ELAVSKA POLITIKA t Uredništvo »e v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Dia, za inozemstvo mesečno IS Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Stev. 33. Sreda 24. aprila 1922. Leto IV. Zahteva po korporativnem parlamentarizmu — barometer reakcije. Kadar se domislim zahteve po korporativ, pariamentarizmu, vselej vidim v dSuhu moža, ki hoče zavreti kolo razvoja in ga potisniti nazaj v srednji vek in še globlje. Zakaj ves korporativni parlamentarizem tako lepo spominja na srednji vek in dobo takozrvanih zadrug ali cehov, ko so bili gospodje mojstri in gospodje pomočniki člani poklicne zadruge pekov, mesarjev, krojačev, tiskarjev, mizarjev, kovačev, trgovcev, voznikov itd. Mojstri in pomočniki so morali skrbeti za dobro ime, čast in prospevanje dotične obrti. Kdor ni izpolnjeval dolžnosti, so ga kaznovali in izključili iz svoje srede. Seveda so tudi. skupaj hodili k maši, procesijam m na božja pota. Pomočniki so morali pri vseh akcijah podpirati svoje mojstre, ker so bili podložni člani rodbin in poklica. n Te srednjeveške in še v poznejši dobi obstoječe razmere so pa polagoma pričele presedati pomočnikom, ki so hoteli biti svobodni in imeti v svojem poklicu čim 'boljšo eksistenco in bodočnost, kar pa v tistih razmerah ni bilo mogoče. Tako so nastali polagoma delavci, ki so zahtevali več svobodo in več kruha na eni strani, na drugi strani pa mojstri delodajalci, ki so hoteli ohraniti svoje predpravice pri zaslužku in v poklicu. Delavci so namreč uvideli, da delajo preveliko tlako svojim gospodarjem in s tem so se osvestili, da spadajo socijalno v drugačen razred kakor pa njih gospodarji. ' V prvotnih obrtnih in trgovskih zadrugah ali cehih se je gojil tako-zvani solidarizem, ki ga: zagovarjajo krščanski socijalci, nasilno in z zakoni. Zgodovina pa je pokazala, da se je v teh razmerah godila delavcem krivica in da je šla brutalnost tako daleč, da je delavca, ki je stavkal, lahko zadela celo smrtna kazen. Korporativni sistem v bistvu torej ni nič drugega1 kakor cehovstvo, ki je dajalo v gotovi meri mojstrom in njih cehom absolutni vpliv na so-djalne razmere pomočnikov ali delavcev in na zakonodajo, kolikor je bilo takrat cehovstvo v tem pravcu organizirano. Gospodarstvo se je pa v zadnjem stoletju ztaisti pod vplivom napredujoče tehnike jako razvilo. Namesto nekdanjih cehov imamo sicer sedaj tudi nekake poklicne obrtne zadruge, ki pa ne pridejo do veljave, ker odločuje v svetovnem gospodarstvu veliki bančni in industrijski kapital. Veliki kapital je dobro organiziran, je svetoven in nima prav nobenega interesa podpirati obrtništvo in druge manjše obrate in podjetja, pač pa ima velik interes na tem, da dobi ▼ državah politično in državno upravno absolutno moč proti vsem onim, kj jih izkorišča in ki so mu napoti, to so delavstvo in mali obrati. Ta absolutna moč pa mu je zagotovljena le v korporativnem parlamfehtu. In seveda bo potem kapital sklepal tudi zakone, ki bodo njemu prav in bo s tem zavrl vsakršen napredek in zasužnjil vse one, ki jih potrebuje v eksploatacijo. Kapitalizem pa solidarizem in socijalni čut je notorično še manj poznat kakor so ga poznali srednjeveški cehi, ker pri njem govori samto profit. Korporativni sistem ni torej nič drugega kakor organizirana diktatura kapitalizma, ki naj bi zasigurala za nedogledino dobo njegovo politično premoč, ki se je pod vplivom splošne volilne pravice začela opasno majati. In kdo bi še utegnil misliti, da bi se tak parlamentarizem obnesel, ki izključuje za dolgo dobo vse produktivne