta pred zaslišanjem opozorjena, da morata govoriti resnico (238. in 251. člen ZPP), do krive izpovedbe pa lahko pride tudi v njunih pisnih izjavah oz. izdelkih.
33	Sklep VDSS Pdp 254/2011, enako tudi Pdp 255/2011 z dne 8. 9. 2011.
34	Sklep VDSS Pdp 569/2013 z dne 11. 7. 2013.
35	Stranka tako ne bo uspešna s sklicevanjem na revizijsko odločbo (oz. stališča v njeni obrazložitvi), ki je bila v tem postopku izdana pozneje. Npr. sklep VDSS Pdp 1422/2014 z dne 3. 11. 2014.
36	Npr. ne gre za enaka zahtevka, ko je sodišče v prvem končanem postopku odločalo o ugotovitvi, da tožnikovo delovno razmerje ni prenehalo ter o njegovi reintegraciji in reparaciji, v drugem pa o tožbenem zahtevku, da mora toženec tožniku omogočiti delo na delovnem mestu vodje (sklep VDS Pdp 42/2007 z dne 13. 12. 2007).
291
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
2)	Če se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina (6. točka). Pri tem ni pomembno, kdo je kaznivo dejanje storil, za možnost obnove je nujno le, da je sodišče na takšno listino oprlo svojo odločitev.37 Pri tem ne zadostuje, da sodna odločba temelji na dejanju, le povezanim s kaznivim dejanjem.38
3)	Če je do sodne odločbe prišlo zaradi kaznivega dejanja sodnika oz. sodnika porotnika, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, nasprotne stranke ali drugega, ki ima možnost vplivati na sodni postopek oz. njegov izid. ZPP ne določa za katero kaznivo dejanje mora iti, zahteva pa se kavzalna zveza, tj. »da je izdaja konkretne sodbe oz. vodenje postopka sestavni del kaznivega dejanja ali pa je cilj, ki ga zasleduje storilec kaznivega dejanja, da se opravi določeno procesno dejanje v konkretnem pravdnem postopku oz. izda sodba z določeno vsebino«.39
Pri vseh teh razlogih mora biti kaznivo dejanje (npr. kriva izpovedba priče40) ugotovljeno s pravnomočno kazensko obsodbo. Zgolj predlagateljevo zatrjevanje, da je prišlo do kaznivega dejanja (npr. takega ravnanja izvedenca41 ali pooblaščenca42), ne zadostuje, razen, če kazenski postopek ni mogoč. V takšnih primerih mora predlagatelj zatrjevati in izkazati okoliščine za to.
Da je potrebna pravnomočna kazenska sodba izhaja tudi iz 396. člena ZPP. Stranka mora namreč obnovo predlagati v 30 dneh od dneva, ko izve za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku (če se ta ne more izvesti, pa od dneva, ko je zvedela za ustavitev ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti), vendar največ v 5 letih po pravnomočnosti sodne odločbe.
37	Npr. sklep VDSS Pdp 628/2014 z dne 17. 9. 2014, kjer obnova ni mogoča, ker je kljub ponareditvi listine (odpovedi o zaposlitvi), o čemer je pozneje izdana pravnomočna kazenska sodba, sodišče v individualnem delovnem sporu ugotovilo njeno zakonitost.
38	Npr. sklep VDSS Pdp 907/2012 z dne 17. 10. 2012, kjer obnova, kljub poznejši pravnomočni obsodbi učenca za kaznivo dejanje krive ovadbe (tožnice za spolno nadlegovanje), ni mogoča, saj je bilo tožnici delovno razmerje odpovedano zaradi njegove druge izjave.
39	Sklep VS RS II Ips 577/2004 in II Ips 2/2005 z dne 20. 10. 2005.
40	Npr. sklep VDSS Pdp 1226/2010 z dne 4. 11. 2010, sklep VDSS Pdp 134/2012 z dne 22. 3. 2012.
41	Sklep VS RS VIII Ip 143/2012 z dne 19. 11. 2012.
42	Npr. sklep VDS Pdp 280/99 z dne 22. 4. 1999.
292
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
4. SPREMEMBA »PODLAGE« PRAVNOMOČNE SODBE ALI NOVA DEJSTVA IN DOKAZI
Sprememba odločbe, na katero se odločitev opira (9. točka)
Če se odločitev v individualnem delovnem sporu opira na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena; je mogoča obnova postopka, a le, če stranka tega brez svoje krivde ni mogla uveljavljati pred pravnomočnim koncem postopka. Predlog je potrebno vložiti v 30 dneh odkar je stranka mogla uporabiti pravnomočno (spremenjeno) odločbo, vendar najpozneje v 5 letih od pravnomočnosti sodbe v individualnem delovnem sporu.