sloje od političnega in upravnega vpliva v državi? Hrvaški strokovnjak je zadnjič napisal članek, da gre splošna! tendenca za kolektivističnim gospodarstvom in da je zaraditega utemeljen korporativni parlamentarizem. To stališče je ozko kapitalistično. Kdor vidi samo desettisoč kapitalistov in želi, .dia bj ti gospodarili nad milijoni in .stomilijoni državljanov, ta pač utegne s tem utemeljevati »novo« obliko parlamentarizma; kdor pa priznava pravico do življenja in razvoja vsemu človeštvu, ta pa tega parlamentarizma) ne more zagovarjati, pa če ga zagovarja sam Vatikan ali kdorkoli, ker gre pri tej obliki parlamentarizma samo za to, da se zajamči tudi za, bodočnost oblast nad! gospodarstvom denarnim polenta-tom, da odločajo potem o usodi — človeštvat • Po korporativnem parlamentarizmu hrepeni organizirani kapitalizem ter dela po časopisju reklamo zanj potom najetih, ali pa naivnih strokovnjakov. To so dovolj jasni argumenti, ki govore proti korporativnemu parlamentarizmu. Kdor pa tak parlamentarizem zagovarja, prodaja človeštvo nevidni reki kapitalizma. Razmere ob takem parlamentarizmu morajo notorično postati v najkrajši! dobi neznosne. Živel rdeči Graz! Socijalisti osvojili 24 mandatov od 48 mandatov. Nedeljske občinske volitve v Grazu so pravi triumf za graški pro-letarijat. Sedaj se,.ie dosodilo tretjič PO vrsti, da so socijalisti pridobili po dVa mandata ter prispeli do polovice. Graški občinski svet šteje 48 mandatov. Do leta 1924. so imeli socijalisti samo 20 mandatov in vendar jo sodhtg Muliitsch;, Mariborčan po rodu, zasedel županski stol. - Volitve leta 1924. so prinesle dva mandata več in sedanje volitve zopet dva mandata. .Za 48 mandatov se je borilo sedem; strank, med katerimi pa sta bila celo dVa bloka. Od.91.134 oddanih glasov so prejeli socijalisti 44.319, za nad! 10.000 več kot pri zadnjih volitvah in diva mandata več. Krščanski socijalci so prejeli 29.112 glasov in 16 mandatov, ravno toliko, kot so jih imeli dosedaj. Vele-neincl so imeli dosedaj 6, mandatov. Pri teh volitvah so se koalirali z Landbundiom ter skupno prejeli 12 tisoč 493 glasov in 7 mandatov. — Končno je nastopila nekaka gospodarska zveza stanov, ki je prejela 2630 glasov in en mandat. Haken-krcuzlcrji ali fašisti so. prejeli 1743 glasov, pa ostali brez mandata, ker je količnik znašal 1859. Končno so nastop#! sicer neizogibni razdirači proletarijata, komunisti, in da razdiranje čimbolj dokumentirajo, so nastopili z dvemai listama. Prvi, opo-zicijotrahii komunisti, so prejeli 605 in avstrijska komunistična stranka pa 184 glasov. Zastopane bodo tedaj v občinskem svetu štiri stranke. Volilna borba je billa tako huda, kot je ne pomnijo v Grazu. Buržuazija je obkolila rdečo'trdnjavo odi vseh strani, ter jo koncentrično napadala s pomočjo raznih proletarskih odpadnikov. r- »Tagespost«, list liberalnih Velenemcev, je vehementno agitirala za klerikalce ter rotila takozvane ne-volllce, češ, ti pripadajo vsii meščanstvu, ki ostajajo dlotna, zato je treba v prvi vrsti te spraviti na volitve. No, in res se je »Tagesposti« skoraj posrečilo spraviti vse nevolilce na volišče, toda z žalostnim rezultatom zanjo. Na nekaterih voliščih je volilo do 94 odstotkov, todla »nevolilci« so se odločili za socijaliste, ki so prejeli blizu 11.000 glasov Več kot leta 1924. in 1012 več kot pri skupščinskih volitvah. V Grazu je življenje težko, saj je stalno 28.000 delavcev brezposelnih, ki prejemajo podporo, sicer jih je še več. Ako bi billa industrija polno zaposlena, bi bik zmaga še mnogo lepša. Razveseljivo jč, da so vsa naj-večja ter srednja mesta v Avstriji, razen treh, rdeča. Pa1 tudi V teh treh: v Innsbrucku, Salzburgu in Celovcu, imajo socijalisti močna zastopstva. Mi se veselimo te zmage ter iz srca čestitamo graškim sodrugom. Italijanski »parlament" je v soboto 20. t. m. dvoril svojo 28. zakonodajno perijodo. Predvsem so poslanci prisegli. Imena je pri prisegi čital sam' Mussolini, Kraljev prestolni govor je poveličeval fašizem, spravo z Vatikanom ter konštatiral, dla si je Italija zopet pridobila svetovni ugled. V nadaljnjem povdarja. da je v bodbče onemogočeno vsakršno razlaščevanje bogastva, da se bo produkcija v redu vršila. Razorožit-\ena konferenca je ostala širokogrudno upanje, zaradi tega je dolžnost Italije, da se pripravi za obram- bo domovine. Vojska pribori državi moč in spoštovanje; neglede na to pa ima Italija na zunaj politiko miru. Nadalje govori 'kraljev govor o gospodarski politiki Italije in o novih zakonih, ki jih zbornica sklene z oziram na dogovor z Vatikanom. Prestolni govor je imel torej namen pokazati Italijanom veliko in lepo Italijo, v kateri je opravičena samo vlada misliti in delati, vsi drugi državljani so pa dolžni Občudovati njih modrost. - < Zveza s krščanskimi socijalci? Članek »K polemiki z Delavsko Pravico« v 31. štev, »Del. Politike« izgleda, d® izvira od nekega vodilnega sodruga. Kakor se ne morem strinjati s tem člankom, pozdravljam opombo uredništva!, da o tem članku spregovorimo naročniki lista svO-jo 'besedo. Kajti velika škoda) bi bila, ako bi v tem članku razviti ne-marksističnl nazori ostali Ibrez odgovora. ’ Da grem po vrsti! 1. Enotne akcije na terenu Delavske zbornice, Člankar pravi: — »Tudi ona' (to je »Del. Politika«) priznava potrebo, dai se usmerjajo na terenu Delavske zbornice vse sile delavskih organizacij v enotne akcije. To ibi bilo za enkrat dovolj. Več, kakor to, bi' tudi skupna eksekutiva strokovnih organizacij ne mogla dati.« Ne vem, kdaj se je izrekla »Del, Politika«, da zadostujejo enotne akcije na terenu Del. zbornice. Kajti Delavska zbornica po svojih statutih in ipo svojem značaju ne more biti nikako središče za enotne delavske akcije. Del. zbornica je urad za posredovanje med delavci in delodajalci, za intervencije pri podjetjih, ministrstvih itd., za zbiranje statistike in pomožnega materijala za _ socijalno politiko*. Delavska zbornica brez strokovnih organizacij ne pomeni ničesar. Resnično delavsko življenje in gibanje se razvija izve« Del, zbornice ; ▼ obratih in delavskih bojevnik organizacijah. In tu so doslej krščanski socijalci igrali vlogo — stavkokazov. Kajti stavkokaz ni samo oni, ki med stavko dela, stavkokaz je tudi oni, ki ruši enotnost strokovne organizacije bodisi s tem, da noče biti njen član, bodisi s temi da snuje protiorganizacijo. Krščanski socijalci so ustanavljali svoje posebne organizacije ne iz ljubezni do delavstva* temveč zato, da potom njih razširijo klerikalizem v delavske vrste in te vrste s klerikalizmom cepijo. To so zlasti dokazali ob zadnjem volilnem boiju za Del. zbornico, ko so spravili ves bivši klerikalni politični in cerkveni aparat v boj proti; združeni delavski strokovni zvezi. Krščanski so-cijalei naj likvidirajo svoje razbijaške organizacije in potem bomo lahko šele verovali, da jim je za interese delavstva več kakor za interese cerkve. • >o 2. »V tisočletnih tradicijah je več življenske modrosti, kakor jo površna analiza vidi . . , Nas druži samo močno nravno hotenje, ne pa enoten svetovni nazor. Naše organizacije