Če je odločitev v individualnem delovnem sporu odvisna od predhodnega vprašanja, ki je na matičnem področju že bilo rešeno, je sodišče zavezano k uporabi te odločitve. V teh sporih odločitev o »predhodnem vprašanju« najpogosteje predstavljajo odločbe ZPIZ,43 sodbe kazenskih ali socialnih sodišč. Ob njihovi poznejši spremembi ali razveljavitvi, je tako mogoča obnova sodnega postopka. Tega pa ne omogoča drugačna odločitev v drugi zadevi s podobno ali enako dejansko in pravno podlago,44 in ne sprememba oz. razveljavitev sodne odločbe, ki je bila med istima strankama izdana v drugi zadevi.45
Če ob odločanju v individualnem delovnem sporu odločbe pristojnega organa oz. sodišča o »predhodnem vprašanju« še ni, lahko sodišče to reši samo, takšna odločitev pa ima učinek samo v konkretnem postopku. 46 Če je bilo vprašanje pozneje na matičnem področju rešeno drugače, gramatikalno razumevanje tega razloga obnove postopka ne dopušča. V pravni teoriji je mogoče najti stališča, ki obnovo v taki situaciji kljub temu dovoljujejo47 in stališča, ki to možnost odreka-
43	Npr. zadeva VDSS Pdp 485/2012 z dne 27. 9. 2012.
44	Npr. sklep VDS Pdp 1654/2004 z dne 4. 2. 2005.
45	Npr. sklep VDSS Pdp 550/2012 z dne 7. 6. 2012, sklep VDS Pdp 42/2007 z dne 13. 12. 2007, četudi je šlo v obeh primerih za odločanje o prenehanju delovnega razmerja, vendar v različnih časovnih obdobjih in situacijah.
46	13. člen ZPP. Sodišče v individualnem delovnem sporu pa do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek, če ga po zakonu ne sme samo rešiti ali če postopek na matičnem področju že teče (21. člen ZDSS-1). Glej tudi Galič, Aleš, v Novak in drugi, str. 116 - 118.
47	Ude, Lojze, str. 349. Na to pa se sklicuje tudi Rijavec, Vesna, v Ude, Galič in drugi, 2005, str. 135. Enako stališče je mogoče razbrati tudi iz prispevka Zobec, Jan, 2002, str. 12, opomba 13.
293
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
jo.48 Pri slednjem, s čimer se strinjam tudi sama, je izpostavljeno predvsem, da gre pri reševanju predhodnih vprašanj za uporabo materialnega prava, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pa obnova postopka ni mogoča.
Nova dejstva in dokazi (10. točka)
Pravnomočno končan postopek se lahko obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. To je v slovenski sodni praksi (v postopkih glede individualnih delovnih kot tudi drugih sporov) najpogosteje uveljavljan obnovitveni razlog. Za njegovo uveljavitev se zahtevajo naslednje predpostavke:
- Objektivno staro dejstvo oz. dokaz
Na vsebino sodne odločbe imajo moč vplivati le dejstva, ki so obstajala ob izdaji sodne odločbe - časovne meje pravnomočnosti.49 Ta dejstva lahko stranka, če jih brez svoje krivde ni mogla prej, navaja v pritožbenem postopku (337. člen ZPP) oz. na njihovi podlagi zahteva obnovo postopka.