so danes napram vsakemu filozofskemu sistemu tolerantne. Zakalj bi se morala nehati ta toleranca (= strpnost) napram tako važnim v ersko - e tiičtntim gibanjfem in organizacijam, kot jih predstavljajo krščanstvo in katolicizem. Izgubljeno enotnost vetovnega nazora bo vzpostavila samo nravna in verska globina« take za marksita go-rostasne misli razvija potem člankar. Tako gledanje ni niti osamljeno, niti ni bilo prvič na svetu izraženo. Misel, da more »izgubljeni« enotni svetovni nazor vzpostaviti samo— vera (to je religija), tako misel! goje v sebi navadno vsi oni intelektualci, ki, so prišli v del. gibanje iz kakih sentimentalnih razlogov, ki pa ne verujejo v delavski razred' sam, ki jim je del. množica presurova, premalo izobražena in mislijo o njej, da jo morajo kultivirati in voditi ter diktirati, da se bo kaj za delavstvo dosegih. V resnici je pa že delavski razred in njegovo gibanje obstojalo davno pred njimi in si pridobilo eno gotovo izkušnjo: da če mu je kdaj čes® primanjkovalo, da to gotovp ni bilo pomanjkanje »verske globine«, temveč nezadostna strnjenost delavskih množic. Fizična sila, številčna moč delavskega razreda, njegova organizacijska strnjenost in kolektivno čutenje — to odločuje zmagovanje alf poraz delavskega' razreda. »Verske globine« pa potrebujejo predvsem kapitalisti in z njihovo ideologijo za- Vaša želja je imeti čevlje, kateri sc dobro priležejo, da so ,čevlji prvovrstne kvalitete ter po odgo-'aJ vatj&jočllihjMžfi dnevni&ni Uresničite to željo *■ "Z nakupom ~ ~ ----- ,.v V" j j?.. Maribor, Koroška c. 19 ■' ■ 'j -■*- >-- - *' ■ *~ * .j-.- strupljeni ljudje, da v »venski globini« najdejo tolažbe'" in odpuščanja za svoje grebe. - Marksisti imuno mj način mišljenja — dialektiko, marksisti imamo svoje gledlaoje na svet in vse pojave v njem — materialistično poj* moranje zgodovine in kat taki gotovo ne trpimo vsake ElozoHje. Ta natš način mišljenja in naše gledanje na svet vendar ostro nasprotuje gotovim filozofskim sistemom, poselbno pa vsakemu religi joznemu naznanja Za nas v tisočletnih tradicijah *i toliko modrosti, kot jo vidi dotakni članka!. . Za nas* sio favno nasprotno te tisočletne tradicije največja ovira za osvobodilni 1wj delavstva. . . v Ni potreba Vbiti človeku ravno marksistvsak raacumen Človek v«, dalivi danes katoliška cerkev le. kot oficijelno priznana institucija, da so iptt ka toličani sami in * resnično življenje z njo že da vinlo' skregani. Vsak razumen človek v«, da je krščanstvo v zatonu, da je že preživelo svojo slavno dobb in da more danes le socializem dati ljudem novo moralo, odgovarjajočo novim življenjskim. razmeram. 3. KrSčansk* Socijajci in »trOk, orja- • „• ' v l''f*«*«!)*.1 > ' ---J Kljub temu; d« pravi matfcsist neJ more biti pribadnik nobene relije, ni noben marksist proti temu, da bi imeli v strokovne organizacije pristop pripadniki vSeh mogočih ver na tem svetu.’ Kajti vie deiavatvio doi ramo združiti, dai zmaga socijalizeM/ kovne orgaiil^Stife SC ž'vero ne pe-•Sftio, in prepuščajo pcipoliio svo/blodb vi&kemu', da'nkJf| ali ta gosp. dr«. Enders baje, hud nasprotnik ideje »Anschlussac.. Dr. Seipel je s tem, poiskal sebi najvrednejšega lajiškega naslednika. Težko je, če se mora tudi'z zavezniki računati. Ti so pa le malo liberalno pobarvani in Velenemci že vihajo nosove in pravijo, da bodo zahtevali jamstva, da se ne bo s klerikalizacijo dežele nadaljevalo. Med tem je tudi Landbund postal »stutzig«, pa hoče imeti .garancije za«- svoj agrarni program. — Kot se vidi, novi kancler nima nič dobrega pričakovati. Gospoda pa se vendarle nadeja, da bo mogla ta teden .sestaviti novo vlado. Malo težek porod je to! >rrv 1.1...........i i i > " JTLjlb i i\lt T6žbk Župnika Eaatlča odbita: • ■sr*, jr tir Organist invalid ostane r stanoranju. — župnik ne piozna cerkrentk ' pre(^>isor. — 2upn£kora mer«vza nič.' : Poročail* srno že ipuurkrat, kako župnik Martin Erhatič preganja svojega organista, težkega invalidi, brez desne noge, Konrada Muršeca, pri |Sv. Jakobu, v Slovenskih goric&h. Poprej dobra prijatelja, sta se naenkrat sprla,' ker je organist očital župniku Erhatiču, da mu ni izplačeval zasJuženih pristojbin od pogrebov, čeprav jih je zaračunal faranom za organista. Župnik Erhatič je vložil proti 'ojrganistu t,ožbo radi žaljenja časti, a sljednji je nastopil dokaz resnice. In tako je prišla zadeva k preiskovalnemu sodhiku, ki pa je oči-vidno z delom,'preobložen, ker še, do sedai nfls,b bile niti priče zaslišane, čeprav' teče' rire&fekva 'že 4 nie^ece-Pač pa!>J4 ie bil zasfi&an sodar, ki je po ''na^^alu' žibjmJka delal mero za p^biirkhje bei^je, ki je po zatrdilu organista tn! faranov mnogo večja, Kibt je 'pr^dlp&iana ih klot jo * je rabil ■prejšnji župnik Iivttkn Kaipler. To merco je sodi&č* zahtevalo in jo dalo preizkusiti pri mariborskem ' mero-izkusnem uradu.' 1 ' 'MteWw^kt«Sia * urad ' je iis1 tigotiMl, ‘daTj£ ta žttphikOva thfetča za ^ littov večja, kakor’ bila prejšnji iifl,vpo predpikiJi. Žiip/nSk Erhatič’ pa se je začel sedal 4I&' erikrit izgovariit^,' dij^je bafe dail'’za tb napralviti veŽjo m&b/kef bt'' a?mi morali dija'ti žii^-ljSini ‘tUdlHneke' sire, pa * ji’ mes t žTrijfli' ptfbšral i~ vžČjd merico.'! K'ai bo" termi1 ižgOvbiru ' reklt? držafvnb’ pr*a,Wlbi^tVo',’'bohio ‘šete viefeli irf "pfi-rb^li. Pa^anJ ibocto vsekakor šele sedaj zfedfeli^da sb s p<šeničb odraj-tbvAt! žapniktt*tbas-sir^kfer - * ' Tud! preiskava o pb^rdbnlh računih še ni končana, ampak se riAdai-ljuje nar okrožnem sodlSftar Ma vtsto pa še pridie preiskava o mahinacijah T BrattaoKreft: pri volitvah, katefio pa bo mor^l iž* vršiti še le, sodnik, pri okrajnem sodišču, ko bo razprava radi žaljen)« časti. ' Kako si je župnik Ernatič svest svojih, pravilnih pogrebnih ra-' čunov, je dokazal najbolj s tem, da nas'še vedno ni tožil,- čeprav smo mu ponovno dči^alj, da je lagal v svojem zagovoru glede pogrebnega računat SchTaja v »Slovencu«. Pač pa. je prejšnji teden končala župnjkioVa tožba proti organistu radi izpraznitve stanovanja v posjopju stare šede. ŽUpnik je vložil tožbo imenom cerkvenega. predstojništva žie meseca, decdihibra 1928 in zahteval. da se mora organist v najhujši zimi z ženo in petimi' otrod izseliti, čeji>fav je bit organist brez službe inf je župi^c vedel, da Ubogi invalid nima kam itjj. Vršile so se tiri' razprave in nebro| prič od Svi Jakoba je bilo zaslišanih. Oi^ganistov zastopnik, odvetnik „dr. Reisman, pa je med drugim ugovarjali ' da župnikov« tožb« sploh ni dopustni, ket sme imenom cerkvenega predstojništva tožiti župnik’le skupno scerkvenima . ključarjema, > ne . pji sam, kakor ^e storil župnik, Erhaolč. Sodišče je temu ugovoru tudi |U|ck dilo, zavrnilo tožbo župnika Erhatiča in obsoc^o cerkveno predstojn^tvo v plačilo vseh stroSkov. ZupmRf-hatič je torei s',sybjo, tožbo prpU/i^i' g^mu ^j{aMs^wžalbst09 ^jpogore^'!^ še dolgo ne'bo spravtf revhle rbdjbShe Jja C)§ta aimpak bb pojprej Sc $amr aSpT, ^odia^ero^ da pbr^čwiita.. z organistom. Kdor drugemu . jamo« T—a. ,:t. Av7K>H«-ft , jeve družbe? TT ^ /Vli l. .i;r, Človek mrtvaških lobanj. Kroaiilta mtrčaaih 104 a. »Ali te ni sram, ničvrednež . . .