Objektivno staro dejstvo, ki omogoča obnovo postopka, tako ni vsebina obrazložitev odločb prvostopenjskega50 ali pritožbenega51 sodišča, izdanih pozneje v istem postopku; oprostitev v kazenskem postopku52 oz. ustavitev kazenskega postopka53 po pravnomočnem koncu sodnega postopka; smrt stranke po koncu prvostopenjskega postopka v sporu o nepremoženjski škodi;54 prenehanje tožnikovega delovnega razmerja pri tožencu55 in toženčeva odpoved delovnega
48	Kukovec, Polona, str. 22.
49	Ude, Lojze, str. 317. Tako večkrat že VS RS, npr. sklep VIII Ips 288/2006 z dne 6. 11. 2007, sklep VIII Ips 285/2009 z dne 21. 9. 2009, sklep VIII Ips 283/2007 z dne 26. 2. 2008, sklep VIII Ips 517/2007 z dne 12. 1. 2009.
50	Npr. sklep VDSS Pdp 392/2012 z dne 16.5.2012.
51	Sklep VDSS Pdp 1422/2014 z dne 3. 11. 2011.
52	Sklep VDSS Pdp 964/2009 z dne 21. 1. 2010.
53	Sklep VDSS Pdp 783/2015 z dne 21. 1. 2016.
54	Sklep VDSS Pdp 569/2013 z dne 11. 7. 2013.
55	Sodba VDS Pdp 719/2002 z dne 4. 3. 2004.
294
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
razmerja tožniku56 po koncu sodnega postopka o nezakonitosti prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Obnova pa je mogoča tudi, če dobi stranka možnost uveljavljati objektivno star dokaz, vendar se tu pogoj razlaga širše. Možnost vpliva na sodno odločbo imajo namreč ne le dokazi, ki so obstajali ob njenem izidu, temveč tudi tisti, nastali po koncu glavne obravnave, če izkazujejo (ne)obstoj objektivno starega pravno relevantnega dejstva, zaradi česar bo materialnopravna odločitev o zahtevku drugačna. Te dokaze lahko stranka uveljavlja v pritožbenem postopku57 in tako vpliva na izid sodne odločbe. Če jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati prej, pa lahko na njihovi podlagi zahteva obnovo postopka.58 Časovne meje pravnomočnosti dokazov ne zajemajo. To potrjuje tudi drugi odstavek 395. člena, da se sme po 10. točki obnova postopka dovoliti samo, če stranka tega brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
Pri tem je mogoča zloraba, saj lahko stranka iz dokaza, pridobljenega po pravnomočnosti, zaradi katerega obnova ni mogoča, izve za dejstvo, ki je obstajalo med pravdnim postopkom, pa zanj takrat ni vedela. Kljub nemožnosti uveljavljanja pozneje nastalega dokaza (lahko celo naročenega npr. izvedensko mnenje), lahko tako stranka obnovo doseže na podlagi »novega« dejstva, če jo predlaga v 30 dneh odkar je za dejstvo (preko takega dokaza) izvedela.59
- Stranka za dejstvo oz. dokaz pred pravnomočnim koncem postopka ni vedela
Predlagatelj mora okoliščine glede tega v predlogu izrecno navajati in dokazati. Obnove ne more doseči z navajanjem dejstev, ki jih je med postopkom vedel,
56	Sodba in sklep VS RS VIII Ips 233/2011 z dne 13. 5. 2013.
57	Glej Zobec, Jan, 2008, priloga, str. II.
58	Ude, Lojze, str. 349: »nova dejstva in novi dokazi so lahko podlaga za obnovo postopka, če so že obstajali v času odločanja v rednem postopku (do trenutka, ko jih je stranka v postopku lahko uveljavljala)«. Glej tudi Juhart, Jože, str. 424. O tem tudi VS RS, npr. sklep VIII Ips 517/2007 z dne 12. 1. 2009, sklep VIII Ips 285/2009 z dne 21. 9. 2009, sklep VIII Ips 283/2007 z dne 26. 2. 2008, sklep VIII Ips 288/2006 z dne 6. 11. 2007, sodba VIII Ips 191/2006 z dne 24. 4. 2007.