« #6' siknila mati preko mize ter še tako bolj Usmerila' asanima-nje vseh na svojega nepokornega sina. LeO pa je vstdl in. stopil v drugo sobo, kjer sb'sedeli pri mizah kmetje in kmečki' fantje z dekleti. Tukaj so pleS&li in. peli vsevprek in' niso vstajali.. Sam je 4ftal med’ podboi, ko je nekdo ugasnil luč in fe odbito dva1* najst. Nato so si. stiskali roke. Leo ni vedrfj“kJif naj sCori. Pa jfe 'prišel k njemu pijan’ Kocuvan, Šestdeset let star žalar iz konca vasi, ki je že marsikatero noč prespal 'i jarku, vinjen od* vina in OStrt žga-njice.; '-i,' *•' ••• • • ‘‘ ,ftl> »Ali ram smrtni vošfitti tiovo lefo, gospod...« Tako ga je Ttagov oi ne smelj,, . ., Ko sem bil majhen, ste me ‘tikali. Se sedaj me lahko. Zdi se mi lepše in bolj domače.. . »Mislil sem pfč, da me mladi gospod’ več ite poenajo. V šolah so, veliko se učijo, jaz pa sem pijanec, zarovanj kmetski človek in jJovem včaših kaj narobe . • . Ne zamerite. Danes sem zbpet pijan. Novo leto ibo, starega smo pokopali . Kocuvan ga je začel tikati Celo poljubif ga je nii lice, ker se mu je zdelb letpo, da je tako'prijazen' in zgovbren J njim, preprostim člbvekotti. Po^-vor je prekinil vsfesploSni trušč: Makol, Siti pfvegs' vaiSkega mesarja, je z dolgim kuhinjskim nožem pritekel v sobo in hotel navaliti na nekega svojega tči^meck' ljpri''LbjzI3.! V^1 zadišem trenutku je "pri-! hitel Leonov oče, gžf zvabit tako močno za vrat, da somu roke bm^hhWe.! Ker pM' t&ntffek W : vedel, kdo'ga je zgrabil, je; že dviSrtll^nbž pfofi »njemu. Tedaj pa je‘občirtil'^fest "s^bjeib! JžHbtn^M i Botra. 'Leonov oče ga je viacfe! f kul®i|6 in bTe1-tepel bi gai, da ni stopil vahies driJžniškl nkHatiik iri i*. «am4.. • i Žilavec, ki je iantu na^veŽar aret^CiTtii’ LebtfbV i oče, nagle jeze, kakor ije hotel s tanteo s svojo upornostjo razžalil, materina razpo-Sajtfnbst ga ‘je ŽaMi'’bolj kot"tisii ikbžarec vina! ^ odrrai^'^' 'jfe Čutil rJ plesu te vaške ^6- sjtedi, ki se 'fe sprla ih Ai pokazala' svoje praVe''ibbe. Lfeo je vedeli, tla oče' til nik kaj pri-ijubtjen v vasi'. Zaradi svoje osornosti, resnosti in y«a*bosti. Tudi radi svojega samozavestnega po- ,nosa. Outil se,je nad vsemi, ker je bil Vuk^iH-kfer' je imel zveze. Cez dva dni se je prijel i^redftik ‘opravičit in p^^ da' tiki rie naznaml^ncideAlaf na|parej ... Oče je sprejel njegovo slkesatnbst m se'£ri obedu pohvalil pred svojo družino ... Ves večer Ije Leo mislit na ra:zpelo, ki je viselo v kotil! sobe. , , ,i ! - , , »Kam si zaš^v' Kriste ■. >> .« je dejal v irrv&Hfc, iko je pomislil. na rplesajočo, pijano družbo ; i ■. Na novega leta dan je prejtel pismo od profe-sorja' Jankota1. Veselto pismo zanj. Prebral je z zanimanjem njegovo tragedijo mladosti »Nemoč« in mu jo dObro ocenil. . »Problem, ki ga obravnavate, ste vzeli iz srede sVojega življenja in to je hvalevredno1. Gledate realistično, kar se mi zdi za draimska dela najprimernejše. Gospodinjo ste orisali kot mbčnb^ stras tno žensko, iki ^niiladi Prvi študent‘ne1 mor^t’ biti kos. Drugi študent je tudi reimčeri.' S teth, da' ste postavili še Tretjega na^er, ste tragedijo Stirijk-hotno poglbbali, keri Tretji je 'priča svoje |pretek!f<& 1 sti in bodočnosti Prvega Študenta. Prizor s san^o-kresom se mi zdi preveč odierski in heverjeteri.’ Z majhnimi popravki bo delo enotno in res močno. Študentovsko življenje gotovo dobro poznate, kef so se mi pri brainjii osebe naravnost oživljal^,«, Nato je našteval nasvete, katera mesta ib kako bi' jih bilo treba popraviti. Nikomur nii' pokazal pisma. Pri cbedu so domači opazili, dai je njegov pogled’ svetal in Živ. »Kako pismo si dobil?