59	Npr. sklep VDSS Pdp 803/2013 z dne 5. 9. 2013, sklep VDSS Pdp 766/2010 z dne 15. 7. 2010.
295
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
pa jih ni uveljavljal; dejstev, ki so bili v postopku prve stopnje že znani60 in se je sodišče morebiti nanje celo sklicevalo v obrazložitvi sodbe,61 četudi stranka ni zadovoljna s tem, kako jih je sodišče presodilo;62 novega dejstva pa prav tako ne predstavlja sodna odločba izdana v drugi zadevi med istima strankama.63
Nov dokaz, ki omogoča obnovo postopka, pa ni tisti, ki ga je stranka že predlagala v postopku na prvi stopnji, pa je sodišče njegovo izvedbo zavrnilo64 ali ga je izvedlo,65 četudi predlagatelj zatrjuje, da je šele sedaj izvedel, da se je ena od prič spomnila pomembnega dejstva,66 ter tudi ne predlog za ponovno zaslišanje v končnem postopku že zaslišane priče, ker jo predlagatelj o določenem dejstvu pozabil vprašati.67 Nov dokaz, ki bi omogočal obnovo postopka, prav tako ni sodna odločba v drugi zadevi z enako ali podobno dejansko in pravno podlago, v kateri je bila sprejeta drugačna odločitev kot v konkretnem primeru.68
- Procesna skrbnost
Bistveno je, da mora stranka določno navajati69 in izkazati, da dejstva oz. dokaza brez svoje krivde ni mogla uveljavljati pred pravnomočnim koncem postopka, tj. ko poteče možnost uveljavljanja tudi v pritožbenem postopku.70 Če sodišče ugotovi, da ni bila procesno skrbna, je predlog nedovoljen in ga zavrže.71
60	Sklep VDSS Pdp 134/2012 z dne 22. 3. 2012.
61	Sklep VS RS VIII Ips 169/2012 z dne 7. 1. 2013.
62	Sklep VS RS VIII Ips 442/2006 z dne 13. 3. 2007.
63	Sklep VDSS Pdp 550/2012 z dne 7. 6. 2012.
64	Sklep VS RS VIII Ips 177/2008 z dne 8. 6. 2009, sklep VS RS VIII Ips 526/2007 z dne 21. 9. 2009.
65	Npr. sklep VDS Pdp 1752/2002 z dne 24. 4. 2003, sklep VDSS Pdp 803/2013 z dne 5. 9. 2013, sklep VDSS Pdp 523/2011 z dne 1. 9. 2011, sklep VDSS Pdp 134/2012 z dne 22. 3. 2012.
66	Sklep VDSS Pdp 349/2009 z dne 14. 5. 2009.
67	Sklep VS RS II Ips 23/2007 z dne 1. 2. 2007.
68	Sklep VDS Pdp 1654/2004 z dne 4. 2. 2005.
69	Npr. sklep VDSS Pdp 506/2010 z dne 9. 9. 2010.
70	Npr. sklep VDSS Pdp 392/2012 z dne 16. 5. 2012. Zobec, Jan, 2008, priloga, str. III, navaja da je to očitno za dokaze, ki so nastali po koncu glavne obravnave.
71	Npr. sklep VDSS Pdp 907/2012 z dne 17. 10. 2012, sklep VDSS Pdp 1272/2014 z dne 5. 3. 2015.
296
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
- Dejstvo oz. dokaz bi vplival na izdajo ugodnejše odločbe v že končanem postopku
To presoja sodišče glede na v končanem postopku ugotovljena dejstva in zbrane dokaze,72 pri čemer uveljavljena novota ne sme spremeniti istovetnosti dejanskega stanja, o katerem se odloča.73 Obnova je mogoča zgolj zaradi dejstva oz. dokaza, ki se nanaša na isti sporni dogodek,74 in ki bo, ob uporabi iste materialnopravne določbe, vplival na ugodnejšo odločitev glede konkretnega spora. Sodišče v obnovljenem postopku presoja zgolj uveljavljeno novoto in ne ugotavlja celotnega dejanskega stanja še enkrat. Stranki tako nimata možnosti uveljavljati drugih dejstev oz. dokazov - upošteven je le tisti, zaradi katerega je bila obnova dovoljena.
- Pravočasnost
Predlog mora biti vložen v 30 dneh odkar je stranka sodišču mogla navesti novo dejstvo oz. dokaz. V sodni praksi velja, da bi te mogla navesti, ko je za tako novoto izvedela,75 ne pa šele takrat, ko je dokaz dejansko pridobila.76 Pri tem pa je treba upoštevati tudi kdaj je imela pravni interes za njegovo uveljavljanje.77 Sodišče pazi na pravočasnost predloga po uradni dolžnost, pri čemer je na pre-
72	Npr. sodba VS RS II Ips 713/2007 z dne 25. 10. 2007 in sklep VS RS II Ips 277/2007 z dne 9. 7. 2008.
73	Ude, Lojze, v Ude, Galič in drugi, 2009, str. 593.
74	Npr. sodba in sklep VS RS VIII Ips 217/2001 z dne 1. 10. 2002.
75	Npr. sklep VDSS Pdp 946/2012 z dne 7. 11. 2012, sodba VDSS Pdp 1051/2011 z dne 12. 1. 2012.
76	Sklep VS RS II Ips 421/2001 z dne 4. 10. 2001, sklep VDSS Pdp 1509/2008 z dne 16. 4. 2009, sklep VDSS Pdp 1663/2014 z dne 20. 5. 2015, sklep VDSS Pdp 1201/2013 z dne 31. 7. 2014, sklep VS RS VIII Ips 560/2007 z dne 20. 4. 2009: »Predlog za obnovo postopka bi morala vložiti v 30 dneh od takrat, ko je zvedela za to okoliščino. Če bi dokazala, da takrat ni mogla dobiti ... bi pač predlagala, naj ustrezne poizvedbe o tem opravi sodišče... Pravočasnost predloga za obnovo postopka ZPP veže na dan, ko je stranka mogla navesti sodišču novo dejstvo oz. nova dokazila, ne pa na dan, ko je ta dokazila prejela.«
77	Sklep VDSS Pdp 421/2011 z dne 7. 7. 2011, kjer je VS RS reviziji ugodilo in (pravnomočno ugodeni) tožbeni zahtevek zavrnilo. Ker tožnik do vročitve revizijske odločbe ni vedel za svoj neuspeh v postopku, ni imel pravnega interesa za uveljavljanje novih dejstev, na podlagi katerih bi bila odločitev zanj ugodnejša. Čeprav je za nova dejstva izvedel že prej, je 30-dnevni rok za vložitev predloga pričel teči z vročitvijo revizijske odločitve.
297
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
dlagatelju trditveno in dokazno breme glede tega. Pri tem je omejen na objektivni rok petih let od pravnomočnosti sodne odločbe.78
5. SKLEPNO
Sodne prakse glede obnove postopka ni veliko. Razlog je verjetno iskati v izredno ozkem krogu obnovitvenih razlogov, zaradi česar je obnova postopka mogoča le v izjemnih okoliščinah. Slednje je smiselno, saj omogoča razveljavitev že pravnomočne sodne odločbe in s tem posega v ustavno varovano pravnomočnost (158. člen Ustave RS). Vendar na drugi strani to zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS in 6/I člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,79 zaradi česar je tak institut še kako potreben.
LITERATURA
-	Galič, Aleš. Sodba ESČP - nov razlog za obnovo pravdnega postopka?, Pravna praksa št. 2002/6, str. 15 - 17.
-	Juhart. Jože. Zakon o pravdnem postopku s pojasnili. Ljubljana, Časopisni zavod »Uradni listi SRS«, 1963.
-	Kukovec, Polona. Drugačna rešitev predhodnega vprašanja v glavnem postopku kot obnovitveni razlog?, Pravna praksa št. 2010/5, priloga, str. VII - VIII.
-	Novak, Janez (ur.) in drugi. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih s komentarjem. Ljubljana, GV Založba, 2005.
-	Tacol, Tilen, Razdrih, Žiga. Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP, Odvetnik št. 2015/72, str. 13 - 17.
-	Šturm, Lovro (ur.) in drugi. Komentar Ustave Republike Slovenije, dopolnitev - A. Ljubljana, Fakulteta za državne in evropske študije, 2011.
-	Ude, Lojze. Civilno procesno pravo. Ljubljana, Uradni list, 2002.
-	Ude, Lojze (ur.), Galič, Aleš (ur.) in drugi. Pravdni postopek, zakon s komentarjem. 3. knjiga.
-	Ljubljana, GV Založba in Uradni list, 2009.