« ,gai je padra-žila mati, toda Leo ni izpovedal. Že v lanskem £ol*kem letu so v klubu sklenili, da prirede umetniško akademijo. Noče umazane stranke. ; Ta teden' je končala . pri mariborskem okrajnem sodišču zanimiva t&fbir tadi žaljenji časti med hišno letnico in najemnico. Hišna lastnica, k! ima hia" Koroški cesti pravo ka=. sarno' delavskih stanovanj v svoji hiši, bi'rada' vse najemnike, ki nočejo plačati pretiranih nasjemnin, čez noč spratvila iz’ hiše. Pri eni najemnici se ji je to že ponovno ponesrečilo. Pri' neki razprav* je hišna po-sfeSrtnita izpavila v sodni dvorani, da tako umazane stranke noče imeti v Jii&i. Najemnica, k{ vedno čisti stanovanje stare hiše, je hišno posfestnico tožila radi: žiljehja Časti. Stanovanje s»'je nato ogledala celo mestna1 ko-misija in diknnika^rki pta so vsi ugo. tovili, da je hiša. že strašno stara in da 'bi morala Hišna lastnica poplaviti zastareli dimnik, štedilnik in sploh izvesti generalno reparaturo, pa bi stanovanje takoj bolj« izgledtalo. Sodnik je nato hišno posestnico obsodil rada prestopka razžaljenja časti na 50. Din- ali dn -dan zapora in plačilo stroškov. ' .v .. . Prvi maj. je praznik" dela. Posvetimo"ta r. za stano-vartje 30 kron, ta bi sedaj moral plačati 48 dinarjev. To bi bile blažene najemnine. Toda Avstrijci jih ne nameravajo kar tako molče sprejeti, pafl pa se pripravljajo na borbo. Industrijski 'nastavljene! so imeli v nedeljo v■ Splijini dvorani na Dunaju shod, na* katerem je'bfio več tisoč navzočih, ki so zavzeli najodločnejše stališče napram zvišanju najemnin. Narodni poslanec ter predsednik’ zveze industrijskih nastavljencev^v Avstriji, inž. Seidel, je podal referat, v ka* terem je navedel, da prejema več kot 20% ■od 40.000 avstrijskih industrijskih nastav-Ijencev man| kot 200 šilingov mesečne plače. Polovica jih pa pride na 200 do 400 šilingov. Referent je izjavil: »Izjavljamo jasno in razločno, da bomo z borbo nastopili proti ppdiotnikom ter od njih plačaniii terorskim -rrfr . • -■. Stran 3. primer v Barceloni zaprl vseučilišče do jeseni 1930 in odpustil profesorje iz .^uib** < , Konferenca o reparacijah lik roj-■ih dolgovih v Parizu s* bo najbrž e oidgodila, ker Nemčija zagotavlja, dal mle more , prevzeti tenkih pogojev, Nemčija hoče doseči znižanje obveznosti. d t Velelzdajska afera v Londonu. V Londonu so zaprli več policijskih uradnikov,' ki so izdajali ukrepe vlade in vojaške načrte neki tuji velesili. Listi nainigavajo, da Rusiji. Poročila pravijo, da postane zadeva mednaroden škandal. — Vohunstvo )e epidemija; ponekod zapirajo socijalistp in komuniste, .ponekod pa državne uradnik?. Andora vežba vojake. V visokih Pirenejih. na imeji mati Španijo in Francijo leži najmanjša evropska republika, ki šteje približno 6000 državljanov in 40 mož močno stražo. (Havno .mesto Andora, pravzaprav stara hribovska vas. šteje 600 prebivalcev, ki sc preživljajo največ s tihotapstvom iz Španije»v »Fraucilo in obratno. Ta deželica si je znala skozi stoletja ohraniti neko samostojnost. Politično zaščito ji nudi Fran-, clja, za kar ji plačujte nek mal davek/ V" cerkvenih zadevah je pa podrejena" bližnjemu španskemu škofu. Sedaj ipa zahteva španski diktator Primo de Rivera od Andore novice* i.M' svto -tO .rt; t\i‘i nič več la nič manj kakor- da morajo' njeni možje služiti v španski- vojski. Na.ta.načiu jih' hoče odtcftrtiti tihotapstvu. AndOrčanf so seved^ radi te&a silno razburjeni in so takoj protestirali pni svojem zaščitniku, 'ifredsedi-niku francoske reipubiike. -Istočasno so pa odredili' nekako mobilizacijo svojih sil in spraviH skupaj' 800 mož broječo vojsko, ki se na-livadah poleg mesteca*Andore vežba vi sv« jt^kt.