78	Npr. sklep VDSS Pdp 830/2011 z dne 6. 10. 2011, kjer je sodba postala pravnomočna 23. 4. 2004, predlog za obnovo postopka pa je bil vložen 12. 8. 2011, torej po preteku petletnega objektivnega roka, pri čemer tako ni več relevantno kdaj je predlagatelj izvedel za razlog za obnovo.
79	Sklep Ustavnega sodišča Up-121/00 z dne 6. 4. 2000 ter sklep VS RS II Ips 164/2012 z dne 20. 11. 2014.
298
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
-	Ude, Lojze (ur.), Galič, Aleš (ur.) in drugi. Pravdni postopek, zakon s komentarjem. 1. knjiga.
-	Ljubljana, GV Založba in Uradni list, 2005.
-	Zobec, Jan. Opozicijski ugovori : ali je novi režim odločanja o njih res sporen?, Pravna praksa št. 2002/35, str. 10 - 12.
-	Zobec, Jan. Pritožbene novote v pravdnem postopku, Pravna praksa št. 9/2008, priloga str. II - VII.
299
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
REASONS TO REOPEN THE PROCEEDINGS IN INDIVIDUAL LABOUR DISPUTES
Neža Pogorelčnik Vogrinc*
SUMMARY
The provisions regarding court procedure in labour and social disputes are determined in Labour and Social Courts Act. For questions not specified in this Act, Civil Procedure Act is in use. Among others are in individual labour disputes used also its provisions on reopening the proceedings. It enables that the decision passed in the earlier proceedings is set aside, finished procedure is reopened and new court decision issued. This interferes with the constitutionally protected finality of the court decision (Article 158 of the Constitution of the Republic of Slovenia) and therefore undermines legal certainty. Such a possibility must therefore be limited. Beside time limits and some other requirements, its important element is also that a motion to reopen the proceedings may be submitted only for reasons exhaustively listed in the Civil Procedure Act (Article 394). They form three different groups:
1) Substantial violation of the procedure. The procedure might be reopened if:
-	a judge or a lay judge has participated in the rendition of judgement who should have been disqualified pursuant to provisions of the Civil Procedure Act, or who has been excluded;
-	for any unlawful proceeding, particularly in respect of the service of process, a party has been denied the opportunity to be heard in court;
-	the originating process subject to personal service has been served upon a party in accordance with Article 142 of the Civil Procedure Act owing to the party's continuing absence for a period longer than six months;
-	a person incapable to sue has participated in the proceedings as a plaintiff or defendant, or if as a party to the proceedings a legal person has not been represented by a person authorised to represent it under the statute, or if a person incapable to litigate has not been represented by a statutory
* Neža Pogorelčnik Vogrinc, PhD, Assistant at the Faculty of Law, University of Ljubljana, Slovenia neza.pogorelcnik@pf.uni-lj.si
300
Članki / Articles
Neža Pogorelčnik Vogrinc: Razlogi za obnovo postopka v individualnih delovnih sporih
representative or if the latter has not been in possession of a permit necessary for litigation or a particular act of procedure, or if a party has not been represented by an attorney in accordance with the provisions of the Civil Procedure Act or if the attorney has not been in possession of power, save when the litigation or particular acts of procedure have been approved subsequently;
-	a party has been rendered an opportunity to use a final judicial decision which had earlier been passed upon the same claim disputed between the same parties.
2)	Criminal offence, which influenced the court decision. The procedure might
be reopened if:
-	the judicial decision has been based upon a false statement of a witness or an expert;
-	the judicial decision has been based upon a forged document or upon a document certifying false facts;
-	the judicial decision has been rendered due to a criminal offence committed by a judge or a lay judge, a party's statutory representative or attorney, the opposing party, or by any other person.
3)	The change of the underlied court decision or the occurrence of new facts
or evidence. The procedure might be reopened if:
-	the concerned judicial decision had been based upon some other judicial decision or upon a decision of some other authority that has later been finally reversed or annulled or abrogated;
-	a party has come to know about new facts or has obtained new evidence which, when presented, in the earlier proceedings, might have lead to a more favourable decision.
The Article deals with each of the reasons separately and presents their
application in individual labour disputes.
301