^uBe tnusji. &j,zjanimanjem se mri- mm na razpoloz^nju. Med snjwn», so tudi: Pu^, <&;G. Žerjav, dr. Kukovec, Anton jSušnik, dr. A. Gosar' in Davidovič. Nekateri tmini .Trna >..&?. 's* sjin na razpoiozenjU so p>a bili raz- rešeni; 1"' ‘ "V c*: c 6< fioni izrednega j^ot^s0r{ajqia visoka mčni šoli v Ljubljani- . : Prelat Šeiuel oblikovan. Bivši avstrijski kancler, kr fere-sedaj V pozabljeriosf,: je prejel visoko; odlikovanje, toda ne od predsednika republike, pač pa od šefa »Cesarju zveste ljudske «tranke«;— monarhistov — ker je bajč g: kancler vedno kazal tendence za -zopetno uvedbo monarhije z Habsburgi na čelu.« Zato bo postal Sasinr-ičlan imenovane- stranke. —To pač nikogar ne pre-scficoa j ■* t ' Priišklr‘koiik6rdat perfekten. Iz- Berlina poročajo, da ja med; prusko vlado in stfeto' st()lico>.spog6dba- ali takozvani konkordat skletrjen. Prusk^a .vlada je znala- svoje pravice močno varovati. Tako je n. pr. šolsko vpfeš^nje' 'pot^ofnotna izločeno. V glavnem se jevTsditoteJUs-rospbdi Sto zai-dotacr}o:'cfl'* žave cerkvi ter za pravice škofov v njiho- bes- dena me^ diruii [im za f?cc,v m- Reparacijska ritiit NeirV^ija" ie Oolzna na jefti vofnfrti drzavaih, okbli 40 rniff-jard zliftrh'marft (okroglo 520 milijard;'Din). Nemčija je roljtrinja^ ., ti smrdiS ja ipo tobaku. Ali »t kadit?« ■.......................... S>Wek! »O ne. M-ami^a mi je dala po-liubl6ek.€ . 1 .'! ■ .t ........ v ■ » Še danes te »»Uil V' Cankarievd' družbo! © - iH «c7 -■ ■ M :p \a Wx d * i) 4noČ # ;f $"0 Mci *$■ 'fc* -*’J ff' • ,4 'n '• fes V etnf Itpo perilo' se Vedno bleščalo od »nage. t)na r r^di te^a* rabi le , v* r* A » V V «U». *» Humar. Kovačnice potfodb in muškatelc«. Mariborska rediakcija »Slovenca« že od nekdaj tff štovela' ritdi duhovit6-sti. Kdor pa zadnji ča», ko je dobila celo akademsko obiležje, čita njene pesniške navdahnjenosti, mora. irtieti še poselmo dobro' nofraajo drobovje za jprebaivo. Tako so ocenili naši delavci tudi »Slovenčevo« brihtnp notico o kovačnifci j^odb;&" o^tran Drave, ki bi nag bifa, kar pa- povemo ’ šele mi, v naši redakciji, kjer vsik-dar radi nasvetujemo delavcem, ki iščejo nasvetovl Toda mi veiftip zai mnogo zAniiftiivejSe kovačnice, o katerih bi bilo mnogo umestitejše pisati in si jih bomo ob priliki z ozirom na neumestno izzivanje tudi res bližje ogledali. V to svrho pa bomo ob-' iskati levi breg Drave in se podati v Melje, kijer se nahaja kovačnica in fabr|ka muškat el ca. Ta muškatelec namreč ni samo žegnan z vodo, ampak tudi s pravim žegnom častitih sotrudhikov. Štorije iz te kOvačnl|e P® bodo Mariborčane očividlno m&ffi go bolj zanimale, kakor one iz dejr-ne^a; brega . . . če bo prizadetim to neprijetno, sfe naij gredo zahvaliti našemu akadiemično naobraženemu prijatelju s, Koroške ceste. t , ■■■-* IfciM je popili »Slovenčevega« dopisnika, ko je čitail v »Delavski Pomiki« jp^srr^co ^ulkovskega »Ko bi moja veljala«. Najbrže se čuti prizadetega. Kajti vsak zdrav razum lahko spozna, da meni pesnik pod omenjeftimj iitjrnalisti tiste poiun'1 pališke hijene, ki iz nafvečjega ljudU i sfce^a gorja kujejo svoj kapital * iH oi ed rodoljubi tiste »tudirodoljfube«» ki v svoif! takozvani ljubezni; do naroda prav-nič ne pomišljajo, provocirati na' narod največjo nesrečo, ki $a more zadeti, Sa^io da ^do^le.* cvnli A n